Peter Pavel Glavar 1721–1784 letnik CXXIII • 12/2021 rla e p d e o čebel j a t e Vra anjsk ori r a k išnji G š i H vV • Mednarodna konferenca Apiterapija za otroke • Rothschützev listovni panj • Minister Janez Cigler Kralj na ČZS odprl učno pot, prilagojeno za slepe in slabovidne • Janez Mihelič (1946–2021) dolgoletni urednik, Slovenskega čebelarja OBVESTILA ČZS UVODNIK Spoštovane čebelarke in čebelarji! Vsem bralcem želim ob prehodu v leto 2022 zdravja, optimizma in uspehov v življenju in tudi boljše čebelarsko leto. Konec leta običajno opravimo analizo preteklega obdobja in načrtujemo za prihodnost, za katero upamo in si želimo, da bo še boljša. Ker je pretežni del mojih dejavnosti v zadnjih letih usmerjenih v apiterapijo, razmišljam o razvoju apiterapije v Sloveniji doslej in perspektivi in načrtih v prihodnje. Apiterapija je veda, stara že nekaj tisoč let, in je ob fitoterapiji povezana s čebelarstvom. Pravimo, da je najboljši fitoterapevt in apiterapevt prav čebela, ki iz narave pobere najboljše iz medičine, mane, cvetnega prahu in smol ter nam pridela čebelje pridelke, ki so pravi dar narave za zdravje. Seveda apiterapevti uporabljamo za dvig odpornosti, torej za preventivo ter terapijo, kurativo in rehabilitacijo vse čebelje pridelke in tudi čebele v svojih čebelnjakih, ki so idealni za preureditev v apiterapevtske izbe – pogosto jim rečemo apikomore. Z apiterapijo sem se začel zaradi svojih nekdanjih zdravstvenih težav ukvarjati po letu 1988 in veliko prebral, predvsem v tujem tisku. Pogrešal sem več znanja o apiterapiji, zato sem že leta 2000, ko sem upravnemu odboru in skupščini ČZS predlagal program za nadaljevanje in izgradnjo Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici, v programu v točki 8.1. poudaril tudi apiterapevtsko dejavnost s točkama apikomora in zdravljenje s čebeljimi pridelki. Center je bil odprt maja 2002 leta, v treh čebelnjakih, primernih tudi za apikomoro, pa je bila tudi oprema, ki ni bila aktivirana še do danes, predvsem zaradi pomanjkanja apiterapevtov. Leta 2005 je bilo prelomno v Mariboru, ko smo izvedli šolanje 58 udeležencev mojstrske šole v skupnem projektu ČZD Maribor in Imkerschule Graz. Z zagnanim aktivistom Norbertom Jedlovčnikom sva takrat opravila zaključno nalogo o propolisu, in tako se je začela najina intenzivna pot k apiterapiji. Napisala sva nekaj brošur v nekaj tisoč izvodih o propolisu ter po Sloveniji opravila veliko predavanj in delavnic o propolisu. Posebni impulz za razvoj apiterapije in angažiranje v Mariboru je bil leta 2006 obisk dr. Stefana Stangacija s 16-člansko delegacijo iz Passaua, ko so obiskali grobnico dr. Filipa Terča na pobreškem pokopališču v Mariboru. V Passau je bil dr. Filip Terč takrat razglašen za »očeta apiterapije moderne dobe« in njegov rojstni dan 30. marec za svetovni dan apiterapije. Že tisto leto smo začeli simpozije o apiterapiji v Mariboru v dvorcu Betnava. Na začetku je bilo približno 70 udeležencev in le nekaj predavateljev, med njimi tudi Franc Grošelj, dr. med., kasneje pa so se vključevali vse bolj predvsem dr. Andreja Kandolf Borovšak iz ČZS, JSSČ, ob podpori predsednika Boštjana Noča ter vse več mednarodno priznanih predavateljev o apiterapiji na zdaj že vsakoletnih mednarodnih simpozijih v organizaciji ČZS. Pomembna prelomnica v razvoju apiterapije v Sloveniji je bilo leto 2014, ko sta komisija za apiterapijo in upravni odbor ČZS potrdila program usposabljanja za apiterapevte po predlogu in programu ČZD Maribor in delovne skupine Norbert Jedlovčnik, Jože Bauman, Karl Vogrinčič in Vlado Pušnik, ki je pripravila literaturo in skripto za usposabljanje. Od 2014 smo izvedli vsakoletno izobraževanje. Doslej je uspešno končalo usposabljanje 244 udeležencev v sedmih generacijah, v teku pa je usposabljanje osme generacije s 35 udeleženci. Od leta 2015 smo si ekipa iz ČZS in ČZD Maribor prizadevali, da se prizna poklic apiterapevta. Pet let je trajalo, da smo v letošnjem letu končno dosegli poklic NPK apiterapevt/apiterapevtka. V Sloveniji imamo dva izvajalca za preverjanje pogojev za dodelitev certifikata NPK apiterapevt/apiterapevtka pri Državnem izpitnem centru, in sicer v Kranju in v Mariboru, tako da pričakujem, da si bo poleg najmanj 52 letos usposobljenih pridobilo kvalifikacijo v letu 2022 še vsaj 80 oseb iz naših preteklih generacij in osma generacija v letu 2022. In kako naprej? Cilji, želje in pričakovanja so ambiciozni. V Sloveniji imamo potencial, da postanemo v svetu med vodilnimi pri usposabljanju in pri praktičnem apiterapevtskem delu kot integrativnem delu medicine. Imamo razvito čebelarstvo z več kot 10.000 čebelnjaki, ki so ogromen potencial za apiterapijo, apiturizem in ekološko čebelarstvo, torej vrhunsko ekološko pridelavo čebeljih pridelkov, ki lahko res služijo prispevku za zdravo prehrano in uporabo čebeljih pridelkov za preventivo, apiterapijo, kurativo in rehabilitacijo. V Mariboru pa si želimo dolg do dr. Filipa Terča trajno obeleževati tako, da postane prihodnji Api center Maribor »meka« apiterapije vsaj v Evropi, če že ne eno od svetovnih središč apiterapije, ne glede na velikost naše države, vendar z velikim potencialom, voljo in možnostmi. Seveda pa si želim, da bi tako država kot tudi univerze s svojimi fakultetami prepoznale, kakšne možnosti nudi apiterapija prebivalstvu za boljše počutje in zdravje. Naj bo torej leto 2022 za vse uspešno, zdravja polno. Vlado Pušnik 12/2021 letnik CXXIII 337 letnik CXXIII g Številka 12 g December 2021 g ISSN 0350-4697 KAZALO UVODNIK Vlado Pušnik...................................................................................................................337 OBVESTILA ČZS.............................................................................................................339 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Simon Golob: Rothschützev listovni panj...................................................................342 dr. Andreja Kandolf Borovšak: Mednarodna konferenca Apiterapija za otroke........................................................................................................................ 346 Tomaž Samec: Karakterizacija propolisa....................................................................347 dr. Andreja Kandolf Borovšak: Določitev vrste medu............................................... 349 dr. Nataša Lilek: Hladnejši dnevi kot nalašč za ureditev dokumentacije................350 Peter Kozmus in Vesna Vodopivec: Novice iz sveta.................................................... 351 Mirko Pavlin: Sveti Ambrož zavetnik čebelarjev........................................................352 Verena Štekar-Vidic: Panjska končnica o kongresu Svete alianse.............................353 GLAVARJEVO LETO mag. Štefan Petkovšek: Nazaj v prihodnost...............................................................354 DELO ČEBELARJA Franko Dolgan: Čebelarjeva opravila v decembru.....................................................355 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV.........................................................................................357 OBVESTILA ČZS.............................................................................................................359 OGLASI............................................................................................................................363 V SPOMIN..................................................................................................................... 366 INDEX EDITORIAL Vlado Pušnik...................................................................................................................337 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA...................339 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Simon Golob: Rothschütz’s leaf hive...........................................................................342 Andreja Kandolf Borovšak, DSc: International conference Apitherapy for children................................................................................................ 346 Tomaž Samec: Characterisation of propolis...............................................................347 Andreja Kandolf Borovšak, DSc: Determining the type of honey........................... 349 Nataša Lilek, DSc: Colder days are perfect for paperwork.........................................350 Peter Kozmus and Vesna Vodopivec: World news..................................................... 351 Mirko Pavlin: Saint Ambrose, patron saint of beekeepers........................................352 Verena Štekar-Vidic: Beehive front board on the Congress of the Holy Alliance.......................................................................................................353 GLAVAR’S YEAR Štefan Petkovšek, MSc: Back to the future..................................................................354 BEEKEEPER’S WORK Franko Dolgan: Beekeeper’s tasks in December........................................................355 FROM BEEKEEPERS’ ASSOCIATIONS........................................................................357 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA...................359 ADS..................................................................................................................................363 IN MEMORIAM............................................................................................................. 366 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 12, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko: Tina Žerovnik: 01/729 61 04, 040/436 513, tina.zerovnik@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane: Andreja Kandolf Borovšak: 01/729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php 338 12/2021 letnik CXXIII Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor: Marko Borko, Brane Borštnik, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Anton Žakelj Urednik: Marko Borko Uredništvo: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica: Mojca Pipan Oddaja prispevkov: Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorji naj v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice: Cela stran: 1044 € (zunanja stran ovitka), 816 € (notranjost, živi rob), 594 € (notranjost), pol strani: 522 € (zunanja stran ovitka), 414 € (notranjost živi rob), 300 € (notranjost), tretjina strani: 198 €, četrtina strani: 144 €, petina strani: 102 €, desetina strani: 42 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 60 €, tretjina, četrtina, petina, desetina 48 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2,4 €, 11 ali več popravkov 6 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,3 €. Splošni oglasi po 0,3 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Vse cene so brez DDV. Politika oglaševanja ter cenik oglasov in osmrtnic v glasilu Slovenski čebelar z dne: 11. novembra 2019 je objavljena na spletni strani ČZS. Priprava za tisk in tisk: Para, d. o. o., Celestinova ulica 1, 1000 Ljubljana. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7.900. Tiskano: 23. 11. 2021. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Slovenija – domovina kranjske čebele in odličnih čebelarjev. V jubilejnem 30. letu demokracije in samostojnosti. Nominacija na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2021. Foto: Vinko Dolinar, Slovenija. Glavarjevo leto ob 300-letnici rojstva. Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2017 2018 2019 2020 2021 Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunić, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs.si, Zlatica Kovačević, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije: ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. OBVESTILA ČZS Naj vam božični prazniki prinesejo mir, veselje, spokojnost, novo leto pa naj bo prepleteno z najlepšimi željami. Srečno, zdravo, uspešno in medeno 2022! Čebelarska zveza Slovenije Foto: Tanja Unger Članarina Čebelarske zveze Slovenije za leto 2022 Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije je na svoji 9. redni seji 14. oktobra 2021 sprejel sklep o članarini ČZS za leto 2022, ki ostane enaka kot v preteklih letih, in sicer: enotna članarina ČZS za leto 2022 je 36 EUR. Znižana članarina za člane, starejše od 80 let, ter za čebelarje invalide 1. stopnje je 20 EUR, znižana članarina za učence, dijake in študente je 15 EUR, za družinske člane (čebelarje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu) pa 10 EUR. Blagajnike oziroma vodstva čebelarskih društev prosimo, da članarino zberejo najpozneje do konca marca 2021 ter jo nakažejo na transakcijski račun ČZS, št. SI56 0318 6100 2214 727. V okence Sklic na št. obvezno vpišite šestmestno šifro svojega društva. Naročnina za Slovenskega čebelarja za naročnike nečebelarje za leto 2022 je 45 EUR, za tujino pa 50 EUR. Posamezna številka SČ-ja stane 4 EUR za člane, za nečlane pa 7 EUR. Blagajnikom in vodstvom čebelarskih društev se zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno delo. Da bi v svojo organizacijo – Čebelarsko zvezo Slovenije – vključili čim več čebelarjev, je upravni odbor ČZS sklenil, da čebelarskemu društvu za vsakega novega člana ob plačilu članarine ČZS pripada nagrada v vrednosti 21 EUR. Za nove člane torej društva v letu 2022 nakažejo ČZS 15 EUR, razliko do enotne članarine v vrednosti 21 EUR pa obdržijo kot nagrado. ČZS ČZS upravičenka do dela dohodnine Sporočamo vam, da je tudi ČZS upravičenka, ki ji davčni zavezanci rezidenti v skladu s 142. členom Zakona o dohodnini (Zdoh-2-NPB24) lahko namenimo do 0,5 % dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo. Ta donacija za občane ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki smo jo dolžni plačati, vendar pa lahko del te namenimo organizacijam po lastni izbiri. Obrazec zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije ter druge predpise in navodila najdete na spletni strani Finančne uprave RS (koda QR »Dohodnina«). Vložena zahteva velja do preklica ali do spremembe zahteve. To pomeni, da zavezancu za dohodnino ni treba vsako leto vlagati nove zahteve. Vloži jo le takrat, ko jo vlaga prvič ali ko želi del dohodnine za donacije nameniti komu drugemu. Čebelarjem predlagamo, da dovoljeni del dohodnine namenijo za delovanje naše organizacije. Naša davčna številka je 81079435. Tajništvo ČZS »Dohodnina« 12/2021 letnik CXXIII 339 OBVESTILA ČZS Vrata je odprlo Središče inovativnih tehnologij APILAB – HIŠA KRANJSKE ČEBELE v Višnji Gori Hišo kranjske čebele so odprli (od leve proti desni) minister Zdravko Počivalšek, predsednik ČZS Boštjan Noč, premier Janez Janša, župan Dušan Strnad in minister Zvonko Černač. v Višnji Gori za izjemno zahteven projekt. Veseli ga, da je objekt nekdanje stare šole dobil namen, kjer se povezujeta tradicija in prihodnost. »Vsebina, ki ste jo zelo posrečeno združili v tej stavbi in opremi, omogoča tako spomin in ukvarjanje z dejavnostjo, ki ohranja življenje, kot tudi usposabljanje za nove tehnologije,« je povedal Janša v nagovoru. V nadaljevanju se je zahvalil »motorju« projekta, županu Dušanu Strnadu in predsedniku ČZS Boštjanu Noču, ki sta združila moči in za Slovenijo naredila nekaj, kar bomo lahko pokazali znotraj naše dežele kot tudi preko meja še dolgo v prihodnosti. Povedal je še, da so za izvedbo projekta združili občinska, državna in evropska sredstva, ter Hiši kranjske čebele zaželel veliko marljivih, pa tudi radovednih in radoživih obiskovalcev. Župan Dušan Strnad je povedal, da je vrata odprla ustanova, ki bo delovala kot preplet sodobne tehnologije Foto: Gašper Stopar Objekt nekdanje stare šole v Višnji Gori, ki bdi nad slikovitim srednjeveškim trgom, je postal prva slovenska hiša z imenom kranjske čebele. Pripoveduje zgodbo slovenske avtohtone in druge najbolj razširjene čebelje vrste na svetu. Matice kranjske sivke je v svet poslal prav podjetni Emil Rothschütz z bližnjega gradu Podsmreka, njegov oče, dr. Filip Rothschütz, pa je prvi popisal kranjsko sivko. Središče inovativnih tehnologij ApiLab – Hiša kranjske čebele je postalo poučen labirint, ki ga je navdihnil čebelji svet, in prostor za snovanje idej ter podjetniških poletov v občini Ivančna Gorica in širše. V hiši bo obiskovalec lahko pokukal v žive panje s kranjsko sivko in z digitalnimi orodji spoznal delo družine Rothschütz, zagotovo pa bo vznemirljivo prespati v panju – inovativnih nastanitvenih kapacitetah čisto na vrhu hiše, kjer so sobe zasnovane v obliki lesenih satnih celic. Naložbo je vodila Občina Ivančna Gorica, naložbo pa sta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Ob odprtju je slavnostni govorec, predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, poudaril, da je šlo Foto: Gašper Stopar V Višnji Gori je v sredo, 3. novembra, potekalo slovesno odprtje Središča inovativnih tehnologij APILAB – Hiša kranjske čebele, ki je prva doživljajska zgodba kranjske sivke v Sloveniji. Gre za edinstven preplet podjetništva in čebelarstva, sodobne tehnologije z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, inovativnih pristopov in tradicije. Središče inovativnih tehnologij ApiLab 340 12/2021 letnik CXXIII Ambientalni prostor z živimi čebelami Foto: Gašper Stopar OBVESTILA ČZS Razstavni del Hiše kranjske čebele pripoveduje zgodbo o kranjski čebeli in družini Rothschütz iz Podsmreke. z namenom ozaveščanja o pomenu opraševalcev s poudarkom na kranjski sivki. Poleg tega bodo podjetniki in drugi zainteresirani v hiši deležni številnih predavanj, usposabljanj in delavnic. Omogočen je tudi dostop do sodobne 3D-tehnologije. V zgradbi so tudi nastanitveni moduli, ki so nekaj posebnega, in kavarna Medarna, kjer se bodo meščani Višnje Gore in obiskovalci lahko družili. »Namen je, da v hiši vrvi kot v panju, tako obiskovalcev kot inovativnih idej. Nadvse ponosen sem na ta velikanski skupni uspeh. Verjamem, da bo projekt pripomogel k še hitrejšemu razvoju Občine Ivančna Gorica in da bo tudi po njegovi zaslugi življenje v naši občini še naprej prijetno in domače.« Odprtja sta se udeležila tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek in kohezijski minister Zvonko Černač. Prav slednjima se je župan Strnad zahvalil za posluh države pri projektu. Župan se je zahvalil še zaposlenim v občinski upravi, ki so več mesecev bdeli nad projektom, vodstvu ČZS, Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije ter številnim izvajalskim podjetjem. Zahvalo je izrekel tudi donatorjem muzejskih predmetov – družini Koželj in Čebelarskemu muzeju Radovljica – in prebivalcem mestnega jedra Višnje Gore, ki so imeli posluh in razumevanje v času gradbenih del. Minister Počivalšek je po ogledu notranjih prostorov povedal, da gre za večplastno pridobitev, ki na edinstven način predstavi kranjsko čebelo. »Čebela je na nek način tudi zaščitni znak Slovenije. Verjamem, da bomo s takimi zgodbami naredili še veliko dobrih turističnih ponudb, in tudi tukaj za Višnjo Goro lahko rečem, da je to nekakšna božja pot za našo kranjsko čebelo.« Predsednik ČZS Boštjan Noč je prepričan, da bo s pomočjo te hiše naša čebela še bolje predstavljena naši in tuji javnosti. Hiša na edinstven in zelo sodoben način predstavi čebelo in čebelarstvo nasploh. »Prepričan sem, da bo v Hiši kranjske čebele vsakdo našel nekaj zase in da bo Izjava Boštjana Noča, predsednika ČZS, ob odprtju Hiše kranjske čebele Kranjska čebela, naš čebelarski in slovenski ponos. Slovenci se velikokrat poistovetimo z lastnostnimi naše čebele, kot so: modrost, organiziranost, urejenost, marljivost, delovne in socialne vrednote. Rojstni kraj naše avtohtone čebele kranjske sivke je Višnja Gora, in prav zato velika podpora mene osebno in ČZS projektu Hiše kranjske čebele. Prepričan sem, da bo s pomočjo te hiše naša čebela še bolje predstavljena naši in tuji javnosti. Hiša na edinstven in v delu tehnološko zelo sodoben način predstavi čebelo, družino Rothschütz in čebelarstvo nasploh. Prepričan sem, da bo v Hiši kranjske čebele vsakdo našel nekaj zase in da bo obisk te pustil trajen in neizbrisljiv pečat. Moja želja je, da bo hiša središče izobraževanj s področja čebelarstva za okoliške čebelarje in tudi širše. Izziv bo tudi izkoristiti podjetniški potencial med čebelarji, saj Središče inovativnih tehnologij ApiLab to tudi omogoča. V mojem osebnem imenu in imenu ČZS gredo čestitke za izvedbo projekta ekipi Občine Ivančna Gorica na čelu z županom Dušanom Strnadom in ekipi Zavoda Prijetno domače. Ekipi zavoda želim uspešno upravljanje hiše, predstavljati kranjsko čebelo je odgovorno, a tudi ponosno delo. Prepričan sem, da bo odslej poleg polža ponos Višnje Gore tudi kranjska čebela. Čebelarji ČD Stična in ČD Krka Zagradec, lahko ste ponosni, da živite v občini, kjer se bo odslej s Hišo kranjske čebele predstavljala naša čebela, enak ponos ob odprtju te hiše, sem prepričan, čutijo vsi dolenjski in tudi slovenski čebelarji. Kranjska čebela je pač ena in edina, preprosto naša – slovenska! 12/2021 letnik CXXIII 341 obisk pustil trajen in neizbrisljiv pečat. Moja želja je, da bo hiša središče izobraževanj s področja čebelarstva za okoliške čebelarje in tudi širše. Izziv bo tudi izkoristiti podjetniški potencial med čebelarji, saj Središče inovativnih tehnologij ApiLab to tudi omogoča.« Ob tej priložnosti pa je županu Dušanu Strandu in Maji Lampret, direktorici Zavoda Prijetno domače, ki bo upravljal s Hišo kranjske čebele, podaril brezplačni tečaj za čebelarje začetnike. V kulturnem programu otvoritvene svečanosti so se predstavili kulturni ustvarjalci različnih generacij: Pevski zbor Podružnične šole Višnja Gora, Vokalna skupina Višnjanski fantje in domačin Marko Vozelj. Blagoslov je opravil stiški opat Maksimilijan File. Gašper Stopar Foto: Gašper Stopar IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Hostel v Hiši kranjske čebele Rothschützev listovni panj Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si Omenjeni je bil tudi prvi predsednik Kranjskega društva za umno čebelarstvo (1873) ter avtor številnih strokovnih knjig in člankov, kjer je poleg opreme veliko promoviral tudi pred tem malo poznano kranjsko čebelo. Iz njegovega čebelnjaka je bil poslan vzorec kranjskih čebel dr. Avgustu Pollmanu, kateri je kranjsko čebelo prvi znanstveno opisal, poimenoval in uvrstil v sistematiko. Pa mu lahko poleg vseh zaslug za promocijo in razširjenost kranjske čebele pripišemo tudi zasluge za izdelavo prvega listovnega panja? Dejstvo je, da je bil Emil Rothschütz (1836–1909) v drugi polovici 19. stoletja izredno dejaven na različnih področjih, tudi pri snovanju čebelarskega orodja in opreme. Izdeloval in konstruiral pa je tudi panje. V 342 12/2021 letnik CXXIII Foto: Arhiv ČZS V čebelarskem svetu je dolgo veljalo, da je prvi listovni panj zasnoval nemški čebelar in učitelj Adolf Alberti (njegov panj je kot osnovo za svoj AŽ-panj izbral tudi Anton Žnideršič). Dvomov o tem pa v literaturi, razen redkih objav v glasilu Slovenski čebelar (predvsem v starejših številkah), ni bilo. Avtorji teh objav pa so nastanek prvega listovnega panja uvrščali v slovenski prostor ter v čas nekaj let pred nastankom Albertijevega panja. Kot avtor se pogosto omenja čebelar, podjetnik in trgovec s čebelami, čebelarsko opremo ter konstruktor čebelarske opreme in panjev Emil Rothschütz (izg. Rotšic) z gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Emil Rothschütz (1836–1909) Foto: Arhiv ČZS Foto: Simon Golob IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Skica Rothschützevega panja tipa A s sati, postavljenimi na hladno stavbo (levo), in sodobna replika (desno) določilo za svoj društveni panj in ga manj premožnim članom prodajalo po znižani ceni, nekaj časa pa celo s subvencijo države. Panj je bil dostopen od zgoraj (prek dveh loput) in od zadaj, kjer se je zapiral z mrežastim okencem in lesenimi vratci z zračnikom (Slovenska čebela, 1873). Vrnimo se torej k listovnemu panju. »Prav zanimiv panj je Rotšicev počezni – ležeči panj« (Družbeni čebelni panjevi, 1873), v literaturi imenovan tudi Rothschütz Blatterstock (Rothschützev listovni panj), Smerek Blatterstock (listovni panj iz Podsmreke), Rothschütz (Quer) lagerstock (Rothschützev ležeči/prečno/skladovnični panj) ali Rothschütz Seitenstock (Rothschützev »stranjski« panj). Gre za ležeči panj z dostopom od zadaj, s 33,5 cm notranje globine in notranje višine ter 50 cm notranje širine (Rothschützev panj tipa A) ali 74 cm notranje širine (Rothschützev panj tipa B). Zanimivo je da je v panju možno satje postaviti na toplo ali na hladno stavbo, odvisno od letnega časa. Foto: Arhiv ČZS Foto: Simon Golob oziru napredka na področju čebelarstva v tistem času je šlo pri tem predvsem za uvajanje panjev s premičnim satjem in drugimi tehnološkimi rešitvami na takratno širše slovensko področje. Eden izmed zanimivejših panjev, pri konstrukciji in izdelavi katerega je sodeloval Emil Rothschütz, je bil manjši ležeč panj, podoben kranjiču, imenovan društveni polležeči panj. Panj je bil standardne mere (notranja višina 17,1 cm, notranja širina 25,5 cm in notranja globina 60,5 cm), v njem je bilo do 16 premičnih satnikov, postavljenih na toplo stavbo, ki so bili prav tako standardnih dimenzij (višine 14,5 cm in dolžine 24 cm), kar je omogočalo uporabo tudi v drugih panjih, razširjenih v takratnem avstrijskem prostoru. Mere satnikov so torej omogočale preprosto prodajo in premik čebel v druge panje, mere panja (podobne meram obstoječih kranjičev z nepremičnim satjem) pa so čebelarjem na Slovenskem omogočale preprost prehod s sistema nepremičnega na sistem premičnega satja. Takratno Kranjsko društvo za umno čebelarstvo je panj Skica stojala za sate, imenovanega »brana« (levo), in sodobna replika brane, vstavljene v panj tip A (desno) 12/2021 letnik CXXIII 343 Foto: Arhiv ČZS Foto: Simon Golob IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Skica Rothschützevega panja tipa A s sati, postavljenimi na toplo stavbo (levo), in sodobna replika (desno) takega uporabiti za vzrejo matic, pri čemer pa je bilo treba na sprednjem delu panja narediti dodatna žrela (Rothschütz, 1875, 1892, 1902). Kdaj točno je panj nastal, ni jasno, je pa Rothschütz v literaturi zapisal, da bilo leta 1868 v čebelnjakih na gradu Podsmreka pri Višnji Gori naseljenih že več kot 300 tovrstnih listovnih panjev. Leta 1869 je Emil Rothschütz panj predstavil na 27. potujočem kmetijskogozdarskem sejmu v Bratislavi in zanj prejel srebrno medaljo. Leta 1872 pa je, na čebelarskem sejmu oziroma na 18. zboru čebelarjev v Salzburgu, Berlepsch (August von Berlepsch, 1815–1877, plodovit nemški čebelarski pisec člankov in knjig) panj označil kot »praktičen«. Panj je bil zanimiv tudi za čebelarje v tujini »zaradi pripravnosti ga kupi marsikateri čebelar in razposlalo se je mnogo takih panjev po Ogerskem, Prusko (iztočno, zatočno in Pozansko), v Galicijo in Rusijo« (Družbeni čebelni panjevi, 1873). Glede Albertijevega panja Emil Rothschütz sam navaja, »da je leta 1873 podoben panj njegovemu konstruiral A. Alberti in ga naslednje leto predstavil na sejmu v nemškem Halleju« (Rothschütz, 1892). Torej je bil Rothschützev panj predhodnik Albertijevega in tako tudi prvi listovni panj. V literaturi smo našli tudi Foto: Arhiv ČZS Foto: Simon Golob O načinu dela s panjem pišejo tudi v glasilu Slovenska čebela: »Kako naša kranjska čebela rada dela satovje po dolgem ali saj poprek, je znano vsem čebelarjem, zato njej je tudi tak panj všeč, v kateremu o toplem poletnem vremenu dela po dolgem, za prezimovanje se pa z malo spremembo postavi satovje počez, da je v panju toplejši« (Družbeni čebelni panjevi, 1873). Poznana sta bila dva tipa panjev, in sicer je tip A (manjši) namenjen družinam na območjih poznih paš in tip B (večji) družinam na območjih zgodnjih paš. V panju so bili satniki širine 24 cm in višine 29 cm, ki so sovpadali z merami satnikov v takratnih avstrijskih deželah. Ti so bili med pašno sezono v panj postavljeni na hladno stavbo (do 14 satnikov pri A-izvedbi panja in do 21 satnikov pri B-izvedbi), pozimi pa postavljeni na toplo stavbo v do dveh (tip A) ali treh razdelkih (tip B). V posamezen razdelek je bilo možno postaviti osem (v skrajnem primeru devet) satov. Stali so na lesenem nosilcu, imenovanem brana, ki je omogočal, da so bili 2 cm dvignjeni od tal panja in so čebele lahko dostopale do žrela. Prostor v panju je bilo mogoče s pregradami zmanjšati, panj pa tudi razdeliti v več manjših razdelkov in ga kot Rothschützev panj tipa B s sati, postavljenimi na toplo stavbo (levo), in sodobna replika panja tipa B od spredaj (desno) 344 12/2021 letnik CXXIII Foto: Arhiv ČZS Foto: Simon Golob IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Rothschützev panj, prirejen za vzrejo matic (levo) oz. s sati postavljenimi na hladno stavbo (desno) Viri: Alberti, A. (1874): Ein Beitrag zum Rothscichen Seitenstock (Prispevek k Rothschützevem panju). Biene Zeitung, leto 30, 10: str. 119–120. Bokal, L. in sod. (2008): Čebelarski terminološki slovar. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, str. 253. Rothschütz, E.? (1873): Družbeni čebelni panjevi. Slovenska čebela, I, 12: str. 89–92. Porenta, T. in sod. (2018): Veliki ljudje slovenskega čebelarstva. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, Radovljica: Muzeji Radovljiške občine, str. 64–67. Rothschütz, E. (1875, 1892, 1902): Illustrierter Bienenzuchtbetrieb. Šalehar, A. (2018): Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz. Ivančna Gorica: Občina Ivančna Gorica: 203 str. Šalehar, A. in sod. (2011): Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska: Prispevki s Simpozija Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, 103 str. Foto: Simon Golob zapis, ki to trditev potrjuje iz prve roke, in sicer članek A. Albertija z naslovom Prispevek k Rothschützevem panju (Ein Beitrag zum Rothscichen Seitenstock), kjer piše o Rothschützevem panju in njegovih izkušnjah z njim. Tam med drugim piše tudi, da na podlagi Rothschützevega panja izdelal panj: »Lani spomladi sem si naredil tovrsten panj, edina razlika je v tem, da sem na dno namesto brane postavil tri kovinske palice, na katerih stojijo satniki in na katerih jih je enostavno potisniti v in iz panja« (Alberti, 1874). Alberti je torej eno leto pred objavo članka (torej v letu 1873), štiri leta po tem, ko je bil Rothschützev panj že prvič predstavljen in odlikovan v Bratislavi, enak oziroma podoben panj izdelal in preizkusil. Poleg prej omenjenih nosilnih palic je panju dodal tudi razstojišča za sate (podobna kot jih imamo sedaj v AŽ-panju), ki jih Rothschützev panj ni imel. Zapisano je nedvomno dokaz, da je bil Rothschützev panj izdelan, preizkušen in predstavljen pred Albertijevim in da je glede na zapisano tudi njegov predhodnik, prvi listovni panj ter, posredno tudi predhodnik AŽ-panja. Emil Rothschütz je kot podjetnik, čebelar, promotor kranjske čebele in konstruktor v slovenskem in tudi svetovnem čebelarskem prostoru zagotovo pustil veliko sled. Kot smo ugotovili, pa mu lahko pripišemo tudi konstrukcijo in izdelavo prvega listovnega panja, kar Slovenijo in Višnjo Goro uvršča v prostor še ene čebelarske inovacije, listovnega panja, ki je bil med drugim poseben tudi po svoji tehnologiji premikanja satov med toplo in hladno stavbo, v odvisnosti od sezone. Sodobna replika Rothschützevega satnika za panja tipa A in B. 12/2021 letnik CXXIII 345 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Mednarodna konferenca Apiterapija za otroke dr. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Konferenco je odprl Boštjan Noč, predsednik konference, v uvodnem delu so pozdravili tudi dr. Jeff Pettis, predsednik Apimondie, Cristina Mateescu, predsednica znanstvene komisije Apimondie za apiterapijo, Etienne Bruneau, predsednik znanstvene komisije Apimondie za tehnologijo in kakovost, pobudnika konference dr. Stefan Stangaciu in Nina Ilič ter predsednik sekcije apiterapevtov Slovenije pri ČZD Maribor Vlado Pušnik. Dr. Filip Terč, češki zdravnik, ki je živel v Sloveniji v Mariboru, kjer je bolnike zdravil z apitoksinom, velja za začetnika sodobne apiterapije. Tanja Strniša, veleposlanica Slovenije na Češkem, in Juraj Chmiel, veleposlanik Češke v Sloveniji, sta v pozdravnem govoru poudarila povezanost med čebelarji iz obeh republik, ki jih navdihuje tudi vpliv dr. Filipa Terča. Na konferenci je sodelovalo 32 strokovnjakov iz 12 držav (Belgija, Bosna in Hercegovina, Egipt, Hrvaška, Indija, Kanada, Litva, Maroko, Nemčija, Slovenija, Srbija in Turčija). Teme konference so bile kakovost, sestava ter farmakologija čebeljih pridelkov, klinična apiterapija, uporaba panjskega zraka, čebelji pridelki in prehrana ter izobraževanje otrok. Med drugim so na konferenci sodelovali priznani pediater prof. Mamdouh Abdulrhman iz Egipta, dr. Cristina Mateescu (Romunija), Etienne Bruneau (Belgija), prof. Badiaa Lyoussi (Maroko), prof. Janko Božič iz Slovenije in drugi. Konference se je udeležilo 339 udeležencev iz 52 držav z vsega sveta, vključno Alžirije, Avstralije, Bahrajna, Kolumbije, Indonezije, Izraela, Nigerije, Filipinov, Singapurja in večine evropskih držav. Med konferenco so udeleženci konference ocenili 48 fotografij, ki so prispele na natečaj. 27 v kategoriji Čebele in zdravilne rastline ter 21 v kategoriji Čebele in otroci iz Slovenije, Češke, Kolumbije, Romunije in Toga. Najbolje ocenjene fotografije v kategoriji Čebele in rastline so 346 12/2021 letnik CXXIII Foto: Špela Paš Juvan Od 22. do 24. oktobra je po spletu potekala mednarodna konferenca Apiterapija za otroke (Apitherapy for children). Organizatorka konference je bila Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s Čebelarsko zvezo društev Maribor, Zavodom za razvoj empatije in ustvarjalnosti ENEJA, Apiterapevtsko zvezo Romunije Apiterapie ter mednarodno čebelarsko organizacijo Apimondia. Zmagovalna fotografija z natečaja mednarodne konference Apiterapija za otroke v kategoriji Čebele in otroci poslali Vesna Vodopivec (1. mesto), Tjaša Slemenšek (2. mesto), Eva Vidic (3. mesto), v kategoriji Čebele in otroci pa Špela Paš (1. mesto) in Milan Motyka (2. in 3. mesto). Zmagovalne fotografije so objavljene na spletni strani (koda QR »Fotografije«). »Fotografije« Na konferenci smo na okrogli mizi spregovorili tudi o uporabi čebeljih pridelkov pri otrocih, alergijah ter dozah. Osnovna težava pri uporabi čebeljih pridelkov je njihova raznolika sestava, saj so naravni proizvodi in okolje vpliva na njihovo sestavo, kar določa količino, ki naj se predpiše. Raznolikost pridelkov je tudi razlog, da še vedno ni pripravljena standardizacija čebeljih pridelkov. Količine zaužitih čebeljih pridelkov je treba prilagoditi posamezniku in njegovim potrebam. Standardizacija čebeljih pridelkov na splošno poteka v okviru standardov ISO, vendar je zaradi spremenljivosti pridelkov zelo težavna. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Alergije na čebelje pridelke, razen na strup, niso pogoste. Najmanj ljudi je alergičnih na med. Reakcija pri alergiji se zmanjša tudi z dobro hidracijo organizma, zato je v primeru alergije zelo pomembno pitje vode. Ugotavljajo tudi, da stres vpliva na večji odziv v primeru pika čebel. Hujše alergijske reakcije so pogostejše v čebelnjakih nekje v naravi, kjer ni hitre medicinske pomoči, kar povzroči dodaten stres, kot v varni ordinaciji v zdravstvenem domu. Čebelji pridelki, ki se uporabljajo v apiterapiji, morajo biti kakovostni in, zelo pomembno, brez ostankov zdravil. Čebelarji moramo poskrbeti za kakovost medu in čebeljih pridelkov. Upoštevati moramo higienske predpise, satja ne smemo odlagati na tla, med moramo ustrezno skladiščiti. Omenjeno je bilo tudi, da nekateri medovi, predvsem med rododendrona in nekaterih grintov, vsebujejo pirolizidin alkaloide, ki so lahko za človeka strupeni. Za med še vedno velja, da ga ne dajemo otrokom, mlajšim od enega leta, saj lahko vsebuje spore Clostridium botulinum, ki lahko pri otrocih povzročijo hudo nevrološko bolezen – botulizem majhnih otrok. Med res lahko vsebuje spore omenjene bakterije, vendar so te tudi v zraku, prahu, sadju, zelenjavi, zeliščih … pa otroci kljub vsemu redko zbolevajo za to boleznijo. Priznani profesor pediatrije Mamdouh Abdulrhman meni, da če prepovemo uživanje medu, moramo otrokom prepovedati tudi, da dajejo roke v usta. 95 % otrok, ki zbolijo za botulizmom majhnih otrok, je starih manj kot šest mesecev. Če čebelarji ne poskrbimo za ustrezno higieno pri svojem delu, je tveganje za pojav spor v medu bistveno večje. Konferenca je postregla z zanimivimi dejstvi s področja apiterapije, povzetki pa bodo objavljeni v knjigi povzetkov. Konferenca je bila tudi odlična priložnost za predstavitev slovenskega čebelarstva in apiterapije v svetu. Čebelarska zveza Slovenije je predstavila film o slovenskem čebelarstvu ter apiterapijo v Sloveniji, dobro prakso iz VDC Črnomelj, slovenski tradicionalni zajtrk ter znanstveni prispevek o uporabi cvetnega prahu kot vira esencialnih elementov v prehrani otrok. Karakterizacija propolisa Tomaž Samec V svetu imamo šest različnih vrst propolisa. Za Evropo je značilen tip propolisa topola. Na ČZS v zadnjem obdobju izvajamo senzorične analize propolisa in analize njegove sestave fenolnih spojin. Propolis, pridelan na območju Slovenije, je precej pester, in to je tudi dokaz, da čebele iščejo in nabirajo osnovne surovine, smole na različnih drevesih in tudi podrasti. Rezultati, predstavljeni v tem članku, so nastali v okviru aplikativnih raziskav karakterizacije čebeljih pridelkov 2020, Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2020–2022, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna EU. Zbiranje vzorcev propolisa po Sloveniji Za raziskavo smo zbrali 20 vzorcev propolisa slovenskega porekla, pridelanega v letu 2019, iz devetih statističnih regij Slovenije. Tako smo analizirali po dva vzorca propolisa iz Savinjske regije, štiri vzorce iz Goriške regije, štiri vzorce iz Pomurske regije, štiri vzorce iz Podravske regije, dva vzorca iz Gorenjske Foto: Tomaž Samec svetovalec JSSČ za varno hrano tomaz.samec@czs.si Zbrani vzorci propolisa po Sloveniji regije, en vzorec iz Zasavske regije, en vzorec iz Posavske regije, en vzorec iz Obalnokraške regije in en vzorec iz Osrednjeslovenske regije. Senzorična ocena Zbrani vzorci propolisa so bili po samem videzu zelo različni: od finega prahu, prahu, drobnih zrnc do večjih zrnc. Prav tako so se zbrani vzorci propolisa razlikovali po barvi od svetle do temno rjave barve in do svetlo rdeče barve. Po vonju je bilo od skupno 20 vzorcev 12/2021 letnik CXXIII 347 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vsebnost fenolnih spojin Zaključek Analize sestavin propolisa je opravilo podjetje Intertek GmbH iz Bremna, Nemčija. Uporabljena je bila metoda tekočinske kromatografije velike ločljivosti z UVdetektorjem (HPLC-UV) (Popova in sod., 2007). Vzorci so bili analizirani tudi z bolj robustnimi spektrofotometričnimi metodami s Folin-Ciocalteujevo metodo, vsebnost skupnih flavonov ter flavolov je bila določena z aluminijevim kloridom, vsebnost flavanonov ter dihidroflavonolov pa z 2,4-dinitrofenilhidrazinom (Kamenšek, 2011). Vsota analiziranih fenolnih spojin v vzorcih je bila od 3,31 do 12,43 %, v povprečju 6,60 %. Največ fenolnih spojin je vseboval vzorec iz Pomurske regije, ki je bil po senzoričnih lastnostih med močno aromatičnimi. Najmanj fenolnih spojih je vseboval vzorec iz Podravske regije, ki je bil med srednje aromatičnimi. Vsi vzorci propolisa so vsebovali p-kumarno kislino v razponu od 0,44 do 2,27 %, v povprečju 1,16 %. Prav tako so vsi vzorci propolisa vsebovali ferulno kislino v razponu od 0,27 do 1,92 %, v povprečju 1,03 %. Vsi vzorci propolisa so vsebovali tudi pinocembrin v razponu od 0,15 do 4,18 %, v povprečju 1,53 %. 19 vzorcev propolisa od skupaj zbranih 20 je vsebovalo tudi kavno kislino v razponu od 0,11 do 0,56 %, v povprečju 0,11 %. 18 vzorcev propolisa je vsebovalo fenetilni ester kavne kisline v razponu od 0,16 do 1,19 %, v povprečju 0,58 %. Tudi v slovenskem propolisu so prisotne fenolne spojine. Kljub nizkim koncentracijam posameznih fenolnih spojin, ki smo jih odkrili v sklopu aplikativne raziskave, lahko rečemo, da so vzorci propolisa kljub temu precej raznoliki. To je tudi dokaz, da čebele iščejo in nabirajo osnovne surovine – smole – na različnih drevesih in podrasti. Dodatni vzorci propolisa, ki smo jih analizirali v letu 2020, so pripomogli k dopolnitvi obstoječe raziskave, ki smo jo opravili v obdobju 2017–2019. Z raziskavo je treba nadaljevati in dopolnjevati zbirko o vsebnosti fenolnih spojin v propolisu. Ob tem se želimo zahvaliti vsem čebelarjem, ki so do sedaj oddali svoje vzorce propolisa v analizo. Druge čebelarje pa vabimo, da oddajo svoje vzorce propolisa na analizo, saj bomo tudi v letu 2021 izvedli tovrstno analizo propolisa. Vse potrebne informacije prejmete pri avtorju članka. Celotno poročilo raziskave je objavljeno na: na spletu (koda QR »Poročilo«). Foto: Tomaž Samec propolisa 13 vzorcev propolisa srednje aromatičnih, štirje vzorci propolisa so bili malo aromatični in trije vzorci so bili močno aromatični. Najbolj aromatične vzorce smo prejeli iz Savinjske regije in Pomurske regije. Galangin je bil prisoten v 17 vzorcih propolisa v razponu od 0,10 do 2,75 %, v povprečju 0,90 %. Krizin je bil prisoten v 14 vzorcih propolisa v razponu od 0,43 do 3,27 %, v povprečju 1,30 %. Apigenin je vsebovalo dvanajst vzorec propolisa v razponu od 0,10 do 0,20 %, v povprečju 0,14 %. Prav tako je 12 vzorcev propolisa vsebovalo kamferol v razponu od 0,10 do 0,29 %, v povprečju 0,18 %. Pet vzorcev propolisa od 20 je vsebovalo tudi naringenin v razponu od 0,11 do 0,18 %, v povprečju 0,14 %. Prav tako je pet vzorcev propolisa vsebovalo cimetno kislino v razponu od 0,12 do 1,13 %, v povprečju 0,51 %. Kvercetin je bil prisoten v štirih vzorcih propolisa v razponu od 0,11 do 0,20 %, v povprečju 0,17 %. Zbrani vzorci propolisa v letu 2020 348 12/2021 letnik CXXIII »Poročilo« Viri: Kamenšek, M. (2011): Spektrofotometrično določanje flavonoidov v slovenskem propolisu. Izobraževalni center Piramida Maribor, diplomska naloga, 72 str. Popova, M. P., Bankova, V. S., Bogdanov, S., Tsvetkova, I., Naydenski, C., Marcazzan, G. L., Sabatini, A. G. (2007): Chemical characteristics of poplar type propolis of different geographical origin. Apidologie, 38: 306–311. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Določitev vrste medu svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Slovenski čebelarji pridelujemo predvsem cvetlični, gozdni med, od vrstnih pa lipov, kostanjev, hojev, smrekov, akacijev, pa tudi med oljne ogrščice, vse več je tudi ajdovega medu. Narava se spreminja, spreminjajo se povzročitelji medenja, s tem pa se spreminjajo tudi vrste medu. Če smo bili v Sloveniji navajeni, da v naših gozdnih vrstah medu prevladuje aroma po smoli, zeliščnih bonbonih, sirupu smrekovih vršičkov, potem smo v zadnjih letih nekoliko presenečeni, saj vrste medu s prevodnostjo, višjo od 0,8 mS/cm, pogosto nimajo opisane arome, ampak nas ta bolj spominja na cvetlični med. Določitev vrste medu ni vedno preprosta. Med sicer lahko prodajamo samo kot med, ni ga treba dodatno označiti glede na izvor, vsekakor pa je priporočljivo, da se kupcu ta dodatna informacija tudi ponudi, saj bo na ta način kupec bolj seznanjen s tem, kaj je kupil. Pestrost medu, pridelanega v Sloveniji, je velika. Že znotraj posamezne vrste je pestrost ogromna, še več, znotraj enega točenja se razlikuje tudi med, iztočen iz panjev istega čebelnjaka. Razlikujejo pa se seveda tudi vrste medu, pridelanih v različnih letih. Večja pestrost je pri cvetličnih in gozdnih vrstah medu, saj je pri teh pestrejši že sam izvor medičine oz. mane. Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velika geografska območja: Alpe, Panonska kotlina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje. Pestra geološka zgradba, razgibanost reliefa in dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, omogočajo veliko rastlinsko in živalsko pestrost, to pa vpliva tudi na raznovrstnost medu. V skladu s Pravilnikom o medu lahko izraz med dopolnimo z navedbo cvetov ali rastlin, če med izhaja v celoti ali delno iz navedenega izvora in ima njegove senzorične, fizikalnokemijske in mikroskopske lastnosti (Pravilnik o medu, 2011, 2015). Med je dopustno imenovati vrstni, če vsaj 45 % peloda, ki ga vsebuje, pripada rastlinski vrsti, po kateri ga imenujemo, kar pa ne velja, kadar je njegova surovina nabrana na rastlinah, ki dajejo bodisi veliko (kostanjev med, med olje ogrščice) bodisi malo (lipov, akacijev med) peloda, pa tudi kadar je med manovega izvora. Za določitev vrste medu moramo tako opraviti tako senzorično kot pelodno analizo, zelo pa nam pri določanju vrste medu pomaga tudi izmerjena električna prevodnost. Pelodna analiza je zelo pomembna pri določanju akacijevega, lipovega in kostanjevega medu ter medu oljne ogrščice, medtem ko imajo pri določanju cvetličnega, gozdnega, hojevega in smrekovega medu večji pomen senzorične lastnosti in izmerjena električna prevodnost. Opazovanje čebel, kam so letele, ko so nabirale medičino ali mano, vsekakor ni dovolj. Včasih določanje vrste medu ni preprosto, predvsem takrat, ko čebele nabirajo tako medičino kot mano in je tako med mešan. Pravilnik o medu postavlja strogo ločnico za električno prevodnost in pravi, da je vrednost 0,8 mS/cm meja glede na izvor osnovne surovine. Po Pravilniku mora biti električna prevodnost medu iz medičine – izjema je kostanjev med – enaka ali manjša od 0,8 mS/cm, električna prevodnost medu iz mane in kostanjevega medu pa večja od 0,8 mS/cm. Pravilnik ne predvideva medu, ki vsebuje tako mano kot medičino. Pogosto se zgodi, da ima med prevodnost višjo od 0,8 mS/cm, v aromi pa je prisotna predvsem cvetlična nota. Navadno je vzrok za to prisotnost majhna količina medičine ali mane pravega kostanja ali lipe v medu, ki ima višjo električno prevodnost, in pa v zadnjem času tudi mane neznanega povzročitelja. V letu 2020, ko je v naravi obilneje medil javor, je bilo takšnega medu precej. Tudi letos se pojavljajo vzorci medu, ki imajo izraženo cvetlično noto, prevodnost pa je višja od 0,8 mS/cm. Po Pravilniku o medu takšnega medu ne moremo označiti kot cvetlični med, potrošnik se bo pa tudi težko zadovoljil z gozdnim medom, ki je precej drugačen, kot ga je vajen. Poskušajte mu razložiti, da na aromo medu ne moremo vplivati, da je predvsem odvisna od narave in da bo drugo leto vaš gozdni med lahko povsem drugačen. Narava v letu 2021 ni bila radodarna, tako da moramo biti zadovoljni, da so proizvedle čebele nekaj medu vsaj zase, če je že za nas ostalo bolj malo. V nekaterih vrstah medu iz leta 2021 prevladuje samo sladek okus, arome pa je bolj malo. Zavedamo se, da moramo zaradi spreminjajoče se narave opise vrste stalno dopolnjevati. Svetujemo vam, da se za pomoč pri določitvi vrst medu, predvsem tistih, ki senzorično niso tipični za posamezno vrsto, obrnete na terenskega svetovalca ali svetovalce za varno hrano Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Napačno označena vrsta medu se šteje kot zavajanje potrošnika. Foto: Tanja Magdič dr. Andreja Kandolf Borovšak Pestrost medu, pridelanega v Sloveniji, je velika. 12/2021 letnik CXXIII 349 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Hladnejši dnevi kot nalašč za ureditev dokumentacije dr. Nataša Lilek svetovalka JSSČ za varno hrano natasa.lilek@czs.si Vsi čebelarji, ki pridelamo več čebeljih pridelkov, kot jih porabimo za lastno uporabo, in jih dajemo v promet na tržnicah, sejmih, v trgovinah, na domu, oddajamo polnilcem itd., moramo dosledno izpolnjevati zakonske zahteve pri zagotavljanju varnih in kakovostnih čebeljih pridelkov. Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je že leta 2006 pripravila Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP, kjer so zbrane na enem mestu vse zahteve zakonodaje in so čebelarjem v pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju notranjega nadzora v čebelarstvu. Smernice vključujejo postopke ravnanja v primeru pridelave in predelave medu in drugih čebeljih pridelkov in so odobrene tudi s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki izvaja uradni nadzor v proizvodnji in prometu živil. Vsak čebelar zase je odgovoren za varno hrano in mora imeti v pridelavi čebeljih pridelkov uveden sistem za zagotavljanje in dokumentiranje vseh bistvenih elementov varne pridelave, pa tudi morebitne predelave čebeljih pridelkov. Čebelarji moramo zagotavljati ustrezno higieno pridelave in proizvodnje ter preprečevati morebitno onesnaženje proizvodov vzdolž celotne proizvodne verige do končnega izdelka, zagotavljati moramo sledljivost in voditi predpisano dokumentacijo ter se redno udeleževati usposabljanj tudi s tega področja. Ob ugotovljenih odstopanjih od predpisanih zahtev pa tudi določiti, izvesti in dokumentirati ustrezen korekcijski postopek. Usmeritve, zapisane v Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP, so brezplačno dostopne vsem slovenskim čebelarjem, ne glede na število panjev in količino pridelanega medu, na spletni strani ČZS (koda QR »Smernice«). »Smernice« V dodatno pomoč čebelarjem pri vodenju notranjega nadzora v čebelarstvu je od leta 2015 naprej na voljo tudi brošura z obrazci za vodenje sledljivosti s praktičnim primerom izpolnjevanja dokumentacije. Nekateri čebelarji imajo evidence zares zgledno urejene in 350 12/2021 letnik CXXIII dokumentirajo vse, kar se nanaša na njihovo dejavnost. Še zmeraj pa kljub vsem možnostim in svetovanjem na temo vzpostavitve notranjega nadzora in vodenja sledljivosti obstajajo čebelarji, ki temu pomembnemu delu ne posvečajo pozornosti oz. jo začnejo šele takrat, ko jih obišče uradni nadzor. Izgovori o prezahtevni in preobsežni dokumentaciji so popolnoma odveč, saj se moramo zavedati, da nam pred prodajo ni treba vedno vsake serije medu poslati v analize, ampak z upoštevanjem Smernic dobrih higienskih navad, dobre čebelarske prakse pri svojem delu, z dokumentiranjem opažanj in zagotavljanjem sledljivosti dokazujemo, da smo pridelali varno in kakovostno živilo. Da bi se izognili zmotnim prepričanjem o zahtevnosti dokumentacije, na kratko povzemam pogostost njenega izpolnjevanja. Obrazec 1: Soglasje osebe (čebelarja) o obveznosti prijavljanja bolezni, ki se lahko prenašajo z delom. (Obrazca ni treba izpolniti vsako leto znova. Čebelar obrazec izpolni pred začetkom opravljanja dejavnosti in velja do morebitne spremembe zakonodaje. Svetujemo, da ga podpišejo tudi tisti, ki pomagajo pri pridelavi čebeljih pridelkov, npr. točenju medu itd.) Obrazec 2: Izjava posameznika (čebelarja) o bolezenskih znakih. (Izpolnjevanje po potrebi, v primeru opisanih bolezenskih znakov.) Obrazec 3: Zagotavljanje sledljivosti. (Obrazec se izpolnjuje sproti vsako leto po opravljenem delu. Podoben obrazec si lahko čebelar pripravi tudi za druge čebelje pridelke. Pomembno je, da od vsakega točenja oz. lota medu shrani kontrolne vzorce. Na to čebelarji velikokrat pozabijo.) Obrazec 4a: Formular za samokontrolo – pridelava medu. (Obrazec se izpolni enkrat letno, priporočamo po končani sezoni pridelave čebeljih pridelkov, npr. september–november.) Obrazec 4b: Formular za samokontrolo – pridelava cvetnega prahu, matičnega mlečka, propolisa. (Čebelar obrazec izpolni enkrat letno, če prideluje navedene čebelje pridelke, ravno tako po končani sezoni pridelave – september–november. Če navedenih pridelkov ne prideluje, obrazca ne izpolni.) Obrazec 5: Polnjenje in poraba zaščitnih prelepk SMGO. (Izpolnjevanje po potrebi, če je čebelar v sistemu SMGO.) Obrazec 6: Obrazec za korekcijske postopke. (Obrazec izpolni čebelar le v primeru potrebnega korektivnega postopka.) Obrazec 7: Nadzor temperature v hladilnikih in zamrzovalnikih. (Obrazec se izpolnjuje po potrebi, če čebelar prideluje cvetni prah in matični mleček.) IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebelarska sezona v Sloveniji je letos blizu katastrofalne, če že ni katastrofalna. Pa tudi epidemije covida-19 se še nikakor ne rešimo. Vseeno sem se odločila za dopust v tujini, na manj obljudenem otoku Samos v Grčiji. Nisem pristaš ležanja na plaži, tuje kraje rada raziskujem. Na otoku Samos je bilo med prvimi dejavnostmi spoznavanje njihovega čebelarstva. Otok je zelo zelen, v notranjosti je čebelarstvo zelo razvito. V mali vasici Pirgos sem obiskala t. i. Čebeljo hišo, majhno lokalno tržnico, ki je imela kaj ponuditi. Med, matični mleček, cvetni prah, izdelke iz čebeljega voska, zelišča in še in še. Poskusila sem med ter ga tudi kupila za domov (velik izziv transporta) in prijazni čebelarji so si vzeli čas zame in za pogovor. Pestijo nas podobne težave, kot so varoje, pri njih, drugače od nas, pogrešajo dež, saj ga niso imeli že pol leta. Čebelarijo v nakladnih panjih, večinoma jih imajo v hribih, več kot dvesto čebeljih družin. Tako je oskrba precej zahtevna, v času mojega obiska so bili precej zaskrbljeni, saj so v Grčiji pustošili divji gozdni požari, ki so uničili tisoče čebelarstev, gozdove in čebeljo pašo za vrsto let. Vse grške televizije so predvajale posnetke v živo, kako se domačini in gasilci borijo z ognjenimi zublji, ki požirajo panj za panjem. Foto: Vesna Vodopivec Grčija Čebelja hiša Vsaj to nam je bilo prihranjeno v Sloveniji, za zdaj. Če se vrnem k pozitivnemu, torej čebelicam na otoku Samos. Kljub neznosni vročini so letale in nabirale. Čebelji pridelki so na otoku sestavni del tradicionalnih proizvodov, posebni glede na barvo, okus in teksturo. Najpogostejša sta kostanjev ter borov med, najdejo se pa tudi vrba, evkaliptus, žajbelj, timijan in druga zelišča, ki jih domačini tudi prodajajo. Med ima res poseben okus. Čebelarji smo pač čebelarji, in tudi njih je zanimalo, kako je pa pri nas, kakšen med imamo. Presenetljivo, natančno se vedeli, kje je Slovenija in zakaj lahko skupaj praznujemo svetovni dan čebel. Vesna Vodopivec Sveti Ambrož zavetnik čebelarjev Mirko Pavlin Sv. Ambrož goduje 7. decembra – na dan, ko so ga posvetili v škofa. Njegov god praznujemo že od 11. stoletja. Bil je pravičen in spoštovan mož, ki si je nenehno prizadeval izboljšati položaj revnih ljudi. Za svojega zavetnika so si ga izbrali tudi voskarji in čebelarji. Rodil se je leta 339 v kraju Trier v današnji Nemčiji, tam je bil njegov oče cesarski namestnik. Njegova mati je bila zgledna kristjanka. Po moževi smrti se je s tremi otroki vrnila v svoj rojstni kraj Rim. Po legendi je Ambrož kot dojenček nekoč spal na domačem dvorišču, na glavo pa se mu je usedel roj čebel. Ambrožev oče je ukazal, naj otroka ne premikajo. Čebelji roj se je čez nekaj časa umaknil, ne da bi otroka pičila ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal otroku ime Ambrozij. Ambrozija je grški 352 12/2021 letnik CXXIII Foto: Marko Borko Članek nam je za objavo v decembrski številki, ko goduje sveti Ambrož, avtor poslal marca letos in se veselil objave. Žal je Mirko Pavlin 31. oktobra 2021 zaključil svojo življenjsko pot. Članek objavljamo posthumno, njemu v čast. Upodobitev svetega Ambroža avtorja Rolanda Pluta v čebelarstvu Pavlin v Semiču izraz za mano, ki naj bi bila hrana za bogove in je dajala večno mladost in nesmrtnost. Zanimiv je tudi dogodek ob njegovi izvolitvi za škofa. Ko je leta 374 umrl milanski škof Avksencij, so se duhovniki in verniki zbrali v cerkvi, da bi izvolili njegovega naslednika. Izoblikovala sta se dva tabora: krivoverci in pravoverni kristjani. Glasno so se prepirali, tedaj pa je v cerkev prišel namestnik Ambrož z vojaki in jim ukazal, naj utihnejo. Tišino je nenadoma pretrgal otroški vzklik: »Ambrož naj bo škof!« Množica je to sprejela kot božji glas in Ambrož je bil izvoljen za milanskega škofa, čeprav takrat še ni bil krščen. Po kratkih pripravah so ga krstili in ga nato 7. decembra leta IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Obrazec 3: ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI Leto: ___________________2021______________________________________ SMGO: _______________________________ Obrazec 3: ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI Leto: ___________________2021______________________________________ SMGO: _______________________________ Pridelava medu Senzorična ocena Vzorčenje Komu ste med prodali? Obrazec 3: ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI Število Lokacija Količina Odvzem Kupec (končni Leto: ___________________2021______________________________________ SMGO: _______________________________ Datum pridobitnih Kraj Serija Lokacija Senzorična ocenaVonj/okus Vrsta Vzorčenje Rok Komu ste med prodali?Količina pridelave Pridelava medu pridelanega kontrolnih potrošnik, trgovina, točenja čebeljih točenja lot skladiščenja /barva medu uporabe (kg) Število /paše vzorcev polnilec, zaloga) Lokacija Količina medu Odvzem Kupec (končni Datum pridobitnih Kraj Serija Lokacija Rok Količina Vonj/okus Vrsta družin pridelave pridelanega kontrolnih potrošnik, trgovina, točenja čebeljih Pridelava točenja medu lot skladiščenja /barva medu Senzorična uporabe ocena (kg) Vzorčenje med prodali? /paše medu vzorcev polnilec, zaloga) 300Komu kg ste Trgovska veriga XY družin Število Predelava medene Lokacija Količina Kupec (končni 300 kg Odvzem Trgovska veriga XY100 kg 14. 7. Cvetna 14. 7. Datum pridobitnih Cvetna Kraj Serija Cvetna Lokacija Rok Količina Vonj/okus Vrsta pijače Predelava 20 600 kg 121 Ustrezen Cvetlični 1 × 900 medene g potrošnik, trgovina, pridelave pridelanega kontrolnih 100 kg 2021 dolina dolina 2023 točenja čebeljihCvetna dolina točenja skladiščenja /barva uporabe (kg) 14. 7. Cvetna Cvetnalot 14. 7. medu pijače 20 600 kg medu 121 Ustrezen Cvetlični 1 × 900 g /paše vzorcev polnilec,potrošnik zaloga) 200 kg Končni 2021 dolina dolina 2023 družin dolina 200 kg Končni potrošnik 300 kg Trgovska veriga XY 100 kg Končni potrošnik Predelava medene 100 kg Končni potrošnik 100 kg 14. 7. Cvetna Cvetna Cvetna 14. 7. pijače 600 kg 121 Ustrezen Cvetlični 1 × 900 g 20 20. 7. Gozdni Cvetna Cvetna 20. 7. 20. 7. Gozdni Cvetna dolina Cvetna 20. 7. 2021 dolina dolina GozdniUstrezen 2023 10 10 100 kg 221kg 1 × 900 g 100 221 Ustrezen Gozdni 1 × 900 g 200 kg Končni potrošnik 2021 dolina dolina dolina 2023 2021 doldol dolina 2023 100 kg 20. 7. 2021 Gozdni dol 10 Cvetna dolina 100 kg 221 Cvetna dolina Ustrezen Gozdni 20. 7. 2023 Končni potrošnik 1 × 900 g Podpis:______________________________ Podpis:______________________________ Obrazec izpolnjujte sproti po opravljenem delu! Isti obrazec si pripravite tudi za druge čebelje pridelke. Obrazec obrazec izpolnjujte sproti po opravljenem Isti obrazec si pripravite tudiSmernic za druge čebelje pridelke. Izpolnjeni 3 – Zagotavljanje sledljivostidelu! pri notranjem nadzoru iz brošure Podpis:______________________________ Obrazec 8: Umik/odpoklic. (Obrazec se izpolni po Obrazec 13: Načrt/plan in realizacija usposabljanj Obrazec izpolnjujte sproti po opravljenem delu! Isti obrazec si pripravite tudi za druge čebelje pridelke. potrebi in samo, ko se ugotovi, da izdelek ni varen za čebelarjev. (Po potrebi se enkrat na leto pripravi zdravje ljudi.) načrt usposabljanj oz. se jih čebelar udeleži glede na Obrazec 9: Homogenizacija medu. (Obrazec se izpolni želeno znanje. Znanje s področja higienskih navad in po potrebi, če čebelar meša oz. homogenizira med zakonodaje glede pridelave čebeljih pridelkov je treba različnih serij oz. lotov.) obnavljati na vsaki dve do tri leta.) Obrazec 10: Krmljenje čebel z medom. (Obrazec se Čebelarjem vedno svetujemo, da obrazce glede izpolnjuje le, če čebelar krmi čebele z medom in je v sledljivosti, račune nabave satnic, sladkorja, embalaže sistemu SMGO. Krmljenje z medom ni pogosta praksa, že itd., potrdila o ustreznosti nabavljene embalaže za z ekonomskega stališča ne, če pa čebelar krmi z medom, skladiščenje čebeljih pridelkov, analizna poročila mora biti analizirana vsebnost spor hude gnilobe pred in druge dokumente, ki se nanašajo na čebelarstvo, krmljenjem, sicer lahko naredi sebi in drugim veliko škodo.) shranjujejo na enem mestu. Vse, kar se nanaša na Obrazec 11: Obrazec za izvajanje kontrole količin zdravstveno varstvo čebel, pa je treba voditi in beležiti v predpakiranih izdelkov. (Priporočamo, da čebelar preveri veterinarski dnevnik, ki ga potrdi območni veterinar. ustreznosti neto količine 10 % napolnjenih kozarcev.) Za dodatno pomoč in obrazložitev pa se čebelar vedno Obrazec 12: Evidenca kontrol in čiščenja. lahko obrne na svetovalce Javne svetovalne službe v (Izpolnjevanje obrazca se le priporoča.) čebelarstvu. Novice iz sveta Francija Francoski čebelarji so se letos spopadali z najslabšo čebelarsko sezono v zadnjih desetletjih. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem neobičajno hladnega in deževnega vremena v sezoni, čebele niso imele možnosti nabrati običajnih količin medu. Nacionalna francoska čebelarska organizacija UNAF je sporočila, da je bila letošnja letina medu med 7000 in 9000 ton ali približno tretjino letine 2020. Glavne težave so bile spomladanska pozeba, deževno vreme na začetku poletja in preveč severnega vetra v sezoni. Že drugič v dveh letih so ostali brez akacijevega medu, tudi paša na kostanju, sončnicah, rožmarinu, timijanu, resju je bila slaba. Nekoliko boljša je bila le paša na sivki, ki je prisotna na jugovzhodu države. UNAF ocenjuje, da čebelarji globalne podnebne spremembe čutijo že zadnjih 15 let. Francija letno porabi približno 40.000 ton medu in uvozi več kot 30.000 ton, uvoz bo po letošnji sezoni še veliko večji. Prevod in priredba dr. Peter Kozmus Vir: www.theguardian.com. 12/2021 letnik CXXIII 351 LETNO KAZALO SLOVENSKI ČEBELAR CXXIII. LETNIK – LETO 2021 Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped. Alauf, Marko: Uvodnik......................................................................................165 Alpeks in Čebelarska zveza Slovenije: Linija porcelanastih izdelkov »Čebelice«............................... 332 Arh Ivanšek, Marija: Skutna krema z akacijevim medom in malinami v kozarčku................................................................................. 258 Ambrožič, Blaž: Razraščanje bele omele (Viscum album) na lipi.......................147 Nina Arnuš Veliki traven in rožnik – čebelam cvetoč krožnik.....................13 Auguštin, Vlado: Razkuževanje satnikov...............................................................11 Opozorilo pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS)........ 76 Preleganje ali tiha zamenjava matice..................................... 104 Brezmatična družina................................................................139 Zakaj in kako naj začnem zbirati lastni vosek in na kaj paziti pri nakupu satnic?.......................................... 277 Regijski učni čebelnjaki........................................................... 294 Čebelarji na 59. sejmu AGRA................................................... 296 Uvodnik..................................................................................... 305 Batištuta, Julijan: Točenje medu v prevoznem čebelarstvu z uporabo transportne točilnice................................................................137 Bogataj, Janez: Uvodnik..................................................................................... 237 Bole, Petra: Nova stalna razstava Živeti skupaj. O čebeli in človeku v Čebelarskem muzeju Radovljica...........................................215 Borko, Marko: Čebelar in apiterapevt Karl Vogrinčič prejel zlati lenarški grb................................................................................. 23 Čebelar Franc Podrižnik prejel zlati grb Občine Nazarje...........................................................................24 Javni natečaj za izbor ustvarjalne zasnove za nagrado zlata čebela.............................................................. 57 Slovenija in Hrvaška skupaj v nacionalno zaščito »Istrski med/Istarski med«....................................................... 85 Delovanje čebelarskih društev v času epidemije covida-19.................................................................... 87 Uvodnik....................................................................................... 97 Intervju z Janezom Levstikom, oblikovalcem čebelarske svečane obleke...........................................................................121 Devetdesetletni čebelarski veteran Franc Frece.....................155 Novice iz sveta.......................................................................... 243 Inovacija prilagojenega LR-panja bo omogočila čebelarjenje invalidom na vozičkih........................................ 259 Osrednje praznovanje Glavarjevega leta na Lanšprežu........289 Nov visokotehnološki čebelarski dosežek »3D-kranjica« predstavljen javnosti................................................................ 293 Novice iz sveta...........................................................................319 Borštnik, Brane: Moja praksa pri kristalizaciji medu............................................6 Moje izkušnje z barvanjem panjev............................................40 Novice iz sveta............................................................................48 Moja praksa vzreje trotov.......................................................... 69 Bozovičar, Aleš: Kristalizacija medu v satju..........................................................4 Drevored lip v spomin velikim ljudem slovenskega čebelarstva...........................................................292 Ocena čebelarske pašne sezone 2021...................................... 310 Bozovičar, Aleš in Jože Smrkolj Čebelarska tehtnica....................................................................42 Božnar, Malči: Uvodnik......................................................................................133 Breznikar, Andrej: Kako poteka obnova gozdov s sajenjem sadik gozdnega drevja v Sloveniji....................................................... 37 Bukovšek, Janko: Moje izkušnje s plemenilno postajo v letošnji sezoni........................................................................ 275 Buzeti, Janja: Nakladni panj, prilagojen delu čebelarjev na invalidskem vozičku............................................................157 Carli, Tanja, Andreja Kukec in Mitja Košnik: Sodelujte v raziskavi o alergiji na čebelje pike....................... 328 Cukjati, Eva in Jernej Bubnič: Testiranje matic v vašem čebelarstvu..................................... 105 ČD Sovodenj Šestdeset let s čebelami............................................................. 23 ČD Zagorje: Čebelarska ekskurzija na Korčulo........................................... 325 Čebelarska zveza Slovenije: Izvajanje aplikativnih raziskav v letu 2021............................... 27 Intervju s predsednikom Hrvaške čebelarske zveze Željkom Vrbosem............................................................. 53 ČZS zbrala 23.488 evrov za pomoč hrvaškim čebelarjem ob potresu................................................................ 55 Odprtje prevoznega paviljona Medena zgodba.....................100 Promotor degustator čebeljih pridelkov.................................125 Praznično voščilo ob 30-letnici samostojnosti in demokracije v naši državi in domovini Sloveniji...............167 Čebelarska zveza Slovenije odprla Galerijo »Sivka«.............. 189 Intervju z Rodoljubom Živadinovićem, dr. med., predsednikom Zveze čebelarskih organizacij Srbije.............213 V sodelovanju s podjetjem BB BIO.Si posadili medovite rastline.......................................................228 Intervju z Radulom Miljanićem, predsednikom Zveze čebelarskih organizacij Črne gore............................... 247 Objavljen javni poziv za podelitev prve nagrade zlata čebela................................................................. 261 FINANČNA POMOČ čebelarjem za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021.................................................271 Ob obisku Slovenije so gostje iz tujine povedali....................309 Pogovor z dr. Ralphom Büchlerjem o praktičnih izkušnjah biološkega načina zatiranja varoj..........................309 Letno kazalo letnik CXXIII I LETNO KAZALO Dimc, Barbara: Ustanovitev likovne sekcije Čebelarske zveze Slovenije.......................................................135 70. občni zbor Čebelarske zveze Slovenije..............................169 V Lovrencu na Pohorju smo praznovali 18. čebelarski praznik...............................................................226 Festival čebelarske pesmi je odmeval v idiličnem okolju Čebelarskega centra Slovenije..................................... 297 Rezultat natečaja strokovne in promocijske čebelarske literature 2019–2020.............................................. 334 Na Čebelarski zvezi Slovenije smo odprli učno pot prilagojeno za slepe in slabovidne.......................... 359 Paviljon Medena zgodba potuje po Sloveniji.........................360 Dolgan, Franko: Čebelarjeva opravila v januarju.................................................20 Čebelarjeva opravila v februarju............................................... 49 Čebelarjeva opravila v marcu.................................................... 83 Čebelarjeva opravila v aprilu....................................................119 Čebelarjeva opravila v maju......................................................152 Čebelarjeva opravila v juniju................................................... 186 Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu.................................. 219 Čebelarjeva opravila v septembru........................................... 254 Čebelarjeva opravila v oktobru................................................290 Čebelarjeva opravila v novembru............................................ 324 Čebelarjeva opravila v decembru............................................ 355 Drolc, Gregor: Dr. Trajče Nikoloski izdal knjigo o medovitih rastlinah v angleškem jeziku................................................... 258 Fabjan Bremec, Vesna: Sobivanje s čebelami na slovenski Obali in v Istri................. 212 Garibaldi, Renato: Kako je moje življenje spremenil zgled dobrodelnosti Petra Pavla Glavarja........................................ 323 Golob, Simon: Rezultati natečaja najboljših novih tehnoloških rešitev v čebelarstvu................................................................... 14 Zaščita in barvanje čebeljih panjev........................................... 39 Na kaj moramo biti pozorni pri postavitvi in registraciji čebelnjaka............................................................ 41 Napotki za premik čebeljih družin........................................... 73 Čebelje družine po aprilski pozebi in v prihodnje..................138 Pridelava in pomen čebeljega strupa.......................................177 Zmagovalci natečaja za najboljšo tehnološko rešitev v čebelarstvu..............................................................................178 Rezultati natečaja poslikave panjskih končnic......................224 Zmagovalca razpisa za izdelavo maket slovenskih čebelnjakov............................................................ 225 Še tri tehnološke rešitve z natečaja za leto 2021.....................317 Tehnološki informator za leto 2022 tudi letos prejmete po pošti.......................................................................331 Rothschützev listovni panj ..................................................... 342 Grad, Janez: Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji....................251 Granda, Tomaž: Henryjeva lipa (Tilia henryana).................................................211 Gregorc, Aleš: Učinkovitost izrezovanja trotovine glede na mesec............... 76 Rezultati Colossovega vprašalnika o čebelarstvu (I. del)................................................................. 214 II Letno kazalo letnik CXXIII Rezultati Colossovega vprašalnika o čebelarstvu (II. del)................................................................ 246 Gregori, Janez: ČD Kranjska Gora je sodelovalo v projektu BeeAware!.................................................................86 Namestitev panjev in vremenski vplivi..................................208 Vpliv Petra Pavla Glavarja (1721–1784) čez meje tedanje Kranjske....................................................... 253 Hrastelj, Marko: Zadovoljen s kakovostjo rodovniških matic........................... 274 Ilič, Nina: Izkustveno učenje s čebelo in slovensko čebelarstvo.............154 Jenčič, Vlasta in Metka Pislak Ocepek: Preprečevanje varoze...............................................................205 Jurić, Alenka in Anita Vraničar Novak: Smernice NVI za preprečevanje pojava in širjenja hude gnilobe čebelje zalege...................................................... 151 Jus, Andrej: V spomin Janezu Miheliču, dolgoletnemu uredniku Slovenskega čebelarja.............................................................. 366 Juvan, Nejc: Čebele na Uršlji gori................................................................... 21 Kandolf Borovšak, Andreja: O krmljenju čebeljih družin...................................................... 43 Točenje medu – skrb za varnost in kakovost medu............... 111 Kozarec za čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov slovenskega porekla – nadzor medu..................... 124 Mednarodna virtualna konferenca Apiterapija za otroke.................................................................................... 261 Področje apiterapije je urejeno s poklicno kvalifikacijo in dopolnilno dejavnostjo..................................284 Mednarodna konferenca Apiterapija za otroke.................... 346 Določitev vrste medu............................................................... 349 Kandolf Borovšak, Andreja, Nataša Lilek, Vlado Auguštin in Simon Golob: Prehranski stres in odpornost čebel.......................................207 Kandolf Borovšak, Andreja, Nataša Lilek in Aleš Bozovičar: Kristalizacija in utekočinjanje medu..........................................9 Kandolf Borovšak, Andreja, Nataša Lilek in Tomaž Samec: Čebelji pridelki v apiterapiji...................................................... 46 Kandolf Borovšak, Andreja in Tone Žakelj: Čebelji pridelki in covid-19.......................................................145 Kavčič, Peter: Odprto Medgeneracijsko središče Horjul.............................. 358 Kepic, Marcel: Vabilo k sodelovanju pri diplomskem delu..............................24 Kimovec, Matic: Moja praksa pridobivanja cvetnega prahu............................... 75 Kitthiya, Vesna: Izdelava preprostih gnezdilnic za čebele samotarke.............. 47 Klemenčič Štrukelj, Nataša: Razpisa za čebelarje: Sofinanciranje čebelarske opreme, Racionalizacija sezonske selitve panjev................................... 56 V letu 2020 in 2021 davčna osnova 35 % pavšalne ocene dohodka na panj.............................................. 57 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, tudi za čebelarje..........................................................................88 Razpis za podukrep 9.1 in ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev..................................................... 327 LETNO KAZALO Klemenčič Štrukelj, Nataša in Barbara Dimc: Posvet ob dnevu čebelarskega turizma.................................... 25 Čebelarski turizem – certificiranje in zakonodaja, predstavitev dobre prakse............................... 44 Klemenčič Štrukelj, Nataša, Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek: Kaj pravi aktualna zakonodaja o prodaji čebeljih pridelkov in čebeljih izdelkov (I. del)........................ 239 Kaj pravi aktualna zakonodaja o prodaji čebeljih pridelkov in čebeljih izdelkov (II. del)...................... 281 Kljun, Suzana: Dobili smo nove čebelarske mojstre....................................... 358 Kmecl, Veronika, Helena Baša Česnik: Akaricidi v medu slovenskih čebelarjev v letih od 2014 do 2020........................................................................ 244 Kne, Nataša: Potica z nadevom iz divjih lešnikov s cvetnim prahom.........156 Komisija UO ČZS za izkoriščanje čebeljih paš: Prevozi čebel na pašo............................................................... 107 Kovačević, Ivana in Matija Koštomaj: Ohranjanje lokalne populacije kranjske čebele v biosfernem območju Kozjansko in projekt Varuh.......................................70 Kozmus, Peter: Ali lahko ponovno oživimo plemenilne postaje?..................... 12 Novice iz sveta............................................................................ 16 Pomen trotov in njihove vzreje za boljše čebele......................68 Vzreja rodovniških matic v letošnji čebelarski sezoni.......... 106 Letos pri vzrejevalcih v ponudbi tudi rodovniške matice......155 V letošnji sezoni na voljo tudi rodovniške matice..................176 Delovanje plemenilne postaje v Lučki Beli v letošnji sezoni........................................................................ 272 Novice iz sveta...........................................................................351 Kozmus, Peter in Tomaž Samec: Izvajanje osnovne odbire, prepoznavanje križancev in zamenjava matic................................................. 142 Koželj, Anton: Obnova Glavarjevega sadovnjaka........................................... 287 Glavarjeva dediščina na Lanšprežu........................................ 287 Kuhar, Janez: Občina Cerklje na Gorenjskem z rondojem z edinstveno skulpturo čebeljega satja.....................................22 Lesnjak, Tomaž: Plemenilna postaja Lučka Bela je odprtega tipa za vse zainteresirane................................................................ 273 Levičar, Matjaž in Aleš Bozovičar: Akcija saditve sadik medovitih dreves v ČD Dolsko.............................................................................. 256 Lilek, Nataša: Kratki napotki za pridobivanje cvetnega prahu...................... 74 Na pobudo ČZS ustanovljen konzorcij zaščitenih živil na ravni EU.......................................................82 Hladnejši dnevi kot nalašč za ureditev dokumentacije........ 350 Lilek, Nataša in Andreja Kandolf Borovšak: Z ApiSlovenije v malem...........................................................308 Kakovost in varnost čebeljih pridelkov v letu 2021.................313 Magdič, Tanja: Okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za leto 2021..................................................................................88 Kakšne so cene medu na slovenskem trgu?........................... 109 Povprečna cena medu v prodaji na drobno v letu 2020.........110 Priporočene cene za čebelje pridelke za leto 2021..................110 Markun, Eva in Matjaž Levičar: Vpliv podnebnih sprememb na čebelarstvo in strategija prilagajanja čebelarstva (I. del)............................ 35 Vpliv podnebnih sprememb na čebelarstvo in strategija prilagajanja čebelarstva (II. del).......................... 77 Vpliv podnebnih sprememb na čebelarstvo in strategija prilagajanja čebelarstva (III. del)........................ 113 Matjašič, Franjo: Senčna ponjava za čebele........................................................ 210 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: Predvideni javni razpisi letos iz spremenjenega programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2020–2022............................................................. 168 Sedem javnih razpisov za čebelarje in čebelarske organizacije v skupni vrednosti 566.000................................ 227 Nikoloski, Trajče: Sajenje in sejanje okrasnih medovitih rastlin........................116 Praznovanje 20. maja, svetovnega dneva čebel, v Porabju – Gornji Senik.......................................................... 257 Noč, Boštjan: Uvodnik …1 Prekinitev zaleganja za več donosa in preprostejši obračun z varojami...................................................................175 Povečan nadzor nad neregistriranimi čebelnjaki in nad številom čebeljih družin v posameznem čebelnjaku.......................................................260 Novak, Danijel: Delovanje Društva slovenskih čebelarjev Trst v letu 2020.......51 Oblišar, Gal: Uvodnik....................................................................................... 33 Orešnik, Ivanka in Anja Kumprej: Čebela BERE med!................................................................... 259 Pavlič, Jožef: Dediščina Petra Pavla Glavarja v Komendi.............................217 Pavlin, Mirko: Dediščina Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu in njena ohranitev z obnovo kapele........................................ 285 Sveti Ambrož zavetnik čebelarjev........................................... 352 Petavar, Tomaž: Odstranljive in okolju prijazne etikete za med........................ 45 Petelin, Irma: Naša praksa vzreje trotov pri vzreji matic...............................68 Peterle, Lojze: Uvodnik......................................................................................197 Petkovšek, Štefan: Nazaj v prihodnost................................................................... 354 Pintar, Tomaž: Moja praksa skrbi za pristen med............................................112 Pislak Ocepek, Metka: Azijski in orientalski sršen v Italiji..........................................321 Podbregar Žan: Uporaba cementnega medu........................................................ 7 Podgoršek, Peter, Eva Cukjati, Jernej Bubnič, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2020................................ 140 Prešern, Janez: Uvodnik....................................................................................... 65 Letno kazalo letnik CXXIII III LETNO KAZALO Prešern, Janez, Jan Mihelič in Milan Kobal: O donosih in gostoti čebeljih družin.......................................143 Purnat, Marko in Niko Purnat: Vodna kopel za utekočinjanje medu........................................ 10 Pušnik, Vlado: Uvodnik......................................................................................337 Rejec, Jožica: Bučna pita s cvetličnim medom..............................................224 Bučkin zavitek z lipovim medom v glineni skledi.................292 Samec, Tomaž: Terensko svetovanje čebelarjem v letu 2021............................89 Terensko svetovanje v mesecu aprilu......................................125 Pomoč čebelarjem pri vključevanju v kakovostne sheme medu …Slovenski čebelar 6/2021, zaščitni ovoj Tudi v času dopustov so terenski svetovalci pripravljeni nasvete deliti čebelarjem.........................................................229 Čebelarska opravila in jesenska svetovanja terenskih svetovalcev............................................................... 263 Osebna svetovanja terenskih svetovalcev v mesecu oktobru..................................................................... 299 Strokovna ekskurzija terenskih svetovalcev na Koroško...... 326 Karakterizacija propolisa........................................................ 347 Senič, Lidija: Dodatna sredstva v programu ukrepov na področju čebelarstva že v letu 2021......................................................... 103 Sivec, Marija: Še nekaj besed o barvanju panjev.............................................40 Kako nam lahko koristijo zgodnji troti.................................... 73 Bršljan – naša priložnost ali naša poguba?............................ 275 Preprodaja medu – udarec za poštene čebelarje....................316 Skerbiš, Suzana in Anita Vraničar Novak: Varoja – zimsko zdravljenje čebeljih družin..........................320 Smodiš Škerl, Maja Ivana: Ugotovitve preizkušanja različnih metod umetne prekinitve zaleganja matic in zdravljenja v poletnem času........................................................................ 170 Smrdelj, Andreja: Smrdelj, Andreja: Moje izkušnje s pripiranjem matic...........174 Stopar, Gašper: Vrata je odprlo Središče inovativnih tehnologij APILAB – HIŠA KRANJSKE ČEBELE v Višnji Gori...............340 Strnad, Dušan: Uvodnik..................................................................................... 269 Šalehar, Andrej: Sporočilo o smrti Petra Pavla Glavarja v Laibacher Zeitungu.................................................................48 Šalehar, Andrej in Anton Tomec: Ohranjena čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja (I. del)..................................................... 148 Ohranjena čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja (II. del).................................................... 184 Šercelj, Blaž: Dobra praksa pridobivanja sortnega medu...........................................................................136 Šimenc, Janez: Nova spoznanja iz življenja varoj in o njihovem zajedanju na čebelah II. del........................................................17 Šivic, Franc: Novice iz sveta............................................................................ 16 IV Letno kazalo letnik CXXIII Čebelarsko leto 2021 je v znamenju Petra Pavla Glavarja (1721–1784)................................................80 Novice iz sveta............................................................................82 Novice iz sveta........................................................................... 117 Življenjska zgodba Petra Pavla Glavarja.................................. 117 Čebelarjenje na Kubi brez akaricidov......................................183 Moje videnje razvoja čebelarstva v 30 letih samostojne Slovenije................................................................199 Novice iz sveta..........................................................................206 Praha matice s troti v zraku je izvirno slovensko odkritje.................................................................... 249 Nenačrtovano srečanje nekdanjih in sedanjih predsednikov in podpredsednikov ČZS.................................289 Novice iz sveta...........................................................................319 Orientalski sršen na italijanskoslovenski meji.......................321 Kako sem postal glasnik Petra Pavla Glavarja....................... 322 Šketa, Sašo: Piščančja rulada s sirom in pršutom........................................26 Domač medeni puding z vaniljo............................................... 52 Šolar, Darja: Medena pravljica Šolar – čebelarski turizem – apiturizem................................................................. 45 Špur, Slavko: Praznovali smo 100 let organiziranega čebelarstva na Ponikvi..............................................................357 Štekar-Vidic, Verena: Prvo čebelarsko društvo na Slovenskem................................250 Panjska končnica o kongresu Svete alianse............................353 Štrukelj, Mitja in Igor Serša: Slikanje letnih in zimskih čebel z magnetnoresonančno mikroskopijo................................... 182 Tomazin, Marko: Čebelnjak v Gasilski brigadi Ljubljana................................... 223 Trušnovec, Gorazd: Urbano čebelarjenje v Cankarjevem domu obeležilo deset let dejavnosti...................................................................222 Uršič, Peter: Čebelarski bonton.....................................................................357 Veber, Vojko: Paviljon za nakladne panje......................................................209 Vencelj, Janez: Pomen in pomembnost odličij Antona Janše........................298 Vodopivec, Vesna: Novice iz sveta...........................................................................351 Zajc Žunić, Ines: Dobrodelni Glavarjev pohod od Komende do Lanšpreža......................................................288 Žerovnik, Tina: Kako lahko med in čebelje pridelke prodamo po višji ceni?..............................................................................242 Tina Žerovnik – nova svetovalka JSSČ, specialistka za ekonomiko čebelarjenja.................................260 Izdelki iz čebeljih pridelkov – priložnost za izboljšanje poslovanja......................................................... 279 Zaživela kartica Pomagam čebelam in drugim opraševalcem.......................................................... 307 Pomen in vloga embalaže pri prodaji medu in čebeljih pridelkov..................................................................312 Strokovna ekskurzija ČZS, JSSČ, na Primorsko.................... 327 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 374 posvetili v škofa. Ambroževa sestra Marcelina je živela v Rimu. Svoje življenje je namenila postu, molitvi in nabožnemu branju. Ambrožev brat Satir pa se je krstil šele kot odrasel mož, ko se je čudežno rešil iz brodoloma. Sv. Ambrož je vedno branil pravice zatiranih. V svojih prepričljivih in zanimivih pridigah je ljudi spodbujal k poštenemu in skromnemu življenju. Bogataše je svaril pred pohlepom in razsipnostjo ter jih pozival, naj pomagajo revnim. Njegove pridige so privabile toliko poslušalcev, da je bila škofijska cerkev v Milanu premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti njegovim besedam. Koliko lepši bi bil naš svet, če bi Ambroževa modrost pri ljudeh zares padla na plodna tla! Ambrož je bil prijatelj in svetovalec več rimskim cesarjem, zato je vplival na tedanjo posvetno in Cerkveno politiko. Cerkev je želel osvoboditi premočne povezanosti z državo, kar lahko razberemo v njegovih besedah: »Cesarjeve so palače, cerkve pa so škofove.« Resničen smisel Cerkvenih naukov je Ambrož videl predvsem v tem, da ljudem pomagajo izboljšati življenje v duhovnem smislu. Zgornjo Ambroževo izjavo lahko navežemo tudi na znane Jezusove besede: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Razumemo jih lahko kot nasvet, naj v posvetnem svetu delamo dobro in si prizadevamo za dobrobit celotne skupnosti, obenem pa živimo po načelih krščanstva in spoštujemo njegove vrednote. Ambroževa podoba krasi tudi našo čebelarsko domačijo. Naslikal jo je grafični oblikovalec Roland Plut iz Bele krajine. Upodablja moža srednje postave, oblečenega v tuniko in vrhnjo obleko, na nogah pa ima sandale. Pred prsmi drži križ in škofovsko palico, na kolenu pa ima čebelji panj. Njegove oči so resne, a hkrati dobrodušne. Zdi se, kot da sv. Ambrož razume nepopolnost človeške narave, hkrati pa gleda onkraj proti Gospodu. Ta skromni in pošteni mož nam je zgled pri našem delu s čebelami. Tudi zato se te pri nas dobro počutijo že dolga desetletja. Viri: https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/1487-sv-ambroz. https://sl.wikipedia.org/wiki/Ambro%C5%BE_Milanski. Panjska končnica o kongresu Svete alianse Verena Štekar-Vidic Leto 2021 beleži veliko okroglih obletnic, ena med njimi je tudi 200-letnica drugega kongresa Svete alianse, ki se je od 10. januarja do 22. maja 1821 odvijal v Ljubljani. Dogodek je bil kasneje ovekovečen tudi na poslikani panjski končnici, ki jo hrani Čebelarski muzej v Radovljici Aliansa se je osnovala leta 1815, da bi branila evropsko ureditev po Napoleonovem porazu ter obvladala vsakršne revolucionarne poskuse in spremembe v posameznih državah. Podpisali so jo avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I. in pruski kralj Friderik Viljem III. Ljubljanski kongres je bil pravzaprav nadaljevanje kongresa v Opavi leto poprej. Bil je eden največjih dogodkov 19. stoletja na slovenskih tleh. Precej mirno zakotno glavno mesto dežele Kranjske je za nekaj mesecev postalo pomembno evropsko diplomatsko središče. Število prebivalcev se je z 12.000 takrat povečalo s 630 gosti. Poleg ruskega, avstrijskega, neapeljskega in modenskega vladarja so bili tu številni evropski diplomati (pa tudi iz ZDA), visoki častniki, dvorno osebje ter kuharji, slaščičarji, služabniki, zdravniki in celo lovski prijatelji. Njegova glavna zvezda je bil avstrijski zunanji minister Clemens von Metternich. Politično je kongresu z vojaškima posegoma uspelo zajeziti dve revolucionarni vrenji Foto: Miran Kambič kustosinja Čebelarskega muzeja verena.vidic@mro.si Poslikana panjska končnica, Trije kongresni vladarji, 1874, les, olje na les, 13 x 28,5 cm, inv. št. ČM 1266 na Apeninskem polotoku, ne pa tudi v Grčiji. Za provincialno Ljubljano je bil dogodek prava osvežitev – obnovile so se marsikatere stavbe in ceste, zaživela je v številnih prireditvah, ki so spremljale kongresno dogajanje. V spomin na véliko zborovanje so ji ostala poimenovanja nekdanjega Kapucinskega v Kongresni trg, Ulica dveh cesarjev in paviljon Francu I. v Mestnem logu ter gostilna Pri ruskem carju za Bežigradom, literarno pa ga je na začetku 20. stoletja v romanu Izza kongresa ovekovečil pisatelj Ivan Tavčar. Poslikana končnica je naslikana v baročni maniri z osrednjim motivom treh vladarskih protagonistov kongresa v svečanih opravah, ki se držijo za roke med dvema cvetličnima aranžmajema (na sredini avstrijski cesar Franc I., na njegovi desnici ruski car Aleksander I. in na njegovi levici sicer na ljubljanskem kongresu odsotni pruski kralj Friderik Viljem III.). Slikarsko jo uvrščamo v skupino podeželskih slikarjev, po motiviki pa med zgodovinske. Razstavljena je na stalni razstavi. Njena posebnost je, da ima na sredini dve manjši žreli. 12/2021 letnik CXXIII 353 GLAVARJEVO LETO Nazaj v prihodnost mag. Štefan Petkovšek predsednik uprave UPPG stefan.petkovsek@uppg.si V tem odstiranju življenja v 18. stoletju v Komendi vemo, da je v Komendi živelo nekje 3000 ljudi, večinoma v skromnih prenaseljenih lesenih hišah z nekaj zemljišča v fevdalnem najemu. Podložniki so bili obremenjeni z različnimi davki – v denarju ali v naturalijah. Vasi so bile brez vodovoda in kanalizacije. Strojev za obdelovanje zemlje ni bilo. Poleg kmetov bi srečali še trgovce s konji, tesarje, kovače, lončarje in tkalce. Znanje pisanja in branja je bilo redko. Kranjski jezik ni bil priznan. Uradni jezik je bila nemščina, jezik izobražencev pa latinščina. Zdravljenje bolezni je bilo prepuščeno ljudski iznajdljivosti in modrosti. V primerjavi z 18. stoletjem je jasno, da smo tehnološko močno napredovali. A v nečem smo si enaki. Ne glede na čas si človek želi isto: varnost, pripadati, ljubiti in biti ljubljen, odkriti smisel življenja. Tudi v 18. stoletju si je človek upravičeno želel boljših pogojev zase in za svoje bližnje. Ne glede na čas velja, da se, ko so osnovne potrebe zagotovljene, odpre prostor za ustvarjalni nemir. Glavar je to človekovo naravo dobro poznal. Na vse te potrebe je odgovoril, kakor je najbolje mogel. In z današnjo časovno oddaljenostjo moremo reči, da je pri tem dal vse od sebe. Dejaven je bil na mnogih področjih in se izkazal kot nesebičen dobrotnik predvsem tistim, ki so pomoč in znanje nujno potrebovali. Nesebičen dobrotnik … Danes že poznamo močno zdravilo proti sebični, vase zagledani drži. Prostovoljstvo je zdravilo za različne tegobe v skupnosti. Daje nam pogum, da namesto nerganja »manjka nam to in to« pokažemo moči sodelovanja in solidarnosti. Namesto da čakamo, da bi drugi kaj spremenili, izkoristimo svoj čas za to, da sami storimo, mogoče samo majhno spremembo na bolje. Končno nas prostovoljstvo usposablja, da znamo sprejeti in dajati pomoč. Prostovoljci Ustanove Petra Pavla Glavarja želimo to, kar je Glavar živel, posredovati naprej. Krepiti hočemo 354 12/2021 letnik CXXIII Foto: Mirko Kepic V tem letu sem ob študiranju več kot 200 člankov na temo Glavarjevega življenja in njegove dediščine potoval v preteklost. Zanimalo me je ne samo, kdo je Glavar bil – njegov značaj, odnos do svojega poslanstva –, ampak tudi, kako se je takrat živelo. Vodstvo in člani Ustanove Petra Pavla Glavarja ob praznovanju 20-letnice delovanja. Ustanova Petra Pavla Glavarja je bila ustanovljena 23. decembra 1999. Gonilna sila ustanavljanja in 16 prvih let delovanja Ustanove je bila dr. Marta Ciraj (v sredini spredaj). torej zavest, da prava odgovornost ni samo skrb zase, ampak vključuje tudi občutljivost za potrebe drugih. V našem primeru za našo lokalno skupnost. Ustanova Petra Pavla Glavarja deluje v občini Komenda in širše že 22. leto na področjih štipendiranja in razvoja talentov mladih. Zagotavljamo humanitarno pomoč. Pripravljamo cikel predavanj Znanje za zdravje in koncerte z znanimi slovenskimi glasbeniki. Radi se pomudimo pri temah, ki terjajo nekoliko več razmisleka – recimo o človekovih pravicah, minevanju in kaj je potrebno za začetek sprememb. Bienalno pripravljamo prireditev »Množimo talente«, kjer se mladi in odrasli občani predstavijo s svojimi veščinami in znanjem. Osebno s spoštovanjem gledam na Glavarjevo brezkompromisnost in velik čut odgovornosti, ko gre za uresničevanje svojega poslanstva. Čudim se obilici opravljenega dela. Občudujem njegovo podjetnost in sistematični pristop k nalogam. Všeč mi, kako se je vsakega področja delovanja lotil z vizijo razvoja. Znal je prositi za pomoč, predvsem pa je znal pomoč nuditi. Pa vendar se je bolj kot na pomoč drugih zanašal na svoje znanje in sposobnosti. Do svojih podložnikov se ni obnašal oblastno in vzvišeno. Zavzel se je za Slovenca. Ugotavljam, da je bil človek, ki je, namesto da bi obupoval in se pritoževal, raje ustvarjal nove priložnosti – zase in za potrebe ljudi. V Komendi smo res lahko veseli, da je velika večina Glavarjeve dediščine ohranjene. Zato upam, da se bo čez 300 let še cenil Glavarjev zgled in njegova dediščina. Če ne drugega, upam, da se bo tudi takrat našel nekdo, ki se bo vprašal, od kod kraju ime Komenda in kakšna je zgodba teh starih, kar malo nostalgičnih stavb. Upam, da se bo našel nekdo, ki se DELO ČEBELARJA bo vprašal, od kod ljudem ideja, da se okoli cerkvice v Lanšprežu zasadi 600 starorodnih sadnih dreves. Upam, da se bo o Glavarju v eni sapi govorilo kot duhovniku, gospodarstveniku, pedagogu, andragogu in čebelarju. Ko boste naslednjič prišli v Komendo in šli peš proti vrhu hriba mimo stoletnih stavb in Glavarjeve lipe, imejte v mislih, da je nekoč iste stopinje delal tudi sam Glavar. Od beneficiata do cerkve in čez prag … Njegov korak je moral biti trden, odločen, z jasnim poslanstvom, poln vere in požrtvovalnosti … To je naš Glavar. To je dediščina našega kraja in zgodovina ponosnih Slovencev. Čebelarjeva opravila v decembru Franko Dolgan – Narin Decembra čebele mirujejo in potrebujejo mir. Če že ne moremo tudi ta mesec brez čebel, jih opazujmo od daleč, sploh pa na lep, topel, sončen dan, ki ga čebele izkoristijo za čistilni izlet. Če smo na območju medveda, pa preverjajmo še električno ograjo. V svojem čebelarstvu opažam, da so vse čebelje družine le ta mesec popolnoma brez vsakršne zalege, se pravi nepokrite in pokrite, družine s starimi ter družine z mladimi maticami. Zato je to priporočljiv čas za zimsko zdravljenje, ki ga ne zamudite, če ga prej še niste opravili. V družinah z reinvazijo varoj pa je čas za dodatno tretiranje. Po navadi se vreme otopli za božično-novoletne praznike in je to idealen čas za tretiranje. V začetku januarja matice znova začno zalegati, vemo pa, da so zdravila najučinkovitejša, če v družini ni zalege. Nasveti Foto: Franko Dolgan Čebele mirujejo, čebelarji pa ne smemo, zato ta mesec nadaljujemo prodajo čebeljih pridelkov. Čas za najboljšo prodajo je prav »veseli december«, zato Izobraževanje (tudi v koronskem času) Foto: Franko Dolgan franko.dolgan@gmail.com Izločeni sati (nepravilno zgrajeni ter nedokončani, poškodovani, propadlih družin, stari, temni, načeti od voščene vešče) je pametno prav ta mesec oglaševati svoj med na vse možne načine. Kupcu ponudimo pridelke in izdelke v privlačni embalaži z lično, takoj opazno etiketo. O čebeljih pridelkih in izdelkih ter njihovem uživanju obveščajmo vsakogar, ki ga lahko. Ne pozabimo na poslovna darila za svoje večje in redne zveste kupce. Analizirati moramo minulo čebelarsko leto, ki pa je bilo skorajda katastrofalno, saj je medu le za vzorec. Zastaviti si moramo vprašanja, kaj bi lahko izboljšali, popravili v svojem čebelarstvu. Zastaviti si moramo tudi načrte in cilje za naslednjo sezono. Seveda nismo pozabili pravočasno prijaviti število čebeljih družin v register. Izberimo družine, iz katerih bomo naslednjo sezono vzrejali matice in nove družine. Ne pozabimo tudi vzreje trotov, ki morajo tudi biti iz dobrih družin. Priskrbimo si ves material za delo s čebelami v naslednji sezoni, kot so žica in žebljički za žičenje satnikov. Nabavimo ali izdelamo nove satnike ali prekuhamo in razkužimo stare, če se nam jih je nabrala zadostna količina. Shranimo rezervne sate ter zamenjamo staro ali poškodovano satje. Čebelarski pribor in orodje je treba prav tako očistiti. Opravilo izvedemo zunaj čebelnjaka. 12/2021 letnik CXXIII 355 DELO ČEBELARJA Kontrola elektro mreže – paziti, da ni stika s travo ter s snegom. V zimskem času kontrola elektromreže, pastirja ter solarnega modula. Izobraževanje nisem mogel zadovoljiti vseh bralcev. Problem je tudi omejitev števila besed in posledično vsebine v članku. Čebelarstvo pa je tako obsežno, da se lahko pišejo knjige. Vsak čebelar ima svoj način dela s čebelami. Ste pa z mesečnimi opravili spoznali, da se ekološko čebelarjenje bistveno ne razlikuje od konvencionalnega. Biologija čebel je ista, večidel pa tudi tehnologija čebelarjenja. V ekološkem čebelarstvu uporabljamo: – ekološke satnice s certifikatom (svoj vosek lahko uporabite šele, ko ste iz čebelarstva izločili ves neekološki vosek), – zdravila za zatiranje varoj, ki so dovoljena za uporabo v ekološkem čebelarstvu (sredstva na osnovi učinkovine oksalne, mravljinčne ali mlečne kisline ter timola), – ekološki sladkor za jesensko dokrmitev družin, – panje iz naravnih sestavin (les). Izobraževati se moramo celo leto, zimski meseci pa so kot nalašč za pridobitev dodatnega znanja, ki ga bomo uporabili v naslednji sezoni. Pred nami je nekaj dolgih in mrzlih zimskih mesecev, zato se bomo poglobili v nabiranje čebelarskega znanja. Če bomo uporabili kakšno novo metodo oziroma način čebelarjenja, si moramo narediti načrt, kako to izvesti, in nikakor ne na vseh družinah, ampak izberemo le določeno število družin. Začetniki, ki še nimate mentorja, si ga poiščite, kajti z njim je čebelarjenje lažje, hitreje boste pridobili znanje. Vključite se v čebelarsko društvo, ki deluje na vašem območju, udeležujte se predavanj, ki jih organizira ČZS ali čebelarsko društvo, na spletu ali v živo … Ekološko čebelarstvo Dokler nimate certifikata za ekološko čebelarstvo v rokah, pa četudi čebelarite na ekološki način, vaš med ni ekološki! Če ga potrošnikom prodajate kot ekološkega, jih zavajate, kar pa je kaznivo. Postopek preusmeritve v ekološko čebelarjenje se začne s prijavo v sistem kontrole ekološkega kmetijstva/čebelarstva. Prijavite lahko primarno pridelavo in predelavo. Za leto 2022 je prijavo treba oddati do konca letošnjega leta (31. decembra). V Sloveniji kontrolo opravljajo štiri neodvisne, pooblaščene in akreditirane kontrolne organizacije. Izberete eno, ki bo potem vsako leto preverjala vaše čebelarstvo. Podrobnejše informacije lahko pridobite na ČZS ter podstrani spletne strani ČZS Ekološki čebelarji. Povzetek S tem člankom se zaključuje moje pisanje mesečnih opravil. S pisanjem sem skušal prikazati svoj način čebelarjenja z upoštevanjem ekoloških načel. Ker pa so navodila namenjena predvsem začetnikom, vem, da 356 12/2021 letnik CXXIII Maticam je prepovedano prirezovanje kril. Za premike čebel na pašo moramo predhodno javiti ter dobiti odobritev od izbrane kontrolne organizacije za ekološko čebelarstvo. Postavitev čebel je nedovoljena na neprimernih območjih za ekološko čebelarstvo. Upoštevati je treba zakonodajo oziroma uredbe ter Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Zahvala Bralkam in bralcem se zahvaljujem za vsa vprašanja, komentarje, predloge, pa tudi kritike. Zahvaljujem se uredniku, lektorici ter uredniškemu odboru Slovenskega čebelarja za pomoč, popravke ter usmeritve pri pisanju mesečnih opravil. Ob koncu leta vam želim srečen in vesel božič ter novo leto. V prihodnjem letu vam želim uspešno prezimitev čebel ter obilno medenje. Nasledniku pisanja navodil pa želim srečo pri izbiri tem in idej za pisanje. Naj medi! IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV V nedeljo, 5. septembra 2021, smo s slavnostno akademijo svečano obeležili 100 let organiziranega čebelarstva na Ponikvi. Zaradi zaostrenih epidemioloških razmer so se prireditve lahko udeležili samo povabljeni gostje, predvsem tisti, ki so poleg naših čebelarjev darovali za žebljičke za nov prapor. Svečana govornika sta bila župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci in predsednik ČZS Boštjan Noč, uvodno besedo pa je imel predsednik ČD Ponikva Slavko Špur. Sledila sta razvitje novega prapora in predstavitev zbornika, v katerem je opisano delovanje čebelarjev v preteklih 100 letih. Predsednik ČZS Noč je ČD Ponikva izročil najvišje priznanje ČZS, to je odličje Antona Janše I. stopnje. ČD Ponikva je ob tej priložnosti tudi podelilo odličja Antona Janše III. in II. stopnje. Slednja so prejeli: Slavko Dobrajc, Franc Kovač, Andrej Palčnik, Janez Petauer, Dejan Podkrajšek, Jože Strašek, Jože Šibal in Jože Žogan. Prireditve so se poleg predstavnikov bližnjih čebelarskih in drugih krajevnih društev udeležili še predstavniki ČD Lendava in predstavnik ČD Šmihel iz Avstrije. Vsi navedeni so prejeli tudi posebno pisno zahvalo za prispevek k razvoju in promociji čebelarstva. Za nov prapor, ki smo ga ob tej priložnosti razvili, so donatorji prispevali 76 zlatih in 10 srebrnih žebljičkov, ČZS in Občina Šentjur pa sta prispevali spominski trak. Osrednji motiv na sprednji strani prapora je čebela na cvetlici velikonočnici (zaščitena cvetlica, katere rastišče je na Ponikvi), na zadnji strani pa satni relief Foto: Slavko Špur Praznovali smo 100 let organiziranega čebelarstva na Ponikvi Razvitje novega prapora ČD Ponikva Slovenije, na njem pa zaščitnik čebelarjev sv. Ambrož. Ob tej priložnosti smo izdali zbornik, v katerem so poleg zgodovine čebelarstva v našem kraju predstavljena še vsa čebelarstva članov našega društva. Več podrobnosti najdete na spletni strani društva (www.cd-ponikva.si). Naj medi! Slavko Špur, predsednik ČD Ponikva Čebelarski bonton V zadnjih letih je poleg porasta čebelarjev opaziti tudi vedno večjo aroganco do sočebelarjev ter neupoštevanje čebelarskih društev kot upravljavcev pašnega reda. Čebelarsko društvo oz. čebelarji, zadolženi za pašni red, poznajo lastnike zemljišč, čebelarje na območju in področne mikroklimatske razmere. Zato naj bi le redkokateremu čebelarju, ki je želel pripeljati čebele na kostanjevo pašo, zavrnili namestitev. Tu govorimo o civiliziranih čebelarjih, ki jemljejo čebelarsko društvo kot posrednika, ki bo uredil stojišče v času paše tudi v bližini stacionarnih čebelarjev. Saj bo najbrž, ko medi in ob profesionalnih postopkih prevoznikov, lahko na neki površini tudi več čebeljih družin. Na drugi strani se srečujemo z neodgovornim ter arogantnim obnašanjem čebelarjev, ki imajo na našem območju stalno ali občasno nameščene panje. Žal bi v nekaterih primerih lahko njihovo obnašanje primerjali z razmerami, ki jih opažamo s strani zanikovalcev korone. Imamo glasne arogantne čebelarske »strokovnjake«, zanikovalce pravilnika o pašnem redu, ki na svoje zemljišče v času paše pripeljejo še prijatelje čebelarje. Na mestu je vprašanje, ali nekateri lastniki čebel sploh vedo, da čebele letijo. Drugi pod pretvezo plačila članarine društvu prosto premikajo čebelje družine po sicer uradnih stojiščih na najetih zemljiščih. Stojišča se lahko registrirajo brez vednosti lokalnega društva, čebelarjev in ne glede na oddaljenost od stacionarnih čebelnjakov ter pri tem žal prezrejo obstoječa stojišča potrjenega pašnega reda. Lokalni čebelarji smo promotorji čebelarstva na določenem območju. Skrbimo za izobraževanje in ozaveščanje na temo varovanja okolja in življenja čebel. Predvsem pa smo brezplačen marketing za večje pridelovalce čebeljih pridelkov. Katero napredno tržno naravnano podjetje bi si za božjo voljo želelo uničiti zastonj reklamo? Vsekakor bi bilo modro razmisliti o dodatni temi za obvezno izobraževanje, to je čebelarski bonton. Peter Uršič, predsednik ČD Dolsko 12/2021 letnik CXXIII 357 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Konec avgusta 2021 so na ČZS potekali praktični izpiti za čebelarske mojstre. Osem kandidatov je pod strogim očesom izpitne komisije dokazovalo svoje mojstrske spretnosti in znanje s področja čebelarstva in si na koncu zasluženo pridobilo naziv čebelarski mojster. V Sloveniji se mojstrski izpiti izvajajo že vse od leta 2000 za različne mojstrske nazive. Naziv čebelarski mojster se je kot zadnji pridružil mojstrskim izpitom, in sicer je bil prvi vpis možen v letu 2012. Doslej se je k temu mojstrskemu izpitu prijavilo skupaj 30 kandidatov, od teh si je mojstrsko spričevalo pridobilo že 22 kandidatov. Kandidati morajo na mojstrskem izpitu, sestavljenem iz štirih delov, dokazati praktična, strokovnoteoretična znanja, znanja iz pedagogike in andragogike ter znanja, ki so nujno potrebna za vodenje obratovalnice oziroma podjetja. Vse izpitne obveznosti morajo kandidati opraviti v roku treh let od pristopa, v povprečju pa mojstrski izpit zaključijo v enem letu. Svoja praktična znanja pa so kandidati dokazovali v dveh delih, z mojstrskim izpitnim delom in delovnim preizkusom. Mojstrsko izpitno delo kandidati začnejo opravljati že mesec ali dva pred končnim izpitom, ko oddajo obsežen vsebinski predlog mojstrskega izpitnega dela za obvezno in izbirno nalogo, ki ju izvajajo v svojem čebelnjaku ob nadzoru člana izpitnega odbora. Ko uspešno izvedejo mojstrsko izpitno delo v svojih čebelnjakih, pa na Čebelarski zvezi opravljajo še delovne preizkuse z zagovorom. Kandidati so morali na izpitih pokazati veliko znanja in spretnosti, vse skupaj pa so Foto: Suzana Kljun Dobili smo nove čebelarske mojstre Novi čebelarski mojstri s člani izpitne komisije spremljali in ocenjevali člani izpitnega odbora za naziv čebelarski mojster, ki so imeli vse prej kot lahko delo. Na koncu izpita so člani izpitnega odbora v sestavi dr. Janko Božič, Silvo Posl, Danijel Šavli in Marko Hrastelj s ponosom podelili naziv čebelarski mojster vsem osmim kandidatom, saj so se na izpitih odlično izkazali. Suzana Kljun, Obrtna zbornica Slovenije Foto: Peter Kavčič Odprto Medgeneracijsko središče Horjul Junija 2021 so v Horjulu odprli medgeneracijsko središče, ki vsebuje tudi čebelarsko učno pot čebelice Julke. Horjulska čebelica Julka obiskovalce vodi po učni poti, ki opisuje pomen in življenje čebel. Na 12 informativnih tablah, postavljenih ob poti, spoznavajo 358 12/2021 letnik CXXIII čebelarstvo na Slovenskem, njegovo zgodovino in značilnosti lokalnega čebelarjenja ter kako čebele s svojim delom bistveno pripomorejo pri opraševanju rastlin in s tem poskrbijo, da imamo na naših mizah lokalno pridelano hrano. Čisto od blizu si lahko ogledajo šolski čebelnjak, v katerem učenci OŠ Horjul pod mentorstvom izkušenih čebelarjev vsako leto pridelajo med za tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga razdelijo med otroke v šoli in bližnjem vrtcu. Pot vodi tudi mimo nasada sadnega drevja in medovitih rastlin, kjer šolski otroci spoznavajo tudi urejanje vrta. Ob sadovnjaku, zadaj za šolo, stoji tudi zunanja učilnica – velik lesen paviljon šesterokotne oblike. Središče ima tudi igrala za najmlajše, zunanji fitnes, športno igrišče. Središče sta odprla župan Janko Prebil in predsednik ČZS Boštjan Noč. Peter Kavčič OBVESTILA ČZS Foto: Barbara Dimc Foto: Marko Borko Na Čebelarski zvezi Slovenije smo odprli učno pot, prilagojeno za slepe in slabovidne Učno pot smo javnosti predstavili skupaj z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Slabovidna oseba na učni poti z uporabo elektronske tablice samostojno naročanje hrane in pijače iz ponudbe. Elektronske tablice smo razvijali skupaj s podjetjem 4Web, ki je razvilo tako imenovano čutno knjigo, s katero se bodo slepi in slabovidni samostojno lahko podali na pot okoli Čebelarskega centra Slovenije in se okrepčali tudi v našem gostišču. Na ta posebni dan nas je obiskal tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki smo mu predstavili svoje delo z vključevanjem ranljivejših skupin v čebelarstvo. Minister je z navdušenjem sprejel naše dosedanje delo in poudaril, da so možnosti za nadaljnja sodelovanja z ministrstvom odprta, in Čebelarsko zvezo Slovenije povabil, da se ponovno čimprej sestanemo in konkretiziramo možnosti za nadaljnje projekte, ki vključujejo ranljivejše osebe. Za ogled učne poti je potrebna predhodna najava na tel.: 041/370 409 ali barbara.dimc@czs.si. Na voljo so tri elektronske tablice. Barbara Dimc, tajnica ČZS V petek, 5. novembra 2021, smo pri Čebelarskem centru Slovenije odprli učno pot, ki je prilagojena za slepe in slabovidne. Slovenija je v svetu znana kot čebelarska dežela, ki je dala svetovnemu čebelarstvu izjemen prispevek. Slovensko čebelarstvo je v marsičem posebno – imamo kranjsko čebelo in svojevrsten AŽ-panj, čebelnjake in panjske končnice, pečemo medenjake, izdelujemo izdelke iz lecta itd. Zato ni presenetljivo, da čebelarski turizem postaja ena pomembnejših panog slovenskega zelenega turizma. Povezovanje partnerjev v projektu Čebelja pravljica pripoveduje je omogočilo oblikovanje in razvoj inovativnega turističnega proizvoda, ki bo povezal Čebelarski center na Brdu pri Lukovici in Rajhovo domačijo v Dolu pri Ljubljani, dve pomembni turistični točki na območju LAS Srce Slovenije. Projekt je omogočil nadgradnjo čebelarske učne poti Čebelarske zveze Slovenije pri Čebelarskem centru Slovenije za slepe in slabovidne s pomočjo elektronskih tablic in hkrati inovativen pristop Gostišča pri Čebelici, ki bo s pomočjo elektronske Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (Evropa investira v tablice slepim in slabovidnim omogočil podeželje) in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Ambroževe svete maše po Sloveniji Ambroževa maša ČD Radeče, ČD Šentjanž in ČD Sevnica: 4. decembra ob 11. uri v cerkvici Svetih treh kraljev na Brunku nad Radečami. Ambroževa maša ČD Stična: 5. decembra 2021 ob 10. uri v baziliki Žalostne Matere Božje v Stični. Omogočen bo prenos v živo na Facebooku. 17. čebelarska sveta maša ČZ Sa-Ša in ČD Gornji Grad v čast našemu zavetniku sv. Ambrožu: 5. decembra 2021 ob 10. uri v romarski cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Ambroževa maša ČD Loška dolina, Stari trg: 5. decembra 2021 ob 10. uri v cerkvi svetega Jurija v Starem trgu pri Ložu. Ambroževa maša ČD Šenčur: 12. decembra 2021 ob 10. uri v cerkvi svetega Jurija v Šenčurju. Brez druženja po sveti maši. 12/2021 letnik CXXIII 359 OBVESTILA ČZS Paviljon Medena zgodba potuje po Sloveniji Paviljon Medena zgodba se je podal na pot v mesecu februarju in je gostoval že v številnih krajih po Sloveniji. Lahko smo ga videli v Lendavi, Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ptuju, Lovrencu na Pohorju, Dobrni, Šoštanju, Šmartnem pri Litiji, Ljubljani, Brdu pri Kranju, Kranju, Medvodah, Horjulu, Logatcu, Kočevju, Ilirski Bistrici in na avstrijskem Koroškem. Številne osnovne šole in posamezniki so si lahko ogledali paviljon in se seznanili z zanimivimi in poučnimi vsebinami, ki jih ponuja. Naj spomnimo, da je paviljon prevozni čebelnjak, namenjen izobraževanju, predstavitvi in promociji slovenskega čebelarstva ter medenih izdelkov. Opremljen je z najsodobnejšo video in zvočno tehniko. V čebelji svet nas popelje s pomočjo vida, vonja, tipa in na koncu tudi okusa, s prav posebno medeno postajo. Polovica notranjega dela paviljona je namenjena predstavitvi čebeljih panjev in tehnologije pridelave medu. V panjih so prikazane čebele s prav posebnimi video vsebinami, ki so nameščene v satih. Pod panjem je nameščena čebelarska tehtnica z vremensko postajo in videonadzorom zunanjosti paviljona. V nadaljevanju so predstavljeni točenje medu, skladiščenje medu in tudi njegovo pakiranje po vseh standardih varne in zdrave pridelave hrane. Poudarjene so tudi ključne informacije o čebelah in čebelarstvu. Drugi del notranjosti paviljona je namenjen predstavitvi vseh čebeljih pridelkov. Poleg prodajnega pulta je prostor za pokušanje različnih vrst medu. Za ta namen je bila razvita prav posebna degustacijska medena postaja, kakršne do sedaj še ni bilo. Zanimiv in privlačen je tudi zunanji del paviljona. Poleg medene postaje so nameščene tablice, na katerih so predstavljeni vrste medu, vsi čebelji pridelki, naša avtohtona kranjska čebela in pomemben segment našega čebelarstva – apiterapija. Na drugi strani paviljona so na časovnem traku predstavljeni poudarki o zgodovini čebelarstva. Tradicionalnost slovenskega čebelarstva je prikazana s poslikavo panjskih končnic in pročelij AŽpanjev. Najmlajši pa bodo s pomočjo didaktičnih iger spoznavali ključne posebnosti o čebelah. Paviljon Medena zgodba obiskovalca ne pušča ravnodušnega, ne podnevi in tudi ne ponoči, saj poseben osvetlitveni ambient poudari medene kapljice v satju, ki so nameščene na zunanjosti paviljona, pa tudi motive, vgravirane v steklu, ki so v notranjosti paviljona. V naslednjem letu je predvideno, da bi paviljon gostoval tudi izven meja Slovenije, da lahko pokažemo ta izjemno zanimivi prevozni čebelnjak tudi v svetu, saj je čebelarstvo del kulturne dediščine, ki jo moramo ohranjati in razvijati. Če bi želeli paviljon predstaviti v svojem kraju, lahko termin rezervirate na 041/370 409 ali barbara.dimc@czs, kjer se dogovorite za vse podrobnosti glede najema. Najem paviljona je brezplačen. Zagotoviti je treba samo prevoz do dotične lokacije in nazaj ter zanj skrbeti kot dober gospodar. Barbara Dimc, tajnica ČZS Strokovni posvet o vsebnosti vode v medu preko spleta Vsebnost vode v medu je osnovni parameter kakovosti medu. Slovenski med najpogosteje vsebuje do 16 % vode. Kaj se zgodi, če je vode preveč, in v katerih primerih je vode več v medu, bomo spregovorili na strokovni razpravi, ki bo 6. decembra 2021 ob 17.30 na Zoomu. Na strokovni razpravi bodo sodelovali čebelarji: Marija Sivec, Blaž Ambrožič, Mitja Zupančič in Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ za tehnologijo, ter prof. dr. Mojca Korošec in dr. Janko Božič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za prijavo skenirajte kodo QR. Prijave »Prijava« sprejemamo do 6. decembra do 9. ure. Vljudno vabljeni! Dr. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Popravek kod QR iz SČ 11/2021 Zaradi težav z delovanjem kod QR objavljenih v SČ 11/2021 jih objavljamo ponovno v pravilni obliki. 360 Uredništvo »Video odbira« »Video strup« »Video umeščanje čebel« »Video nabava« »Video prevešanje« »Video zamenjava« »Video FFS« »Deklaracija« »Büchler« »Poročilo 2021« »Razpis« »Raziskava alergije« 12/2021 letnik CXXIII OBVESTILA ČZS Obesek Bodi kot čebela ali Bee good Na voljo je nov »energijski« obesek Bodi kot čebela ali Bee good – kot verižica ali kot zapestnica. Obesek je glinen in vsebuje s posebnim postopkom pridobljeno »pozitivno energijo« za dobro počutje. »Energija« čebelice na obesku v vaše življenje prinaša modrost, organiziranost, urejenost, marljivost, delovne in socialne vrednote – skratka vse to, kar pooseblja čebelo in njeno družino. Čebelica na obesku je izpeljanka iz logotipa za svetovni dan čebel, ki je namenjen ohranjanju in varstvu čebel ter drugih opraševalcev in smo ga prvič obeleževali 20. maja 2018 na pobudo Slovenije. Verižica ali zapestnica Bodi kot čebela ali Bee good je v darilni embalaži odlično darilo z dodano vrednostjo za družinske člane, za zaposlene ob novem letu, za otroke ob Miklavžu, Božičku … Čebelica ima prav poseben pomen in »energijo«. Cena 10 EUR + poštni stroški. Naročila na: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Svetovanja terenskih svetovalcev v decembru Terenski svetovalci v čebelarstvu opravljajo zadnja svetovanja v letu 2021. S tem se zaključuje tudi letošnja čebelarska sezona in začenjajo priprave na prihodnjo sezono. Pri pripravah se nam postavi kakšno vprašanje, ki ga lahko skupaj s terenskim svetovalcem odpravimo. Tako vam v tem času lahko svetujejo s področij spremljanja in ugotavljanja odpada varoj, vodenja čebelarske dokumentacije in urejenosti prostora v čebelnjaku ter drugih prostorov, ki jih uporabljamo pri čebelarjenju. Predvsem pa so vam na voljo glede terenskih analiz medu in pravilnega označevanja čebeljih pridelkov. Skupaj tako preverite točnost podatkov na nalepkah, s katerimi označujete čebelje pridelke. Pri svetovanjih je treba izpolnjevati pogoj PCT. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Urnik usposabljanj v decembru Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Udeležba na dogodku (z izjemo spletnih predavanj) bo možna za osebe, ki izpolnjujejo pogoj PCT oz. pogoje tedaj veljavnega odloka o začasni omejitvi zbiranja. Na posamezno spletno predavanje se lahko prijavite v spletnem obrazcu na povezavi pri posameznem predavanju. Za izvedbo posameznega predavanja mora biti prijavljenih najmanj 30 oseb. Na posamezno predavanje lahko sprejmemo do 100 oseb. Ob vstopanju v Zoom morate obvezno vpisati veljaven elektronski naslov ter ime in priimek (uradno) ter ostale podatke. Brez teh podatkov ne moremo zabeležiti udeležbe v sistem vodenja evidence o opravljenih usposabljanjih! Pridržujemo si pravico, da iz objektivnih razlogov urnik naknadno dopolnimo, spremenimo ali usposabljanja nadomestimo s spletnimi predavanji. Redno spremljajte posodobitve urnika usposabljanj na spletni strani ČZS. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 8. dec. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarske zakonodaje s področja prodaje in trženja Tina Žerovnik Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah ga. Žerovnik, tina.zerovnik@czs.si 9. dec. 9.00 Smernice dobrih higienskih navad dr. Andreja Kandolf spletno predavanje po Zoomu v čebelarstvu – OBNOVITEV Borovšak 9. dec. 17.00 Apiterapija* Franci Šivic Hiša kranjska čebela, Mestni trg 2, Višnja Gora ga. Peunik Okorn 041/967 964, info@hkc.si 9. dec. 18.00 Uporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Simon Golob spletno predavanje po zoomu https://forms.gle/ pgeL3H4u316tWXnCA 14. dec. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarske zakonodaje s področja prodaje in trženja Tina Žerovnik Občinska kulturna dvorana Puconci g. Car, 041/330 669 16. dec. 16.00 Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tina Žerovnik spletno predavanje po Zoomu https://forms. gle/9CNaFvNKwH9L6k4D8 https://forms.gle/ qWxVN7WC7vhWD8Zq9 * Javno naročilo za izvedbo usposabljanja v čebelarstvu 12/2021 letnik CXXIII 361 OBVESTILA ČZS Vabilo na dan čebelarskega turizma V petek, 3. decembra 2021, vas vabimo na tradicionalni posvet ob dnevu čebelarskega turizma, ki bo potekal ob 15. uri na Čebelarski zvezi Slovenije. ČZS, JSSČ, vsako leto tradicionalno organizira dogodek o čebelarskem turizmu. To je odlična priložnost za spoznavanje dobrih praks čebelarskega turizma in možnosti, ki nam jih ponuja tovrstna dejavnost. Program: • Uvodni pozdrav – Boštjan Noč, predsednik ČZS; • Pomen odgovornega turizma za vključujočo rast – Maša Klemenčič, Slovenska turistična organizacija; • Okrogla miza županov prejemnikov čebelam najprijaznejših občin v letih od 2011 do 2021; • Razglasitev in predstavitev čebelam najprijaznejših občin v letu 2021; • Predstavitev medenih pijač v povezavi s čebelarskim turizmom – družinsko čebelarstvo Kojek; • Predstavitev in razglasitev posebnih izvirnih starih čebelnjakov – prof. dr. Borut Juvanec, inštitut za arhitekturo in prostor; • Razglasitev in podelitev Prihaja mesec obdarovanj … ml in je v zeleni ali modri barvi, potiskana z logotipom ČZS. Cena steklenice je 10,00 EUR + poštni stroški. Vsi člani ČZS imajo pri nakupu 10 % popusta. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Vsi radi koga presenetimo s kakšnim skromnim darilom ali pa si privoščimo kakšno malenkost tudi zase. Zato smo na ČZS v svojo ponudbo dodali aluminijaste steklenice za vodo ali za vaš najljubši napitek. Steklenica ga sprejme 750 priznanj sodelujočim na natečaju strokovne in promocijske čebelarske literature, izdane v Sloveniji med letoma 2019 in 2021, in predstavitev recenzije izbrane literature – Vladimir Fajdiga; • Skupna kmetijska politika na področju čebelarstva po letu 2021 – MKGP, g. Branko Ravnik, direktor direktorata za kmetijstvo • Predstavitev dobre prakse čebelarskega turizma – Hiša kranjske čebele. Vabljeni! Čebelarska zveza Slovenije Decembrska ponudba – AKCIJA Decembra imamo na Čebelarski zvezi Slovenije v akcijski ponudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si.Pri nakupu trgovskega blaga imajo člani ČZS 10 % popusta. Kapa z vezenjem: 9,90 EUR – 10 % = 8,90 EUR Dežnik: 8,80 EUR – 10 % = 7,92 EUR Tablica o pomenu čebel Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je opraševanje različnih rastlin. Narava nagrajuje čebele za njihovo delo z medičino in cvetnim prahom ter tako omogoča njihov razvoj in obstoj ter razširjanje rastlinskih vrst. Med žuželkami, ki oprašujejo rastline, so na prvem mestu prav čebele. Da bi širši javnosti predstavili pomen čebel pri 362 12/2021 letnik CXXIII Telovniki: 35,20 EUR – 10 % = 31,68 EUR pridelavi hrane, smo na ČZS napravili tablico, ki na to opozarja. Glede na interes in povpraševanje društev po promocijskih tablicah so sedaj na voljo tudi kot prodajno blago. Tablica je velika pribl. 20 × 18 cm. Cena tablice je 3,20 EUR ter strošek pošiljanja po pošti. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Brošura Pridelava in predelava voska: 4,34 EUR – 10 % = 3,90 EUR Knjiga Monografija o organiziranem slovenskem čebelarstvu: 35,00 EUR – 10 % = 31,50 EUR OGLASI Mali oglasi PRODAM Svež zamrznjen cvetni prah, pakiran po 40 dag (Turjak), tel.: 041/698 103. Cvetni prah osmukanec, očiščen, svež, zamrznjen ali posušen, popust za večje količine, možna dostava ali pošiljanje po pošti (Bela krajina), tel.: 040/845 113. Akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Štiri AŽ-panje 12‑satarje, tel.: 041/686 436. Čebelje družine na 7 AŽ-satih, skupaj s panji, tel.: 041/858 736, 07/495 76 45. Čebelje družine na 7 ali 9 AŽ-satih, očiščene varoj, z letošnjimi maticami, na voljo aprila, tel.: 041/597 760. Lipove AŽ-satnike, šestkrat vrtane, lahko zažičene in s satnico, ter zaboje za roje, možna menjava za vosek, tel.: 031/753 345. Čebelnjak z 12 panji in kompletno čebelarsko opremo, ugodno, tel.: 031/380 674. 12 panjev in kompletno čebelarsko opremo, ugodno, tel.: 031/380 674. AŽ-panje, 10‑satne z visoko podnico in vsemi pripadajočimi deli, satniki, pitalnikom, izolacijsko peno, testnim vložkom, možnost notranjega osmukalnika, tel.: 031/694 913. 35 nakladnih panjev, naseljenih, odvoz se lahko po želji odloži na konec akacijeve paše, tel.: 041/704 233. Nove AŽ-panje 7S in 10S, tudi trietažne, ter sublimator in ometalnik, možna menjava za izdelano satje, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Lesene AŽ-panje (dvoetažne 11 + 3), sublimator za oksalno kislino, električni grelec za med (10 stopenj gretja, 2300 W, dolžine 80 cm), tel.: 051/855 070. Pet rabljenih AŽ-panjev 10S, tel.: 041/698 103. Točilo, samodejno, šestsatno, tel.: 031/435 469. Prevozni čebelnjak nekje do 20 panjev, tel.: 040/673 550. KUPIM Ambrožev ples 2021– ODPOVEDANO Obveščamo vas, da smo se na Čebelarski zvezi Slovenije, po priporočilih NIJZja v zvezi s širjenjem koronavirusa, odločili, da letošnji Ambrožev ples, ki bi se odvijal 10. decembra 2021, odpovemo. Ohranjamo upanje, da naslednje leto Ambrožev ples Oglas Semenarna cebele-tisk.pdf 1 07/10/2021 11:07 bo in da se takrat vidimo v čim večjem številu. Tajništvo ČZS Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 www.apikunst.si / jm-kunstelj@amis.net Čebelarski jopiči, kombinezoni, rokavice, klobuki, kape … Proizvodnja čebelarskih točil (inox in PE-posoda) Motorji (80 in 110 W), ročni pogoni, posode za med NOVO: kape s svetilko in povečevalom ČEBELARSTVO PISLAK BALI Vsem čebelarkam in čebelarjem želimo medeno, zdravo in uspešno novo leto 2022! Obveščamo vas, da izdelujemo satnice vseh dimenzij iz vašega voska. 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Pametna čebelarska GSM tehtnica www.NajMedi.si Akcija: 330 € Vključuje 12 mesečno naročnino 12/2021 letnik CXXIII 363 OGLASI BeeConn PRESS verzija 1.pdf 7 19/11/2020 10:38:44 Spoznajte C M Y CM MY Brezžična nadzorna naprava za spremljanje dogajanja v vašem čebelnjaku www.cebelarskaoprema.si REŠKA CESTA 18A ~ PRESTRANEK CY CMY K www.beeconn.si info@beeconn.si 03/567 07 34 PON-PET 8-16 h 031 339 287 5 % pop. za člane ČZS ob got. nakupu nad 100 eur XIII. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEJEM 12.-13. februar 2022. ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SRBIJE www.spos.info HALA 2 BEOGRAJSKEGA SEJMA Dodatne informacije poiščite na spletni strani: www.https://spos.info/xiii-drzavni-pcelarski-sajam-konacni-program/ Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek–petek: 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota: 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. DELOVNI ČAS TRGOVINE Izdelano s smislom za detajle. 364 12/2021 letnik CXXIII OGLASI Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: – izdelavo satnic iz vašega voska, – odkup voska, – nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 Delovni čas: 9.00–12.00 14.00–16.00 ČEBELARSTVO DEBEVEC ob delavnikih Ob sobotah zaprto. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 NAKLADNI AŽ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI PLATIČNO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠČE (LR) KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 1,20 EUR LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI info@apis-med.si www.apis-med.si PLASTIČNA POSODA 25 KG PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,50 EUR/KG ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,45 EUR/KG PRAŠILČEK NAD 100 KG 4 % POPUSTA AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). TRIETAŽNI AŽ-PANJ DVOJNO CEDILO ZA MED GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA PITALNIK 5 l ZA AŽ-PANJE Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,50 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 °C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. PANJI SO IZDELANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO 12/2021 letnik CXXIII 365 V SPOMIN 366 V soboto, 16. oktobra, smo pretreseni prejeli žalostno vest, da nas je za vedno zapustil družinski oče, mož, prijatelj, biolog, urednik, predavatelj, pisec in čebelar Janez Mihelič. Zlomila ga je dolgotrajna in zahrbtna bolezen, s katero se je boril polni dve leti. Rodil se je 21. novembra 1946 v meščanski trgovski družini v Ljubljani. Oba Janez Mihelič, 21. 11. 1946–16. 10. 2021 s sestro sta bila dovolj samodisciplinirana da sta dokončala šolanje, vsak v svojem poklicu. Janez je diplomiral na Biotehniški fakulteti in se med študijem, na prošnjo takratnega predsednika Zveze čebelarskih društev Slovenije odločil za specializacijo na področju čebelarstva. Študij čebelarstva, je končal z diplomo pri prof. dr. Jožetu Riharju, prvem doktorju čebelarstva v tedanji Jugoslaviji. Študij mu je omogočal, da je opravil prakso pri dr. Friedrichu Ruttnerju, na Inštitutu v Oberurslu v Nemčiji in nato še pri njegovem bratu dr. Hansu Ruttnerju, na Čebelarskem inštitutu v Lunz am Seeju v Avstriji. Po vsej verjetnosti mu je to odprlo tudi pot do kasnejših mednarodnih povezav in do množice čebelarskih prijateljev in strokovnjakov v Franciji, Švici, Nemčiji, Avstriji, na Češkem in Poljskem. Čebele in čebelarstvo so ga tako zaznamovali za celo življenje. Po študiju se je za pet let zaposlil v Medexu, kot vodja razvoja in kontrolnega laboratorija. V Medexu je spoznal svojo bodočo ženo Marijo, s katero sta imela dober in srečen zakon, ki jima je prinesel dve hčeri in štiri vnuke. Janez je bil odličen oče in dober vzgojitelj, saj sta obe hčeri uspešni v svojem poklicu. Janez in žena Marija sta imela tudi dober partnerski in poslovni odnos, saj sta uspešno dopolnjevala svoje znanje in si ga delila med seboj, Janez čebelarskega, Marija pa tehnološkega na področju živilstva. Tako sta lahko ustvarila tehnologijo in proizvodnjo pridelave čebeljih pridelkov. Poznana je bila njuna kolekcija kozmetičnih izdelkov. Veliko sta potovala po svetu, spoznavala izkušnje čebelarjev ter različne načine trženja čebeljih pridelkov. Janez je nas čebelarje ničkolikokrat opozarjal, da se premalo posvečamo modernim načinom trženja in da premalo cenimo delo čebel in čebelarja. Po selitvi iz Ljubljane v Prelog pri Ihanu se je Janez lahko še bolj posvetil čebelam in čebelarjenju. Večkrat mi je omenil, da si želi, 12/2021 letnik CXXIII da bi nekdo v širši družini nadaljeval njegovo delo v čebelarstvu, žal pa se mu ta želja ni uresničila. Janeza Miheliča je najbolj zaznamovalo delo pri Čebelarski zvezi Slovenije, kjer je preživel polnih 32 let. Vsa ta leta do svoje upokojitve, je opravljal odgovorno delo urednika revije Slovenski čebelar. V več kot 120‑letni zgodovini revije je bil urednik z najdaljšim stažem, kar nedvomno priča o pomenu njegovega dela za slovensko čebelarstvo. Kar težko si je danes predstavljati, kaj vse je bilo v teh letih treba postoriti, da je vsak mesec izšla revija, ki je bila nepogrešljiva in cenjena med zahtevnimi slovenskimi čebelarji. Ob odgovornem delu urednika je spoznal večino pomembnih slovenskih čebelarjev, avtorjev pomembnih knjig, znanstvenikov in praktikov, ustvaril si je odlično okolje za svoje dolgoletno delo. Janez Mihelič pa ni bil samo urednik Slovenskega čebelarja, bil je tudi urednik zbornikov predavanj državnih čebelarskih posvetov ter avtor in soavtor različnih strokovnih knjig (npr. Čebelarstvo (1982), Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje, I. del (2008)) in člankov, neprecenljivo je bilo njegovo delo in soavtorstvo pri nastajanju in izdaji Slovenskega čebelarskega terminološkega slovarja (2008). Delo na ČZS je bilo in je še vedno zelo pestro Foto: Arhiv ČZS Foto: Arhiv ČZS V spomin Janezu Miheliču, dolgoletnemu uredniku Slovenskega čebelarja Janez Mihelič, urednik Slovenskega čebelarja in raznovrstno, Janez je tako postal dober predavatelj, organizator čebelarskih predavanj, seminarjev, posvetov, bil je strokovni vodja izobraževanja. Predaval je po čebelarskih društvih in v Šoli čebelarjenja Antona Janše. Njegovo strokovno področje je bila biologija čebel. V letih 1999–2003 je bil član slovenskega organizacijskega odbora za pripravo svetovnega kongresa Apimondia 2003 v Ljubljani. Za svoje delo je prejel številna priznanja ČZS in čebelarskih društev, a najvišje priznanje je bilo odličje Antona Janše I. stopnje. Po prihodu v Prelog pred 35 leti se je takoj dejavno vključil v delo Čebelarskega društva Domžale, skoraj 20 let je bil njegov tajnik in en mandat tudi predsednik. Že leta 1985 je objavil članek ob praznovanju 65. obletnice ČD Domžale, opisal je njegovo zgodovino in odlično organiziranost domžalskih čebelarjev. Bil je eden od treh članov gradbenega odbora iz vrst domžalskih čebelarjev za izgradnjo Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici in dejaven član pri izgradnji tamkajšnjega društvenega čebelnjaka. Zadnji dve leti življenja je bil tudi dejaven član Čebelarske družine Vir. Od leta 2007, ko se je upokojil, je svoj čas najbolj posvečal čebelarjenju in pridelavi ter predelavi čebeljih pridelkov. Še posebej je užival v prodaji čebeljih pridelkov na domžalski tržnici, rad je spoznaval nove ljudi, se družil s kupci in jim pomagal z nasveti. Znano je bilo, da je kakšnemu revnejšemu kupcu prodal med po nižji ceni, bil je dober človek z občutkom za pravičnost in solidarnost. V našem društvu je vedno našel čas za pogovor in pomoč pri različnih delovnih in promocijskih dejavnostih. Zelo rad je sodeloval na različnih promocijskih dogodkih v okviru Občine Domžale, pa tudi širše. Počaščeni in ponosni smo, da je bil naš prijatelj, mentor, kolega, sodelavec, s katerim smo delili znanje in neznanje, izkušnje in pričakovanja, veselje, pa tudi žalost, kajti ni veselja brez žalosti, tako kot tudi ni življenja brez smrti. Naj počiva v miru. Andrej Jus, član Upravnega odbora ČZS in predsednik ČD Domžale Foto: Arhiv ČZS V SPOMIN Janez Mihelič, čebelarski predavatelj Tu ljubljen bil si iz vsega srca, bodi ljubljen še tam, kjer si doma. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 74. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric Janez Mihelič. Od njega smo se poslovili 21. oktobra 2021. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih dneh slovesa z nami. Hvala za izrečena in pisna sožalja, vsem praporščakom čebelarskih društev in Čebelarski zvezi Slovenije, za darovano cvetje, svete maše in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala predsedniku Čebelarskega društva Domžale Andreju Jusu za lep in sočuten poslovilni govor, Čebelarski družini Vir za spremljanje pokojnega na zadnji poti, duhovnikoma dr. Andreju Pozniču in Franciju Seničarju za lep cerkveni obred ter vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala Pogrebni službi Vrbančič, pevcem kvarteta Krt in trobentaču. Verjamemo, da bodo spomini nanj in njegova dela ostali večni. Žalujoči: vsi njegovi Foto: Marko Borko Žalna seja 9. decembra 2021 Poslovilna večerja s sodelavci ČZS dne 1. 12. 2007 Žalna seja za pokojnega Janeza Miheliča bo potekala na naslednjem upravnem odboru ČZS v četrtek, 9. decembra 2021, ob 18. uri na Čebelarski zvezi Slovenije, Brdo 8, Lukovica. 12/2021 letnik CXXIII 367 V SPOMIN Zapustili so nas FRANC KOTNIK 1934–2021 JOŽEF REDNAK 1946–2021 društvu. Bil je zelo dober član in sodelavec. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Malečnik FRANC RORŠEK 1956–2021 V pričakovanju pomladi nas je nepričakovano zapustil Franc Kotnik. Franc je bil zvest član društva več kot štiri desetletja. Čebelariti je začel z 12 leti, ko mu je stric poklonil prvi prašilček. Ves čas je čebelaril na Lazah pod Javorniki na Cerkniškem jezeru. France je bil odlikovan z odličjema A. J. III. in II. stopnje. Hvaležni smo mu za pozornost in sodelovanje, ki nam ju je naklonil. ČD Loška dolina JAKOB KOLMAN 1940–2021 Presenetila nas je žalostna vest, da nas je zapustil dolgoletni član in čebelarski prijatelj Jakob Kolman. Čebelariti je začel leta 1967. Veliko svojega časa je posvetil čebelam, ki so mu dajale mir in zadovoljstvo. Pri društvenih dejavnostih je vedno rad pomagal in sodeloval, vedno smo bili veseli njegove družbe. V začetku njegovega čebelarjenja je bil član ČD Ravne na Koroškem in dolga leta praporščak; leta 2004 smo ustanovili ČD Kotlje, kjer je tudi bil praporščak. Za svoje zasluge je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Bil je prijazen, vesel in vzgled drugim, vsi člani ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Kotlje 368 12/2021 letnik CXXIII V mesecu juniju je za vedno odšel naš dolgoletni član Jožef Rednak. V ČD Žerjav se je včlanil leta 1981. Bil je velik ljubitelj narave in čebelarstva. Kot skrben in vzoren čebelar je čebelaril z AŽ‑panji. Bil je deloven in dejaven član in je od leta 1987 do 1990 opravljal nalogo predsednika ZČOR (sedaj ČZK). Bil je med glavnimi pobudniki za razvitje prapora, za kar je bil leta 1989 nagrajen s plaketo ZČOR. Za dejavno delovanje je leta 1985 prejel priznanje ČD‑ja, leta 1987 odličje A. J. III. in leta 1993 odličje A. J. II. stopnje. Čebelarji smo mu hvaležni za vse delo v društvu. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. ČD Žerjav FRANC POLANEC 1941–2021 Julija nas je prizadela izguba zglednega člana zaradi hude bolezni. V ČD Poljčane se je včlanil s 15 leti, leta 1971. Čebelaril je s 15 AŽ-panji v občini Makole in 20 AŽ-panji v Poljčanah. V obdobju 50‑letnega članstva je opravljal nalogo blagajnika in preglednika medu. Za svoje delo je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Rad se je udeleževal vseh predavanj in opravil NPK. Vedno je dal prednost čebelam, sestankom in delovnim akcijam. Dragi Franc, ponosni smo, da si nam bil vzornik, predvsem pa, da tradicijo nadaljuje hči Polona. Ohranili te bomo v trajnem spominu. ČD Poljčane EDI GOLOB 1936–2021 Zaradi prometne nesreče nas je predčasno zapustil naš dobri član Franc. Ko je prevzel svojo domačo kmetijo, se je z veseljem posvetil tudi čebelarstvu. Naredil je čebelnjak in si priskrbel 20 panjev čebel, ki jih je skrbno negoval. Ko je začel čebelariti, se je včlanil v naše ČD, bil je izvoljen v upravni odbor in strokovno in delovno pomagal v V začetku maja nas je zapustil naš čebelar Edi Golob. Prvi roj čebel je našel leta 1958. Sam si je izdelal panj in uredil ličen čebelnjak. Svoje čebelarstvo je izpopolnjeval, tako da je imel tudi 80 in več gospodarskih družin. Čebele je tudi prevažal, predvsem na Kanalsko na lipovo pašo. Edi je bil med ustanovitelji ČD Kanal Brda, ki je v lanskem letu praznovalo 50 let delovanja. Več let zapored je bil praporščak ter član raznih odborov in komisij. Za vse to nesebično delo je prejel številna društvena priznanja ter odličja A. J. III., II. in I. stopnje. Stkal je številna prijateljstva s čebelarji iz Slovenije in tujine. Hvaležni smo mu za njegov prispevek in delo v društvu. Pogrešali ga bomo. ČD Kanal Brda PETER ŽGAVEC 1. 5. 1941–6. 4. 2021 V začetku aprila smo se na ajdovskem pokopališču z društvenim praporom poslovili od našega dolgoletnega člana Petra Žgavca. Ljubezen do čebel mu je bila položena v zibelko, saj je nadaljeval tradicijo čebelarjenja svojih prednikov. Vsa leta čebelarjenja je ostal zvest AŽpanju. Čebelaril je z okoli 30 družinami. Njegov prispevek pri delovanju društva je bil neprecenljiv. Bil je dolgoletni član upravnega odbora, dejavno je sodeloval pri izvedbi predstavitev čebelarjenja na OŠ ob dnevih slovenskega zajtrka, zavzeto je sodeloval pri načrtovanju saditve medovitih dreves v Ajdovščini in pri organizaciji čebelarskih srečanj in prireditev. Rad je delil znanje in izkušnje s svojimi kolegi čebelarji. Petra se bomo spominjali po njegovi prijaznosti, tovarištvu in pripravljenosti sodelovati in pomagati. ČD Janka Vodopivca Ajdovščina - Vipava SPIRALNI POTOPNI TALILNIKI ZA MED Lastnosti: • Velika kontaktna površina med medom in grelnim telesom. • Enakomerna razporeditev grelne površine po celotni širini posode. • Stalna temperatura gretja, ki nikoli ne preseže 40 °C. • Preprosto vzdrževanje. Na voljo so naslednji modeli: Premer Moč Cena z DDV 170 mm 50 W 70,00 € 215 mm 50 W 75,00 € 300 mm 75 W 85,00 € 350 mm 100 W 95,00 € Veselepraznike Vse lepo v 2022 Naročila sprejema in prodaja: Atelšek d. o. o., Povir 52a, Sežana E-pošta: vanja@atelsek.si GSM: 031/350 971 ali 031/667 158 Iskrena hvala vsem, ki ste skupaj z nami tlakovali poslovno pot iztekajočega se leta. 10 % POPUS T Novo leto pa naj bo vsem vam kot kozarec medu: poln sladke sreče, zdravja in uspehov. 10 % BOŽIČNO-NOVOLETNI POPUST v času od 1. do 31.12.2021 za gotovinski nakup pokrovčkov iz zaloge v količinah kartonskega pakiranja. Ponudba FCO prodajalec. FTN oglas cebelarji 182x62_voscilo_2022.indd 1 22/11/2021 10:28 Čebelam prijazni premazi za les www.belinka.com belinka Največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi 45. dneva čebelarstva v Celju Celjski sejem, 12. IN 13. MAREC 2022 RAZSTAVNI PROGRAM - Oprema, pripomočki in materiali za čebelarjenje, - med in izdelki iz medu, - inovacije v čebelarstvu, - apiterapija … Teme strokovnega posveta: - Vpliv klimatskih sprememb na čebelarjenje in dobre čebelarske prakse WWW.CE-SEJEM.SI WWW.CZS.SI Foto: Josef Permedla