Številka 69. TRS I, v ponedeljek 9. marca 1908 Tečaj XXXII| IZHAJA VSAKI DAH "M tudi ob nedeljth in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 avS., (6 stotink) v mnogih tobakarnali t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, ■vrtnju, Št. Petru, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmin«, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. «. BKE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visok« 21/, mm); za trgovinske ia obrtne oglase po 20 atetlak; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih savodov pc stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-4*1 ja a rrita K 2. Mali oglasi po 8 »tet. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Inaeratni oddelek uprava Edinosti" — Plačuje m izključno la opravi Edinoeti", Edinost Glasilo poHtittnega društva „Edinost" za Primorsko. V edin—ti je moč I HABOČHIHA ZNAŠA aa vae let« 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprara ne ozira. IiniilM ia utillsko iidaijs .Eiiiosti' stan: celoletno £5 20, pol leta 2-6« Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovanm pisma s« ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pofiiljati na upravo lisi* UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18 (Narodni dt>m. Izdajatelj in odgoiorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci-* lista .Edinost" v Trstu, ulica Glorgio Galatti 5t. 18. —— PoStno-hranllnični račun št. 811-(>>2.-- - Telefon i»*v. 1157 —---- BRZOJAVNE VESTI. Goriški socijalisti za agrarno-napredno listo. GORICA 8. Na današnjem sestanku zaupnikov socijalistične stranke na Goriškem ^e je sklenilo, da bodo socijalisti v jutranji ožjr volitvi za splošno kurijo glasovali za agrarno-mpredno listo proti klerikalcem. Shod N. D. 0. v Biljah. GORICA 8. Danes je priredila v Biljah N. D. O. veličasten shod. Navzočih nad 6oo oseh. Poročal Jaklič. Prišli tudi Pagnini Kopač in Regent, ki pa niso nič opravili in je občinstvo navdušeno pozdravljalo program N. D. O. Socijalistični voditelji odšli med shodom, ker jih občinstvo ni pustilo govoriti. Vspeli shoda popoln. Poročilo bo sledilo. Enketa za saniranje deželnih financ. DUNAJ 7. (Zvršetek). Za finančnim ministrom je govoril deželni odbornik dr. Eppinger. ki je predlagal, naj prevzame država del plač ljudskih učiteljev, tudi naj prevzame na-se stroške za čisto državne svrhe. Govornik se je odločno izrazil proti temu, da bi se naložilo na osebni prihod-ninski davek kake doklade. Posl dr. Herold je predlagal, naj se uvede več deželnih davkov in pristojbin, toda država bi morala potem prevzeti polovico plač ljudskih učiteljev, stroške za lokalne železnice in za zdravstvo. Deželni odbornik veščak baron Sedl-nitzky (Šlezija) je zahteval, naj se naprosi gospodarsko zbornico, da ne odobri zakonskega načrta glede znižanja sladkornega davka, da zamore vlada tozadevni znesek uporabiti za saniranje deželnih , financ. Na to je bila seja prekinjena. Prihodnja seja v ponedeljek. Maroko. PARIZ 8. Iz Mazagana javljajo, da Mulay Hafid šotori qo km daleč od mesta in da se pri Ozemuru zbirajo Hafidove bande. Ozemurski guverner je zahteval, naj takoj odpluje vojna ladija »Galileec, ki križa pred mestom. Zažugal je, da ako se ne ugodi tej zahtevi, da napasti mesto Mazagan. Med Evropejci vlada silno vznemirjenje. Kralj Edvard. BIARITZ 8. Včeraj je semkaj dospel kralj Edvard. Zmedena razmera v Perziji. TEHERAN 8. Govori se tu, da reakcionarna stranka oborožuje kmete iz ve-raminskega di^trikta proti parlamentu. Liberalni krogi so radi tega jako vznemirjeni. Ni izključeno, da pride do konfliktov. — V Širasu je bil baje zastopnik vlade umorjen. K umoru grškega dragamana v Solunu. ATENE 8. Kakor se poroča iz Soluna so se današnjega pogreba umorjenega dragomana grškega generalnega konzulata vdeležili vse konzularne oblasti. Vsi konzulati so imeli zastavo na pol droga. — Umor so baje izvršili Bolgarji. Kitajsko-japonski spor radi zaplembe japonske iadije Tat3umaru. LIZBONA 8. Po sem došlih informacijah se strani kitajske carinske oblasti ni bila ladija »Katsumaruc zaplenjena v por-tugiških vodeh, marveč na visokem morju ŠANGHAI 8. Japonski poziv na kitajsko vlado radi izdaje zaplenjene ladije »Katsumaru« je bil sicer jako odločen, nima pa nikakor značaja ultimatuma, zlasti ker ni naveden nikak rok. MACAO 8. Portugiška vlada je uložila hipotetičen protest, za slučaj da bi bila k.tajska carinska oblast zaplenila japonsko ladijo »Katsumaru« v portugiških vodah. LONDON 8. Odgovor Kitajske na japonski poziv radi zaplembe ladije. >Tat-sumaru« obžaluje, da se je ladiji snelo japonsko zastavo, in zagotavlja strogo kaznovanje krivih funkcijonarjev. Kitajska daje zahtevana opravičevanja. Glede zaplenjenih municij odgovori se kasneje. Hrvatska. Rauch — tajni svetaih. Iz Budimpešte javljajo, da bo cesar v : kratkem imenoval barona Raucha tajnim svetnikom. Rauch hoče vladati brez sabora. Iz Budimpešte javljajo »Obzoru« : Baron Ranrh ne pojde na Dunaj, »<=» na. deja, da se popolnoma sporazume z ogrsko ; vlado, ki ima, kakor se zdi, od Dunaja po-; polno pooblaščenje. Predlogi glede otvo-' ritve s kraljevskim reskriptom in odgode sabora se sestavljajo sporazumno. Motivacija, s katero se ima zakor odgoditi, bo splošne državnopravne naravi, ker se ne | ve, kako stališče da zavzame koalicija. Ali sabor bo odgodjen tudi y slučaju, ako bo hoteia veČina delati, a bo to delovanje ovirala Frankova stranka. Sabor se odgodi j tudi radi tega, da se stem prepreči vsaka ; izjava sabora proti nagodbi. Baron Rauch hoče namreč, da se nekateri avtonomni zakoni stavijo izven moči, ! za dobo dokler bo sabor odgodjen. V prvem gre za zakon o čistosti volitev in o tiskovnem zakonu. Baron Rauch utemeljuje to s tem, da se s sedanjimi sredstvi ne more vzpostaviti v deželi mir, zato da so | potrebna ostreja sredstva. V Hrvatski je • abnormalno stanje, zato treba posebnih sredstev. Madjarska vlada pristane na vse ; predloge barona Raucha. IMsuio cesarja Viljema. Londonska »Times« je priobčila vest, da je nemški cesar (ki je tudi angleški admiral k la suite) pisal lordu admiralitete Ti\veedmouthu pismo glede angleške in nemške politike. »Times« pravi, da se je s tem pismom hotelo uplivati na angleškega ministra, da dela v prilog nemškim interesom. Lord Tivveedmouth je službeno izjavil v »Central Ne\vsu«, da je pismo, ki je je prejel od nemškega cesarja povsem osebne narave ter da niti ne omenja angleške mornarice. O tej stvari se bo danes razpravljalo v angleški zbornici. Na koncu petkove seje dolnje zbornice je finančni minister Asquith izjavil, da je mi nister mornarice se prejel 18. februvaria p smo od cesarja Viljema, ki je pa čisto osebne in privatne narave ter je pisano v prijateljskem tonu. Na tek način je tudi lord na omenjeno pismo odgovoril. Konservativni listi zahtevajo, da se obelodani cesarjevo pismo in odgovor. Ogrs ka. Madjarska ustavna stranka proti hrvatskomu jeziku. Klub ustavne stranke je te dni razpravljal o vprašanju tičočem se hrvatskega jezika v zbornici. V klub je prišel tudi minister Andrassv. Vsi členi so odobrili izjavo, ki jo je podal minister Andrassy, v kuloarjih zbornice, da se namreč Hrvati ne smejo v zbornici posluževati hrvatskega jezika, ako ni navzoč tolmač. Splošno se | je izrazilo mnenje, da se mora predruga-čiti obstoječi nagodbeni zakon med Ogrsko in Hrvatsko, sosebno tudi kar se tiče u p o r rj Vi o Virvntoliojj'* joa«l«n ... ncl-i zbornici. Poglavje o abstinenci. Meso zahteva vina ali piva, alkohol zahteva tobaka. Je in pije se nad potrebo. Pivci ljubijo slana, dišavna, pikantna jela. Alkohol — lažnjivi prijatelj ! Drugače je temu pri abstinentu. Ta, ki se je odrekel alkoholnim pijačam, ne hrepeni po mesu, katerega uživanje v večji meri je mnogokrat vzrok težke bolezni. Pri obdukcijah se je pokazalo, da je želodec pivca znotraj prevlečen z mrežastimi izrastki, ki oslabujejo prebavo. Zato pivcu ne dišijo močna jela, zelenina, sadje ; hrepeni po ostrejših predmetih (paprika, gorjušica), da bi njih ostrost mogla prodreti mreževje do sten želodca. Želi si mesa in zopet mesa, seveda po j njem je žeja, seveda zopet na vino ali ' pivo. — Drugi: „ko bi si ne privoščil včasih bil bi slab, ne mogel bi delati, i _ • ------------ PODLISTEK. 25; KAZAKI. i Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ, j ___ „Tako se je torej vjel karp!" je dejal; eden okolistoječih kazakov, ko so izvlekli | mrtvega Čečenca iz čolna in ga položili na breg v potlačeno travo. „In kako je rumen!" je opomnil drug.! „Kam so jahali naši iskat! Čečenci so najbrže še vsi na oni strani. Ako bi ta-le ne bil predstraža, bi ne bil tako plaval. Zakaj bi plaval en sam ?" je menil | tretji. „To je moral biti ptič, pred vsemi se je ponudil. Očitno pravi džigit!" je za-smehljivo rekel Lukaška, ki je izžemal mokro perilo na bregu in neprestano drgetal od mraza. ..Brada je pobarvana in ostrižena." „In zipun si je v vrečici djal na hrbet. Tako je laže plaval," je dejal nekdo. „Slišiš, Lukaška!" je rekel narednik, držeč v roki kindžal in puško, ki so ju1 bili sneli z ubitega, „vzemi ti za-se kindžal; in zipun, a za puško, veš, ti dam trii rublje. Vidiš, tudi počena je,u je pristavil j in pihnil v cev. „Tako za spomin bi jo: rad imel." Lukaška ni odvrnil ničesar: njemu je ] bilo to beračenje očividno zoprno ; a vedel1 je, da se temu ni dalo izogniti. „Poglejte, kak capin!" je rekel z j mračnim obrazom in vrgel na tla Čečen-1 cev zipun. „Ko bi bil vsaj zipun za-kaj, a' tak berač !" „Za po drva hoditi bo dober," je menil; drug kazak. \ „Mosev, jaz pojdem domov," je rekel • Lukaška, ki je bil očitno že pozabil svojo, jezo in hotel izrabiti v svoj prid darilo, naredniku. j „No pa pojdi!" „Spravite ga za kordon, otročiči," se je obrnil narednik h kazakom. „In pokriti ga treba proti solncu. Morda ga odkupijo iz mor." „Še ni vroče," je dejal nekdo. „A šakal ga bo raztrgal? Ali bi bilo to prav?" je opomnil eden kazakov. „Stražo postavimo; ne bi bilo dobro, če ga pridejo odkupit, pa bi bil že razmesarjen." No, Lukaška, kakor hočeš, ampak ; vedro boš pa le postavil tovarišem," je veselo pripomnil narednik. „To se že spodobi," so hiteli kazaki. ; „Viš, Bog ti je dal srečo, kar na celem si ubil Abreka." „Kupite kindžal in zipun. Dajte prav veliko denarja. Tudi hlače prodam, v božjem imenu," je dejal Luka. „Meni niso prav; presuh je bil, ta zlodej." En kazak je kupil zipun za rubelj. Za kindžal je dal drug dve vedri. „No, fantje, zdaj bodete pili!" je za-, klical Luka. „Jaz dam za eno vedro. Sam i ga prinesem iz vasi." „A hlače zreži dekletom za rute!" je dejal Nazarka. Kazaki so se zagrohotali. „Vi pa Vaš smeh!u je dejal narednik. „Spraviti truplo strani. Zakaj ste položili tako nesnago k hiši ?" „Kaj stojite?" Denite ga sem, otročiči !H je ukazujoče zaklical Lukaška ga sem, in kazaki so izpolnili njegovo povelje, kakor bi bil njih predstojnik. (Dalje.) imel bi morda že jetiko in zdravnik m vino priporoča". — Da, zdravnik vino hvali, ali kateri ? Oni, ki sam rad pogleda v časo. Koliko je n. pr. obživnih snovi v pivu ? Prispeva li ogljena kislina k popolnejšemu prebavljanju hrane, ni-li ta kislina tudi v sodovi vodi ? Ali so lupovin in njegova kemična nadomestila zdravfu tako potrebna ? Cesto se sliši: »Jaz ne kadim ves dan, ali na večer pri čaši piva ali vina ne morem premagati." — Ko bi se ne pilo, ne kadile bi se ; in ko bi se ne kadilo, ne bi trebalo jezika oplaliovati s pivom. Zato se zvečer pije, se sedi v dimu, pri čemer se dobiva „štimungo", ali da rabim slovanski izraz „nalado". Kaj je rekel na primer prvi Sokol Tyrš o alkoholu : »Posebno pa ti slovanska omladina, izstopi iz večnega smradu pivnic in kava-ren, obleci sc spokorno v telovadno sokolsko obleko, jačaj se v svoj lastni pro-speh in na korist naroda in popravi ko-nečno grehe na svoji svežosti, možatosti in zdravju !« Pride pacijent z očesom k zdravniku, ki mu svetuje: »Ne pijte!« — Je znano, da alkohol otopuje čute, posebno vid. Je tudi dokazano, da je abstinentizem ozdravil vid. Ali ne samo vid, tudi voh je pri abstinentih daleko b.strejši. Abstinentke so tudi navadno naše žene. Prosim, vprašajte jih, kaj sodijo o vašem dihu in sapi. Samo vsled dosedanjega socijalnega stanja žene si moremo objasniti, da prenašajo pivski in tohakovi dih. — Prazno je domnevanje, da se odporni in zoperni dih občuti samo pri večjih pivcih. I ta, kdor pije dnevno i liter, ima navadno kiselo, zoperno sapo. Le vprašajte abstinenta ! Kako malo potrebuje človek hrane in pijače za življenje, — mnogi bi se začudili. Poznam številno, siromašno rodbino, kjer vsi členi jedo »kakor ptiči«. Navajeni so temu od mladosti. Pri tem so normalno razviti in bistri. »Mi ne sm;mo toliko jesti kakor v graščini, kam pa bi prišli,« sem slišal mater 7 zdravih otrok. A Japonci! Jako razširjeno zlo je, da se je in pije preko potrebe, da se zamenjuje sredstvo za namen. Ali kdo bi se čudil! Mnogemu imponuje debelost in velik trebuh mu je znak zdravja. Gospodje dostojanstveniki se vozijo v toplice otresat se obtežne debelosti. Takšen krmnik ima jetra do 4 kg težka. Revež ! Abstinent ne hrepeni po mesu, po kislem, po slanem, pije malo. Divje zveri, ki žro le meso, tudi več pijejo nego ra-stlinožrci. Abstinent, ki je skozi leta pil pivo, je presenečen, kaka slaščica je zanj sadje, ki ima, kakor pravi Lehmann, velik pomen za sestavo krvi. Pri pivu žeja raste, sadje uteši žejo v mali količini. Abstinent poznava, kako se kazi pravi okus jedil z nespametnim soljenjem in kisanjem. Da preslane in preokisane jedi ne koristijo zdravju, dvomi že malokdo. Slišali ste inteligenta ? »Meni gre delo pri cigari in čaši lepše izpod rok.« — ! Resnica, reakcija je stopnjevana, ali delo I je manje vredno iti živčevje trpi neizmerno ; iživčeva materija se spreminja, oslabuje, fiziologične ceste duševnih dogodkov ozir. njihovih korelativov se pretrgavajo : človek duševno pada. Poznate »mačke« po daljšem večernem sedenju pri litru ? A kaj razpoloženje zjutraj in neredko ves dan ? Srečen kmetovalec, gozdar in drugi, ki zamorejo potem na čistem zraku ve-trati ..mačka". KoHko krivic mora po takšnem večeru prenesti žena, deca, okolica ! Kako bi se skrčili spori z razširjenjem abstinentizma ? Koliko pivcev ni nervoz- I nih ? Koliko se trosi za pivo, vino, žganje ? Abstinent je zadivljen, koliko je pri-! štedil za mesec, za pol leta. Ko bi se odrekli alkohola, kakšno imetje bi se pridobilo, ki bi se upotrebilo v prospešnejše namene. (V Avstriji se zapije na leto v alkoholu 1500 milijonov kron). Ali troše- II > EDINOST- ft 69. V Trstu, d po 9. marca 1908 njem denarja za pijačo se mladi človek navaja negospodarnosti. Da alkohol zavaja k nenravnostim, je tudi znano. Največji češki učenjak sedanje dobe, Masaryk, pravi v svojem spisu „Samomore : »Kjer kuri Bacchus, tam sedi Venera za pečjo«. In dalje pravi Masarjrk: „Pot k čednosti nam gradi treznost. Vpraša li zdravnik spolno bolnega : »Kako ste mogel biti tako nespameten ?< dobiva v devetih od desetih slučajev odgovor: »Bil sem pijan". Tako i|asaryk. Alkohol ugonablja volje in oslabuje razsodnost. Že po zavžitju manjše mere alkohola si nismo svesti svojih dejanj. Misel na stariše, na bodočo ženo, na možne posledice — se nehuje. S poživa-njem alkohola zbledijo te postave in spolni nagon zmaguje. »Ne opijanite se nikdar gospodje!«, je klical neki pariški profesor k svojim slušateljem, „ne da bi vam mogla ena pijanost škoditi, ali za to ker v pijanosti ne veste, kaj delate in morete storiti kaj, kar vam skazi vse življenje. Pot k beznici vodi skozi pivnice." In kje bi mogli biti Slovenci v politiki, da bi se razširil pri nas abstinenti-zem ! Zvečer pri pijači, to je vitezov brez bojazni, polnih energije ; ali zjutraj : inicijativa, čilost in neizprosnost, kakor da jih je veter odnesel. Da se varamo in tolažimo, si pravimo : »Smo vsi slabi, moramo si odpuščati". Zaključujemo to poglavje z besedami Masaryka : »Kdor hoče napredek, ne sme piti F. K—c Pripomba uredništva. Nam se zdi, da je za sodbo tudi o boju med alkoholizmom in abstinenco srednja pot najboljša pot in da se ne sme padati v ekstreme. Priobčujemo pa ta došli nam članek, da se čuje tudi glas neizprosnega branitelja popolne abstinence. Drobne politične vesti. Reški župan dr. Vio je odstopil. Trgovinska pogodba med Av- r. --O R , o h. U 111 O l U 1 J v —, U.Uv>l javljajo iz Belegagrada, podpisana danes na 9. t. m. Dnevne vesti. N. D. 0. V sredo zvečer bo veterinar g. Cek ob 7 in pol predaval o pomenu hrane za vsakdanje življenje, v prostorih N, D. O. Členom vstopnina prosta. Smrtna kosa. Tukajšnjega našega trgovca g. Ernesta Peganaje zadela rodbinska nesreča. Umrl mu je ljubki sinček Dušan. Naša sožalje. Mestni svet bo imel v sredo 11. t. m. ob 7. uri zvečer svojo V. javno sejo. Predavanja g. prof. Ilešiča v N. D. se je vdeležilo uprav razveseljivo precejšnje število občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo interesantnim izvajanjem odličnega predavatelja o minoli zgodovini našega šolstva. K temu predavanju se povrnemo v jutršnji številki. Pristojbina na tramvajske listke v znesku 2 vinarjev, sklenjena od mestnega sveta v pokritje stroškov za predor pod Montuco, je dobila najvišjo sankcijo. Ni Še določeno, kedaj vstopi ta pristojbina v veljavo, ki bode imela za posledico povišanje sedanje tramvajske prevoznine za 2 vinarja. Iz finančne službe. Carinski oficijal Josip Fischkandl je imenovan carinskim revizorjem v IX. čin razredu, carinska asi-stenta Fran Mikuš in Artur Alessio sta imenovana carinskima oficijalama v X. čin. razredu. Učenci in učenke, koji so pohajali slovensko šolo pri sv. Jakobu in ibto končali v šolskih letih 1893—94 do *897—98 se tem potom vabijo da se udeleže posvetovanja, katero se bode vrš.lo nocoj v pon-deljek ob 8 uri v »Nar. gostilni i Campo S. Giacomo št. 5. Ker se bode razpravljalo važne reči, upa na obilno udeležbo Sklicatelj. Tržaška rnaia kronika. Posledice pijanosti. 51 letna Terezija i F., vratarica hiše št. 16 v ulici del Valdi-rivo. je bila sinodi grozno pijana Okolu 11. ure je šla, s petrolejko v roki, zapirati hišna vrata. Popito vino jo je pa grozno I j zanašalo zdaj na desno, zdaj na levo. — Vendar je srečno prišla v vežo hiše in zaklenila vrata ter se potem zopet napotila po stopnjicah navzgor, proti stanovanju. V prvem nadstropju je pa izgubila ravnotežje in padla ter obležala in takoj zaspala na tleh. Padši na tla je bila pa zadela v vratno šipo stanovanja v prvem nadstropju. Neka ženska istega stanovanja, ki je bila slišala Žvenketanje razbite šipe, je vstala — bila je že v postelji —, se oblekla in šla pogledat, kaj da se je zgodilo. A komaj je stopila skozi vrata, je prestrašena zavpila: Vratarica je ležala na tleh in spala, poleg nje je ležala razbita petrolejka, a razliti petrolej je gorel — goreli so pa tudi lasje in obraz vratarice. Na vpitje one ženske so prihiteli drugi stanovalci hiše, ki so takoj pogasili in z a-dušili plamen. Za tem so pa pozvali na pomoč zdravnika se zdravniške postaje, ki je konstatoval, da ima Terezija F. precejšnjo rano na glavi in drugo na nosu ter da so jej popolnoma zgoreli lasje in da je zelo ožgana po obrazu. Zdravnik je nesrečnici podelil Jnajnujnejo pomoč in jo dal potem nemudomu [prenesti v mestno bolnišnico, kjer so jo morali zapreti v opazovalnico umobolnih. Žalostna kronika. Dunajčan arhitekt Rudolf Klotz je bival nekaj časa tu v Trstu. Ložiral je v hotelu Vanoli, ki je na velicem trgu. Bil je sicer vedno tih in otožen. Že dne 5. t. m. so se pojavili na njem, oziroma v njegovem vedenju simptomi zmešanosti. Dne 6. t. m. so ga pa morali radi njegovega vedenja prenesti v mestno bolnišnico, kjer so ga zaprli v j opazovalnico umobolnih. Tatvina Z vlomom. Gospa Karolina ; Reperger stanuje se sinom Oskarjem v hiši št. 17 v uiici del Boschetto. Gospa Reperger pa oddaja eno sobo v najem gospodični Luciji D. Minolega torka po-poludne so bili šli vsi trije, gospodična Lucija D., gospa Reperger in nje sin gledat pustni Korzo. Vendar se je Oskar Reperger vrnil domov še predno je Korzo začel, namreč že ob 4. uri popoludne. A takoi na vratih stanovania ie spoznal, da ni vse v redu. Vrata so bila namreč odprta in ni trebalo posebnega bistrouma da se spozna, da so bila odprta nasilnim načinom. Oskarju je bilo takoj jasno, da so bili njegovo stanovanje obiskali tatovi. In ni se varal. V spalnici njegove matere je našel vse narobe : predali neke pisalne mize in predali umivalnika so bili odprti, a iz njih je bilo zmetano vse. Na velikej mizi sredi sobe je pa našel revolver in bodalo, ki sta bila prej v spodnjem predalu umivalnika, Na mizi, pod revolverjem in bodalom, je pa ležal listek, na katerem je bilo zapisano: „Vmorite se vsi!" Revolver pa je bil prej vedno prazen: nabasali so ga bili tatovi sami. Sicer pa niso tatovi odnesli mnogo : gospej Reperger so vzeli le 15 kron denarja in pa par 2latih uhanov, vrednih 10 K ter dva prstana, vredna skupaj 35 kron, gospodični Luciji D. so pa vkradli zlato zapestnico, vredno 80 kron, zlato zaponko in 3 zlate gumbe, v skupni vrednosti 45 kron, in pa 20 kron denarja. Vsega skupaj torej za 205 kron vrednosti. O tatvini je bila takoj obveščena policija. Po nesreči in nehote je prišel v nesrečo sinoči 18-letni mesar Marij Lamprecht, stanujoči v ulici delle Scole Nuove pri sv. Jakobu. t]Šel je namreč po cesti z nekim prijateljem. Na cesti se je vršil neki pretep mej večim številom italijanskih podanikov. Slučajno in nehote je bil prišel Lamprechtov prijatelj mej one, ki so se pretepavali. Ker ee je bal zanj, je šel Lamprecht v gručo in skušal potegniti prijatelja izmej pretepačev. V tem ga jc pa neki Italijan dregnil z nožem v hrbet. Lamprecht je moral na zdravniško po-, stajo, kjer mu je zdravnik podelil najnuj-i i As' JSSm gfHt^Tj;• p^ft K^lOT J* J v^ IC3I IO Najbolja hrana za * zdrave in bolehne o- troke kakor tudi odrasle, priporočena od prvih tu- in inozemskih zdrav, avtoritet "vtš* 'n tisočev domačih zdravnika. Moka »KUFEKE* utrjuje okostje, ojačuje živčevje, urejuje brebavljanje, je jako cena in najboljše redilno sredstvo. Podučni zvezek »Dojenček« dobiva se zastonj povsodi, kjer se prodaja »KU- ! FEKE« kakor tudi pri tvrdki R. Kufeke,! Dunaj I. Prodajalniea jestvin Peter Peterne!, Crst ul oa Giuiia 76. Prodaja: kavo, rlž, testenine, siadkor, rnoko. maslo,1 milo, olje, svaže tn suho sadje,kostanj, otrobi, sočivje itd. Postne poSiljatve na deželo o-l 5 kg naprej. Otrcbl, moka. oves na drobno in dsbelo po konkurenčnih cenah. Vsaki dan svežo blago. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi Izvedenec TRST, Carlo Goldonijsv trg štev. ti Zastopnik tovarne koles iajotofcoles „M' Napeljava in naloga električnih zvončkov, lu či in prodaja K™ mofouov, zonufouov, in fonogra'ov. Zalogi pri prav «t točiti pivo Lastna delavnica za popravljanje Siv. ttrojev, k oles, inotokolea itd Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. Kf. A. Bergant Trst. u L Squero Nuoro 13, IV. 11. Čeaalka za valovite lati. Negovalka za roke. Se priporoča cenjenim gospem. Poskusite izvrstno novo olje katerega dobite v zalogi olja, jesiha in mlia v Trstu, ulica Giuiia štev. 14. Z istim prihranile mnogo, vsled njegove izvrstne kakovosti. — Skladišče mila navadnega in finega apnene in kristalinine sode popelika in s olika (klora Cene zmerne. „O L L A' priznan kakor najbolja in neprekoslji-va vrata vseh gumijevih higijemCu h predmetov in ribjih nieburjev — dveletna garancija — M. Gal — trsf, Corso 4. Poiiljatve jo gll- 3> ,5* Delalnioa pasov, kilnih pasov, elastičnih nogovlc, obvez. ravnadrMjev. tocr-gelj In bidat Iricatorji od gl. 1^0 naprej. Toplomeri za vročico K 2, * ~ j%pert0t tirar GOSTILNA »Rll'antica Pompei" TRST Piazza Car!o Goldoni 4 Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino. T V R X> K A urar m zlatar Cesare Levi TRST - KORZO št. 41 naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da je odprl novo prodajalnico (blizo ataie). Danes ima v zalogi veliko izbero novifi zlatih, srebrnih, nikelastih, jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veliko izbero zlatanine, kakor n. pr. dolge zlate verižice, prstane z dijamanti ati brez istih. Specijaliteta pr-staniiz novecra zlata, moderno izdelani in po zmernih cenah Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in dečke TUST, ul. Caserma 12. I. nadatr. prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo i i- d. Najdogovornejše cene. V soboto- se je odprla nova kavarna „Al Tramway" CRST, ulica Giuiia 5Z Gorimenovaiii lokal je bogato preskrbljen z inozemskimi in tukajš-= njimi listi, ima dva biljarda in izbrane pijače. ===== Za mnogobrojeu obisk se toplo priporoča udana Gilda Cossancich. lastnica. Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd- Bremen (NOSDDEUTSCHER LIiOVD — BREMEN) Redne parobrodne črte \z Bremenav Noy, York, Baltimore, G&lveston. Buenos Air e® kakor tudi po pristaniščih južno Azije> _ Avstralijo itd. itd.--' Parobrodi nemškega severnega Lloyda velikanskih brzih parnik-n*. z dvema vi jukoma za. transoceanske vožnje, od katerih s 15000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika painika za vež-hanje; 37 velikih parnikov za vožnje po t-vropakih morjih ; 11 velikih najmodernejih parnikov v delu; 156 manjših parobrodov. V- - ga - aipaj 393 parnikov, od katerih 17^ Hr/.ihk. Opremljeni z modernim komfortom. prepio^ejo ocean v 5-6 dnoh Cene nizke, hrana dobra. Za tn formacijo ia pojasuila ' krniti se aa Glasni zastopnik v Trstu Piazza Giuseppina 1 Ernest Pe^an javija v sv,.je n imen j tn v imenu svoje rodbine /-*Ios»fio v«.->t, «1 : je danes umrl na£ milj.ni sinček, ozir. br;:t Dušan v si.ir«»;,ti 2 let. Pogreb tio jutri 9. t. m. ob 4popoludne izpred »Nar. Doma*. TRST, 8. marca 1908. 470 .i^oncij v prvih ^v:v*oynihi3t prani ščih. r. o 1 uiVien TSLSFON štev. Prvo primorsko podjetje za prevažanji pohištva in spgMcijsko pošjdp RUDOLF EXNER - TRST Telefon fit. 847. - V£a deli* Stasioue Štv. 17. - Telefon it. 7 FHiiaike v PULI, GORICI; REKI GRADEZU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v saprtih patentnih vozovih sa pohiStvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Miluje urEiiielG?, M se jemljejo n D3tofasje ia pnvaltnie Dlaga aa ?se prage.) = Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shramba v lastna za to pripravljena suli^ skladi^ ggsr Edini tržaški zavod za == ,VAGU^-CLEAN£fr\ ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPRGG m-«^«' —....... Toviih po.-itrcžba in n:.xka cene. Trst, ulica Poste Nuove 9 dSepne are najboljših tovari. Naj novoj i e stenske ure. Izbor ur za birmo | darila. Popravlja po zr>!o nizkih cenah, Gumijeve cevi. blago , = in neprodirno-- V Trstu, 9. marca 1908 »EDINOST« štev. 69 Strnu IH nejo pomoč in mu potem svetoval v bolnišnico. Postni razgrajači. Predsinočnjim je bilo arctovanih 17 njih, ker so s petjem, tu- 1 lenjem. kričanjem in še drugačnim raz-; grajanjem motili nočni mir. Bili so vsi takoj kaznovani na 12, na 24 in nekteri celo na 48 ur zapora. Koledar In vremo. — Daue-3 : Frančiška vdova. — Jutri : 40 mučenikov. — Temperatura v,'craj ob 2. uri p^poludne -f 13* Cel3. — Vreme v'oraj: oblačno, deževne. Naše gledališče. Občinstvo je pričakovalo z veliko napetostjo vprizoritev »Desetega brata« ; a našem odru ; zato je imel včeraj naš i;:;teinble pred seboj izredno hvaležen pu-' '.ikum, ki seje veselil, ko je zopet zagledal na. odru stare mu znance iz Jurčičevega romana. Igralo se je, v kolikor to dopušča i.-r-. cej nesrečna Gro ve k a rje va dramatizacija, dokaj dobro. Palma večera spada se ve Verovškovemu Kerjavlju ; izmed dru-tih igralcev omenjamo pohvalno Še gosp. Veble-ja (Deseti brat), g. Viktorja (Kvas), Ponikvarja (Piskav), g. Poharja (Dolef) in :?.o Starčevo (Mamica) ter g.co Janovo (Franica). Baritonist Ferjančič je izzval s svojim »lin starček je živel...« salve aplavza. Kdor absolutno ni bil na svojem mestu, i e bil orkester. Zdi se, da igrajo tam malone — ex abrupto, kar brez vaj. To pa absolutno ne gre, kajti milejša nam je v ino nikaka godba, nego slaba godba. O igri še spregovorimo. Vesti iz Goriške. Volilni shodi na Goriškem. Včeraj je pri-redil državni poslanec Štrekelj shoda v Nabrežini in v Zgoniku. Udeležba na obeh thodih ogromna. Na shodu v Nabrežini je govoril tudi vodja socijalne demokracije g. Mozetič. Izjavil se je za kandidate narodno napredne in agrarne stranke. Navdušenje za volitev veliko, tako da je pričakovati na ^voliščih v Nabrežini in Zgoniku do 400 volilcev več nego zadnjič. j Razne vest!. Ke»j stane Francijo vojna v Maroku O! tem je podal list »Lectures pour Tous* .nimive podatke. Od alžirskega armad-t .'ga zbora je v vojski 5200 infanteristov, j 2000 koniikov, 700 topničarjev, 350 po- j možnih uradnikov in sanitetnih vojakov, i 200 do 300 urojencev in 400 častnikov. Z 1 dnem mobilizacije je vsak častnik prejel ; enomesečno plačo posebej, to je 678 frankov polkovnik, 459 major, 345 stotnik i t. d. To znaša skupaj 150.000 frankov. Ko je armadni zbor odšel v vojno je stopila '■ v veljavo kolonijalna plača, to je, polkov- j nik dobiva mesto 22,60 frankov na dan ; 35.50 frankov, poročnik mesto 7.50 frankov j 13.50 fr. Podčastniki dobijo na dan 1 j rank posebej, vojaki posebno doklado i 10 centimov. To pomenja na dan 2500 frankov več izdatkov za častnike. 800 fr. ■ za podčastnike in 700 za vojake. K temu pridejo še urojenci, ki dobivajo na dan : 1.25 frank. Razun plače se povišajo pa' tudi stroški za o^rbovanje, ki so določeni ; r'a 75° gramov kruha, 500 gramov mesa • ia 300 gramov mesne konser»*e, 15 centi- S litrov vina, 100 gramov sočivja i t. d. —j 10,000 dnevnih obrokov — vsak subal- | temi častnik ima pravico na 1 in pol, vsak j itabni častnik na 2 obroka — provzro- ' čajo dnevnih stroškov 15.000 fr. K temu pride še 250 fr. stroškov za krmo. Transport na bojište je stal 60.000 frankov. Izvzemši j velikih stroškov za strelivo in krogle to- j pov, zahteva vsak dan v Maroku 19.000 j frankov, tako da stane 60 operacijskih i dni od 1. decembra do 1. februarija 1.570 tisoč frankov izrednih stroškov, kajti redni , stroški niso v tem računu. Najbogateji Indijanec umrl. Bivši glavar i Osage-Indijancev, James Bigheart. je te! dni umrl. Bigheart je bil rojen v grofiji ! Henry in je doživel 67 let. Za Časa držav- i j Ijanske vojne je osnoval voj dobrovoljcev,1 obstoječ iz 40 njegovih vojakov. Bigheart si je pred mnogimi leti kupil za 2000 dolarjev zemljišča, katero ceno je tekom let silno narasla, tako da je veljal Bigheart za najbogatejega Indijanca. Pouk o higijeni na Ruskem. Na vseh srednjih šolah na Ruskem so v najvišem razredu uvedli na teden dve uri fakultativnega pouka v higieni. Šola za matere. V Genfu v Belgiji je zdravnik dr. Miele več let brezplačno da- j jal v določenih urah materam brezplačno i nasvete o gojenju otrok. Pozneje mu je mesto dovolilo 1200 mark letne podpore.1 Dela je bilo čedalje več. Pridobil je za svoje namene dekleta in žene; tako je nastala mlekarna, v kateri se je dobilo dobro mleko. Zdravnik je razširil svoje 1 poučne ure zlasti na kraje mesta, kjer bi- j vajo reveži. Sčasoma je nastala iz tega šola za matere. Starši pošiljajo svoje hčere po večkrat v ubožne lekarne, kjer dajejo zdravniki materam nasvete glede otrok in jih zdravijo. Dekleta pomagajo zdravnikom in se uče v prostem času teoretično fiziologije in higijene. — Pozneje se vežbajo tudi v bolnišnicah. Društvo »šola za matere« nastavlja dekleta tudi stalno in jim plačuje 27 frankov na mesec. Koncem leta polože take deklice izpit kot bolniške oskrbnice. Glavni namen pa pri tem ni zaslužek, marveč da se dekleta usposobijo, da bodo kot matere zamogle razumno skrbeti za svoje in svojih otrok zdravje. Uspehi dr. Miele so izredni; odkar on deluje, padla je umrljivost v Gentu od 35 odsto;kov na pet. i Kaj se vse dela iz starih škornjev Navadno se škornji zavržejo, ko niso več za rabo. Industrija pa, ki ne zavrže sploh skoraj ničesar, zna uporabiti tudi še ušnje starih Škornjev. Tako usnje se namoči za nekaj dni v kaki kislini, tako da postane trdo in krhko. Potem se usnje omije, posuši in nazadnje zmelje. Temu prahu se primeša lim in iz tega nastane neka gumiju podobna zmes, iz katere se izdelujejo glavniki, gumbi, platnice za nože in slične stvari. Chez les Slaves de i' lllyrie, conflct li-turgique et religieux, par Jacques Zeiller. (Ilirski Slovani, njihova liturgična in verska borba). Tako se zove zanimiva razprava učenega profesorja na friburškem vseučilišču J. Zeillerja o glagolici, ki je izšla v januarskem zvezku smotre »Revue Catho-lique des Eglises«, ki izhaja v Parizu. —. Omenjena razprava je pa baje zelo površna in kaže, da nima pisatelj pravega; pojma o omenjenem konfliktu. Kaj je delal cesar Viljem na Angleškem, Angleški statistiki imajo za vsako buda-lost dovolj časa. Tako je izračunil neki; tak statistik, da je cesar povodom zad- i njega obiska v Highliffeju podpisal 1000 državnih aktov, napisal 200 pisem, čitalj 100 časopisov, prevozil na avtomobilu 1500 milj, izprehajal se 10 ur, cepil štiri drevesa, obiskal 2 cekvi, ustrelil 700 fazanov in jerebic, spal 147 ur in izdal 7200 mark za prenočišča in 14.000 za avtomobilske stroške. Ubil ga je meteor. V državi Ohio v Severni Ameriki je meteor ubil nekega človeka. To je zelo redek slučaj smrti. Petdeset slovenskih otrok zgorelo. Povodom požarja v šoli v Clevelandu — o katerem smo že poročali — je zgorelo tudi 50, slovenskih otrok. V Clevelandu je namreč; naseljenih mnogo Slovencev, ki imajo tam, tudi svojo Blovensko župnijo. — SoUkega I slugo Sandj-ja in njegovo ženo so zaprl«, ker sta ona. dva zakrivila grozno nesrečo. Vrata za silo, ki bi imela biti odprta, sta bila namreč zaklenila. Mka 2a"*a vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. o. TRAM i [ I Skladišče šivalnih strojev TRST ulica Barriera vecchia 19 Cene dogovorne, mr Plačilo na obroke. Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov j Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. --; Pomladanska sezona! i _ V dobroznani prodajalnicl Maecaii 8z Fross TRST. ulica Malcanton št. 9 se dobi velika izbera črnega in Kfrvanega blaga za moške obleke po tako nizkih ce.iah, da se ni bati konkurence j (Na željo se pošljejo uzorci brezplačno). JRKOB S. KULJIŠ Posestnik In zalagatelj najboljših viških in istrskih Tin. Postrežba na dom. Za krčmarje in gostilničarje po dogovornih cenah Skladišče. Tranzit. Pošiljat ve. Zrst, ul. Rettori štv. 2 (Rosario). Ne pozabite na Mirodilnico Tomaža Zadnika prej Skrinjerjeva MT v ulici Farneto štv. 33 se dt>bi vsakovrstne barve, petrolej, čopieov in Tinina Salus. | Poulards, race, purani, Sfajerake kokoši. Račja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako j zmerne. — Postrežba na dom. Trst. ulica Campanile št. 15. Pohištvo in tapetarije v bogati izberi, neprekosijive glede solidnosti in eleganci] — — — se vdobi pri — — (naslednik G. Dalia Torre Siaceni© jttaceraia nlica deli' Acpdvtto ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. „Alla Citta di Trieste" TRST, ulica Giosue Carducci štv. 40 (ex ulica Torrente) đ&hođ za zimo. Paletots od gl. 8 .10 0 Koper—Buje—Poreč in me^postaje. 3.10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj). Trst—Gorica—Jesenice—Celovec — Beljak — Monakovo do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina: 8.47). 7.25 B Gorica (Prvačina-Ajdovščina 8.47) Jesenice— Beljak — Celovec — Dunaj Westbhf. — Dunaj j. ž.— Praga—Berolin—Draždane. ■S.45. 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice — Beljak—Monakovo—Dunaj Westbbf.—Dunaj j. ž 12.50 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina: 2.47) Jesenice—Celovec. 4 J5 8 Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praga. 5.05 1 Opčine—Gorica—Jesenice — Beljak — Mona kovo—Dunaj j. ž. Dunaj—Westbhf.—Praga 7.30 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9.21) 10.30 0 Opčine— Gorica—Jesenice—Beljak. Ob nedeljah in praznikih : 2.25 0 do Gorice. ODHOD iz Gorice v Ajdovščin 2.00, 2.05, 2~35 Prihod v Trst. Puia—Rovinj—(Dunaj). I.45 T z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. i\46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 40 U iz Pule—Rovhja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. 7.25 0 iz Pule—Rovinja (Divače). 10.25 B iz Pule, Rovinja (Divače Dunaja) He; Ob nedeljah in praznikih: 9.2S iz Herpelj iu Divače. Poreč—Buje—Trst. S.OS •} iz Buj, Kopra *n medpostaj. iL'.-iO 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 'J iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Mon.kovo—Praga—Celovec — Jesenice — Gorica—Trst 5.30 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja W estbb Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10.00 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin. 11.55 3 iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina Draždan. 2 05 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovšč.) Gorice, Opčin 6.50 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin 8.10 3 iz Prage, Celovca. Beljaka, (Ajdov.), Gorice II.10 0 iz Piage, Berolina, Draždan, Celovca. Trbiž, Gorice, Opčin. Ob nedeljah in praznikih: 9.24 0 iz Gorice (zveze z Ajdovščino in meipostajami). Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione). V Kalijo creko Ćervinjana in Benetk. * 47 ti preko Ćervinjana v Benetke. Rim, Milan. Videm. Fontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) j reko Nabrežine. ; 1J 0 0 preko Ćervinjana v Benetke—Milan (ee zvezo na Videm in Ćedad). 5. ;*' preko Ćervinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma. S.v'.'i S preko Nabrež. v Kormin, Videm, Milan. Rim 9.00 0 v Kormin (se zvez > na Ćervinjaa in Ajdovščino), Videm, Benetke. 4.18 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm, Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 9 0 v Kormin (se zvezo v Ćervinjan). Do (Sorice—Kcrmina—Ćervinjana. t5.»0 C do Gorice, preko Nabrežine (se zveeu vAj:j dovščinu). i l.GO U do Kormina preko Bivia. 9 05 i> do Kormina (se zvezo na Ćervinjan). Trst--Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta Ostende. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto j 9.55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Reko. 6.35 F v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.3( S v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. h.HO 0 v Ljubljano, Dunnj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih: 2.45 do Krmina: 3.55 j do Nabrežine. Prihod iz Trsta. Iz lialije preko Ćervinjana m Kormina. 7.40 U iz Kormina in Ćervinjana preko Bivia. o.52 B iz Kormina preko Nabrežine. 10.i<8 B iz Kormina ;zve<:a z Ajdovščino) in iz Ćervinjana 31.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 4.15 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in Ćervinjana. 7.15 0 iz Ćervinjana. 7.46 ■j iz Kormina (zveza z Ajdovšč ) preko Nabrežine 8 35 E iz Koimina (zvega z Ajdovšč.) preko Nabrežine 0-OO 0 iz Kormina in B iz Ćervinji na. Iz Dunnja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba, ; Budimpešte in Peke. 6.15 0 z Dunaja, Budimpešte 6.30 ft z Dunaja, Ljubljane, Osten le in Londona '>.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10 25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9.02 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba. Budimpešte C" nedeljah in praznikih: 10.35 iz Nabrežine; 11.17 iz Kormina Opazke: Debele številke značijj popoludne* II Osebni vlak in B =Breovlak. SiriteTDINOST Poh!rkr% Joaipina £tok sprejme v lastno hišo DdUlt/ri poiodnice. Familijarično ravnanje. Preskrbi se vzdrževanje novorejenčkov. Kjadin 203, Sv. Alojz._340 |XXn cq krojaškega pomočnika za majhno in »SLU Ot/ veliko delo Via St. Marco 20, Trst. __343 Prnrl" CP v Ajdovščini hiša z gostilno eno- ■ »UIICl oC nadstropna z več sobami in potrebnimi prostori jako v dobrem stanu. Cena primerna. Več pove rIns. odd. Edinosti". 331 P^ŽirloP hlapec vajen pri konjih sprejme se ta- ■ S lUc"t koj pri Frač j u Meden, trgovec sv. Križ. _345 Ferdinande Ferlettig &Su£S* grbe. vsakovrstna lakiranja ia tapecirerska dela s papirjem. TRST, ulica Chiozza 4._ Sadite sadno drevje! društvo v Rihemberku proda t ;koj mnogo tnoč cep-ljeuih jabolk, čezenj in orcsbev p-> nizki Cr-ni. 2*25 Nnvi veliki d ihoJi bhtg.i za obleke i I ilIKu« paietot ya moški- in dečse po na;r:-žjih cenah pri Ivanu S i tu i c, ir-i. ulica Barriera 32 (v hiši lekarn«1 Piccio!a< 1341» Harmnmi nov- ?tA i* K 440 ~~ tvrdke Lc" I Idi IliUsli j nar-Mč, prodaš" lakoj. Poizvedbe v gostilni Ličen, Riiif-nber^. 350 Lininent Carici C'3 nailoiT.ehtek za Anker-Pain-Expeller Pri nakupovanju tepa priznano najizvrstnejSega bolublažujočega mazila, ki se dobi v vseh lekarnah naj ce vedno pazi na znamka --- »SIDROc. . Lekarna j dr. RICHTERJA ' v PBAGI. Podpirajmo Dijaško podporno društvo v Trstu, HOTEL Pri zMiesn lelgfir T GORICI. Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago, j '/.a mnogobrojen obisk se toplo pripo- j roča udani ^ DEKLEVA. j Hočete se prepričati? obiSfclte rellka »kjndiš«* MerS«s vdove Salarini; fcr.to cslla Faoru 2 Jj ul. Post« Nu«ve o j (vogal Terrente). J| J „Ali« Citti Leadu Velik izbor izgotovljenih oblek za molke, i Kajunmi za otroke. Površniki, močne jope. kofaki 1? , s-cih paletotov. Oblek® za dnm in delo. Dalavak« oHeke. Tirolaki loden. NepremcSjivi plaSČi (pr»«tr> i mtlelki). SpsoijalltsUi: bl*go ta- ia iaazemakrj ! >firs. Izgotovljajo s« obleke po meri po najBove.^i i s^oči, iocBC, fioli«!co iu elegantno po ai2kih caa«^ { Prorininiiiu jestuin ALOJZ LEGAT iŽ^T Svcie b!scjo. — Poštena cen3. "TT sEmiLič | Bo$g«§i& izbe^a pohištva Trat, trg Setvosfcre žtov. 3 Lastna d&laliiica. ul. Ruggero Wanna ' V za!oqi irr-a v^akovratnega pohištva. Cen? zmeret in pođi. ezbu poattna iu uatančna. Jiiencijo za mm kupovanje m prodajo Hiš đforce? is zemljišč via Arsenale 2-i (Piazza Verdi) -— Telefon 5 4 73 SLtlKAH - DEKORBTEF? KieiBisFrancBscIi frsi u!. (Jgo Foscoio štev. 9 isvieu^e xrako;ako alikanjo eob vj različnem ns-ideraem sklada Tapeciranje s papirjem. ■ ) PEZ.O 30VBBM i. OENE ZHESSE^^ Najb-ljža reki&aia 14 trgovca abrtnike. rokodaics ia zasebnike gpieh sa r,®&U 36L4SI" v „Edinofti" gg- PRVA ZALiOGA VINA f IMBBRTO ZUCIG© ) TRST — ulica Tisiano Veceilio 9 •] ima izključno izurslna namizna uina ^ istrski icfoik po 79 atot. liter; Dalmatinsko vino po 80 at. liter ; Opolo ls Omlilja po SO st. liter; razun tega iggr Izbere finih likerjev v buteljkah, SPECIJALITETA RtfoSI U Iirtit (is Iaztnlli TlflOfradOT) Kjufeso mto 31 "^čljh. Požiljc tudi na d«m. — iamSI za prtotnest lastnih pridelkov. ?r Za gostilničarje «ne po dogovoru ""^Bglr? I^LL^? EM1LIO SEGRE V TfStU je odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica ScorzerSa štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera koroškega lesa po koukarenčmk cena^. Cenjenim inserentom na znanje! Že večkrat so nas prosili naši cenj. inserenti, osobito oni z dežele, ki ne poznajo mere na vrste, katera je v rabi pri vseh listih in ker niso mogli tedaj zračunati, koliko bi plačali za ta ali oni oglas, da uvedemo za oglase tako mero, ki ::: je občinstvu poznana. : Da ustrežemo tej želji in da sledimo vzgledu angleških in ameriških listov, odločili smo se za mero na milimetre. Odslej iedaj računali se bodo oglasi na milimeter v širokosti I kolone : : : in sicer po sledečih cenah : : : : Trgovinski in obrtni oglasi po 8 stot. milimeter ' osmrtnice, zahvale, poslanice in oglasi denarnih zavodov po 20 st. milim., in sicer veljajo te cene za 1-kratno uvrščenje. flko se objavi oglas večkrat v mesecu, ali celo v tednu, dobi se primerni popustek, ki raste s številom oglasov. Oglašujte Vaše oglase v „Edinosti"! Električno vpai,avo izvršuje Franjo S. Datsasso T H S T ulica S. Spiridicne št©?-. 6. Slovenci! ; Lastniki krčm, gostiln, hi5 in stanovanj, ku; i mrežice in druge predmet t za plinovo razsvetljavo v prodajalnici — — — Srmang Caftetani Trst, ulica Saverio Mercadante št. ^ kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blair KJ1GOVFZNICA ^NVA Tovarna trgovskih registrov Gustave Tassini & Figlio Trst, Via forjorella 5 - ml Via della Mi ■ Fumato&tonellato TRST, Campo Belvedere 2. SLIKARJA sob, grbov, laki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne narocbe tudi tapecirarska dela. Bi^Pfffl ?9 obešala, postelje, opra-rlUUll AS vo za spalno sobo najfinijega deia, kuhinjsko opravo „Soces sion ', moza'čno umetniško mizico, vredno 1200 K. - Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. Aslini lani Po^rininla za uczoue in plese (šasre» Luigi Zuculin TB.ST — ulica Carlo »lisg-a 2. Slovenci in Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah, katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker tako bodo znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postrežem, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost" : Širite „Edinost" Prej, nego kupite otrobe, drobne ^s ^mmm otrobe, oves, koruzne in pšeni£ne moke, koruzo iul. obiščite =kiadižee j Vinko h jfiarin Via Vittorio Alfieri št. 10 (kraj ogiijegaseev) kjer najdete blago najboljše vrste i;i najceneje vseli trgov. --- Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsveiijava, lifi, kopeiji Cone zmerne. Počkaj & Kogh Hotel Balkan