$l@v. 87. V Ljubljani, v sredo 16. aprila 1919. Leto Sli. hfcajs r.isen neileJJ !n pr&zn";3v v s a u d a k {fOpGtca.-r*.. Uredništvo le v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 1., Učiteljska tiskarna. Dopise friiukirali in podpisati. sicer se jili ne priobči. Rokopise se ne vrača. Iti sem ti: Enostoipna petit< Vrstica P<0 vin., pogojen prostor 1 K; razglasi in poslano vrstica po 80 v; večkratne objave po do* govoru primeren popust. Glasilo Jugoslov. socialno - demokratične stranke. Posausesna Stav. stana < a SO vinarja. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 60 K, ta pol leta 80 K, za četrt leta 15 K, za mesec 5 K, Za Nemčijo celo leto 65 K, za ostalo tujino in Ameriko 72 K. —• Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Telefonska ii. 312. pk lepi ia£@in3čarskega shoda. Stanita acEsodena. Uvedo se lajanje z vlado. Sinočnli shod železničarjev je lasno dokazal izborno disciplino v železničarski organizaciji. Železničarji so stali pred stavko, ker jim ie vlada neugodno odgovorila in šele Do padcu, oziroma dopustu ministra Vidoviča se je vlada uklonila na intervencijo pokrajinskih vlad, ter izjavila, da se hoče pogajati z železni Carji. Železničarji bodo porabili skrajni pomoček stavko v skrajni sili. Zato pa ne odklanjajo ponudeno roko vlade za pogajanja; vedo, da utegne imeti njih stavka dalekosežne Posledice, a so prevdarni in previdni. Ker železničarji nujno potrebujejo Pomoči, so pogajanja nujna, vsaj naj-nujneje stvari, kakor nabavni prispevek, pa se morajo dovoliti takoj. Železničarski boj je mezdni boj, ne politični. Za pogajanja so se izjavili tudi hrvaški in drugi tovariši v SHS državi. Na shodu je poročal v imenu centralnega vodstva, sodr. Kopač, ki Je priporočal, da se stopi v pogajanja z vlado. Pogajanja se prično že jutri v Belgradu. Izvajanjem sodruga Kopača, kakor tudi vseh drugih govornikov (ss. Makovca. Žorga, Perdan, Satler itd.) ki so ob razmotrivanju položaja, naglašali, da železničarji ostanejo pri svojih zahtevah, da ohranijo enako slogo in solidarnost kakor doslej, za boj, ki morda Se ni trajno odložen, so zborovalci burno pritrjevali. Centralni odbor je predložil shodu naslednjo resolucijo: »Dne 15. aprila 1919. v Hotela Unionu v Ljubljani zbrani železničarji sprejmejo predlog centralnega vodstva, da izvoli delegate, ki se na] pogajajo z vlado ob navzočnosti hrvaških delegatov. Ta delegacija naj odpotuje jutri v spremstvu poslanca Kopača v Belgrad. Delegaciji se nalaga, da prekine pogajanja v trenutku z vlado, ko uvidi, da ne vodijo pogajanja k cilju. Shod izraža centralnemu vodstvu. Splošne žel. organizacije za Jugoslavijo za dosedanje posredovanje najiskrenejšo zahvalo. Isto velja soc. dem. klubu v Belgradu, ki je v parlamentu zastopal težnje železničarjev. Shod pozdravlja gibanje cestnih železničarjev, ki stoje v boju za dosego svojih upravičenih zahtev in tim izraža svojo proletarsko dolžnost«. Resolucija Je bila sprejeta z veliko večino. Kot delegata za pogajanja sta Lila izvoljena sodruga Juhart in Makovec. Shod je uspel, bila je dvorana polna in galerije. Dasi je vrvelo med poslušalci, se je vendar končno doseglo soglasje v nadaljni taktiki, kar priča trezno preudarnost železničarjev. Naloga vlade je sedaj, da se ne igra več z ognjem, marveč, da ugodi opravičenim zahtevam železniškin uslužbencev. Disciplina in solidarnost njih je na stražil Za narodov blagor. »Narodovi« vzorci. Pri »Narodu« se je osnovalo posebna družba, ki je vzela v zakup Vse, kar je po slovenski zemlji pristno neumnega. Ker je domača produkcija te vrste blaga precej raz-sežna in bogata, hočejo imeti na tem polju absolutni monopol, prvi in glavni patent, tako da je v tem pogledu vsaka konkurenca ž njimi enkrat za vselej izkliučena. Da bo to njihovo pristno narodno podietje silno procvitalo ter tudi v duševni smeri blagodejno tiplivalo, je enkrat ena. Saj so sodelovalci »Naroda« — razun dr. Tavčarja — tako brihtni »Judje, da se lahko skrijejo pred njimi vsi tisti osli, ki so se po razpadu avstrijske fronte na Piavi zatekli zavestno in velikodušno v naše gostoljubne kraje. In ker je navada vsakega solidnega podjetja, da pošlje občinstvu na ogled svoje najbolje vzorce, tako nam je »Narod« kakor običajno razgrnil pred našimi začudenimi očmi nekaj svojih najpopol-neigih tipov »Slovenskega inteli-genta — proletarca«, enega »tudi so-fj v s*-a*’ Pogrešali smo »Rodoljuba iz dežele«, »tudi klerikalca« ter »Enega za vse«. Upamo, da pridejo na vi sto. Ce bomo kaj naročili, ne Vemo, o ceni sami pa se ne bomo go-ovo prepirali, saj imamo edino na tem polju nadprodukciio. »Narod« in sovieti. »Slovenski inteligent — proletarec« je menda človek velikih ušes, kar ga spravlja hudo iz ravnotežja. Napoveduje namreč na podlagi ideo-nzma, moči in pesti srdit boi vsem — »uhom«. Iztaknil je, da je naš poverjenik Prepeluh s svojo izvršilno naredbo glede delavskih sosvetov v Podjetjih z nad 50 delavci, vpeljal uradno organizacijo ruskih sovjetov v Slovenijo ter delni komunizem io boljševizem. Brrr... V dokaz tega Ponuja občinstvu nekai cvetk te famozne naredbe. Šment je le ta, da ga le občinstvu po glasu in po ušesih ta-Koj spoznalo in ne mara za nlegove predlanske cvetke. Smeje in krohota se mu v obraz, mesto ploskanja se sliši tuintam krepak žvižg. Razjarjen žuga z vstopom v organizacijo svojih sovrstnikov, v narodno socialno zvezo. Tableau. Neki proletarec, ki ni hvala bogu »Slovenski inteligent« pa komentira stvar tako: Dosedaj smo bili delavci v tovarnah izročeni milosti in nemilosti podjetnikov in njegovih hlapcev. O nas so smeli govoriti in odločevati drugi, mi nikoli. To je imelo običajno v posledici, da je prišlo do neprijetnih bojev, do stavk, itd- Marsikateri tak nobenemu zaželjeni pojav, pa bi se bilo lahko preprečilo v naš dobrobit in v večjo korist podjetja, ako bi bili smeli pravočasno urediti nesoglasja, medsebojne pravice in dolžnosti. Izvedeli smo, da je na Angleškem in drugod, kjer ne gledajo podjetniki nič manj na svoje ženne interese, navada, da izvolijo delavci večjih podjetijh nekaj zaupnikov, ki lih zastopajo pri vodstvu obrata ter v njihovem imenu spotoma urejuje medsebojne neprilike. Dokazalo se Je, to v prvi vrsti v interesu industrije in miru samega, ker se tako pravočasno prepreči marsikatere neljube pretrese. Izkazalo se je. in tudi gospod Wilson je menda tega mnenja, da je taka vrsta previdne socialne politike za podjetnike zelo priporočljiva, da ne pride prezgodaj in prehitro do boljševiških eksperimentov. Ta »Narodov« vzore domače nadprodukcije pa pravi, da hočemo mi s tem delati že take eksperimente, -pa ne ve niti. da sede v deželni vladi tudi zastopniki tiste stranke, ki njega eksibirajo v svo-iem glasilu, in se potemtakem zaganja tudi proti lastnim ljudem, če kritizira naredbo, ki je delo deželne vlade Avša. V brezpomemben nič se on ne bo nikoli vrnil, ker le in ostane snloh samo nič. Naj ga izvole za predsednika Zveze! Kam plovcmo mi, in kam plovejo »Narodovi« »Tudi socialisti«. »Narodov« »Tudi socialist mora biti po poklicu mežnar, ker poudarja že od vsega začetka, da je treba sli- šati oba zvona. Da je on že po naturi za vse zvonove, mu verjamemo, saj kakor je ob priliki »Tudi socialist« je lahko obenem »Tudi liberalec««, ali pa »Tudi klerikalec«. Nam pa ne gre pri stvari i;o za ta zvon, ne za drugi, ne za lastni, ne za tuii. ne za zvon, »Tudi socialista«, ne za njegovo cinglanje o Kollmanu, nam gre za nekaj drugega, važnej-nujnejšega. Gre nam za vprašanje, če sme vojaška oblast kratko-malo samovoljno aretirati civilno osebo, tudi pot* m, ko ni našel sodnik nobenega povoda za njegovo aretacijo. Za to nam gre, edino za to. Za »Tudi socialista« iz Radovljice bo to morda postransko vprašanje, za nas to ni, in ni — to lahko rečemo — niti za liberalno, niti za klerikalno stranko. V bist. u vprašanja samega smo vsi enega mnenja. Ali nas sedaj ta najslabši tip »Narodovih« vzorcev razume? Če ne, naj počaka. Zna se pripetiti, da bo taisto načelo, ki zagovarjamo mi pri stvari sami, zagovarjal tudi »Narod«. Slovenci smo specialiteta »Narodov« štraik. Štrajka ni še, pa je to *Narodu« menda silno nevšeč. Zato te oblago-dar z uvodnikom, ki te pusti na pol flirtvega. Sestavlja ga na način, da morajo prizadeti delavci izgubiti zadnjo trohico potrpljenja. Mesto, da bi pokazal mirno in stvarno na nevarnost, ki nam preti z ozirom na zunanjepolitični položaj in na notranje gospodarske in aprovizačne razmere, ako stavka izbruhne, ti poda strasten, žaljiv opis, ki izzve-neva v zmagoslavnem spevu v polomu boljševizma. Taktike in uvidevnosti ni bilo pri »Narodu« še nikoli. Ce prečita »Narodovo« kanonado železničar, ki zasluži reci in piši 2 kroni in 40 vinariev dnevno, ga mora prejeti sveta jeza, da bi zares stavkal. Je praznega želodca, ker nima zaslužka, pa mu »Narod« pripove^ duje, da je pravzaprav poln nemškega in laškega denarja. Stara pesem! Vemo za njen izvor, in vemo tudi, kaj zasleduje. Ce bi se bila deželna vlada postavila brez razlike na ko-modno stališče »Narodovega« člon-karja, ki je rešil vprašanje in odstranil nevarnost s tem, da je enostavno proglasil vse železničarje prodane zunanjim sovražnikov, bi bila stavka izbruhnila že pred enim tednom, in ne bi bil s svojim pisarjenjem prav nič dosegel. Saj če je stavka naročena in plačana, je naravno. c’c< se mora tudi izvršiti. Čudimo se le da delavstvo toliko čaka. Najbrže so pa Italijani slabo plačali. In da imajo železničarji velike simpatije za Italijane, zlasti potem, ko so izgnali njihove tržaške tovariše, je vendar stara stvar. Z eno besedo: Vse je mogoče, samo. da bi bili železničarji zares' slabo plačani, in da čakajo pokorno že pet let na izpolnjenje svojih zahtev, to ne sme in ne more biti. Pravzaprav, če jih je Avstrija vodila za nos, zakaj bi Jih ne tudi lastna vlada. Naravno. Mi, ki gledamo na stvar, kakor-šna v resnici je , in skušamo preprečiti hujše, smo seveda hujskači. Sreča, da smo potrpežljivi, tako potrpežljivi, da čitamo celo nekatere »Narodove« članke. In s tem je vse povedano. Revolucije očitno še ne bo. Rr. Tavčarju. Žal nam je, da je Vaš članek zagledal luč sveta ravno v dnevu, ko je bil »Narod« slovesno posvečen politiki rodoljubov iz dežele. Niste zaslužili take usode. Pri Vašem članku se čitateli šele oddahne. Niste popravili zmote, v katero ste zašli v Vašem prejšnjem članku o stanovanjski naredbi. Ali nekaj je v tem članku, kar je človeku v tem težkem času silno drago: duhovitost! Pravijo da je to lastnost zrelih, močnih duhov, koji so po dolgih in težkih izkušnjah spoznali, da je filo-zofično presojanje vsega dejanja in nehanja tega klavrnega življenja najboljše vodilo. Videli ste vso tragiko današnjih dni, videli tragiko gospoda župana mesta ljubljanskega, ki nima nadprodukcije hiš, kakor ima »Narod« nadprodukcijo sodelovalcev, ki pa bi moralo vendar preskrbeti streho vsem onim srečnim ali nesrečnim zemljanom, ki se zatekajo iz vseh koncev in krajev za slovensko pre-stolico. Vas skrbi usoda teh ljudi In usoda tistih, ki imajo hiše v zakup večinoma še od časa, ko ste bili izvoljeni za župana. Sami uvidevate, da se težnje in potrebe enih in drugih ne dado spraviti v sklad, pa nam obupno ponujate svoje življenje, da nam bo — krvoločnežem — skuhan zajutrek iz takoimenovanega »modrega graha«. Hvala, gospod župan! Vašo ponudbo odklanjamo. Izbrali bi rajši drugo, hujšo kazen. Odvzeli bi Vam neusmiljeno župansko oblast in Čast in Vas obsodili, da nas osrečite čim-prej s prav debelo knjigo vaših povesti. S tako knjigo pod pazduho bi Vam mi, ki nismo hišni posestniki, blagohotno prizanesli, tudi če nas pustite brez strehe. Brez komplimenta. Če pa nas pustite brez strehe in brez knjige, moramo odločno protestirati. Dobili smo Članek, ki je zgovorno izražal mišljenje in čustvovanje tistih, ki menijo, da potrebujejo, četudi so plebejske slovenske krvi, nekaj kvadratnih metrov kritega prostora, da se obvarujejo dežja in odpočijejo. Vi ste pa bili mnenja, da je treba predvsem varovati interese onih. ki imajo preveč prostora, preveč hiš, preveč vsega. Vaša stvar. Konštati-ramo samo, in s tem je Vašemu članku odvzeta glavna podlaga, da imamo nešteto naredb, ki niso zakon, pa jih vseeno uvažujete. Da Vam ni šlo pri stvari za formalno vprašanje, marveč za vsebino, je tako res, kakor je res, da niste pisali slabih knjig. Bojite se, da bi naše pisanje razburilo ljudi. Naše besede so jim komaj uteha, tolažilo. Da razburite še bolj človeka, ki je prišel — recimo — iz zasedenega ozemlja, odkoder so ga Lahi odgnali, z družino in otroci, in je po cele mesece tu brez stanovanja, ne zadostujejo vse grde in lepe besede Prešernovega jezika. Pač pa zadostuje polovico takega članka, kakor ste ga napisali Vi pod naslovom »Boljševizem od zgoraj«. Prepričajte človeka, ki ne ve kam položiti svojega rojstva kosti, da nam morajo biti predvsem sveti in! teresi hišnih posetnikov. Vaš članek je bil zares »Boljševizem od zgoraj«. Naj Vam bo greh duhovito odpuščen in življenje prihranjeno. Če boste ke-daj iskali sami stanovanje po Ljubljani— kar Vam absolutno ne privoščimo — boste pač drugačnih nazorov. Slovenski profesor in solidarnost. Neko specijelno, specifično, rekel bi partikularistično ulogo igra v slovenskem javnem življenju srednješolski profesor. Obračaš ga na to ali na ono stran, njegovo razmerje na-pram strankam in uradniškim skupinam ostane zagonetka, pa to ne vsled eventuelno komplicirana narave, ali zamotanega značaja, temveč le vsled svoje silno pasivne uloge napram zunanjim utisom. Da se ta unieum, družaben element brez prave organizatorične eneržije še bolj osvetli, ga primerjajmo z drugimi stanovi. Vzor organizaciji je bil in je delavec. Šola mu je nudila le malo omike, in iti je moral že v nežni dobi v tovarno oziroma delavnico. A kai ga ie organiziralo v tako trdno, tesno združeno, nepremagljivo falango, da lahko danes nastopa tako svestno s krepkimi zahtevami in jasnim programom? Delo. V delu si je koval značaj, trdil nazore in si iz njega izklesal najdragocenejši zaklad in .. i-žlahtnejši biser, to je neomajauo solidarnost, ki prepaja z isto silo čevljarskega učenca kot delavskega organizatorja. Večni boji za svobodo in olsta-nek mu dokazujejo, da se mora strniti le v mogočno armado, ker bi tratil neplodonosno svoje sile. ko bi ho- tel butati v zid sam s svojo pestjo, Bolelo bi ga samo in rogali bi se mu. Nekako isto stališče zavzv.na slovenski učitelj. Bil je dolgo let uboga slovenska para brez primere« Garal je v pravem pomenu bosede od zore do mraka. Po trudapolnem delu v Šoli je letal po postranskih zaslužkih, eventualno tudi na svolo njivo opravljat težka dela. A ta neprestan boj za obstanek, vedno pomanjkanje in revščina ga je silno utrdila v značaju, volja mu je postala železo in ker je videl, da sam doseže le brce, se je organiziral in dandanes je solidarnost vrlina učitjlja, brez koje si tega duševnega delavca misliti ne moremo. A zasebni uradniki? Glej in občuduj jih! Kako enoglasno stavijo svoje zahteve po boljšem socialnem in materijelnem položaju. Vsi za enega, eden za vse. In kaj je z državnimi uradniki?! Veliko manj zmisla imajo za pomen organiziranja. Vzrok morda tiči v. tem, da jim je bil državni aparat, so-sebno juristom — vedno bolj naklonjen in je vsak državni uradnik vedno vsaj upal, da napravi karijero, po ravni poti ali pa po ovinkih. Krivi so bili tudi posedujoči sloji, ki so mladim doktorjem rinili svoje hčere s primernimi dotami. Na ta način se ie marsikateremu državnemu uradniku odvzel boj za vsakdanji kruhek. Vesel pojav pa je, da se' je v 'zadnjem času, vsaj nižje državno urad« ništvo krepko postavilo na no^e in se ločilo od takozvanega višjega uradništva. Popolnoma umljivo *c. da ima sodnijski sluga druge težnje in skrbi, kot njegov šef — sodif ’:i svetnik. Kaj pa počne slovenski nrofe-sor? To ti Je revež kot eksohen: večleten suplent, oženjen, oče mno-gib otrok. Izmozganega na duši in na telesu, brez duševnega odpora, ga vidiš klaverno hoditi po ulici. Kot revež gre v šolo, se tam ubija z dijaki, še hvaležen, da ga učenci marajo in gre zopet kot isti revež po dokončanem »šihtu« v krog svoje sestradane de« ce. In kdo je kriv? Drugi in sam. Kako drugi? Za slovenske profesorje obstoja kot nekaka stanovska organizacija društvo slovenskih profesorjev. Večina profesorjev že ve, da ta organizacija ne odgovarja več sedanjim potrebam, a ista večina si ne upa oziroma noče dregniti v to sršenovo, gnezdo. 1. Odbor sestoja iz članov, izmed kojih bi eventuelno nekateri hoteli pomagati stanovskim tovarišem, a si ne upajo ali pa ne znajo ob pravem momentu zastaviti svoje besede. 2. V društvu imajo oziroma si jemljejo glavno besedo gospodje, ki so delavni na takozvanem znanstvenem polju. Kdor ne prinese v društvo s seboj kakšne brošurice, ki jo: le spisal oziroma prepisal, tega se potisne ob steno. To so nezdrave razmere ia se morajo temeljito preurediti. V odbor, spadajo možje, ki imajo eneržijo. na zunaj solidarno nastopati in n§ večni kunktatorji, ki le cincajo sem iti tja. Znastveniki naj bodo sicer dobrodošli, a naj ne kujejo iz teh od narave iimm podeljenih zmožnosti privilegijev.' Višja gosposka za slovenskega Drofesorja le višji šolski svet in te-mu podrejeni nadzorniki. Po javnosti se je mnogo pisalo in govorilo o nadzornikih Bezjaku in Opeki. Zastarela sta, ad akta ž njima! Tretji v, tej prijetni družbi ie nadzornik Poljanec, mož pristnega, starega avstrijskega kalibra. Ta mož bi spadal v naravosloven kabinet bodoče univerze kot profesor ali pa kot model človeka brez krvi in srca. Ta go-snod se je napilil po vrsti vseh avstrijskih šolskih paragrafov in jih ob vsaki priliki zdrdra, kadar pride k njemu uboga profesorska para, ne prosit protekcije, ampak iskat pravice. Nlegov stereotipen odgovor sc glasi: če bi se enemu ugodilo (popravila storjena krivica), bi se moralo. vsem. Ja za boga milega, zakaj pa ne vsem? Vsakdo, ki ga ie Avstrija preganjala, naj bi našel v Jugoslaviji vsaj merico pravice! To bi bilo vendar-Ie v redu! Profesorsko društvo v sedanji sestavu kot nekaka coklja za vsak energični nastop v javnem življenju in višji šolski svet s svojimi modeli za nadzornike, sta stalni oviri za Svoboden razvoj in nastop slovenskega profesorja. Ena kakor druga hiba se pa da temeljito popraviti. X profesorsko društvo več mlajših agilnih moči in nadzornike-modele nadomestiti z značajnimi možmi, plemenitega značaja in čutečega srca! Tudi takih je! To so razne okolščine za preso-ievanie profesorskega položaja, a ne edino merodajne. Slovenski profesor naj preštudira tudi samega sebe in premišljuje o notranjih vzrokih tega neumevanja potrebe za skupen nastop slovenskih profesorjev napram paralmentu in napram javnosti. Torej, slovenski profesor, posnemaj vzglede delavca in učitelja, organiziraj se in bodi odločen! Reorganiziraj si svoje stanovsko društvo in potem nastopi salidarno s stanovskimi tovariši, ki imajo zmisel in voljo, delovati pri zboljšanju gmotnega in socialnega položaja! Nastopaj pa solidarno tudi z drugimi oragnizaci-jami, ki imajo namen, preurediti človeško družbo in s tem pomagati slovenskemu profesorju! Eden izmed mnogih. Zveza narodov. LDU. Pariz, 14. (DunKU.) Kakor Doroča »Reuterjev urad, je sedal objavljen načrt za zvezo narodov. Uvod načrta utemeljuje, da je zveza narodov potrebna, da se omogoči mednarodno skupno delo v obrambo miru. Zveza narodov bo obsegala: a) vse vojskujoče se države, ki so navedene v listini, dodani načrtu: b) vse nevtralne države, ki so istotako navedene; c) v bodočnosti vsako deželo s samovlado. Te sc sprejmejo v zvezo, ako privolita v to dve tretjini prejšnjih članov zveze. Zveza bo poslovala v skupščinah, katerih se bodo udeleževali po trije zastopniki vsake učlanjene države, ki pa boao imeli skupno le en glas. Razen tega bo imela zveza svoj sosvet, čigar člani bodo po en zastopnik petih velesil in do en zastopnik štirih drugih držav. Člane sosveta bo volila skupščina od časa do časa. Število držav. ki bodo zastopane v sosvetu, se lahko zviša ali s soglasnim sklenom sosveta samega ali pa tudi z večinskim sklepom skupščine. Druge države imajo pravico, da se v razpravah o vprašanjih, ki jih posebno zanimajo, udeležijo posvetovanj sosveta. Kakor v skupščini, ima tudi v sosvetu vsaka država le po en glas. Obe korporaciji se morata sestajati v določenih razdobjih. Baviti se smeta z vsemi vprašanji mednarodnega pomena in pa tudi s takimi, ki ogrožajo svet. mir. Sklepi obeh korporacij morajo biti soglasni, izvzem-ši gotove primere, kjer odločuje večinsko glasovanje. Zveza narodov bo imela stalno tajništvo. V tem kakor v vseh korporacijah, ki spadajo pod zvezo narodov, smejo biti na enak način zastopani možki in ženske. Stalno razsodišče mednarodnega prava ter razne stalne komisije in uradi bodo trajno poslovali. Učlanjene države se zavežejo: a) zmanjšati svojo vojno opremo: b) se medse-boino popolnoma natančno obveščati o vojnih pripravah in mornariških ter vojskovnih načrtih; c) medsebojno spoštovati ozemlje in politično neodvisnost ter medsebojno varstvo pred tujimi napadi; d) izročevati vse mednarodne spore ali razsodišču ali pa sosvetu v presojo, nikakor pa ne poseči po orožju, preden niso minuli triic mefceci po razsodbi oziroma priporočilu glede nadaljnjega ravnanja, vendar pa tudi v tem primeru ne napovedati vojne, ako katera država ne bi priznala razsodbe oziroma i*ri-ooročila razsodišča; e) smatrati, da ie država, ki bi to pogodbo prelomila zakrivila vojni čin proti zvezi naroefov, pretrgati z njo vse trgovske in drtige zveze ter četam držav, ki v zmislu pogodbe za zvezo narodov tvorijo oborožene sile, omogočiti prehod skozi njihovo ozemlje. Sosvet ima nalogo, da priporoča, koliko število čet naj da vsaka posamna država na razpolaganje, vendar na Je 7,a to potrebna tudi privolitev prizadetih vlad; f) uč!anjene'države ne smeio sklepati nobene obvezne po-lodbe, preden o njihovem namenu ni »bveščena zveza narodov, ki nato razpravlja o stvari. Skupščini se mora priznati pravica, da nrinoroča ponovno razpravljanje o pogodbah, zlasti pa takih mednarodnih obveznostih ki se nikakor ne strinjajo s potrebami sedanjosti in da nikaor ni dolžna, priznati dogovore, ki L: se krili z določbami pogodbe a : ve- zi narodov. Država, ki krši prevzete obveznosti, se sme nzločiti i zveze narodov. Pogodba se tiče tudi takih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz razsodlšČnih pogodeb ali iz dogovorov, gotovih' držav, kakor je n. pr. Monroe-dok-trina, ki vsebuje varstvo in ohranitev miru. — Uprava bivših nemških kolonij in ozemlja bivše turške države bo v interesu civilizacije poverjena v to svrho določenim državam, ter bo ta uprava podrejena nadzorstvu zveze narodov. Učlanjene države prevzemajo gotove odgovornosti glede delovnih pogojev, ravnanja z domačim prebivalstvom, trgovine z dekleti, z opijem in z orožjem med neciviliziranimi deželami, kakor tudi glede trgovinskih zvez, Javnega zdravstva in Rdečega kriza. — Zveza narodov bo priznana kot osrednja korporacija, ki si Je nadela nalogo, vsakršno mednarodno poslov..r.ie organizirati in ga podpirati. — Dodatki k tej pogodbi se bodo mogli sprejeti le z odobrenjem vseh' v sosvetu zastopanih držav, v skupščini pa z navadnim večinskim glasovanjem. Države, ki na ta način sprejetih dodatkov ne priznavajo, po njih niso vezane, vendar pa s trenutkom odklonitve prenehajo biti člani zveze narodov. Politične vesti. Jugoslavija. Pogajanja o Jadranskem vprašanju. LDU. Milan, 14. (Brezžično.) Rimski listi porojajo iz Rima, za začne svet četvorice s pogajanji o Jadranskem vprašanju. Po svetu. Blokada samo proti Nemčiji !n Ogrski. LDU. Bern, 15. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poroja. da se v tioti, ki jo Je poslala francoska vlada švicarskemu poslaništvu v Parizu, oflcijelno potrjuje, da je odpravljena blokada napram Nemški Avstriji in da je zopet dovoljen prost gospodarski promet. Blokada se sedaj izvršuje samo še napram Nemčiji in Ogrski. Izgredi v Rimu. LDU. Berlin, 15. (ČTU.) »Lokal-anzeiger« poroča iz Lugana: Včeraj popoldne je prišlo v Rimu do izgredov, ker je policija hotela razgnati neki shod, ki se je vršil pod milim nebom. Vse izhode s trga, kjer se je vršil shod, so zasedli karabinjerji in arliljerija na konjih. Cenzura je časnikarska poročila zelo potvorila, vendar pa se da iz njih posneti, da so izgredi trajali od treh .popoldne do noči, da je bilo mnogo mrtvecev in ranjencev, da se je 20 policistov skrilo v neko hišo, kjer jih je množica oblegala,- in da so morali poslati po ognjegasce, da so Jih osvobodili. Trgovski nastavljcnci v Berlinu pred splošno stavko. LDU. Berlin, 15. (DunKU.) Na zborovanju načelnikov organizacij trgovskih nastavljencev so skleniti, stopiti v splošno stavko, ako odkloni vlada njihovo zahtevo po soodloče-vanju pri vodstvu podjetij. Stavka na! bi se že Jutri pričela. Pogajanja med špartakovc! in vlado na Bavarskem. LDU. Augsburg, 14. (DunKU.) Delavski, vojaški in kmetski sveti so sklicali ljudsko zborovanje, da bi označili svoje stališče napram liudo-vladi svetov. Vodje rudarskih organizacij in delavski sveti so utemeljevali nemožnost, da bi se obdržala republika svetov. Izjavili so. da laz-pravlja augsburško odposlanstvo v Bambergu s Hoffmannovo vlado in da stavi nastopne pogoje: 1. Augs-burški sodrugi so pripravljeni preklicati sklep, da pristopijo k Ijudo-vladi svetov. 2. Pripravljeni so opustiti izvrševanje časniške cenzure in obdržanje talcev. 3. Magistratni in občinski kolegij dobita zopet dosedanje pravice. Odstrani se institucija revolucionarnih bančnih svetov in pritrdi se vladi glede ustanovitve ljudske brambe na novi podlagi pod državnim nadzorstvom. Te zahteve značijo popolno kapitulacijo, toda sila dejstev ne pripušča izbire. Zahteve so bile s pretežno večino sprejete. LDU. Augsburg, 14. (DunKU.) V Monakovem so se vršili okoli glavnega kolodvora srditi boji z minami. Zmeda je bila tako velika, da se ni več ločil prijatelj od neprijatelja. Štejejo 60 ranjenih. Deli glavnega kolodvora so bili porušeni in oropani. Do-sedaj ni bila možna niti telefonična niti telegrafična zveza z Monako-vim. Po mestu se širijo vesti o težkih nemirih v Monakovem. N A P R E Jtf. * _ _ i .-V Boli v Monakoveiii.* r LDU. Berlin. 14. (DunKU.) Kakor izve »Berliner Tageblatt« iz Mo-nakovega, so napadli oddelki tamoš-nje garnizije včeraj glavni kolodvor, Kolodvor so držale nekaj časa vladne čete, ko so pa privlekli Sparta-kovci težke metalce min in začeli kolodvor obstreljevati, se je posadka umaknila. Kolodvor ima sedaj zaseden rdeča garda, ki dobiva oja-čenj iz množice brezposelnega in radikalnega delavstva. LDU. Berlin, 14 .(DunKU.) Danes dopoldne so začele čistiti vladne čete mestn5 okraj Scheunenviertel. Dohod so po načrtu zaprle, a so bile nenadoma napadene s streljanjem izpod streh. Vsled tega je bilo ranjenih več neudeleženih civilnih oseb. Ko so vladne čete na ogenj odgovorile, se je začelo vsesplošno streljanje, pri čemur je bilo več oseb usmrčenih in mnogo drugih neudeleženih ranjenih. Tudi vladne čete so imele izgube. LDU. Berlin, 14. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« piše: »Telegraphen Campany« Javlja: Po zadnjih sem došlih poročilih komunistične vlade v Monakovem nikakor še ni konca. Po cestah bavarske prestolice divjajo srditi boji med vladnimi četami in rdečo gardo. Glavni kolodvor, poštno ravnateljstvo, glavni brzojavni urad in razna druga javna poslopja so zasedli komunisti. Direktna zveza z Monakovim še ni možna in je tedaj nemogoče kontrolirati vesti, ki še niso z nobene druge strani potrjene. LDU. Berlin, 15. (DunKU.) »Der-liner Tageblatt« poroča iz Augsburga. da ie Monakovo popolnoma v oblasti Špartakovcev. Večina članov osrednjega sveta ie aretiranih. Z ozirom na vest, da se je iz Mona-kovega odposlal del rdeče armade v smeri proti Augsburgu, so razdrli železniški tir, ki vodi proti Augsburga, da bi na ta način zadržali gibanje špartakovcev. LDU. Augsburg, 15. (DunKU.) »Augsburger Neueste Nachrichteu« poročajo o zadnjih dogodkih v Monakovem: V nedeljo popoldne ie bilo komunistično zborovanje na »There-sienwiese«. V poznih popoldanskih urah so Špartakovci napadli kolodvor, ki so ga zasedli oddelki republikanske brambe. Kolodvor so obstreljevali s strojnicami in puškami, pti čemur ie bilo veliko ljudi ustreljenih in ranjenih. Napad je bil tako nepričakovan, da so bili ljudje na kolodvorskem trgu nenadoma presen«, čoni po strelih. Občinstvo je bežalo narazen ter iskalo v bližnjih hišah zavetja. Napad s strojnicami se ie izvršil jako hitro. Napadalci so pripeljali tudi metalce min. Ker branilci kolodvora niso imeli metalcev min in rečnih granat, je postala njihova bramba vsled delovanja metalcev min brezuspešna. Proti 10. uri zvečer se je izvršil splošen napad na kolodvor, pri čemur so ga napadalci zavzeli in se je morala posadka vdati. Kolodvorskega poveljnika so odvedli in baje ustrelili. Ponoči so zasedli npslopje mestne policije, glavni stan republikanske brambe in druga javna poslopja, kakor tudi vojašnice republikanske brambe. Vse mesto Monakovo je bilo zjutraj v rokah Špartakovcev. Proglašena je bila splošna stavka. V mestu je mir. Promet je bil popolnoma ustavljen. LDU. Berlin, 15. (CTU.) Dospele so vesti, da so boji v Monakovem ponehali. Špartakovci imajo začasno nadvlado. Nemški delegati poidejo v Pariz šele v sredo. > LDU. Berlin, 14. (DunKU.) Kakor poroča »Deutsche Allgemeine Zeitung«, je svet četvorice mirovne predpogoje že v toliko ugotovil, da jih lahko predloži nemškim delegatom. Verjetno je, da pridejo nemški delegati v Pariz že v sredo. Orientsko vprašanje In Francozi. LDU. Pariz, 15. (Brezžično.) Clemenceau je sprejel v nedeljo delegacijo radikalnih socialistov, katerim je obrazložil probleme francoskih zahtev ter izjavil, da bo Francija dobila popolno zadoščenje v odstopitvi saarske kotline. — »Petit Parisien« piše: Ce bi med interesenti prišlo do ureditve vprašanja Male Azije, bi morala Francija predvsem na to gledati, da se obdrži pod njenim vplivom Beyrut, Alexandretta, Haleb, Damask in ozemlje Hane. Centralna komisija za teritorijalne zadeve bo v soboto razpravljala vpraanje o pravicah Srbov in Rumunov do Banata. — Kakor poroča »Journal«, ie turški minister za notranje stvari imenoval Damad Ferid pašo in Mu-stapha Rešid pašo zastopnikom Turčije na mirovni konferenci. — >?e-tit Journal« doznava, da so v Bukarešti našli velike zaloge eksplozivnih snovi. Aretirali so Bulgara Hadži Petrova, ki je bil vodja komplota proti članom dinastije in proti voja- t . ' Iktm transporte«!. ‘Jout- nal« plSe nadalje, "da nameravajo Se ta teden rešiti vpraSanJe, ki se tičejo Nemčije, Avstro-Ogrske in Turčije.. — »Chicago Tribune« pravi, da Kodo nemški delegati 25. aprila pripu-ščeni k mirovnim pogajanjem. —• Med odsotnostjo Llovd OeorgeJa bo svet četvorice uredi! avstrijsko vprašanje in jadranski problem. — Danes pričakujejo tu izjave Wilsona o defnitivni rešitvi vseh vprašanj. Angleži na Murnianskem. LDU. Pariz, 1. (Brezžično.) Iz New Yorka se poroča, da sta križarki »Des Moines« in »Sacramento« odpluli v Plvmouth na potu v Rusijo. Tja je namenjenih še več ladij. — Iz Arhangelska brzojavljajo, da sta pripluli sem preteklo sredo kiržarki »Galveston« in »Cheater« z živilskimi oddelki in novim poveljnikom čet na severnem Murmanu, generalom Lechardsonom. Iz časopisja. »Slovenec« piše o davku na vojne dobičke. Po veliki noči bo vlada predložila narodnemu predstavništvu zakonski načrt, na podlagi katerega naj se odredi progresiven davek na vojne dobičke. Do 10.000 K vojnega dobička naj bi ta davek znašal 30%, potem naj bi razmeroma rastel, da bi dosegel pri 200.000 K in več 80%. Na ta način bi se zboljšala valuta, ali zakon bi bil še vedno premalo radikalen in nasproti revnejšim slojem naravnost krivičen. Pravi vojni dobičkarji bi vseeno lahko poskrili svoje dobičke, zadeti bi bili po tem zakonu mali ljudje, kmet, obrtnik itd. Nameravana osnova tega zakona je ta. naj bi se obdavčil vsak vojni dobiček. Dr. Gosar meni v svojem članku, naj bi se določilo najnižjo splošno premoženjsko mero. Od te meje naprej naj se začne šele preiskovati, kaj je vojni dobiček. Ta mera naj bi bila 20 ali 30 tisoč kron. Če bi se ljudem, ki imajo imetja do te mere. vzelo davek na vojne dobičke, bi zopet osiroteli, med tem ko bi milijonarju ostalo kar 200.000 K! Od te meje dalje naj bi se obdavčil ves vojni dobiček progresivno, tako da bi davek pri 50.000 K ali vsaj pri 100.000 K dosegel 100%. Z radikalnim »obdavčenjem« vojnih dobičkov se bi odplačal velik del državnega dolga in valuta bi se izboljšala. Vlada je že preveč odlašala z naredbami proti vojnim dobičkarjem. Ti so imeli časa dovolj, da so vojne dobičke spravili na varno. Država mora plačati dolgove ali pa grozi gosnodarstvu polom. V »Novi Dobi« piše dr. Kukovec o veliki demokratski stranki: Veliko iznenadenje je zbližanje demokratske stranke. Ker so prijavili svoj pristop tudi Črnogorci in je pričakovati vstopa Macedoncev. bi nastala na ta način stranka, ki bi imela večino v parlamentu. To pomeni na zunaj utrjenost države, predno je priznana. Demokratska stranka je edina, ki po svoji setavi predstavlja zedinjeni troimenski narod SHS, ker vse te obsega. Čez veliko noč se bo stranka utrdila med narodom. Posebno pričakujemo na belo nedeljo v Ljubljani udeležbo večih politikov. V Bel-gradu začnemo izdajati velik strankin list. — Pa so res veliki ti demokrati. No, vsak si misli, ali pa bi rad predstavljal zediuieni troimeni narod SHS! Naši delavci. (Sodrug Josip Poteš.) Delati 20 let v oragnizaciji, tilio, zavestno, brez hrnpa, brez šuma v javnosti o sebi, o svojem delu, slediti pokorno notranjemu čuvstvu dolžnosti, notranji, živi ljubezni do stvari, je dogodek, ki zasluži, da se ga omenja v listu v znak hvaležnosti, v zgled in spodbudo drugim, vsem tistim, ki jim Je do resničnega dela, do pozitivnih rezultatov. Delavec te izredne vrste je naš sodrug Josip Poteš iz Štor. Vzor vztrajnosti, vzor vsem delavcem, ki delajo v naših organizacijah, nam je življenje tega sodruga. Zanimal se je takorekoč celo življenje za delavske stvari, za procvit organizacije. 40 let je že naš sodrug Josip Poteš zaposlen kot kovač v štorskih plavžih, od leta 1895. je član politične organizacije in od leta ITIO. pa nepretrgano na vodilnih mestih v kovinarski organizaciji. Vprašajte blagajnika naše kovinarske centrale v Ljubljani, katera podružnica, kateri blagajnik vodi najtočnejše blagajno in knjige in vse ono različno delo, ki Je v zvezi z močno, aktivno organizacijo, pa dobi vedno isti odgovor: Poteš iz Štor. Jeklena je njegova volja, nepre-kosljiva njegova ljubezen do organizacije. Nešteto šikan je moral Poteš prenašati prej, preden je organizacija postala močna in vpli v na. Prenesel pa je vztrajne vse — in •' ” f,2'w } zmagal. Zakaj le *mage ga ny>fg navdajati danes, ko vidi uspehi svJf jega pridnega dela. Mnogo let stoji že naš Rpte| trdno na svojem mestu, neomajotf hrast, trd granit, čisti značaj, ki ne upogne nobena sila, upamo, dl tak nam ostane še dolgo in dolgo lev Zakaj od tihega žrtvovanja takih za« vestnih delavcev je bil in bo yedno.;mana aretirala in celo drugič po-.? le že preiskovalni sodnik Hpstu na proste noge. Za to torej n,v -i* — ',n Vl teKa’ da Narodov do-m-nlt Zi- vzvišene cilje politične n m 111 Prvega demokratizma Pjma razumevanja — spozna.ao v soenali.sta« navadnega prinaša (...-"T.; . ~-e in kaj da je Kollman za-P0 Pokazala preiskava, n.--"i"° Pa "»Prej govorili; morda •ua. o o različnih vojaških »prijatelj-ki vladalo v Radovljici. — Črne koze v Ljubljani. Za črnimi kozami je v Vodmatu obolel en vojak (sedaj v civilu), en moški na Hodici na liovici, v Trnovem v Ko-lezijski ulici dva slučaja. — Uradniške skupine so dobile prekajeno svinjsko meso ena po 10 kron, druga po 18 kron kg od mestne aprovizacije. Kdaj pridejo druge skupine na vrsto, ki so tudi potrebne?, Nismo nevoščljivi, toda tudi med drugimi sloji, ki nimajo naslova uradnik, so potrebni ljudie. — Dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki v Italiji. Dne 12. t. m. je intervenirala pri tukajšnji mednarodni komisiji deputacija, obstoječa iz vladnega svetnika in predsednika »Slovenskega Rdečega križa« gospoda Ivan Šubica in predsednice gospe Vere dr. Šlajmerjeve, za izboljšanje položaja naših vojnih ujetnikov v Italiji. Deputacija, ki je bila od italijanske komisije jako prijazno sprejeta je izposlovala redno in gotovo pot za dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki. Dopisnica ozir. pismo, ki se hoče poslati vojnemu ujetniku naj se opremi sledeče: Dopisnica ozir. pismo, ki mora biti razločno pisano in kratko naj Sma na prednji strani natančen naslov, vojnega ujetnika in sicer: ime in priimek', šaržo, in kraj kjer se ujetnik nahaja. Ta dopisnica ozir. kuverti-rano pismo naj se vloži v kuverto na katero je napisati: Delegazione ita• liana, Ljubljana. Vse skupaj pa se zopet vloži še ,v eno. kuverto, ki naj nosi naslovi Slovenski Rdeči križ, Ljubljana — in naj se tako odpošlje. Na dopisnici ozir. pismu, kakor tudi na notranji kuverti, torej oni, ki nosi naslov: Delegazione italiana, Ljubljana, mora biti razločno napisano: Prigioniere di guerra:: Vsa korespondenca z vojnimi ujetniki v Italiji naj se torej prinese ali pošlje na »Slovenski Rdeči križ« Ljubljana, Poljanska cesta št. 4., II. nadstr., vrata 39. Za denarne pošiljatve na vojne ujetnike se točasno ni moglo dobiti zanesljiva in hitra pot, pač pa bode mednarodna komisija tekom 14. dni podala tozadeven odgovor — vsled cesar naj se za sedal počaka z pošiljanjem denarja. Na prošnjo demi-tacije, da bi se dovolilo dvema odposlancema obiskati naše ujetnike, — mednarodna komisija ni mogla dati natančnega odgovora — a naznanila bode to v doglednem času; vendar pa ni mnogo upanja, da bi se dovolilo odposlancem obiskati ujetnike, ker se tudi nemški Avstriji to ni dopustilo. — Ljudsko glasovanje na Koroškem. »Straža« poroča, da Je bilo pri ljudskem glasovanju, ki se je vršilo v delu Koroške, zasedenem po jugoslovanskih četah, oddanih 33.957 slovenskih in 631 nemških glasov. — Pri kesploziji v vlaku it. 510 d Zidanim mostom In Sevnico dne 12. aprila 1919 so se ponesrečili: Neznana ženska je ubita. Ranjeni leže v bolnišnici milosrdnih brača v Zagrebu: 1. Jurašek Adam, 40 let star, posestnik, Vukovar; 2. Radakovič Ua-zo,-25 let star, trgovec, Dol. Lapac; 3. Majcen Andro, 35 let star, elektrotehnik, Zagreb; 4. Kos Adolf, 30 let star, trgovec, Maribor; 5. Bacha Karlo, 29 let star, poljedelec, Zagreb ; 6. Kos Adam, 38 let star, trgovec, Št. Lovrenc na Ptujskem polju; 7. Stojadinovič Hranislav, 40 let star, nadkonobar, Belgrad; '8. Neudorfer Stanislav, 40 let star, posestnik, Zlatar; v posadni bolnici v Zagrebu ležijo: 9. Stropnik Dragotin, kapetan -intendant štaj. obm. vojn. pov„ Maribor; 10. Kos Juraj, 24 let star, trgovec, Zagreb; v bolnici v Brežicah ,e„?e: 11. Petrič Franc, 30 let stav, oficijal poštn. ček, urada v Ljubljani, umrl dne 13. aprila 1919; 12. Petrič Leleština, žena zgoraj imenovanega; 13. Golob Franc, 35 let star. orožniški stražmojster pri višj. poveljnici1 v Ljubljani; 14. Stojsavijevič Dušan, 49 let star, upravitelj polj. poslovmce v Splitu; 15. pl. Petkovič Alojzij, 32 let star, kapetan pri 16. pešpolku v Belovaru; 16. Barbot rranjica, 36 let stara, posestnica v Zagrebu, Senova ulica 23; 17. Fllrst Lavoslav, 52 let star, tovarnar v Belovaru; 18. Fotes Avgust, 31 let star, trgovec v Kutinu; 19. Cok Andrej uradn. aspirant juž. žel. v Raihen-burgu; 20. Kolman Ida, 21 let stara kentoristinja v Spodnji Šiški (lahko ranjena). , — Policija. Moštvu zbora varuo-? *e iSmože V Lhibljani, katero je bilo leta 1^13 pri ustanovitvi policijskega ravnateljstva v Ljubljani prevzeto neposredno iz občinske reaarstvene shižbe v državno redarstveno službo, se šteje prejšnji čas v občinski redarstveni službi tako, kakor bi bil poteke! v državni službi. To velja za napredovanje v višje plačilne stonnje za aktivitetne in starostne doklade In za mirovnine. Ta sklep, ki velja za službene prejemke od 1. aprila t. 1. naprej, se predloži ministrstvu zu notranje zadeve. — Stanovanjske barake., V 61. seji je deželna vlada sklenila, da se dajo z malimi izjemami vse barake v Ljubljani ter vse barake na Brezovici na razpolago za stanovanjske namene. Poverjenik za javna dela predloži tozadevni načrt gradbenega ravnateljstva, po katerem bi se dalo uporabiti 22 barak, ki jih Je oddalo vojaštvo deželni vladi na razpolago, za 106 stanovanj. Preureditev barak v stanovanjske namene, bi stala okroglo poldrug milijon kron. Zgradilo bi se sedem vrst stanovanj. Gradbeni stroški za eno stanovanje bi znašali povprečno 14.151 K. Barake bi morale služiti svojemu namenu vsaj 10 let. Z najemninami bi bilo mogoče tekom 10 let amortizirati vsaj del investirane svote. Mesečna najemnina bi znašala 20 do 80 kron in na leto 61.320 K kosmate najemnine, čiste najemnine pa 42.373 K, kar da po 3% naloženo v 10 letih 300.000 K. Ker bi vrednost materljala pokrila po 10 letih zgolj stroške za odstranitev barak bi znašali faktični stroški 1,500.000 K manj 500.000 K — 1,000.000 za 106 stanovanj ali 4717 K. Letna najemnina za svet, na katerem stoje barake se še ni dognala. Načrt gradbenega ravnateljstva se sprejme in predloži ministrskemu svetu v odobritev. — Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani Je imelo v soboto, dne 12. t. m. izreden občni zbor. Udeležba velika (do 120 članov). Zborovanje Je ob pol 4. uri popoldne otvoril podpredsednik dr. Beuk (proti koncu ie predsedoval odbornik Maseli in končno novi predsednik). Sprejete so bile po dolgi debati odločne resolucije glede službenih' prejemkov; "določila so se tudi načela, po katerih naj nas zastopata naša zastopnika pri višjem šolskem svetu. Ker sc je dolgoletni društveni predsednik dr. Žmavc iz zdravstvenih ozirov predsedstvu odpovedal, je moral občni zbor voliti novegapredsed-nika. Izvoljen je bil soglasno iti z navdušeno pohvalo tovariš dr. Val. Korun, ki je izvolitev sprejel, toplo zahvalo izrekel odstopajočemu predsedniku za več kot 10-letno vzorno vodstvo društva, ter vodil zborovanje do konca (do Si. ure zvečer). Sprejeti so bili še predlogi: 1. "lede naslova »profesor«; 2. ustanovitev novili podružnic; 3. personalni referenti pri podružnicah; 4. članstvo društva (ie moralnoobvezno); 5. vlada kraljevine SHS naj ustanovi Založbo šolskih kniio’; 6. zahvala češkim vseučiliškim profesorjem za njih nedavno izjavo v prilog Jugoslavije, posebno našega Primorja. — Podrobno poročilo bodo prinesla prihodnja I z v e s t j a. — Zvišanje oskrbovalnih tak«. Vsem deželnim bolnicam na Slovenskem Štajerskem se dovoli sledeči 'povišek oskrbovalnih taks: za I. razred od 28 K na 30 K, za II. razred od 16 K na 18 K in za 111. razred od 4 K 50 vin. na 7 K. -- V ženski bolnici v Novem mestu se zvišajo takse za I. razred na 20 K, za II. razred na 15 K in za III. razred na 5 K 50 vin. — Ministrstvo saobračaia je dovolilo južni železnici z ozirom na njene finančne razmere in sedanje gospodarske odnošaje dveslotno povišanje vseh lokalnih tarifov za proge v območju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. To povišanje stopi v veljavo počenši z 16. t. ni! Listki za proge in peronski listki, ki so se že izdali za tekočo leto. ostanejo v veljavnosti brez doplačila. Z istim dnevom se uvede tudi franki-ranje pri pošiljatvah v inozemstvo in sicer je frankirati pristojbine do namembne postaje, če je to postaja južne železnice, najmanj pa do prehodne inozemske postaje južue. železnice. — Zdravilišče Rosaška Slatina. V najem se oddajo: zdraviliška kavarna ponudniku Ignaciju Remicu iz Postojne, dosedanjemu poslovodji kavarne »Kaiserhof« v Gradcu, brivnica ponudniku Juriju Barojeviču, dosedanjemu poslovodji prvega brivskega salona Petrovič v Gradcu, pekarna ponudniku Viljemu DLiaku, pekovskemu mojstru _v Ljubljani. Ostali obratni prostori se na novo razpišejo, ker so se oglasili s ponudbami samo dosedanji najemniki nemške narodnosti. Provizornim zdravniškim kopališkim nadzornikom se imenuje dr. Franc Kolterer, kateremu se poveri nadzorstvo kopališča v sanitarnem in hijnjenskem oziru. Vodstvo in nadzorstvo dije-tetične kuhinje se poveri zdravniku dr. Mavriču. Invalidom je na razpolago vojrtiški do m,s katerim dispo-nira poverjeništvo za socialno skrb Ustanovi se zdraviliška komisija, obstoječa iz petih članov in sicer iz zastopnika okrajnega glavarstva, zdraviliškega ravnateljstva, zdraviliškega nadzorovalnega zdravnika, občine Rn<>. ”ka. Slatina in štirih okoliških občin. Ta komisija bo dovoljevala tudi ugodnosti revnim kopa- liškim gostom, do tedaj pa, dokler iyil začne poslovati, stori to poverjeništvo: za Savna dela. Posel drfav.-nega zdraviliškega nadzornika se poveri ravnatelju Francu Hergu. Poverjeništvo za javna dela bo posredovalo pri železniškem ravnateljstvu, da se az sezijsko dobo od it« maja do 30. septembra upelje le tretji vlak v vseh smereh. Poverjenik za notranje zadeve bo pri osrednji vladi izposloval potne olajšave za zdraviliške goste. —■ Avtomobilstvo. Deželna vlada je sprejela načrt naredbe glede prijave in označbe vseh avtomobilov in motocikljev v ozemlju Slovenije. Pri poverjeništvu za javna dela se ustanovi poseben oddelek za avtovozila, kateremu bo načeloval stotnik' inž. Krivenec. — Kinooperatorii. Razglas bivšega c. kr. deželnega predsedstva z dne 20. decembra 1912, št. 3969/RoI., glede izkušnje kinooperaterjev se nadomesti z nastopnimi določbami: za izvrševanje v § 11. ministrskega ukaza z dne 18. septembra 1912, št. 191. drž. zak. predpisane preizkušnje za tiste, ki hočejo biti usposobljeni kot operatorji za strežbo projekcijskih priprav pri prirejanju Javnih predstav s kinematografom se postavi za upravno ozemlje deželne vlade za Slovenijo komisija v Ljubljani. (Jani te komisije so: stavbni svetnik inž. Viktor Skaberne kot predsednik in prov. inž. Turnšek kot izpraševalni komisar odnosno stavbni svetnik inž. Jan Capek kot predsednikov namestnik in stavbni nad-komisar Josip Otahal kot namestnik izpraševalnega komisarja. Taksa za preizkušnje znaša štirideset kron in kandidat Jo mora obenem s prošnjo za pripust k preizkušnji poslati predsedniku komisije v Ljubljani. Poleg tega mora kandidat preskrbeti in pripraviti za pravično usposobljenostim poizkušnjo potrebni lokal, projekcijsko pripravo, električni tok in druge pripomočke sam na svoje stroške. Cas in kraj preizkušnje naznani kandidatu izpraševalna komisija. Izpričevala izdaja gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani. iTa razglas stopi v veljavo z dnem razglasitve. — Licence za kinematografe v Sloveniji, ki bi imeli ugasniti s 15. aprilom, se podaljšajo do tedaj, ko izide izvršilna naredba o podržav-Ijenju in monopolizaciji kinematografov. — Protialkoholni oddelek, se ustanovi pri poverjeništvu za socialno skrb. Ta oddelek prvič nadzoruje, da se izvršujejo vladne naredbe, ki se tičejo alkoholizma in njegove omilitve, zlasti pa nadzira: a) gostilne, dalje prodajo alkohola sploh in izvrševanje policijskih predpisov, kolikor se tičejo omejitve alkohola, b) produkcijo brezalkoholnih pijač. Drugič skrbi za protialkoholni pouk in propagando zlasti tudi v šoli, pri vojakih in v kaznilnicah. Tretjič skrbi za alkoholike in člane njihovih družin a) kot posvetovalni in posredovalni organ, b) stem, da skrbi za pravno varstvo družinskih članov al-koholistov, zlasti otrok in c) za zdravljenje alkoholikov. Četrtič zbira alkoholno in protialkoholno statistiko. Petič posreduje med protialkoholnimi organizacijami in vlado. Organi protialkoholnega oddelka smejo v nujnih slučajih (n. pr. ako se proizvajajo ali prodajajo zdravju škodljive pijače, pri prestopkih zoper policijske odredbe itd.) na licu mesta izdati primerne odločbe, ki stopijo takoj v veljavo. Proti tem odločbam se stranka lahko pritoži na pristojno politično oblast. Priziv nima odložilne moči. Prestopki zoper take odločbe se smatrajo obteževalno okol-nost pri odmeri kazni, ki je določena za prestopke, proti katerim so te odločbe naperjene. Ta naredba stopi takoj v veljavo. — Tedenski izkaz nalezljivih bolezni v ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 30. marca do 5. aprila 1919. Škrlatinka: Kamniški okraj: občina Tunjice (1 oseba obolela). — Davica: Ljubljana mesto: (2 osebi oboleli). — Trebušni tifus: Novomeški okraj: občina Orehovica (1 oseba obolela, 1 umrla); Radovljiški okraj: občina Lesce (1 oseba obolela). — Oriža: Maribor mesto: (1 oseba obolela). — Pesravi-ca: Ljubljana mesto: (6 oseb obolelo); Kranjski okraj: občina Cerklje (10 oseb obolelo. 6 umrlo). — Osep-oice: Celje mesto: (l oseba obolela), Celjski okraj: občina Petrovče (7 oseb obolelo), Celjski okraj: občina Trbovlje (14 oseb obolelo. 1 umrla), Ljubljana mesto: (1 oseba obolela), Ljubljanski okraj: občina Studenec (1 oseba obolela, 1 umrla), Maribor mesto: (1 oseba obolela), Ptujski okraj: občina Rogaška Slatina (1 oseba obolela), občina Slatina (1 oseba obolela), občina Savci (2 osebi oboleli), občina Sv. Tomaž (1 oseba obolela), občina Žerovinci (1 oseba obolela). Društvo zasebnih uradnikov, ti uradnic na slovenskem ozemlju ?, Ljubljani naznanja članom, ki iskujejo srbohrvatski tečaj, da |j prva prihodnja ura v, petek, dne m aprila * — Uradni list št. 75. Je izšla, Brk občuje pravilnik o ureditvi državne* ga oddelka za zaščito dece. Nadalje, prinaša tudi objavo Južne železnica o povišanju tarifa na progah kraljestva SHS za 200%. Povišanje se nanaša na osebni in prtljažni tarif po stanju od 1. septembra 1918. — Nedeljski počitek so u peljali pri vseh celjskih pekarijah, vsled Časar se ob nedeljah ne prodaja kruh1. — Vsem političnim okrajnim oblastvom. Glasom odloka kr. ministrstva za prehrano in obnovo zemlje z dne 20. marca t. 1„ št. 3292, 1« trgovina s sladkorjem na ozemiiu kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev vezana. Sladkor se sme oddajati le na izkaznice po občinskih’ aprovizacijah, oziroma po trgovcih, ki so v to pooblaščeni od oblastev ali aprovizacij. Kdor na drug način kupuje ali prodaja sladkor, je kriv prestopka tihotapstva in se kaznuje z zaplembo blaga, denarno globo do 20.000 K ter z zaporom do 6 mesecev. Polovica vrednosti zaplenjene* ga sladkorja pripade ovaditelju, oziroma osebi, ki je zasegla. i — Sladkor za slovenske čebelarje —- 38 vagonov — je na potu iz Češke. Posredoval je pri nabavi poslanik I. Hribar. — Po »Novi Dobit. — Vsem lekarnarjem! Prosta organizacija sk)v. farmacevtov, gre« mij lekarnarjev, za Slovenijo in odbor službujočih farmacevtov so soglasno sklenili, da naj velja odslej gimnazijska matura kot predpogoj za vstop v farmacijo. Noben lekarnar naj ne sprejme aspiranta z dosedanjimi 6-razrednimi gimnazijskimi predštudijami. Enak predpogoj je že zdavnaj vpeljan v vseh kulturnih’ državah in tudi obstoja v enem delu naše države, t. j. na Hrvaškem. Vsled tega Je nastal za slovenske farmacevte nezdržljiv položaj, da morajo študirati na zagrebški univerzi kot izvanredni slušatelji: a tudi Studil na inozemskih vseučiliščih bi jim bil nemogoč. _ — Vpisovanje na zagrebško ’< učilišče. Rektorat zagrebškega vseučilišča razglaša, da se prične vpisovanje v zagrebško vseučilišče za vsa fakultete v 1.1918/19 v petek po Veliki noči, 25. aprila in traja 14 dni, torej incl. do 9. maja. — Zvišanje železniških tarif z.i blasro. Uradne »Narodne Nevine« v, Zagrebu prinašajo oglas, ki naznanja. da se L maja povišajo tarifi /t bigo in živino vseh vrst na državnih železnicah zagrebškega ravnateljstva in na zasebnih železnicah v državni upravi za 70% doseda: i?li skupnih tarifov. -— Vpokojenci lužne žele/tilco sa vabijo, da dvignejo pokojnino pri r>o-stajni blagajni na glavnem kolodvoru. — Za deško meščansko šolo v Ptuju se zavzema novo glasilo JD3 »Ptujski list«. — O ptujski gimnaziji piše: Ptujska gimnazija se polagoma poslovenjuje. Ob novem letu ::e is otvoril prvi slovenski razred, ki zdaj 36 učencev in 5 učenk, Koncem sušca so bili definitivno odpuščeni i nemški profesorji. Zdaj je v učiteljskem zboru 9 Slovencev in 6 Nemcev. Nemški profesorji ostanejo do konca Šolskega leta. Prihodnje šolsko leto bo gimnazija čisto slovenska. Koliko razredov bo imela, ,|a odvisno od tega, ali se bo prijavilo zadostno število slovenskih diia’ /, zlasti za višje razrede. — Velika slavja so obhajali Cehi 13. t. m. v spomin obletnice sveča-nostne prisege Čehov in Jugoslovanov, ki je bila 13. aprila 1918. leta. Takrat so si prisegli večno zvestobo. — Osemurni delovnik v dr. sklh mestnih podjetjih. DUnKU. poroča: Mestni svet je danes rešil predlogo o osemurnem delovniku v vseh mestnih podjetjih. Stroški to zr,;.šajo 27 milijonov. Iz stranke. Shodi. Ožji odbor za proslavo 1. iviaja ima sejo v sredo ob pol 8. z\ (Mahrova hiša). Točna v !' ’ Strokovno giban e. Iz strokovnih organizacij, Na veiikoiiočisi poudeijek. dne 21. aprila se vrši v gostilni gosp. Novaka točno ob 3. uri popoldne shod tukajšnjih kemičnih delavcev. V'/nared: Nadomestne volitve v odbor ter stališče k zadnjemu mezdnemu gibanju. Polnoštevilna udeležba dolžnost! Osrednjo društvo stavbinskui c:> Sovcev v. Slovenili priredi izlet . 4 Rožnik v nedeljo, dne 27. aprila 1919 ter se bo všilo zborovanie ob 9. dopoldne v verandi restavracije na gore n tern Rožniku. Stavbeno delov* stvo (zidarji, tesarji, klesarji, pečarji, slikarji, opel:ar]i), pridite vsi točno ivr zborovanje, da se vam dalo polirala o tneHnemm cibaniu. Pripeljite na tudi svojce, da se v kroga tovarištva nekoliko razvedrite! Mezdno gibanje. F'.;'.tr?čna ce?'^ ž&zznlcn v .J >uanl počiva. Včerai opoldne je nastala pri cestni električni železnici ljubljanski stavka. Promet je popolnoma ustavljen. Uprava železnice bi menda že lahko ugodila nepretira-11L1 zahtevam osobja, ker razmere teh delavcev in delavk niso še l;!le ni^nr posebno siiaine. »Uumnr.-I.HUBII —m im i , » tmmmmmmmma—————— Vestnik wSvobode.a Trbovlje. Društvo »Svoboda« priredi v četrtek, 17. t. m. v šoli na Vodi predavanje »O vzrokih francoske revolucije«. Predava sodružica Rezi S t e n o v i c. Pričetek točno ob pol 6. uri zvečer. Za obilno udeležbo se prosi. Gospodarstvo. Zadružno gibanje. Na velikonočni pondeljek. dne 21. snrila 1919 se vrši v Prevaljah konferenca zaupnikov konsumnih organizacij na Koroškem. Na vzporedu je razgovor o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Pričetek ob 9. uri dopoldne. Kraj določijo zaupniki v Prevaljah. Konference se udeležita sodruga Anton Kristan in Filip Urat-n'!<' 17 I .fublfane. Kultura. Koncert dveh slovenskih domači-; nnetnlc. Odlični slovenski umetnici, gospa Pavla Lovše, koncertna pevka in gospodična Dana Kobler, koncertna pianistinia ste priredili v pretečenem mesecu izborno uspelo koucerlno turnejo. Koncertirali ste v Celin, Slovenski Pistrici, Ptuja, Zagrebu, Belgradu, Novem Sadu in Varaždinu z največjim uspehom. Na Velikonočni pondeljek, 21. t. m. koncertirali bodete v Ljubljani v »Unionu« z izbranim sporedom. Vstopnice za ta koncert seo d danes naprej n- ,lajajo v trafiki v Prešernov' , 'ici. Nainovejše vesti. Nasiistva Italijanov v zasedenem ozemlju. Ljubljana, 15. Pred nekoliko nnevi iz Ajdovščine semkaj dospela verodostojna oseba poroča o ondot-nem položaju: Takoj nato, ko so Italijani razglasili internacijo zdravnika dr. Ljudevita .lenka v Ajdovščini, so pričeli v njegovi vili pleniti. Služkinji, ki jc je dr. .Tetikn pustil iamkai. da čuva njegovo zasebno lastnino — obstoječo iz pohištva, glasovi rja, zdravniškega orodja in drugih potrebščin, ženskih in otroških oblek, živil itd. (er iz raznih stvari čeških lastnikov, ki so jih izročili dr. Jenku v varstvo — so dvakrat zagrozili, da |o ustrcle ter jo hoteli aretirati, ko je skušala braniti italijanskim tatovom njihov lopovski čin. Rekli so ji, da so sedaj oni gospodarji vsega iti da delajo s stvarmi to, kar oni hočejo. Končno so naložili vse stvari na avtomobile, jih odpeljali in nato porazdelili. Opremo spalne sobe so odpeljali v log. Vse to početje italijanskega vojaštva je moralo gledati tudi naše zavedno prebivalstvo, ne da bi bilo moglo rop preprečiti. Ukradene stvari cenijo na 100.000 K mirovne vrednosti. Pri odvažanju so Italijani, med temi 1 udi nek nad-zdravnik, ponovno omenjali, da se 'dr. Jenko sploh nikdar več ne povrne, ker je v Siciliji (kar pa ni resi Op. ur,) ter da se bo enako godilo vsem takim Jugoslovanom, kakršen je on. Zahtevo, da se napravi inventar odnešenih stvari, so kratkomalo na surov način odklonili. Odgovoren | /a ta rop zasebne lastnine je ot \ t- j ni general 53. divizije, III. armade, I Del Pra in nek karabinijerski nadpo- I ročnik. Italijani so dr. Jenka tudi že opetovano proglasili za mrtvega, to pa z očividnim namenom, da odvzamejo ljudstvu vso nado na oporo, katere je pričakovalo od njega v teh skrajno hudih časih. Sokriv na tem ravnanju Italijanov je tudi ajdovski poštar Casagrande, ki je z Italijani v sporazumu in redno v njihovi družbi. V družbi italijanskih častnikov je vedno videti tudi nastopne družine, ki so sokrive, da se prebivalstvu godi neprecenljiva in nenadomestljiva škoda, in te so: družina Casagrande, Rianchi, sodnik dr. Ferjančič s soprogo, lekar Simcih in še nekaj drugih. Ti ljudje poznajo domačine, njih mišljenje in razmere ter je bilo po njihovi krivdi doslej aretiranih, interniranih in odvedenih iz Ajdovščine-Sturij približno 14 oseb. Pred nekoliko dnevi so aretirali Italijani v Bu-danju in Vipavi 34 oseb, med temi tudi otroke od 8 do 10 let in ženske, ter jih odvedli v Italijo. V zasedenem ozemlju razglašajo Italijani vojaške nabore. Povsod, kjer pašujejo Italijani, je trpljenje m pritisk neznosen, naše ljudstvo obupano. Tako barbarsko niso ravnali z našim življem ne Nemci in tudi ne Madžari, dasiravno so v podivjani vojni ekstazi živeli med našim ljudstvom čez štiri leta. Ko je ljudstvo izvedelo, da biva dr. Jenko v Ljubljani, je poslalo k njemu sela in ga prosila za navodila in pomoč. Italijani so pobrali našemu ljudstvu malone vso živino ter nameravajo pri denarnih zavodih uvesti lirsko valuto. — Med aretiranci se nahaja tudi ajdovski brivec, Hrvat, ki so ga Italijani zaradi neke narodnostne malenkosti obsodili na 15 let ječe. Goriimenovane izdajalske družine ovajajo po vrsti vsakogar, k! jim ne prija. Nekdo je izdal zasebni razgovor družbe, v kateri je bil tudi notar Lokar. Zaraditega je bil notar Lokar in še več drugih oseb aretiranih, nakar so jih odgnali. Ljudstvo je proti izdailcam skrajno ogorčeno. V Nemški Avstriji 1. maj splošen praznik. LDU, Dunaj, 15. (ČTU.) Kabinetni svet je proglasil dan 1. maja za splošen praznik v uradih in šolah. Posvetovanje o obnovitvi kovinske Industrije v Nemški Avstriji. LDU. Dunaj, 15. (DunKU.) Davi je začela v mestni pisarni konferenca interesentov kovinske industrije o ureditvi mezdnega vprašanja in o zopetni vzpostavi kovinske produkcije. Dr. Renner je otvoril posvetovanje, ki bo trajalo več dni, z nagovorom, v katerem med drugim navaja: Če se današnja konferenca zedini, lahko upamo, da bomo zdržali in se ognili anarhiziranju vse naše produkcije in s tem gospodarskemu polomu. To zedinjenje naj se slično, kakor pri železnicah in pošti, določi za zadnji av-piKt ali 1 «pntwh£"' Takrat bodo že nove razmere, nova žetev bo že vplivala, mir bo sklenjen, prometne razmere bodo dobile gotove oblike in tudi valuta se bo deloma že stabilizirala. — Nato so pričeli z meritorno razpravo. Češkoslovaška narodna skupščina. LDU. Praga, 15. (ČTU.) »Narodni Politika« poroča: Narodna skupščina bo imela seje danes in jutri, nakar bo odmor do 29. aprila. Razlastilni zakon, kolikor se tiče razlastitve veleposestev, so vse stranke v odseku odobrile soglasno. Vprašanje odmere in odškodnine niso rešili soglasno. Stranka, ki je pri glasovanju ostala v manjšini, ne bo izvajala iz tega ni-kakih posledic. Državna oblast dobi pravico, zaseči vsa zemljišča, ki merijo več kot 350 hektarov. Razlastitev sama se bo uredila po posebni postavi. Razlastilni odsek in upravni-ška komisija bosta zborovala še danes. V narodni skupščini se pred velikonočnimi počitnicami ne bo razpravljalo o razlastilnem zakonu, ker zato primanjkuje časa. Stranke so se zadovoljile s sklepom zakonskega načrta v odseku, kakor tudi s tem, da pride načrt na današnji dnevni red in da se preloži razprava, ki se bo vr šila v seji narodne skupščine, šele po Veliki noči. V jutrišnji seji narodne skupščine se bo razpravljalo tudi poročilo ustavnega odseka, zlasti kolikor se tiče delokroga in pravic, ki jih ima predsednik republike napram vladi. S tem vprašanjem so se pečali načelniki klubov v snočnji seji. ki je trajala pozno v noč. Poljska priznana. I.DU. Varšova, 15. (DunKU.) Poljska brzojavna aarentura poroča: Predsednik poljskega komiteja v Parizu Dmowski je od japonske vlade preiel pismo, s katerim Japonska priznava Poljsko kot neodvisno državo in poljsko vlado kot postavno. Poljaki zapuščajo Tešin. LDU. Brno, 15." (ČTU.) »Lidove Noviny« poročajo iz moravske Ostrove: Vest, da Poljaki izpraznju-jejo tešinsko ozemlje, se potrjuje. Poljaki odpeljujejo iz Tešina in s postaj Severne železnice vse, kar bi bilo po njih mislih Čehom dobrodošel plen. Odvajajo tudi stroje iz delavnic in iz-dirajo pragove iz železniškega tlaka. Poljski narodni svet, ki si je bil prilastil vlado v tešinskem ozemlju, je zapustil Tešin in se umaknil v Belsko. Obrekovanje ogrske sovjetske vlade. LDU. Budimpešta. 15. (DunKU.) Berlinski »8-lJhr Abendblatt« poroča med^ drugimi vestmi o diktaturi komunistične sovjetske republike pro-Ietarijata vest, ki jo je baje dobil od popolnoma verodostojne strani, da so bili bivši nadvojvoda Jožef, bivši ministrski predsednik dr. VVekerle in bivši trgovinski minister Szerenyi v osrednjih zaporih v Budimpešti umorjeni. Ogrski brzojavni dopisni urad je sovjetska vlada pooblastila izjaviti, da je ta trditev gola laž. Jožef Habsburg, dr. Wekerle in Szere-nyi živijo. Zadnja dva sta bila res oddana v budimpeštanske osrednje zapore in se lahko ugotavlja, da sta pri razmeroma dobrem zdravju. Mirovna konferenca. LDU. Bern, 15. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Klavzule preliminarnega miru so v glavnem dogotovljene. Zadnje težkoče so premagali v soboto. LDU. Bern, 15. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: »Glornale d’ Italia« prinaša članek, v katerem pravi, da se Wilson strinja z italijanskimi zahtevami, tako samo do Pulja. List izjavlja, da ne bo nobena italijanska vlada podpisala miru brez Reke, Dalmacije in otokov. Italija bo obdržala, če treba, zasedeno ozemlje s silo. Vse kaže, da bo vprašanje Reke rešeno še ta teden. LDU. Bern, 15. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: V soboto je prispela v Pariz čehoslovaška delegacija, ki bo zastopala interese lužiških Srbov in Čehov, ki prebivajo na Saksonskem in v pruski šleziji. Zveza narodov ponesrečena. LDU. Rotterdam, 15. (ČTU.) »Niernve Rotterdamsche Courant« javlja iz Pariza, da meni vse pariško časopisje, da je smatrati ustanovitev zveze narodov za ponesrečeno. Berlin pred generalno stavko. LDU. Berlin, 15. (ČTU.) Tukaj se je položaj zaradi stavke izredno poostril. Na včerajšnjem velikem zborovanju so sklenili, pričeti stavko. Zborovalci so sklenili, nameščence v Veleberlinu izpodbuditi za generalno stavko. Ogorčenje je veliko, da se kovinski industrijalci niso izjavili za to, da bi ugodili zahtevam nameščencev. Ako se ne doseže sporazum, izbruhne jutri generalna stavka. Skrito orožje. LDU. Berlin, 15. (ČTU.) V hiši princa Heinricha pruskega v Kielu so izvršili hišno preiskavo. Našli so 30 pušk za pehoto, 30 bajonetov in 2 zaboja, v katerih je bilo po 25 ročnih granat in mtmicije za 4350 strelov. Uvedli bodo preiskavo. Največji fmdodelnik Evrope. LDU. London, 15. Reuterjev urad poroča: V poslanski zbornici je vprašal Lvke, če nameravajo aliiranci zahtevati od Holandske, da se izroči nemški cesar. Bonar Law je odgovoril, da je komisija oddala svoje poročilo, da pa ne more podati nobene izjave Nadaljnje vprašanje, če Bonar Law ve, da na Angleškem na vsak način zahtevajo, da se izroči največji hudodelnik Evrope, je odgovoril Bonar Law, da mu je to znano in da je angleška vlada enakih misli. Ruska sovjetska vlada za ureditev srednje Evrope. LDU. Nauen. 15. (Brezžično.) »Deutsche Tageszeitung« je priobčila v ponedeliek zjutraj podatke o ponudbi, ki jo je baje stavila ruska sovjetska vlada nemški vladi in v kateri se jamčijo Nemčiji meje iz leta 1914 Rusija in Ogrska sta pripravljeni, postaviti vojsko 500.000 mož. Nemčija pa bi se naj nasprotno obvezala, pomagati Rusiji proti ententi, preustrojiti svoje središče popolnoma socialistično ter takoj izvesti socializacijo obratov. Z ozirom na to vest je izjavil.državni minister za zunanje stvari grof Brockdorff-Rantzau, da je zvedel o celi zadevi šele v ponedeljek iz omenjenega lista samega. Kriza na Španskem. LDU. Madrid, 15. Reuterjev urad javlja: Kabinet je podal svojo demi-sijo. Mauro sestavlja nov kabinet. Aprovizacija. Kruh na izkaznice št. 2. V četrtek in naprej se dobi kruh na izkaz.iice št. 2 v vojni prodajalni, Šolski drevored (ker je g. Bizjak opustil zača-sno pekarno).______________________ Raznoterosti. * Rekord ameriških letalcev. Iz Njujorka javljajo, da sta dve ogromni letali izvršili zelo uspešen polet iz Hamotana v Njujork. Dalja med tema dvema mestoma znaša 300 milj, a letali sta jo preleteli v 270 minutah. Vsako izmed letal je vzelo po sedem potnikov s seboj.____________ izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pete j a n. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Raznašalec ali raznašalka za Poljanski okraj se takoj sprejme v upravi „Napreja“. j dobi vsak cebuljček za iasčno p» rabo v trgovini s semeni SEVER S ROMP, Ljubljana, W< Ifova ulica !2. liio lofiii zjgzi „Restavracija v Prešernovi ulfei štev. 9.‘ im malinovo ii tiiioii osa in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 " „ malinova fondant-esence za aromatiziranje kanditoV priporoča : Destilacija esenc Srečko Potnik* Ljubljana. Slomškova ul. 27. — lstotako se kupijo sveži, čisti olupki oranž kg 15"—. Službo knligovodie razpisuje vodstvo Gospodarske kemi* sije za stvarno demobilizficijo. Služba je provizorična in se sprejme le V knjigovodstvu praktično in strokovno popolnoma izvežbana moč, ki se more izkazati z najboljšimi referencami. Službo je treba nastopiti takoj. Vojni invalidi imajo prednost. Prosilci naj se zglasijo osebno najkasneje do 15. t. m. v vodstvu stvarne demobilizacije, Dunajska cesta št. 22, vhod iz vogala Sodne ulice. Inženir dr. Miroslav Ka< al oblastveno poverjeni stavbeni inženir. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7. Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage> elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonskO opoino zidovje in vse druge betonske ia železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrta stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v leh* niških zadevali. GOSPODARSKA PISARNA Dr. Ivan Černe I S LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 6. S S poslopje LJUDSKE POSOJILNICE. S daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah fn premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodajo : in nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet z Ameriko. Edina pisarna te vrste v Jugoslaviji. E Uraduje od 8.-'/sl • ure dop., od 3.-5. ure S S pop. Vprašajte b pismom. Znamka! S po 8 K Vino po 1 i izvrstno iz okolice Sv. Ivan Zelene,-iz Lošina, Križevca in Moslavina kakor tudi Štajersko preko ulice toči se v kleti »Hotela Tratnik“ = na Sv. Petra cesti 25. — Vrtalni mojstri S (Bohrmeister) | ki so izkušeni v vrtanju v globino z Gralijevimi ■ vrtalnimi aparati, se sprejmejo. Pismene prošnje z navedbo mezdnih zahtev-t kov in dosedanjega opravila se naj pošljejo na [ Rudnik LIG0JNA na Vrhniki. «3 Jfl N a id M a THE REX ===== Ljubljana Selenburgova ulica štev. 7, I. nadstr. (nasproti glavne pošte). Trgovina i pisalnimi, razmnoževalnimi in ralunskfml stroji, pisarniškim pohištvom amerikanskega sistema, »or vsemi pisarniškimi potrebščinami. Sprejemajo se vsa tovrstna popravila. — tteSniSka glavnica — K 15,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči ražun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljanska kreditna bank v L1 u b I i a n I. Poslovnica razredne loterije. v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju Podruinlco: Mariboru. Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. Kopu,je in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobavfc in dovol.iu.lQ — aprovistacijake kredite --fr- iti