Štev. 8.
Maribor, dne 20. marca 1914.
Letnik VI.
Naročnina listu: =
Celo leto . . K 10'— Pol leta .	.	„	5‘—
Četrt leta .	.	„	2'50
Mesečno . . „	1—.
Zunaj Avstrije: =
Celo leto . . K 15- —
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Petindva setietnica sloven-
ir
ske gimnazij e na Staj esrskem
V času različnih obletnic ne sinemo letos pozabiti tudi ene obletnice, M je važna za naše srednje šolstvo. Pred 25 leti, s šolskim letom 1889k90, se je odprla prva slovenska vzporednica na c. kr. državni gimnaziji v Mariboru. Zidaj, ko imamo iv šentvid-ski škofijski gimnaziji pri Ljubljani prvo celo slovensko gimnazijo in zato tudi državne cele slovenske gimnazije na Kranjskem in v Gorici, ta vzporednica ravno ni kaj velikanskega. 'Toda pred 25 leti je bila to velika pridobitev, če pomislimo, s kako težavo si priborimo kaj takega pri današnjih, nestrpnih razmerah. Vzporednica-je pokazala takoj v začeftku svojo življenjsko silo. Prospevala je vedno dobro, dijaki slovanskih vzporednic so v. višji popolnoma nemški gimnaziji z uspehom tekmovali z nemškimi dijaki, da, jih celo nadkriljevaii. Pri prvi maturi slovenski h vzporedničarjev leta 1897 je napravilo med 41 maturanti 8. razreda 13 Slovencev in le 2 Nemca maturo z odliko. To razmerje je ostalo več ali manj celih 25 let.
Enako je bilo v 4. razredu. V tem razredu imata nemška in slovenska vzporednica kot prosti predmet skupno predavanje nemškega profesorja o zgodovini štajerske dežele, ;Na koncu leta je slavnosten izpit, po katerem dobijo odlikovanci darila*. To prvo odlikovanje je dobil že-pred slovenskimi vzporednicami navadno slovenski dijak. Naj starejši prvi odlikovanec je zdaj menda duh, svetovalec in župnik Koren v Žalcu, ki še se z vesjeljem ispominja tega odlikovanja, če ga prijatelji nagovorijo, da jim pokaže svetinjo, znak prvega odlikovanja, Tako jè bilo ibi di kakih 20 let, odkar so bile že slovenske vzporednice. Redno je dobil od prve slovenske vzporednice naprej slovenski strtošolec prvo odlikovanje. In vsem se je zdelo to popolnoma pravično, nihče se ni pritoževal. Kakili pet zadnjih let pa dosledno ne dobi več slovenski dijak tega odlikovah j a. Nimamo toliko vpogleda, da bi mogli trditi, da je to bilo vedno popolnoma krivično. Toda zgodilo se je, da so vsi d(ijaki štrfiošolci, ki so delali izpit, bili soglasnega prepričanja, da je prvo darilo zaslužil Slovenec, ,ki je vse druge daleč n odkril je v ai. Predno je komisija določila, kdo dobi prvo darilo, in so dijaki čakali na. hodniku na komisijin rezultat, se je pripetilo enkrat, da
POB LI ST EkT™*”
V deželi Faraonov«
Dr, M. Slavič.
(Dalje.;
Po raznih medsebojnih vojskah so Egipčani nekaj časa pod oblastjo Etijopcev (okoli 730), potem pa Asircev (607). Pa zopet se ojunačijo Egipčani pod Psamieijiborri:, napodijo tujce iz dežele ter, imajo zopet domačo XXVII. dinastijo, ki povzroči rgnesanco egipt-ske omike in umetnosti. Lieta 525 pred Kristusom pa jih premagajo Ferzi s svojim kraljem Kambizom ter zavladajo kot XXVII. dinastija, ki je začela razdi* rati in ropati egiptska svetišča. Se enkrat se posreči Egipčanom dobiti samostojnost pod 28-, 29. in 30. dinastijo. Kot 31. dinastijo nahajamo zopet Perze, katere nremaga maeedonsko-grški kralj Aleksander Veliki 1. 332-331 pr. Kr.	'
Aleksander Veliki ustanovi po sebi imenovano glavno mesto Aleksandrijo, ki kmalu nadkrili starodavna egiptska glavna mesta Mem! in Tebe. Aleksandrov naslednik Ptolomej ustanovi vladarsko hišo Ptolomejcev, ki so uvajali v deželo grški jezik, grško omiko, sicer se pa na zunaj mogočno potegovali za moč svoje egiptske države. Prepiri radi prestolo-nasledstva so pa bili krivi, da, je Egipt postaji sčasoma odvisen od Rima. Po smrti zajdnje Ptolomejke Kleopatre leta 30 pred Kristusom postane Egipt rimska provincija, kateri so načelovali rimski prefekti do 395. leta po Kristusu. Ejgiptski svečeniki so pa v celem, tem času tujih vladarjev ohranili misel, da so ti tujci pravi Faraoni. Se leta 250 po Kristusu imenuje neki hieroglifski napis rimskega cesarja Deci j a Faraona.
'Med tem se je pa krščanska, vera hitro širila v Egiptu. V Aleksandriji prestolujejo znajmenliti na(d-škofj,e in po vsej deželi je veliko škofijskih mest!, tab ko da poganska vera starih Faraonov skoro popolnoma izgine.	i
so vsi slovenski in vsi nemški tovariši že čestitali slovenskemu dijaku, da dobi prvo darilo, ker jo je zaslužil. Kako so pa bili vsi razočarani, ko jim komisija pove, da dobi prvo darilo perniški dijak, ki je prej že sam čestital slovenskemu tovarišu k prvemu darilu. Dijakom se zdi tako postopanje popolnoma krivično. To je čutil dotični profesor sam, ki je -..ai dolgo motivacijo, zakaj dobi, nemški dijak prvo darilo. Toda motivacija se je zdela vsem samo pesek v o-či. Radi takega postopanja dijaki slovenske vzpor-d-nice lansko leto niso več obiskovali tega proslega predmeta o štajerski zgodovini* Kako je letos, ne'vemo. Upamo pa, da se bo v prihodnjosti postopalo tukaj popolnoma pravično, Drugače bi se pa moralo zahtevati, da se ta predmet razdeli v poseben slovenski in nemški oddelek. Zjgodovino se itak učijo slovenski dijaki tudi samo v, nemščini. Prav bi bilo, da bi se vsaj zgodovino svoje ožje domolvine učili; v slovenskem jeziku pri slovenskem profesorju. Od vlade se daj ata dve svetinji kot prvo in drugo darilo. Ena svetinja, naj bo kot prvo darilo za nemške vzporednice, ena pa za slovenske. Druga darila pa dajejo profesorji in nekateri drugi Mariborčani, med njimi več Slovencev. Tlako se tudi ta (darila lajhko pravično razdelijo.
Izmed profesorjev, ki so v teh 25 letih delovali na mariborskih slovenskih vzporednicah, še djeluje zdaj edini g. prof. Franc Jerovšek. Razrednik prve slovenske vzporednice pa je bil več tet g. prof. J. Košan, zdaj v Gradcu. Delovala, sta na. vzporednicah tudi celo vrsto let že rajna profesorja IJan. Majciger in Blaž Matek, Večina sedanjih' slovenskih profesorjev pa je izmed bivših dijakov na teh slovenskih vzporednicah. Eden izmed njih poučuje v zadnjih letih slovensko stenografijo, česar še nekdaj ni bilo. Letos se poučuje kot prosti predmet1 Jrataedšičiina, angleščina in italijanščina, s katerimi predmeti nekdaj niso bili tako radodarni. Novo je tudi, da se že nekaj let poučuje risanje v nižjih razredih kot obligaten predmet, ravno tako telovadba v vseh raizredih. V zadnjih dveh letih imajo gimnazijci svoj orkester, s katerim nastopajo pri raznih slavnostih.
- Tlako je z našim zajvodom ob. njegovi petindvajsetletnici. Za vod se je vedno dobro obnesel in se še naprej lepo razvijal. Tudi število dijakov polagoma narašča od leta do leta. Letos je prvikrat toliko slovenskih dijakov v nižjih raizredih, da sta v vsakem razredu po dve slovenski vzporednici, dočim pa ima nemška nižja gimnazija samo po en razred. V nižji
Ko se je leta 395 po Kristusu velika rimska država razdelila, je prišel Egipt pod bizamitjinske alj carigrajske vladarje. V tem času .so pa zašli Egipčani po svojih duhovnikih v krivo vero monofizitov.* Mo-nofizitski Egipčani so se začeli imenovati Kopti, o-krajšano z Egipti, dočim so ti druge Egipčane,, ki so ostali pravoverni katoličani, imenovali Melkite, to je Kraljeve, ker so bizantinski kralji ali cesarji podpirali pravo katoliško vero. Ker je večina Egipčanov bila monolizitska, je ime Kopt prešlo na Egipčane sploh. Tako še se tudi danes potomci starih Egipčanov imenujejo Kopti.
Leta 641 po Kristusu pa. pade Aleksandrija v roke mohamedainskih Arabcev, ki so uničili zadnje ostanke staroegiptske kulture. Egipt postane provincija kalifov, Mohamedovih naslednikov. Vladajo pa jo najprej pod kalifatom Omajadov in 'Abasidov kalifovi namestniki v. sedaj glavnem mestu, stari Kairi. Tlak namestnik Ibn Tulun pa se osamosvoji (leta 868), se proglasi za kalifa v Egiptu in napravi Egipt samostojen. Njegove naslednike sicer premagajo pravi kalifi Abasidi, vendar so kmalu zopet samostojni vladarji vi Egiptu in sicer Fatimidi v letih 969—1171. Prvi Fatimid Muniz, prej samo vladar v zahodni severni Afriki, je izvolil novo Kairo, ki jo je ustanovil njegov vojskovodja Gohar, za svojo prestolnico. Kaira, arabsko El Kahira, to je Zmagovita )pravijo, da je ob ustanovitvi mesta šel čez meridian novega mesta planet Mars, arabski Kahir = Zlmajgoviti, odtod bojda ime), je dobila kmalu lepa poslopja, ki so pa bila, pozidana s kamenjem, vzetim iz razvalin starih mest Memfa in Heliopolai. Tudi mohamedanske mošeje so zidali z enakim kamenjem. Tlako sta mesti He-iiopol in Memf izginili skoro popolnoma.
* 'Monofiziti uče, da ima Kristus samo eno (božjo) naravo, dočim je res, da je v Jezusu Kristusu le ena oseba in sicer božja, ki združuje v sebi božjo in človeško naravo:	Jezus Kristus je Bog in človek
skupaj.
gimnaziji je tedaj osem slovenskih ra(zredov. Ker je v višjih samonemških razredih tudi nekaj vsporedi-nic, že nimajo vsi razredi več prostora v gimnazijskem, leta 1892 pozidanem poslopju; prej je bila gimnazija v sedajnjem bogoslovju, desno od cerkve sv. Alojzija. Zato so letos štiri rajzredi nastanjeni v gimnaziji nasproti se nahajajočem kn.-šk. dijaškem semenišču. Radi tega se bo menda moralo kmalu gimnazijsko poslopje povečati. Našemu zavodu pa želimo k petindvajsetletnici, da* raste, cvete in obrodi o-bilnega sadu!
Državni
Državni zbor se je v pondeljek, dne 16. marca, zaključil. Predsedstvo državnega zbora je polagalo važnost na to, da se za torek, dne 17p marca, napovedana seja niti ne otvori, ampak se že poprej drž, zbornica odgodi, tako da se ne nudi javnosti zopetni prizor obstrukcije. Vlada bo sedaj zvišajo j e rekrut-nega kontingenta in redni rekrutni kontingent, nadalje državno posojilo udejstvila s § 14. Po vel. noči bodo zborovali deželni zbori, dne 21* aprila, oziroma dne 5. maja, se začnejo delegacije v Budimpešti. Novi delegatje se ne bodo volili, ampak ostanejo dosedanji. Ker dne 15, maja poteče dosedanji opravilnik, bo vlada stopila s strankami v pogajanja, ali bi ne dopustile, da se sedanji opravilnik podajjjša v seji, ki bo brez obstrukcije. Ako se ji to posreči, potem bosta meseca maja, vsaj dve seji parlamenta. Samoumevno je, da se bodo med tem nadaljevala pogajanja na Češkem. Kaj se bo godilo po delegacijah, tega ne vemo, o tem bi mogli samo prerokovati, od tega bi pa čitatelji nič ne imeli,
*
* *
Vrata državnega zbora so se v pondeljek zaprla. Predsednik poslanske zbornice je dobil zvečer ob pol šestih naslednje poročilo: JZ najvišjo pooblastitvijo štejem si v čast, Vajšemu Preblagorodju naznaniti, da je državni zbor s 16. gušćem t. 1. odgođen. Stürgkli.“ Predsednik dr, Sylvester je takoj nato obvestil o tem državne poslance. Ob 6. uri zvečer so izginile zastave, ki plapolajo na Dunaju, kladar državni zbor zboruje.
Zadnji Fatimid je pri sultanu iskal pomoči. Sultanov vojskovodja Sala/din, sin Ejuba, pride Fa-timidi! na pomoč, po njegovi smrti pa prevzame (samostojno vladarstvo ter ustanovi dinastijo Ejubidov, ki vladajo 1171—1250. Ta Saladin je imel važno uio-go proti križarskim vojskam. Za Kairo se je ovekovečil s tem, da je dal zidati še zdaj obstoječo citade-lo- sli grad na parobku mokatamskega gorovja, odkoder zdaj Angleži obvladujejo celo Kairo, ker v par urah lahko izpremenijo odtod celo mesto v razvaline.
Zadnjega Ejubida je umorila njegova telesna straža, turški in kavkaski sužnji,, Mamluki', imenova-n’’. v arsbskem znači kupljene sužnje. Bili so nekaj sličnega, kakor v Carigradu janičarji, ki so bili tudi sultanom jako nevarni, tako da so jih ti nazad-nle dali pomoriti. V Egiptu pa so ‘Mamluki ali Mameluki vladarja umorili ter vladali od 1250—1517. Od teli Mamlukov so večinoma kalifškj in mamluški grobovi, ki se še zdaj kajžejo kot znamenite stavbe. Sicer pa se o Mamlukih, ne da povedati kaj slavnega, k večjemu, da je eden z imenom Hasan dal sezidati še zdaj lepo Hasanovo mošejo. Leta, 1517 prema?-ga turški sultan Selim I. mamlulškega vladarja ter napravi iz Egipta turški pa,ša{iik. Toda v resnici je vladalo vendar le 24 mamlušikihl begov, ki so spravili deželo na rob propada. Egipčani so postali v tem času berači*
Novo življenje je spravil v Egipt Napoleon Bonaparte, ki je vsaj za tri leta osvojil Egipt za Francoze. Dne 2. julija 1798 je vzel v, naskoku Aleksandrijo, ki je bila takrat samo še revna vas s 5000 prebivalci, dne 21. julija je zmagal v bitki pri piramidah združeno vojsko mamluških begov ter je dne 22. julija zmagoslavno korakal v Kairo* Napoleon sam še je premagal naslednje leto Tjurke, ki so prišli na pomoč, pri Abukiru, pri izlivu Nila, njegov naslednik, general Kleber, pa pri Malariji leta 1800. Kmalu potem je pa bil Kleber v Kairi umorjen.
(Dalj'e prih.)
Da se je to zgodilo, so povzročila brezplodna pogajanja Nemcev in Celiov. Ziadnja taka mirovna konferenca nemških in češkjih odposlancev se je se-šla ob štirih popoldne. Po kratkem zborovanju pa je predsednik Bachmann konštatiral, 'da posvetovanje ni 'dovedlo do nobenega vlspeha in je kjonferenco zaključil. Po odgoditvi so pred vsem prizadete stranke izdale oMice na svoje volilce. Cešlke stranke so izdale skupen oklic, v katerem izjavljajo, da je Vpostavi-tev zakonitih odnošajev na Cešijem (dolžnost viseh stra,nk brez razlike narodnosti. Do zakonitih razmer na Češkem ne bo prišlo, dokler vstrajajo Nemci na stališču narodne nestrpnosti. Ce zahtevajo Nemci, da se češka obstrukcija v državnem zboru ne sme odkupiti, mora ista zahteva tudi veljati za; nemško obstrukcijo v češkem deželnem zboru, s katero stoji in pade češka obstrukcija v državnem zboru.
Tudi Nationaliverbanid se je zbral in izdal izjavo, v kateri, kakor je že to pri Nemcih navada, {zavrača vso krivdo na Cehe.
Krščanski socijalci povdarjajo V svoji izjavi, da bo od odgodenja državnega zbora imel največji dobiček judovski veliki kapital, kateri bo pri bodočem posoiilu v. znesku ’500,000.000 K zaslužil milijonski dobiček.
Z odgoditvijo državnega zbora preneha, delovanje vseh odsekov, izvzemš-i odsek za socijalno zavarovanje, ki se je proglasil za permanentnega, kojega člani bodo tudi nadalje dobivali dijete. Ta odoek, ki je imel v sredo svojo sejo, je sprejel paragrafe 0—20 zakona in sicer po predlogah pododseka.
Atentat na glavnega urednika „Figaro”.
V pondeljek se je v Parizu pripetila žalostna dogodbai. 'V Parizu izhaja velik; svetovni list /„’Figaro“ in njegov glavni urednik; je Calmette. Ta je vodil že več mesecev zavoljo novega dohodninskega davka hud boj proti finančnemu ministru Caillaupcu. Kakor navadno v politiki, se je polemika tudi zanesla na osebno polje. Calmette je dolžil ministra, da je imel zveze z bankami, pri katerih si je na čuden način in z nelepimi špekulacijami zaslužil veliko der narja, da je sebi in svoji stranki preskrbel denarja, in še krugih takih in enakih reči. Malo je manjkalo, da zadnjič ni dobil Caillaux v zbornici radi tega nezaupnico. Vsi ti doživljaji so ministrovo ženo tako razburili in ojunačili, da je sklenila napraviti konec. Posebno hudo jo je razburilo pismo, ki ga je „‘Figaro“ objavil in katero je Caillaujx pred leti pisal na neko banko.
Gospa Caillaux se je v pondeljek zvečer prea šesto uro peljala v uredništvo jFigaro“ in rekla slugi, naj jo naznani uredniku Calmette. Sluga je po-prašal damo za ime, ona pa mu je rekla, naj reče gospodu, da želi ž njim govoriti neka dama, katero on pozna. Morala je čakati celo uro in potem je poslala Calmettu pismo s svojo vizitìko. V tem času je namreč glavni urednik konferirajl z znanim pisateljem Bourgetom. Ta je urednika, ko mu je pokazal vizitko ministrove gospe, posvaril, rekoč: „Je vendar ne boste sprejeli, kaj na.j va!m pa ima povedati!“ Calmette mu je odgovoril: „Je pa.Č gospap ne morem ji tega odreči.“ Par sekund in — odigrala se je krvava 'drama.
{Urednik sprejme damo v svojem salonu; an komaj je vstopila, že je izvlekla iz svojega mufa samokres in petkrat ustrelila. Calmette se zgrudi na naslonjač, na treh krajih, osobito v trebuh, težko ranjen. S krvjo oblit tležko stoka, morilka pa vsa bleda mirno stoji v kotu salona. Služabniki so prihiteli in naložili Calmetta na avtomobil ter peljali v nek sanatorij. Tukaj so hoteli Calmetta operirati, ali bilo je skoro nemogoče. Ko so se zdravniki čez nekaj časa odločili, da operacijo vendar izvrše, je Calmette u-mrl, Dejal je: t„jJ)az sem storil svojo dolžnost“, padel v nezavest in izdihnil ob h na eno zjutraj. Radi te mučne zadeve se je vršil ministrski svet, ki je trajal preko polnoči» Proti jutru se je izvedelo, da je Cail-la,ux demisioniral.
Morilka se je obnašala spočetka zelo hladnokrvno. Peljali so jo na policijski komisarijait, kjer je bila takoj zaslišana. Po zaslišanju sta imela gospod in gospa Caillaux kratek razgovor. Oba sta baj,e kazala največji mir. Gospa je mirno izjavila: („(Obžalujem svoj Čin! Nisem imela namena., Calmetta usmrtiti in srečna bi bila, če bi zvedela, 'da bo okreval; Hotela sem mu dati malo lekcijo.“ Nato so jo odpeljali po noči v žensko jetnišnico Saint Lazaire in sicer ravno v tisto celico, kjer je sedela svoj čas gospa Steinheil, morilka svojega moža. Gospa je popolnoma pobita. Pri zaslišanju je izjajvlla: „Ker nisem imela drugega orožja, morala sem prijeti za revolver. Na Francoskem ni pravice!“
Politične posledice tega umora se kažejo v "der misiji finančnega ministra Caillaupca, na kojega mesto bo stopil najbrže dosedanji notranji minister Renault. Ali se bo s tem rešilo ministrstvo Doumergue, ni gotovo. Poulične demonstracije, ki so se takoj po umoru vršile pred poslopjem „{Figaro“, kjer so se slišali klici: (JSlava Calmettu! Proč s Caillaupcom En celim ministrskem!“ ne dajejo Doumergue posebnega upanja. Policija je imela veliko dela, predno je pomirila demonstrante, kojih število je polagoma naraslo na 8000.
O Calmettu povdarjajo, da ni bil noben radikalen pretiranem temveč trezen in konservativen politik.
*
* *
O; Caillaujxu prihajajo vedno lepše reči na dan. Ves svoj politični vpliv je izrabljal v to, da obogati sebe in svoje prijatelje. Bil je kot minister ravnatelj in upravni svetnik velikih denarnih zavodov in ko je tam doživel že prehuda očitanja, je ta mesta sicer odložil, a jih je dal potem zasesti po slamnatih možeh, ki jih je on plačeval, sam pa si je sevedaj pridržal največji del dohodkov. Tako je zaslužil svojih 300.000 frankov na leto. Najgrša pa je bila njegova uloga v aferi Rochette. Rochette je bil največji lopov moderne Francije. Ustanovil je banko, s pomočjo katere je nagrabil milijone in polnil žepe svojih zaščitnikov. Prišel je neizogiben krah in žrtve, so zastokale po celi deželi. Takratni ministrski predsednik Clemenceau je dal lopova zapreti. Toda Rochette, ki je bil dobrotnik vladajočih mož, osobito radikalne stranke, je kmalu dosegel, da so ga izpustili na svobodo. Rochettova zadeva ni smela priti pred najvišje. sodišče, ki bi imelo o njej razpravljati meseca aprila 1. 1911. Caillau/x je namreč iz hvaležnosti do Rochetta in njegovih političnih daril se trudil, da je stvar zastarala; zato je prvega državnega nadpravdnika Fa-bra poklical k ministrskemu predsedniku Monisu in obadva sta dosegla brez vednosti takratnega justič-nega ministra, da se je cel proces zavlekel in tako zastaral. Ko je potem ministrstvo Poincare naperilo novo pravdo zoper Rochetta, je ta pobegnil. Poslanska zbornica je sicer že pred dvema letoma izbrala poseben odsek za preiskavo te grde zadeve, toda ta odsek, kateremu je načeloval socijalist Jaures, ni ničesar našel. Sedaj je ta zaideva; stopila v nek drug Stadij.	f
V zbornični seji dne 17, marca je namreč bivši ministrski predsednik Bartou pokazal in prebral pismo nadpravdnika Fabra, ki izjavlja, da ga je minister Monis dne 22. marca v Ročhettovi zadevi poklical k sebi. Ta objava je vzbudila v zbornici velikansko razburjenje. Zanikanje ni Monisu nič moglo pomagati. To pismo je hotel Calmette objaviti, zato pa je moral prej pasti v zločinske roke.
Kolinska in karolinška struja na Dunaju*
Dunajski tednik „Kath. Sonntagsblatt“ je napadal celo vrsto dunajskih društev in njih voditeljev, da niso pravi ali čisti (integralni) katoličani — ampak da za so kolinsko strujo, ki hoče delovati v javnosti pri strokovnih društvih na samo krščanski podlagi, tako da bi bili zraven tudi protestanti.. Nasprotna berolinska struja vidi v taki podlagi nevarnost medkdnfesionalnosti in indifererjltizma ter končno brezverstva. Napadana! dunajska društva so protestirala proti sumničenju gSonntalgsblatta“ in so poslala dunajskemu nadškofu in sv. očetu v Rim spomenico, v kateri zagotavljajo, da; nimajo s kolinsko strujo nič opraviti, da so pravoverni katoličani, ki se hočejo truditi, da se katoliška načela po navodilih rimskega papeža in nadškofa povsod uveljavljajo. Nato je dunajski nadškof dr. Gustav Piffl poslal u-redniku („]SonntagsbIatta“, domačemu duhovniku nekega dunajskega ženskega samostana, g. Maussu, rojaku iz Nemčije, pismo, v katerem mu prepove napadati naprej ta društva, ker bi to bilo „jnekatoliško.“
Urednik Mauss izjaivlja v zadnji štev. „;Sonn-tagsblatta“, da je zdaj vse dobro, da so vsi „integralno“ katoliški, samo politične organizacije kršč,-socijalne stranke da se še niso izjavile za brezpogojno pokorščino nasproti papeškim navodilom v političnem delovanju.
Krščansko-socij aln a stranka se dozdaj res ni vmešavala v, te struje, ki so se prenesle iz Nemčije v Avstrijo. Nepolitične organizacije, tudi Marijine {kongregacije, pa še vedno zavzemajo stajlišče proti pisavi „ßonntagsblattu“ ter to izjavljajo dunajskemu naid-škofu.
Politični pregled.
Dopolnilne državnozborske volitve, na Kranjskem.
Zaupniki cele Notranjske so soglasno sklenili, da bodi državnozborski kandidat S. L, S. dr. L. Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani, načelnik Z. O. — Navdušenje za kandidata dr, Pogačnika je veliko.
Dunajske občinske volitve.
V pondeljek so se začele dunajske občinske volitve in sicer z nadomestnimi volitvami za IV. volilni razred. V 3. okraju je zmagal krščanski socialee z večino 11.000 glasov. V 16. in 21. okraju paj so, kakor je bilo pričakovati, prodrli socijalni demokrati. — Pri včerajšnjih volitvah iz III. volilnega razreda so bili v vseh okrajih z veliko večino izvoljeni krščanski socialci, med njimi župan dr. Weisskirchner v 3. in podžupan dr. Porger v 1, okraju. Socialni d,emok(rati so pred dvema letoma v. Oittakringu o-svojili en mandat, a včeraj so ga, zopet izgubili. Sedaj je vseh 48 mandatov v rokah krščanskih so-cijalcev, kojih izborna politična organizacija se je zopet sijajno izkazala.
Novo državno posojilo.
Naša vlada zahteva od parlamenta dovoljenje za najetje posojila v znesku 4901,000.000 K. Tireba je skrbeti za pokritje dolarskih zakladnih listov. Polovica jih zapajde dne 1. julija t. I., druga polovica pa dne 1. januarja 1915i. Za to bo treba 125,,000.000 K. Od ostalih 374,000.000 je 279,000.000 K že izdanih za časa balkanske vojske, a 95,0001000 K pa bi ostalo v državnih blagajnah. Pa ne veseli se, davkoplačevalčeva duša, da bodo ti milijoni služili gospodarskim potrebam. Za železnice bodo potrosili 30,000.000 K, za izredni vojni kredit 13,000.000, za mornarico pa
31,000.000 K,
Na Balkanu.
Sedaj, ko so velesile že določile usodo Egejskih otokov in že tudi določile južno mejo Albanije in rešile vprašanje Epira, je oblika novega Balkana ta le: Največji del Turčiji odvzetega ozemlja je pripadlo Grčiji in sicer je naraslo njeno ozemlje od 64.658 štirijaških kilometrov na 115.975, prirastek prebivalstva skoraj za 3,000.000, Pred vojno je imela Grčija 1,631.952 prebivalcev, sedaj po vojni pa ima 4,256.000 prebivalcev, Na drugem mestu stoji Srbija, koje površina je znašala pred vojno 48»302, sedaj po vojni pa 87.000 štirijaških kilometrov. Število njenega prebivalstva je poskočilo od 3,000.000 pred vojno, na 4.8 milijonov po vojni. Bolgarija se je pa vsled nesrečnega izida druge balkanske vojna morala zadovoljiti le z neznatnim prirastkom. Njeno površje je znašalo pred vojno 96.345, sedaj po vojni pa| znaša, 114.000 štirijaških kilometrov in prebivalstvo je narahlo od 4.3 na 4.8 milijonov. Prebivalstvo Rumunije je poskočilo od 6 na 7.6 milijonov. Površje ICrnegore je znar šalo pred vojno 9.135, sedaj po vojni pa znaša 14.180 štirijaških kilometrov s 43„.000 prebivalci. Površje nove Albanije znaša 28.000 štirijaških kilometrov s približno 800.000 prebivalci. Pred balkansko; vojno je štela Turčija 6.1 milijonov prebivalcev in njeno površje v Evropi je znašalo 169.000 štirijaških kilometrov. Zdaj po končani vojski je ostalo evropski Turčiji le še 1.9 milijonov prebivalcev ter 28.000 štirijaških kilometrov ozemlja. Evropska Turčija je torej likvidirala.
Nova balkanska zveza.
'Med Srbijo, Grško in Crnogoro je prišlo do popolne zveze. Srbija se zaveže zvišati svoj vojaški kontingent do leta 1917 .na 550.000, (Grška na 380.000 in Crnagora na 60.000 mož,
Albanija.
Prijatelj našega lista nam piše: Živci; in žepi avstrijskih davkoplačevalcev so sicer navajeni dandanes na marsikatero drago politično ^podjetje“ našega zunanjega ministra — o, ko bi bil res ,„zunanf ji“ — a to, kar še sedaj že vse počenja s pojmom „Albanija“, je pa že res predebelo! Novi vladar albanski si te dni išče svoje ministre; No, to ni ničesar novega pri drugih vladarjih, pač pa je nekaj novega za Vijda v Draču. In posrečilo se je Vidu dobiti ministrskega predsednika v osebi Tlurkan paše. Da mož ni ponižen v svojih besedah, kdo mu bo kot Albancu zameril! Da pa gre na Dunaj in farba po vladnem listu „Fremdenblattu“ avstrijsko javnost, da bo podlaga albanske države obstojala. v tem, da bo steber miru in kulture na Balkanu, to 3® pa že več kot — prenosljivo! Ko bi bil Turkan paša izjavil, da hoče otvoriti prvo albansko tvornico za — barve, pa mislim, da bi imelo podjetje bodočnost, a da bo Albanija steber miru in kulture na Balkajnu, to bo pa najbrž verjel samo — grof Berchflold!
Albanski ministrski predsednik Turkan paša je veljal dozdaj kot najbolj rusofilski turški politik.
Iz Drača prihajajo poročila,, da ima novi kabinet sledečo obliko: Turkan paša je predsednik in pa minister za zunanje zadeve; Esali paša: vojaštvo in notranje zadeve; Bib Doda: javna dela; Aziz paša: kmetijstvo; Mufid beg: justico;; Haisan beg: pošto; Turtulis: naučne zadeve; Adamides: finance. Minister Turkan paša je rekel, da dobi vsako ministrstvo generalnega tajnika in svetovalca iz tujih držav.
Rasila.
Vsled zvišanja mirovnega stanja armade na 1,700.000 mož se zvišajo stroški za to na <500,000.000 rubljev, ki se razdele na tri leta. Da se to pokrije, se posvetuje ministrstvo o uvedbi monopola na tobak in nafto.
Italija.
Kriza, ki je vladala v italijanskem kabinetu, je vsaj začasno rešena. Predsedstvo; in notranje zadeve je prevzel Calandra, San Giuliano zunanje zadeve, Martini kolonije, Dari justico, Rava finance, Spin-gardi vojno, Millo mornarico, Riccio poljedelstvo, Daneo uk in Ciufelli javna: 'dela. Novo ministrstvo se od prejšnjega ne bo dosti razlikovalo, ker je tudi že sprejelo v svoj program zakonski1 načrt o lem, da se mora v vsakem slučaju civilna poroka vršiti pred cerkveno. Novemu ministrstvu ne prerokujejo dolgega obstoja.
Mehika.
Iz Lavrede se čuje, da so mjehjkanske čete pri Canyon Bustamente premagale upornike. Mrtvih, o-ziroma težko ranjenih, je baje 500 mož. Uporniki so se spustili v beg in pustili na mestu ogromno množino orožja in municije. — Iz Njujorka poročajo: Dva iz mesta Viktorije ubegla katoliška duhovnika pripovedujeta, da so uporniki umorili pet duhovlnikov in tri imajo vjete; zanje zahtevajo veliko odkupnino.
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Poštar, Albin Lichtenfegger v Braslovčah je premeščen na lastno prošnjq za poštarja v Petrovče.
Umrl je kranjski deželni poslanec Franc Košak in sicer pretečeni pondeljek. Bil je dolgo časa župan na Grosupljem in od letaj 1895 nepretrgoma deželni poslanec dolenjski. Bil je zvest pristaš'S. L. S. in vnet delavec za ljudsko dobrobit.
„Danica.“ Slovensko katoliško gkademično tehniško društvo /„-Danica“ na Dunaju jje na svojem občnem- zboru izvolilo za letni tečaj sledeči odbor: predsednik:	med. vet. Ivan Žgur; podpredsednik:
phil. Jošip Ö-V,Senek; tajnik: med. -Franc Uršič; blagajnik: cult. teh. Josip Porenta; I. knjižničar: phil1. Konrad Tjh-euerschuh,; II., knjižničar: med. vet. Vekoslav Rigler; gospodar: med. Zdravko Fister; zapisnikar: phil. Ladislav 'Mlakar; arhivar: cult. teh. Josip Rust j a.
Odlikovanja. Cesar je podelil rimsko-kait. školu drnovskemu dr. L. Valegi, grško-kat. školu sta-nislavskemu dr., G. Homišinu in kmezoškolu krakovskemu A. pl.. Sapiehi naslove tajni svetniki.
Italijanski izgovor latinščine. Škof dieceze de Blois na Francoskem je zapovedal svoji duhovščini, da mora od prv-e nedelje 1914 izgovarjati latinščino, kakor se izgovarja vi Parizu in ne več po francoskem načinu.
Obrestna mera Avstro-ogrske banke. Dne 12. marca je omenjena banka znižala svojo obrestno mero od 4L % na 4%, ker v bližnjem času ne pričakuje nobenih nemirov, baje tudi nemška bojevitost hi tako velika, da bi si upali mahniti po ruskem velikanu. — Lansko leto je od dne 1. januarja pa do dne 16), novembra bila obrestna mera 6%, dne 15. novembra so jo potem znižali na SL % , dne 20. januarja 1914 od SL %' na 5%, dne 3. februarja od 5[% na 4L %" In zdaj pa na 4%.
Produkcija premoga v AvstfOHOjgrski se je leta 1913 povišala za 8,000.000 meterskih stotov, to je, na 164,000.000 meterskih stoitoiv, : v primeri 156 mil. leta 1912,
Velikansko posojilo. Cuje se, da bo mestna občina Trst najela strašno posojilo 32,000.000 K. S tem hoče pokriti dolg 28,400.000, K, ki se je napravil od leta 1903 dalje, za nove zgradbe pa bo rabila baje
7,000.000 K.
Društvo Vrtnarska šola ima svoj letošnji redni občni zbor v Škofjiloki dne '7. malega tra(v-na v kavarni Plantarič ob 7. uri zvečer.
Velika pomorska nesreča v Benetkah, .50 oseb utonilo. Včeraj zjutraj ob: pol 6. uri se je pripetila v Benetkah velikanska pomorska nesreča, ki je zahtevala okrog 50 človeških žrtev. Neki- mestni parnik, na katerem je bilo 80 oseb, je trčil na torpedni čoln. Parnik je prerezal torpedni čoln čez sredo, tako da se je prednji del parnika takoj potopil in z njim vred vse osebe, ki so bile na njem. Govori se, da je yzrok nesreče nepazljivost kapitana,, ker je opazoval neki zraikoplov, ni pa pri tem zapazil, da s-e bliža parniku torpedni čoln.
Velikanski polom v Olomucu. Olom-uška kreditna- banka ter meščanska pivovarna v Olomucu sta napovedali konkurz. Ravnatelj zavodov, neki Löw, je poneveril velikanske svote, govori se o milijonih. Izdajal je ponarejene menice. ,Na stotine malih obrtnikov je uničenih. Oba zavoda sta bila v rokah nemških liberalcev. Zopet nov dokaz, kako vtrlo dobro zna gospodariti liberalizem s tujim premoženjem. Löw je izvršil samoumor.
v
Štajersko.
Mariborske novice.
Maribor. Dijak IV. gimnazijskega razreda Brumen je dobil Škrlatico ter je v mariborski bolnišnici. Njegov razred nima en teden šole in so tovariši v tem Času kontumacirani.
Maribor. Dne 12. t. m. je naša e. kr. gimnazija, ki se v .modernem duhu krepko razvija, nudila-nekaj povsem novega:	priredila je gimnazijski rod-
binski večer, v. tej obliki pač prvega vi Avstriji. Povabljeni so bili le sloji, ki so z gimnazijo v neposredni zvezi, to je stariši s sorodniki in znanci, dijaštvo ter učiteljski zbor. Gimnazijska telovadnica, kjer se je prireditev vršila, je bilia do zadnjega prostorčka polna — blizu 10QI0 oseb. In nastopila je gimnazijska godba, ses-ta-vljena iz samih dijakov-gintnazijcev; (26 „mož“) in je izborno igrala osem glasbenih komadov, samih težkih skladb iz oper in overtur, igrala tako, da so slušalci kar strmeli, ne misleč, da je kaj takega sploh mogoče. In pomislimo:, naučili so se bili vseh točk dijaki sami, -tudi dirigent je bil vedno le gimnazijec-dijak (Pahor). Vrhu tega sta dva dijaka predavala o snoveh, ki sta jih priredila sama : osmošolec Curin je gladko in točno govoril o Shakespea-reju, neki .malček iz III, razreda pa je predaval o bitki pri Visu. Pri vseh točkah ni bilo ploskanja ne konca in ne kraja. Spregovoril je tudi ravnatelj dr. Josip Tominšek, prireditelj tega večera, osvetljujoč pomen prireditve in vabeč stariše, naj se obračajo zaupno do gimnazije.
Maribor. Trgovsko in obrtno društvo sklicuje dne 24. marca II. sestanek ter vabi vse slovenske trgovce in obrtnike na ta večer. Predavalo se bode o
železniških tarifih, torej vsi iz Maribora na ta večer v Narodni dom.
Maribor. (Slovensko gledališče;.) Z#, prihodnjo igro „[Quo vadiš?“, ki se vprizohi prihodnjo .nedeljo, dne 22. marca 1914, ob pol 8. uri zvečer, v Narodn. domu, vlada po mestu veliko zanimanje ter se je že začela predprodaja vstopnic. Opozarjamo ponovno sl. občinstvo iz okolice v prvi vrsti, da se blagovoli prav pridno poslužiti predprodaje, da ne bo na dan predstave moralo oditi radi pomanjkanja prostorov. Predstava je podobna igri „V- znamenju križa“, ki bo pa imela sicer še večji -efekt kakor .„V zhamenju križa.“ Torej urno in brez odloga si najročite še vstopnice!
Celjske novioe,
Celje. Dne 16. marca je bil obsojen na 6 let težke ječe Alojzij Godler iz Ziagrebab ker je ukradel dne 15. decembra 1913 125 K gostilničarju Ivanu Bogoviču, Bil je že 13krat predkaznovan, lOkrat zaradi tatvine.
Celje. Gostilničarska; zadruga ima- v okolici sedaj popolnoma slovensko lice. Nemškutarji so prišli v manjšino. Zato je načelnik Wob-ner odložil načelstvo. Dne 16. marca je bil izvoljen novi načelnik in bi-cer gospod Confidenti iz Zjavodne, za podnačelnika pa gospod Susterič iz Teharja.
Celje. Mesarska zadruga za celjski okraj je i-mela dne 15. marca volitve. Slovenci so dobili samo dva glasa manj, kakor nemškutarji; lahko bi bili dobili večino, če bi prišli vsi. Na občnem zboru se je sprejel sklepa, da se v bodoče kaznuje vsak 'Član z globo 10 K, če ne pride volit. To bo menda Izdalo, da v bodoče pridejo vsi Slovenci volit.
Drugi kraji.
Jarenina. V nedeljo, dne 22. marca, bo popoldne tukaj važen gospodarski sestanek, združen z občnim zborom Posojilnice. Govorita Vlad. Pušenjak in 2ebot.
Ljutomer. Ljutomerska podružnica Südmarke prireja od časa do časa svetlopisne predstave, da bi zvabila več Slovencev, v svoje mreže, Nemci in nemškutarji bi morali hvaležni biti, da smejo na slovenski zemlji od Slovencev zaslužen kruh jesti. Oni pa hočejo s pomočjo Südmarke spraviti Slovence z njih posestev, da bi bili tujci gospodarji, domači Slovenci pa samo njih hlapci.
Ptuj. Kakor že v Ormožu, bi ljudi pri nas vsak liberalni advokat rad bil predsednik čitalnice, posojilnice, politični vodja in rad imel kar vse stranke v svoji pisarni. Bije se že dolgo časa hud boj med liberalnimi „voditelji“,, kateri pa je postal posebno vroč, odkar je prišel k nam soustanovitelj Narodne stranke dr. Gosak. Mož bi rad cel ptujski o-kraj pobasal v svoj žep, zato- je dal na hišo, v kateri ima pisarno, napraviti vse polno tabel in kažipotov, da bi kdo ne zgrešil njegove pisarne, sili v čitalnico in posojilnico, po vseh farajh v okraju pa prodaja svojo „učenost“ v obiljiki predavanj o balkanski vojski, pri kateri priliki seveda '„imimogrede“ poagi-tira za liberalno stranko. O primerni priliki želi tudi postati in ostati — „kandidat.“ Moža nič ne moti, da se ptujski liberalci hudomušno posmehujejo njegovi „gorečnosti“, pozabil je tudi na žalostne skušnje leta 1907 v. Posavju; on ima dva cilja; pred seboj: postati premožen odvetnik in poliberalitli cel o-kraj, a dela — račun brez Krčmarja!!
Leskovec pri Ptuju. Izobraževalno društvo v Leskovcu ima v nedeljo, dne 22. marca,, 'takoj po ranem sv. opravilu, svoj redni letni občni' zbor. Udje, pridite v obilnem številu! Občni zbor se vrši v ka-planiji,
Ponikva. Za postajenačelnika pride k nam re-vident Josip Mohorko iz Zid. Mosta.
St. Ilj pri Velenju. Na praznik, dne 25. t. m., je pri nas po sv. maši shod S. K, Z, Poročat pride državni in deželni poslanec dr* Verstovjšek. Kmetje, udeležite se vsi shoda!
Šmartno pri Velenju. ‘ Po večernicah na Marijin praznik, dne 25. marca, imamo v Dr uši v. domu občni zbor bralnega društva. Na občnem zboru bode govoril poslanec dr. Verstovšek.
Velenje. Dne 12. marca smo bili na obč. zboru posojilnice v Šoštanju. Ker ni bil občni zbor ob 10. uri sklepčen, se je začel Še le ob 11. uri. Pred par dnevi pa dobim v roEe „Zadrugo“, v kateri je občni zbor razglašen; tam pa stoji, da, se vrši drug občni zbor čez pol ure. Gospoda zastopnika; celjske zveze, kateri nam je na občnem zboru bilanco bral Kakor kak učenček II. razreda ljudske Šole brez vseh pojasnil, za ka-tero „težko duševno delo“1 bo liberalna zveza poslala primeren račun, vprašamo, ali je razglas pravilen, ali pa postopanje na, občnem zboru. Krivda liberalne zveze je, da se tako povtrŠno postopa in bi okrožno sodišče, ako bi se računski zaključek tudi potrdil, moralo razveljaviti nepravilen obč. zbor. To bi bilo tudi dobro pribiti v „JSlov. Nar.“, g. Kunej.
Šoštanj. Svojim očem nismo mogli verjeti, ko smo brali v „iSlovenskem Narodu“ napad na dr. K. Verstoivšeka in VI. Pušenjaka radi tega, ker sta se na izrecno željo članov udeležila občnega; zbora naše posojilnice. Gospod Benjamin Kunej, ki je na občnem zboru molčal kot grob, ni znal nič povedati in je le bilanco prebral, kar bi lahko storil visak, ki le zna brati, pusti omenjena gospoda napadati, in sicer na pravi neresničen način, ne pove pa nič o dohod-
kih in stroških dunajske hiše. Dopisnik v :„|Slov. Narodu“ trdi, da je posojilnica sanirana, ne pove pa, da je že letos zgube v bilanci 71.000 K in zgubo bo imela posojilnica vsako leto, dokler bo- imela hišo; na Dunaju, katero je baje na podlagi „Slabih informacij“ kupil dr. Kukovec. Sanacija je mogoča le na ta način, da prispevajo vsi člani primeren znesek, kar so pripravljeni tudi storiti in k,ar bi jjunaški Sokol Benjamin Kunej lahko slišal od članov, ako bi upal priti med nje.
Šoštanj. Naše mesto je tudi proti proporcu. Že vemo, zakaj !
Šoštanj. Naši marljivi diletajntje igrajo vi nedeljo, dne 22. marca, narodno -igro „jLegijonarji“, — dne 5. in dne 19. aprila pa nadalievianje te igre ^Rokovnjači.“
Slovenjgradec. Posestnikov sin R. Blatnik je podiral v gozdu svojega očeta s pomočjo dekle Mar. Ocepek veliko drevo. Ko se je drevo že nagibalo, je zaklical dekli, naj se umakne. -Toda prepozno! Pre-dno je Ocepkova skočila na stran, se je drevo že podrlo in jo s tako silo zadelo na desno nogo, da ji je st-rlo kost. Hudo ranjena je poiskala pomoči v bolnišnici.
Slovenjgradec. Dne 19. marca je pri re J ilo v tukajšnji okoliški šoli „Zgodovinsko društvo“ predavanje o ustoličenju koroških vojvod. Primerno je l'ilo, da se je prvo predavanje o tem vršilo tukaj, zakaj slovenjegrajška okolica je dolgo spadala v političnem in cerkvenem oziru poid Karantanijo. Prof. dr. Kovačič je v svojem govoru razložil pomen zadnjega ustoličenja z ozirom na osebo Ernestovo in takratne i olitične razmere, kakor tudi veliko važnost stare Karantanije in njenih vojvod -za nemško- cesarstvo in vzroke, vsled katerih je zmisel obredov pri ustoličevanju sčasom obledel in je ustoličevanje sploh prenehalo. Razkosavanje Karantanije je bilo vzrok, da se je ta močna slovenska dežela tako ponemčila.
Šmartno pri Velenju. Tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo ima dne 25. marca po večernicah svoj redni občni zbor v Društvenem domu. Govorit pride naš poslanec gospod dr. Verstovšek Pridite, udje in meudje, v prav obilnem številu!
Griže pri Celju. (Smrtna Kosa.) Tukaj je umrl Jernej Piki, oče našega uglednega župana. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
Braslovče. Na cvetno nedeljo, dne 5. aprila, i-ma braslovško dekliško okrožje svoj občni zbor. Na zborovanju, ki bo v Braslovčah popoldne po večernicah, bo govoril dr. Hohnjec.
Hrastnik. Tukajšnja kemična tovarna je prišla v slovanske roke. Kupila jo je in sicer baje za 30 milijonov kron neka Češka industrijska družbia, katera hoče postaviti poleg tudi tvornico za sukno.
Brežice. Poučno predavanje s skioptibnimi slikami o alkoholu in njega učinkih bo v Narodnem domu v nedeljo, dne 29. marca, popoldne. Govorit pride predsednik ,JSv. vojske“ za Štajersko, č. g. prof. dr* Kovačič iz Maribora.
Koroško.
Celovec, dne 18. marca}. Skromno število 130, a za celovške razmere povoljno, se nas je zbralo ta večer v veliki dvorani hotela Trabesinger k proslavi 5001etnice zadnjega ustoličenja na knežjem stolu koroškega vojvoda. Prišel je tudi poslanec Grafenauer in iz Maribora prof. Kovačič ko-t za-stopnik „Kg. društva.“ Gospod kanonik dr. Josip Gruden iz Ljubljane je v lepo zasnovanem govoru razložil velik pomen' ustoličevanja koroških vojvod, dotaknil se raznih razlag teh obredov med nemškimi zgodovinarji in pokazal, da je to ustoličevanje pristno slov.a/nska u-redba, sevedal s poznejšimi prihlfinami, ki So nastale pod vplivom krščanstva in obredov pri kronanju nemških kraljev,.
Skrajno mučno je,
če si vkljub naporu ne moreš udušiti hudega kašljanja kot na primer pri predavanju itd. Da se izogneš vsaki tozadevni zadregi, vzemi sabo škailjico Faysovih pristnih Bodenskih mineralnih pastilj in kašelj bode v kratkem pojenjal. Škatljjica Faysovih pristnih mineralnih pastilj stane le K 1.25.
Ustnica uredništva
B. R. Premalo stvarno. Tudi slog je pod kritiko. Ideja je bogata, torej na delo! Pozdravljeni!
Liliisko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu oö Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri raeijonelnem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lili t <	-< „Manera“. Dobi se povsod v tubah po
70 vinarjev.
Župnik Kneipp plemeniti ci©¥@k®§lub
je spojil svoje ime s Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, ker je KaShreinerieva okusna, igrava in resnKno ljudska kavina pi jata.
Pozor
ob tel draginji: Že 23 Bet vedno enako poceni ter uš v ceni nikoli poskočila!
Kathreiner Jev zavoj sa 10 vinarjev dà 20 skodelic.
pljučne bolezni
Vse obolelosfi sopilnlh organov
oslovski fedšelj.navfldnikašelj.prehlajenje.MMeiicalii ÄS«^SÄdno'z SIROLIN "ROCHE
99
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-n& fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Manjše kmečko posestvo s hišo in 2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na uprav,ništvo „Straže.“
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Darujte za Slov. Stražo !
Kdor
je s svojim
felodcem
m crevom ezadovoljen
jemlje naj£6jdn£nekaj časa DrmedTrauba želodčni prašek
(jASTRICIN
Učinek preseneteljiv ■ Dobi se v vseh apotekah.
B Velika sjsatlja slane 3 Kr.
B GLAVNA ZALOGA:
fjS Sternapoteka.Dunaj.lV.
R Favoritenstrasse25.
Prospekti gratis in franco.
Zdravniki dobe za poskušnjo Oastricin
^ brezplačna*" i
V Mariboru se dobi v lekarnah : Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf-, Al. Sirak a, V. Savost-a in V. König-a.
Na predaj je lepo posestvo, ležeče v lepi legi, vse v najboljšem stana. Pri hiš je lep, mlad sadonosaik, hmeljišče z moderno snš iniio Lastnik poda Datančneja pojasnila glede kapne cene in dragih ugodnost-. Več poveta Janez in Marija Lesjak, posestnika v Studencah, Ždeč.
Goliča in deboli vrat
se odstranita na prav zanesljiv način brez jeda, brez medicine že v nekster h dneh. Pišste na: ^arnce&us* kem. labor. Šterabsrg Moravsko. Pismu pr Ježite dve znamki do 10 vin.	228
Krasno .posestro
19 minut od Šoštanja oddaljeno, katero obsega hišo, obokano gospodarstvo poslopje za 15 glav živine, obokane svinjake, kozolec s okni ter mlin komaj 30 korakov od hiše, je po ceni na prodaj. Posestvo leži popolnoma v ravnini in meri 18 ha 33 a 63 m2. Kdor želi kupiti res lepo posestvo, naj ne zamudi te ugodne prilike. Natančnejša uojasnila daje g. Fran Rajšter v Šoštanju.
Viničarska šola v Bargvalda
pri Mariboru išče hlapca do 1. aprila. Mesečna plača 18 kron.
Dobro. Po ceni
Velika zalega ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Mustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura	K	3
Pristna srebrna ura	K	7
Original omega ura	K	18
Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta	K
Poročni prstani	K
Srebrne verižice	K
50
Večletna jamstva,
Nas!. Dietinger
Thiod. Felirenbech
urar in očalar
Maribor, Sosposks ulica 26 j Kupujem zlatnino in srebro.
•vmmssssEsgmgmemsmm-
Trgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki :
Franc Košene
Celje, Narodni dom.
Pristno domače detelj no seme
Tsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobite po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in dt-želnimi pridelki na debelo in drobno.
Žalujoči ostali.
im
Pozor I U RE
rep^sfrtu® n pismenim Jumstwom:
Pristna srebrna nra K 7‘—
Pristna srebr. ura ženskaKT'— Pristna srebrna verižicaK2-—
Pristna srebrna verižica_
damska K 3'40
“T~r~r~TK28^
v»
Ker sem kupil iz Svice celo-tovarniško zalogo bom proda-repasirane ure po zelo nizki ceni.
Gčale 1 Budilke I Uhane !
Urar» očalar io
sfatar -
Fmü-Bures Maribor
Tesetiiofowa cesta št» 39
Za premnoge dokaze sočutja ob smrti našega predragega, nepozabnega očeta gospoda
Jerneja Piki
Zahvala.
usojamo si tem potom izreči vsem najsrčnejšo zahvalo.
Zlasti si pa štejemo v dolžnost se še posebej zahvaliti precast1 ti duhovščini iz Žalca in Griž; gospodom učiteljem in gospodičmam učiteljicam iz Griž, ki so s šolsko mladino blagega pokojnika spremljali na zadnji poti; gg. pevcem in gg. pevkam za ganljivo petje ob odprtem grobu; sploh vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo nepozabnega rajnega na zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena zahvala. Bog plačaj vsem stotero.
Griže, 16. marca 1914.
r
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga w Celju
r»egisti»<t>vana aseiclirug-ai 25 032a©j©sni$ia jg&aaaslrsroxsa
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li ß?Qj Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po <31	/© iztirjanje, daja prednjeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije
... '	po najkulantnejših pogojih. =====-—

N
l :
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovapa zadruga z eteom. zaveza
Obrestuje hranilne vloge po
A'\o
*» 12 0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Eeatui davek piača posojilnica sama.
Dale posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -
v lastni hiši (Hotel «Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9,1. nadstr.