Naša gospodarska organizacifa. >—g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Učit. društvo Ljutomer 300 Din; Savinjsko učit. društvo 160 Din; Mestna dekliška osn. šola Ptuj 75 Din namesto venca na grob umrli učit. vdovi M. Kocmutovi; Stanko Vičič, Sv. Lovrenc n. Poh. 12.50 Din; Zacherl Fran, Ljutomer 10 Din; Celjska posojilnica 250 Din; Ela Fizolič in Tomažič Janez, Tinje 30 Din; Karl Vollmaier,- Pernice 10 Din; Posojilnica v Vitanju 50 Din; Posojilnica v Mariboru 1500 Din; Učit. društvo za marenberški okraj 1 obveznico drž. posojila a 100 Din (IX. 1925). — Vsem darovalcem iskrena hvala! — M. Kožuh, blagajnik. —g Učiteljska samopomoč. V teh dneh prejmejo člani položnice za 4 smrtne slučaje (95.-98.) od 1. januarja 1925 do danes in sicer: Kristina Berthold Pilštanj, Karl Gaischeg Maribor, Ivan Thu¦ffla Prevalje in Marija Feigel Sl. Bistrica. Članski prispevek za vse smrtne slučaje je Din 8*50, za učiteljske pare dvojno Din 16*50. Nekateri plačajo manjše zneske, ker jih ne zadene plačilo za 1 ali več smrtnih slučajev. Tistim pa, ki so ostali že od prej kaj na dolgu, se je prištel zaostanek k sedanjemu članskemu prispevku. Društvena uprava prosi vljudno, da vsi prav kmalu nakažete zabilježene zneske. Zamudniki povzročajo pisarni veliko nepotrebnega dela, blagajni pa občutno škodo. Bili so slučaji, da je iz zaostankov narasel večji znesek. Na plačilni opomin je prejela društvena uprava od zamudnika sličen odgovor: »Izjavljam, da izstopam iz društva.« Dolžnega zneska seveda ni poravnal. Ali je to tovarisko? Kje je stanovski ponos! Ta član tudi društvenih pravil ne pozna. (Glej § 9. oddst. d!) — Dalje prosim tiste, ki so se že priglasili za sprejem v U. S. in so že tudi prejeli položnice z obvestilom o sprejemnih pristojbinah, da nakažejo te zneske. Z novimi, oziroma popravljenimi pravili, katera bodo vsak čas potrjena od politične oblasti, se zviša posmrtnina in vsled tega tudi v precejšnji meri sprejemne pristojbine. Hitite z nakazili! — Opozarjam še člane, ki plačujejo sprejemne pristojbine v mesečnih obTokih, naj zneskov za zdaj prejetih položnicah ne odračunajo od skupne vsote sprejemnih pristajbin, ker s tem zneskom poravnajo le redni članski prispevek za smrtne slučaje. — Učit. samopomoč ima danes — 27. IV. 1925 —'1046 članov. Ocene. —k Dr. Henrik Steska. O javni upravi, upravnopravna in upravnopolilična razmotrivanja. V dodatku: Pravilnik Upravnega sodišča za Slovenijo. Splošna knjižnica, zvezek 53. V Ljubljani J925. Založba Zvezne tiskarne m knjigarne. Strani 176. Cena broš. Din. 28, vez. Din 36. Ta spis ]ti za nas Slovence novum, ker nismo še imeli knjige o javni upravi, kf bi raztnotrivala predmet iz upravnopravneKa in upravnopolitičnega stališča. Dr. Henrjk Stoska, avtor te knjige je član in orRani'zator Upravnega sodišča za Slovenijo ter docent lin eksaminator za ta predmet na naši univerzi. Zato lahko mirno rečemo, da je spis prlšel izpod peresa enega najbolj poklicani'h mož. V tej knjigi objavljena razmotrivanja se naslanjajo deloma na predavanja, ki jih je avtor imel na juridični fakulteti naše univerze o občnem upravnem pravu (o pravnih osnovah, o ustroju in postopanju uprave; deloma so bila objavljena v krajši obliki že v> nekaterih naših publikacijah. Avtor je izbral oiia vprašanja, ki bi utegnila biti važna zlasti sedaj pri preureditvi državne uprave, samouprave in upravneiia sodstva v naši državi, kakor tudi one, ki so potrebna za pravilno pojmovarije upravnih pojavov sploh. Vsaka razprava je satna zase zaokrožena enota, in se tičejo v njih razmotrivani predmeti1 načinov in sredstev uprave, dalje načinov decentralizacije uprave s posebnim oziiom na našo državno upravo, potem raznih vrst samouprave in zlasti potem raznih vrst teritorijalne samouprave, nadalje upravnih činov kot oblik, v katerih se pojavlja javna uprava, in končno upravnega sodstva vobče in njegove ureditve v naši državi. Da se bolje spozna poslovanje upravnih sodišč, je avtor dodal še pravilnik upravnega sodišča, ki' ga je sestavil kot član tega sodišča na podstavi več nego enoletnih izkušenj pri tem sodišču in ki se nahaja dosedaj Ie v rokopisu. S tem pravilnikom bo gotovo ustreženo v veliki meri rk. odvetnikom in drugim pravnim zastopnlkom iz politične, finančne in sodne uprave, ki imajo pcsla na našem Upravnem sodišču za Slovenijo. Ker je knjiga izdana v žepni izdaji (v obliki nialega formata Splošne knjižnice) bo še posebno praktična in priročna za imenovane inttresente kakor tudi za akademike-juriste, katerim bo knjižica posebno dober pripomoček za studij javne uprave in za državne izpite. Ce dodamo še, da obravnava knjiga aktuclna vprašaiija, tičoča se upravne organizacije naše države kakor vprašanje decentralizacije drž. uprave, nadaije vprašanja teritor.ljalne samouprave in da govori o državnem svetu in o upravnih sodiščih in niegovih kompetenc, bo jasno, da bo knjiga izredno mformativne važnosti tudi za praktičnc jur.iste, politike in poslance. Vspričo obsega in okusne opreme knjige je cena direktno neznatna. —k Novo Sunce. Kako je več prošlo 12 godina od smrti dr. Gustava Gaja urednika i izdavača »Novoga Sunca«, koje je početkom rata nakon njegove smrti obustavilo izlaženje, odlučilo je Fsihočko društvo u Osjeku ponukano sa v.iše strana izdavati list pod istim imenom, kao mjesečtiik za znasrtveno proučavanje supernormalnih psihičkih fenomena, te če donašati stručne prikaze iz područia hipnoze. sugestije, telepatije, Ijekovitojf magnetizma, spiritizma, astrologije, teozofije, indijske filozotije Yoga i adepta 1 t. d. kao i zabavno štivo toga područja. Društvo si je osiguralo saradnju prvih stručnjaka te nav.ke iz Zagreba. Ueograda, Ljubljane, Sarajeva i Dubrovnika. List če polaz/ti svojim putem puštajuč političko i vjersko mišljenje, a bit če udaIjeno od pogubnih uloga raznih šovena i vierskih zelota. Cijena je listu u pretplati Din 100.(12 brojeva) a pojeditiom broju Din 10. Dobavlja se pi-tem uredništva Osijek I. Reisnerova ul. 75. Uredjuje ga i potpisuje kao odgovorni urednik Ahmed Knopp. Štampa se u štamparjji A. Rott. Kako če prvi broj skoro i-ziči iz tiska, to čemo se onda svratiti na pravac njegovog pisanja. —k Dr. Iv. Lah. Knjiga spominov. (Ječe, Moja pot, Dan 1914). I. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Strani 163. Broširan Din 35, v eelo platno vezan Din 45, poštnina 2 Din več. »Prva poglavja teh spominov so pisana v taboru v Mittergrabern na Nižjem Avstrijskem spomladi 1916. Pisal sem jih ob svoji postelji v onili dneh polnih nad in pričakovanja, ko so onemogli nemški napadi pred Verdunom in se nam je zdclo, da nastaja v svetovni borbi1 velik preokret. P.isal sem kakor sem se spominjal. Skrival sem svoje zapiske v postelji in sem jih pri odhodu srečno rešil. Podajam jih tu deloma neizpremenjene. Pozneje se mi je zdelo potrebno spopolniti te dogodke s podatki, kako je rastla naša predvojna generacija, kako je iskala pozitivnega programa in kako se je iz tega mladega kipenja razvil naš jugoslovanski' nacijonalizem. ki je končno leta 1924 objel vse naše slov. pokrajine. Mislim, da se bodo mnogi radi z menoj spominjali teh časov. Bil sem v sredi našega boja, obdan od neštetih znanih in neznanih sobojevnikov, ki so vsak na svojem mestu delali za našo skupno stvar. Dogodki so nas prehiteli. Ni mi bilo treba ničesar niti olepšavati niti pretiravati. Bilo je tako. Čas beži in na marsikaj smo že pozabili.« Tako piše Lah v predgovoru k svojim Spominom, ki nam osvežujejo baš one dogodke, katerih naši dosedanji vojni memoari Pivkovi, Matičičevi ali Feiglovi prav malo ali nič ne omenjajo divjanje germanskega terorja v zatedju in trpljenju naših ljudij po ječah in taboriščih. Knjiga je opremljena z Lahdvim portretom ter karikaturami, Podrekarjevimi, ki je narisal tudi naslovno stran. Priporočamo je prav toplo. -k Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov iu Slovcncev. Sestavil profesor Silvin Kranjec. Cena 18 Uin, v platno vez. 24 Din. Založila Jugoslovanska knjigama v LjubljanL Ta kronološki pregled skuša podatf jugoslovansko zgodovino, ki je vsled naše politične razcepljenosti zelo malo pregledna, v čim enostavnejši in preglednejši razvrstitvi. pri čemer upošteva poleg političnega razvoja tudi najvažnejša kulturno zgodovinska dejstva. Namenjen kot repetitorij predvsem srednješolcu, ki se pripravIja na nižji ali višji tečajni izpit, bo lahko služil v pregledno ponoviitev tudi1 visokošolcu. učitelju in vsakemu. ki se pripravlja na razne spreiemne ali usposobljenostne izpite, kjer se zahteva poznanje domače zgodpvine. Kot repetitortj bo pa knjižica omogočila tudr izobražencu v praktičnih poklicih, zlasti časnikarju in predavatelju, ki se ne utegne baviti z obširnejšo zgodovinsko knjigo ali pa hoče le hitre informacije o trenutno pozabljenem imenu ali letnici, lahko orijentaciio v naši preteklosti. Zato navaja tudi najvažnejše dogodke v dobi po ujtdinjenju ter ima pridejano obširnejše osebno in stvarno kazalo ter pet rodovnikov jugoslovanskih vladarskih rodbin. ki jih sicer ne dobimo v slovenskih zgodovinskih knjigah.