PoStnina plaCana v gotovini Ishaja v ponedeljek in peiek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7"50 Din, za inozemstvo 20Din Rrtčun pri poštnem čekovnem zavodu št. 1Ü.666. Jlova &oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po taiifu. Rokopiii se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po moinosti. Štev. 28. Celje, ponedeljek 3. aprila 1933. Leto XV. DRAGO ŽABKAR: Luksuzni davek in naše gospodarstvo (Konec) Točka 00. našteva vabila, posetn?- C8 in jedilne liste. V teh predmotih je mogoča velika razlika. Vabila so lahko res luksuzno opremljena, so pa lahko tudi v zelo skromni obliki, Prav, ee se že smatrajo luksuzno opremljena vabila na pojedine in plesne prireditve za luksuz, ne more- jo se pa smatrati za luksuz vabila na razstave, prodavanja, predstave itd. Posetnice v navadni obliki so da- nes predmet vsakdanje uporabe kul- turnega Cloveka in brez dvoma nc morejo spadati pod luksuz. Tako so ne morejo smatrati za luksuz tudi jcclilni listi. Ti so za vsak že srednji gostilniški obrat nujno potrebni in spadajo v njega kot se- staven del. Ali naj morda uvedemo zopet navado, da bodo natakarji na prste naštevali jedila? Jedilni listi so najboljsa kontrola cen od strani go- stov, oni so postali mednarodna po- treba. Tudi pri teh pride v poštev tujski promet. Prav pa je, ako spa- dajo pod luksuzni davek res luksuz- no opremljeni jedilni listi za privat- ne luksuzne pojedine in za draRe- bare. 10. Pod točko 95. je navedeiio, da spadajo pod luksuzni davek vse ine- hanične priprave za sviranje, piani- ni. Tu je nevarnost, da bi se sma- trale za luksuzne predinete vse vrste glasbil in je vsled tega potrebno, da se dostavi še besedilo »z elektrifnim ali pnevmatičnim pogonom«, no pa glasoviri, pianini in vse vrste in- strumenti, na katerih se svira z ro- kami ali ustmi. Za luksuzne predinete se smatrajo izdelki iz zlata in platine, iz srebra, pozlačeni, zlati okrovi za ure in zla- ta ohištva ur. Tudi tukaj hi se mo- rali izloCiti vsi srebrni in pozlaceni predmeti, ako niso v vezi z dragi- mi kamni in biseri. Za luksuz se smatrajo vsi galante- rijski predmeti, noži in nožiči ka- kor tudi britve v vezi z najfinejso tvarino. Ta pojrn je zelo öirok. Luksuz so vsi'radionparati, gra- mofoni, fotografski aparati in avto- niobili in končno otroške igrače. Iz vsega se vidi, da je zakonodavec odnosno uredbodavec uvrstil ined luksuzne predinete vse polno pred- ^6- . SARGOV \ metov, ki jih današnji kulturni čio- vek neobhodno potrcbuje. Pred 50. ali več leti se je moglo smatrati te predmete res za luksuz, ker so bili v rabi le za majhen in še to premož- nejSi sloj prebivalstva. Nemogoče je danes, pa naj bodo še take uredbe, iti nazaj v primitivnost. Največji ob- Cutek krivice pa izzove v opazovalcu dejstvo, da je z uredbo o pobiranju luksuznega davka naravnost podana možnost in podlaga za dvakratno, in to občutno pobiranjc tega davka. Pridobitni sloji so si v svesti, da doprinaSa vsako novo obdavčenje ponovno podražitev. Podražitev pa irna za po.sledico zmanjSanje kupne moči koiizunientov. Država, ki hi pridobila z luksuznim duvkom le ne- znatno vsoto 'za svoj proračun, bi na (trugi strani utrpcla velike zneske na carini in pridobnini. Že vsled te- j ga pričakujejo pridobitni sloji, da bo vlada uvidela škodljivost tega dav- ka v sedanji obliki in revidirala uredbo m spisek. Zbornico za trgo- vino, obrt in industrijo v Ljubljani pa, ki je sicer že 1. oktobra 1932 na- pravila. pismeno y.redstavko osmlnji vlai, prosijo, da to predstavko po- novi in dokaže, da je vsaka nadalj- na obremenitev pridobitnih slojev nomogoča, ker se bremena ne dajo več odlagati na ramena konzumen- tov, kajti tudi ti so do skrajnosti iz- črpani. F. J.: Nacionalna zavest, kje si? LAŠKO, 2. aprila. Nekdanji »Markt Tüffer« je izginil ob preobratu in iz nekdanje posto- janke »des Dranges nach Osten« jo postal a ena najjačjih postojank ju- goslovenske miselnosti. Dvoglavi av- strijski orel so je zaril z zlomljenimi peruti v grajske razvaline nekdanjih nvstrijskih grofov in na sinjem ob- zorju je razprostrl krila »Sokol«, ta simbol slovanske sile. Na klečeh raz- bitih, proti vzhoclu stremečih valov pa si jo zgradil gnezdo, kot simbol zmagoslavja in v veCen spomin poz- nim rodovom na hrabro sinove naše rodne grude in na potoke krvi, ki so jo prelili na oltarju domovino. To ponosno gnezdo, ta monumen- talni dom je pod streho;' niso se stra- šili naši Sokoli in Sokoliči ne mate- rijelnih ne fizičnih žrtev za dosego tega cilja. Toda oster veter svetovne gospodarske krize je zavrl polet na- šega Sokola in usahnili so viri za smotru dostojno notranjo opremo te- ga doma. Mestna obCina je priskoči- la na pomoč s podporo 100.000 Din, približno toliko pa še nianjka do tre- nutka, ko bo zaplapolala z dovršene- ga dotna jugoslovenskn zastava. Is- kajoo izhoda iz tega težkega položa- ja, se je obrnil Sokol v Lažkom na vso občine v državi s pi-oanjo, da pri- skočijo na pomoč, vsaka s piispev- kom vsaj 20 Din. In glej eudo! Dočim so se tomu klicu odz vale v častnem številu ob- r-ino \7. Ortlmacije, Bosne in He.vc.c- govine, Hrvatske in Srbije, je v celi dravski banovini prispevalo k temu gradbenemu fondu vsega skupaj 12 občin. Po pravici se vprasamo, kje je več- ja bi'atska ljubav? Pri naših bratih tarn doli ob bregovih Adrije, Kolpe, Donave, Vrbasa in Drine, ki so ne- piimerno več trpeli pod grozodejstvi svetovne vojno, ali pa pri nas Sloven- cih? Kakor uam gornji podatki pri- ßajo, še vedno mnogi ne čutijo, da smo vsi sinovi ene matere Jugosla- vije, in da nam mora biti »brat mio, koje vjere bio.« Ne! Tako daleč nas še ni razsvetlil sv. Duh! Toda Cas hi- ti in upajino, da bodo prišlo tudi za Slovence skoraj Binkošti. Monimo, da ni treba klicati v spo- min Golgote vseh onih nacionainih borcev, ki se v dnevih najhujäeg-a te- rorja niso strašili ne konfinacij, ne jcč, tvegajoč celo življenje, javno pri- znavajoč svojo jugoslovensko misel- nost; smatramo pa, da je dolžnost vseh zavednih Jugoslovenov, da se tern borcem oddolžijo s tern, da pri- skofijo na pomoC pri gradnji spome- nika naeionalnoga zmagoslavja. DOMACE VESTI (i Novi državni proračun uveljav- ljen. »Službene Novine« z due 1. t. m. so objavile državni proračun za leto 1933/34, ki jc stopil s tern dnem v veljavo. d Podaljšanje bolniške podporne dobe. Havnateljstvo Okioznega ura- da za zavarovanje delavcev v Ljub- ljani je skloTiilo, da se od 21. marca 1933. podaljša podporna doba od 26 na 52 tednov. Podaljšanih podpor bodo deležni oni člani, ki so bili v teku zadnjoga leta pred boleznijo zavarovani in plačujoči člani vsaj 6 mesecev, ozii'Qma so bili v teku zad- ujih 2 let pred zadnjo boleznijo vsaj 12 mesecev zavarovani, a niso v tern času uživali hranarine in drugih da- jatev zaradi bolezni in nesposobno- sti za delo. Onim zavai'ovancem, ki so izfrpali 20 tednov i^odpore že pred 19 marcem 1933, se podporna doba ni podaljšala. — OUZD v Ljubljani. d Porodnlške dajatve in sezonsko delo. M.inistrstvo za social no politiko jc naročilo, da se pri priznanju po- rodniSkih dajatev ne more Steti član- stva dveh zaporednih sezon, ker to ne oclgovarja zakonitim določilom. Clani pa si po izstopu iz dela lahko sami podaljšajo ßlanstvo in sicer v istem mezdnein razredu, v katerem so bili zavarovani nazadnje. Mora jo pa plačati mesečni prispevek zadnje- V. GABERSKI: I. Streli v Sarajevu (Ie zbirke »Brer slave«) Lepa večerka je bila v nedeljo 28. junija 1914, ko sem bil šel nekoliko posedet v Wienhoferjevo gostilno tik Porte auree, starih rimskih zlatih vrat V Pulju. Ne vom prav, kaj sem Jital, govoril, ali samo mislil, naen- krat je nekaj zaSumolo k nam in čuli smo nepričakovano novico: »Ferdi- nanda in Sofijo so v Sarajevu umo- rili«. Skočil sem pod milo nebo po- gledat, da-li so stoji svet, kajti za- slutil sem, da je to, ako je resnično, tako, da bi ga moglo vsaj znatno premekniti, ako ne celo vreöi s te- čajev. Pul ja se je polotila si Ina nervoz- nost; vsa mornarica je bila pokoncu, civil no prebivalstvo pa zbegano. Ne- kaj jo zavalovilo v zraku. Takoj sem odhitel v Krmpotičevo tiskarno, da bi prišel do telefona. Na potu žo sva se srečala z lastnikom, ki je zahte- val, da se naj takoj priredi posebno izdanje. Tovariša, ki je opravljal dnovnc poslo in si jih splošno zelo lajäal, ni bilo nikjer v mestu; tudi stavca ni bilo nobenega pri roki. Se- veda tudi strojnika ne, kajti vse se je bilo razšlo uživat lepi dan. Še le zvečer smo se sešli, da bi ponoCi se- stavili in uredili dnevnik, ki je iz- hajal v jutro, v normalnem obsegu. Vsi smo bili zelo nervozni. Tisti ve- čer je bil zelo hud. Stenografiranje ob telesonu je bilo brez konca in kra- ja. Zvonec je pel in pel, kajti kores- pondenčni urad v Trstu je imel Že vedno kaj pripomniti. Naposled sem list toliko zbor, da sem ob treh v ju- tro zapustil redakcijo. Ko se opoldne zopet pojavim v tiskarni, me je glavni redaktor Du- dek, iz Olomouca na Moravskem do- ma in Nemec po čustvovanju, straš- r.o nahiTilil. Pisano je gledal in iako zlobno, da sem se ustraSil. Ko ga vprašam, kaj mu je, mi vrže pred noge »Polaer Tagblatt«, ßeS, tu ima- te sedaj hudiCa, Lastnik lista in tiskarne je s slučajnim spremstvom, ki se ga je nekaj nabralo, bil ves skrušen. Pogledam na prvo stran ter se ustrašim pokvarjenoga naslova prek cele strani: »Der Würfel ist ge- fahllen«. Strašno, resnično strašno! Podnaslovi so pa bili v redu. Vse prav in lepo. Le kako je moglo priti do kaj takega! Kako? Mladega me- terja smo imeli; Hrvata, ki je znal zelo slabo nemški. Tistemu som bil napisal vse naslove, da bi jih posta- vil z roko. In nazadnje sem na pose- ben listek napsal še glavni naslov kot vsebino vseh drugih:»Die Wür- fel sind gefallen!« (Korke so padle-) Prosil sem ga, naj jih po tisku še vso pregleda, a jaz sem odšel, ker je hilo sicer vse v redu korigirano. Mla- di mož pa je potem listek z glavnim naslovom nekam založil in jo posta- vil po spominu tisto spako. V redakciji smo imeli precej kra- vala.' Da more v oficijoznem glasilu <-. in kr. vojne mornarice iziti kaj ta- kega! Glavni krivec sem bil zapravo jaz, ker sem bil prezgodaj odšel. Vendar so pa tudi meterju za zlo vzeli, zakaj se ni posvetoval s stav- ci, ki so bili Nemci, ter inteligentni in izobraženi ljudje. Jaz sem bil za- mislil naslov tako: Tisti streli v Sa- rajevu in smrt Ferdinanda in Sofije so kakor igra s kockami. Že v davni starini so jcmali po tri kocke in so jih iz kolihaste posode metali v zrak. Kakor so padle, tako se je odločilo. Sei sem od prepriCanja, da so v Sa- rajevu odločili o velikih rečeh. Meni in meterju so podtikali, da sva so hotela nekoliko posmehovati, ter*so ddmnevali, da je »der Würfel« zanič- ljivo prestolonaslednik. Komaj sem se izmazal; bilo je hudo, ker sem že prej bil moral ustaviti rubriko »Aus dem Süden«, v kateri sem na kratko objavljal kulturne, gospodarske in politiöne reči z avstrijskega juga, ki je bil slovanski. Jasno je, da so me- terja odstavili; za mene se je pa za- deva razvila v odpoved službe. Tako je bil torej meter drugi »Würfel«, tretji sem bil pa jaz. Takoj po dogodkih v Sarajevu je v Pulju vse govorilo, da bo vojna s Srbijo, ker so atentatorji Princip, Ča- brinovič in Grabež s svojo družbo v zvezi s Srbijo. Da se vojni ne da uiti, so trdili nazadnje tudi vojaški kro- gi, ko je ruski poslanik Hartwig v Beogradu pri avstro-ogrskem posla- niku Gieslu dne 10. julija umrl nagle smrti. Marsikdo je namreö domne- val, da so ilartwigu nekoliko poma- gali, in da bo Rusija njega smrt maščevala na srbski strani. Ko pa je predal avstro-ogrski poslanik dne 23. julija srbski vladi hudo noto, ki je zahtevala od Srbije toliko zadošče- nja, da bi se bila ona odrekla svoje suverenosti, če bi bila zaliteve spre- jela, ni bilo nobenega dvoma veC, kaj bo. In dne 25. julija je srbska vlada odgovorila tako, da mirna sprava ni bila mogoča. Na to so so vrstili dogodki kakor udarec za udarcem. Avstrija je na- Stran 2. »Nova Doba« 3. IV. 1933. Štev. 28. ga mezdnega razreda najkasneje v •4 tednih potem, ko so zadnji dan de- lali. To je zakonita pot, po kateri tnorejo tudi sezonski delavci dobiti pravico do porodniških dajatev. — OUZD v Ljubljani. d Plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani bo v petck 7. t. m. ob pol 9. dopoldne v zbornični sejni dvora- ni. Dnevni red Ce naslednji: 1. Poro- fcilo o delovanju Zbornice v prvem tromesečju. 2. Razprava in sklepanjc o zborničnena statutu. 3. RaCunski zaključek zbornice za leto 1932. in poročilo raCunskih pregledovalcev. 4. Noveliranje zakona o prisilni po- ravnavi izven konkurza, 5. Praksa izvajanja zakona o inspekciji dela z ozirom na sedanji položaj obrtni- štva. 6. Aklualna načelna vprašanja davčne politike in davčne prakse. 7. Samostojni predlogi zborničnih čla- nov. d Pies jc danes zopet dobil veljavo, ki jo jo imel v prejSnjih časih, je iz- raz tega, kar nas v notranjosti na- vdaja, triumfiranje nad zemeljsko te- žo, sproščenje od vsakdanjosti, sa- mopozaba in blaženost. Kdor se uda veselju na plesu, mora vsako motnjo pri tern občutiti dvojno mučno in boJestno. In vendar — kollko jih je še vedno, ki pozabljajo samo ob sebi umevno dejstvo, ki b;i jini šepnili v uho: »Predno greš na pies, neguj usta in zobo z Odolom!« Kajti kaj hasne zapeljiv smehljaj, ljubka, očarljiva usta, Co so brez svežosti in čistoče, ki jo lahko nudi samo Odol. Odol je varčen v uporabi, le majo fcapljic zadostuje! Odol je torej po- ceni! d Dunajska vremenska napoved za torek 4. aprila: Izpremenljivo, po- ne'kod še nagnjenje k padavinam, nekoliko topleje. „Šlager" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih ploSč „ „ 1'- Istotam „Rekord*4 manufaktura na obroke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. Celje in okolica c Novi sreski načelnlk v Celju. Za sreskega naCelnika v Celju je ime- novan gosp. dr. Ivan Vidmar, doslej sreski načelnik v Radovljici, in je 1. t. m. prevzel svoje novo službeno mesto. Novi sreski naCelnik se je ro- dil v Postojni. L. 1914. so se njegovi starši preselili v Videm. Njegov oče je bil obCinski tajnik v Vidmu in uradnik v odvotniSki pisarni gosp. dr. Dimnika v Krškem. G. dr. Ivan yidmar je bil po prevratu nekaj ča- sa komisar na sreskem načelstvu v Celju, potem pa je služboval več let v Brežicah kot sreski podnafielnik. Leta 1931. je bil imenovan za sreske- povedala Srbiji in Crni gori vojno in je razglasila delno mobilizacijo. Napovedi vojne so letele križem po zraku. Rusija je potegnila s Srbi, Nemeija z Avstrijci; potem pa so še prišli Francozi in Angleži k Rusom. Nam Slovanom se je zdelo, da nasto- pa sedaj naša doba in da Cas trplje- nja ne bo dolg. Bilo hi Slo hitreje in glajše, če ne bi bilo toliko zmot na naši strani . . . Vsepovsod sama mo- bilizacija. Dočim so vojaki 87. celj- skega polka v Pulju vsaj navidez na- vdušeno brusili bajonete, sem opazil, da je med mornarico dosti slovan- skega mišljenja. Pomorščaki so bili V svojih gostilnali. nekako nespamet- no glasni. Kako je bilo z artilerijo, ne vem; tarn je bilo vojaštvo vseh narodnosti. Takoj po splošni mobilizaciji je komandant mesta in trdnjavo Pulja odrcdil, da se mora vsakdo založiti z živlli za tri mesece; še ljubši pa so mu bili tisti, ki so mesto zapustili. In res so bili vlaki polni. Odhajali smo vsi povprek: mobilizirani, iz- gnani in tisti, ki so se dobrovoljno izselili. Pod utisom mnenja vladajoCih je marsikdo mislil, da bo v treh mese- cih vsega konec. Tako ali drugače. ga načelnika v Radovljici. Vedno je bil vnet sokolski delavec in telova- dec, v Brežicah se je tudi udejstvo- val kot načelnik Sokola. Novi sreski načelnik, ki ga v Celju iskreno po- zdravljamo, je odlično kvalificiran upravni uradnik ter znan po svoji objektivnosti in ustrežljivosti. Za sreskega podnaCelnika v Celju je imenovan g. Anton Svetina, doslej sreski podnačelnik v Laškem. c Proradunski provizorij mestne občine celjske v letu 1933. Mestno na- čelstvo v Celju razglaša: Na podlagi sklepa tukajšnjega občinskega od- bora z dne 24. marca 1933 bo mestna občina celjska do odobritve mestne- ga proračuna celjskega za leto 1933. pobirala vse doklade, naklade in davščine v iznosu kakor jih je pobi- rala v proračunskem letu 1932. Po- biranje obCinske trošarine po odo- britvi iz leta 1932. je bilo mestni ob- Cini celjski dovoljeno z razpisom mi- nistrstva financ z dne 10. Jan. 1933, št. 139 (uradni razglas z dne 3. febru- arja 1933, Stev. 733/1933, ki je bil ob- javljen na tukajšnji uradni deski od 8. februarja do 20. februarja 1933). Proti sklepu občinskega odbora z dne 24. marca 1933 so dopustne pri- tožbe na ministrstvo financ v roku 15 dni, računši od dneva, ki sledi dnevu objavp tega razglasa na tuk. uradni deski. Pritožbe je vlagati pri mestnem nafelstvu. c Krajevna organizctcija JRKD za Celje-okolico je priredila v soboto 1. t. m. zvečer v gostilni g. Belaja v Po- 1 ul ah dobro obiskano predavanje o živinoreji. Navzoči so z zanimanjem sledili izvajanjem sreskega veteri- narskega referenta g. Maksima Sri- bar j a iz Celja. V nedeljo 9. t. m. ob 15. bo nadaljevanje predavanja pri posestnici J. Zgombovi v Košnici. r Predavanje o živinoreji v Vojni- ku. V nedeljo 2. t. m. dopoldne se je vršilo v gostilni Kolar v Vojniku tretje, zaključno predavanje sreske- ga veterinarskega referenta g. Maksi- ma Šribarja, ki je predaval o živino- reji, o prvi pomoCi pri obolenju živi- ne, o raznih pospoclarskili vpraSa- njih in o državni politiki. Prodava- nja so bila dobro obiskana in so po- slušalci z zanimanjem sledili izvaja- njem predavatelja. c Sokolska mladinska telovadna akademija, ki se je vršila v soboto zvečer in nedeljo popoldne v Mest- nom glcdališču, je bila zlasti v ne- deljo dobro obiskana. Na sporedu so bili nastopi dece in narašCaja obeli spolov ter deklamarije. Izvedba spo- reda je bila zlasti v nekaterih točkah prvovrstna, eksaktna in učinkovita. Užitek je bilo gledati sokolsko mla- dino, ki pod vodstvom požrtvovalnih vaditeljev in vaditeljic zelo razvese- ljivo naproduje. Uspoh akademije je lah'ko Sokolskemu druStvu v Celju v ponos. c Izredno zanimivo predavanje. Drevi ob osmih bo predaval na Ljud- skem vseu&ilišču v risalnici meščan- ske sole znani afriški raziskovalec g. dr. Viktor Lebzelter, vodja antro- pološkega oddelka državnega nara- voslovnega muzeja na Dunaju, o predmetu: »Dve leti med Bušmani v pu^čavi Kalahari in pri črnih kme- tih dežele Ovambo«. Predavatelj je bival od 1. 192G. do 1928. pri Bušma- nih in rodovih Ovambo ter je izvrSil dalekosežne študije o predzgodovini Južne Afrike. Številne krasne ski- optične slike bodo kazale ljudi, po- krajine, favno in floro teh predelov. Opozarjamo ponovno na to izredno zanimivo in poučno predavanje. c Na veliki petek 14. aprila ob pol 20. bo v Mari jini cerkvi velik kon- cert, na katerem bo izvajalo Celjsko pevsko društvo prekrasni oratorij nesmrtnega Haydna »Sedem posled- njih besedi Kristusovih s križa«, za Koli, zbor in orkester. Orkestralni part igra orkester Celjskega godbe- ncga društva, pomnožen z ufiitelj- stvom in nekaterimi gojenci Glasbe- no Matice. V solo-kvartetu pojo ge. Golobičeva in Rajhova, gosp. Živko, koncertni tenor iz Maribora, ter g. Fink. Koncert bo nedvomno velik do- godek za naše mesto, zato priCaku- jemo, da bo cerkev nabito polna. c Lntkovno gledališče Sokolskega društva v Trbovljali bo gostovalo v sslehkjO' palmira -mlU naplaih üalo-poÜ äxPuukyuz Lepo- Celju v nedeljo 9. t. m. ob 13.30 in 10. v veliki dvorani Narodnega doma. Obakrat bo uprizorilo lutkovno igro »Marbuel, peklenski sluga, groze in smeha polna igra«. Cene sedežov 8, G, 4, stojišče 3 Din. Otroci in dijaki plačajo na vseh mestili polovico. Ne odrecite sebi in mladini velike zaba- ve in veselja, ki ga nudijo lutke. Opozarjamo tudi na to, da uživa lut- kovno gledališče trboveljskega Soko- la najboljši sloves. c Iz sodne slnžbe. Gosp. Juro Les- jak, sodnik okrožnega sodišča v Ce- lju, je napredoval v 5. skupino. c) Novi civilnopravdni postopnik, s katerim se je povečal delokrog okrajnih sorlišč, je stopil 1. aprila v veljavo. Zaradi tega je povečano tu- di število osobja okrajnih üsodisc na ta način, da se je potrebno pisarniä- ko osobje z okrožnih sodišč dodelilo okrajnim sodiščem. Tako so z odlo- kom ministra pravde v Celju pre- meščeni od okrožnega k okrajnemu sodišču: pisarniška oficijala Fn'anc Avtišer in Anton Kramer, kanclista Anton Kresnik in Anton Veber, iz- wSni uradnik Ivan Saksida in pi- sarniški pripravnik Josip Hribar. Gramofoni radioaparaii in raznovrstna popravila ANTON LE NIK, Celje, Glavni trg 4 c Francosko predavanje. V okviru Francoskega krožka v Celju bo pre- daval v torek 4. t. m. ob 18.15 v mali dvorani Narodnega doma lektor ljub- Ijanske univerzo g. Jean Lacroix v francoskem jeziku o »Francoskih vi- nih v literaturi«. Vsi, ki se zanima- jo, iskreno vabljeni. c Knjižnica franccskega krožka se je preselila iz dosedanje sobe v pr- vem nadstropju Narodnega doma v sobo poleg hišnikovega stanovanja v Narodnem domu. Knijznica je odpr- ta kakor doslej, ob sredah od 17. do 19. c Zanimivo predavanje. V torek, 4. marca bo v okvim »Celjskega studia« predaval filmski igralec in režiser g. Mäks Osvatič o temi »Film in gleda- lišče«. Predavanje se vrši v Zdrav- stvenem domu v I. nadstropju in se prično ob 20. Vstop prost. c Koncert »Oljke«. V nedeljo 2, t m. popoldne je priredil pevski zbor »Oljke« v Celju v dobro zasedeni ve- liki dvorani, Narodnega doma svoj letošnji koncert. Izvedba celokupne- ga sporeda je bila dobra in je moral zbor nekatere narodne pesmi na za- htevo ob&instva ponoviti. Zbor in njegovf dirigent g. Mirko VideCnik sta se potrudila, da pokažeta resno stremljenje in je napredek dokaj raz- veseljiv v oCigled vsem dosedanjim nastopom tega druStva. Če se bo zbor izenačil tudi v levem krilu (I. tenor- ji), da se bo ta vrzčl, ki je občutna v mnogih naših pevskih zborih, za- maSila, bodo uspehi so mnogo veCji. Razveseljivo je dejstvo, da ima Clan- stvo tega društva kljub vsej sedanji duhovni krizi in apatiji toliko smisla za lepo petje, ki jc končno vendarle znak stremljenja po srčni kulturi. Ta nastop je pokazal pozitivno dclo in uspeh, ki je dosegel tudi pred ob- Činstvom priznanje. Pevovodji je bil poklonjen lep Sopek. c Tujski promet. V marcu je ob- iskalo Celje 71G tujcev (napram 549 v februarju) in sicer 564 Jugoslove- nov in 152 inozemcev, med temi 88 Avstrijcev, 23 Nemcev, 1G Cehoslo- vakov, 12 Italijanov, 7 Rusov ter po I Poljak, Bolgar, Romun, Madžar, Grk in Albanec. Po poklicu je bil 301 trgovec odnosno trgovski potnik, 127 obrtnikov, 87 uradnikov, 2G in- ženjerjev, 18 odvetnikov, 14 dijakov, II industrijcev, 9 učiteljev, 7 novi- narjev ter po 2 zdravnika in profe- sorja; brez poklica je bilo 112 oseb. c Delovni trg. Pri ekspozituri jav- ne borze dela v Celju se je prijavilo od 21. do 31. marca 88 novih brezpo- selnih (67 moških in 21 žensk), delo je bilo ponujeno za 137 oseb (104 moških in 33 žensk), posredovanj je bilo izvrSenih 116 (za 92 mokih in 24 žensk), odpadlo je 50 moških. Dne 31. marca je bilo v evidenci 1192 brezpo- selnih (1058 moških in 134 žensk) na- pram 1270 (1133 moškim in 137 žen- skam) po stanju z dne 20. marca. Šte- vilo brezposelnih torej v zadnjih ted- nih polagoma pada. Delo dobe: 1 strugar za les, 1 mlinar, 2 tesarja, 1 hlapec, 1 pastir, 1 hotelski sluga, 1 mizarski vajenec, 8 kmeCkih dekel, 3 služkinje, 1 gostilniCarska služki- nja, 2 hotelski kuharici in 1 likarica. c Grozna nesreča n» cesti v Dreši- nji vasi. V torek 28. marca okrog 18.45 je poslala žona posestnika in uradnika mestne policije g. Kopäeta v Drešinji vasi svojo 32-letno služ- kinjo Antonijo Trobiševo, ki je hila doma v Šmartnem v Rožni dolini, v trgovino. Ko je prišla TrobiSeva na državno cesto pri hi Si pokojnega dr. Martina Šribarja v Drešinji vasi, so pridrvcli iz PetrovC žtirje vozovi Celjske opekarne, na katerih so bili slirjc lilapci — Hrvati. ki so skušali drug' drugega prehiteti. Trobiševa se je hotela izogniti prvemu vozu, v tern pa je privozil drugi voz, jo podrl na tla in povozil. Nesrečnica je dobil a tako težke poSkodbe, da je takoj iz- dihnila. Njeno truplo so prepeljali na pokopališče Sv. Kancijana v Žalcu, kjer se je vrSil v petek dopoldno po- greb. Pri obdukciji je bilo utotovlje- no, da je Trobiševi pri nesresii dva- krat počilo srce, poškodovane je ime- la ledviee, leva roka je bila zlomlje- na, pod desnim sencem je zevala več- ja rana, poleg tega je bilo na truplu še več manjših poškodb. Omenjeni vozniki so vozili po cesti a tako na- glico, da so na riveh drugih mestih skoro povozili dva moška. Eden moš- ki se je rešil s tem, da je skoči! v cestni jarek, drugi pa se je umaknil na rob ceste. Vsi štirje vozniki so bi- li arctirani in izročcni sodišču. c V spanju je napadel stardka. v petek 31. marca so prepeljali v celj- sko bolnico 75-letnega Matevža Urši- Ca iz Kunšperka pri Sv. Petru pod Sv. gorami, hinšega posestnika v Črešnovcu, ki ga jo ponoCi v spanju na prigovarjanje Uršičeve žene na- padel neki moški s kolom in ga pre- tepel. Uršič je dobil težke notranje poškodbe, ki jim jo v ponedeljek 3. t. m. zjutraj v bolnici podlegel. c Tatovi koles so v zadnjem času zopet na delu. V petek 31. marca med 19. in 20. je neznan storilec ukradel g. dr. Alfredu Juhartu, uradniku tvrdke D. Rakusch v Celju, iz neke vežo na Krekovem trgu okrog 800 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Styria«. c Umrli so v Celju in okolict V marcu je umrlo v Celju 30 oseb (6 v mestu in 24 v javni bolnici), v oko- liški občini pa 17 oseb (7 moäkih in 10 žensk). Štev. 28. »Nova Doba« 3. IV. 1933. Stran 3. c Žetev smrti. V celjski bolnici je umrla v soboto 1. t. m. 85-1 etna pre- vžitkarica Helena Klančnikova i/, Topol&čice pri Šoštanju, v nedeljo 2. t. m. pa 32-letna Vilma Vukadinovi- čeva, Žena učitelja na Humu ob Sotli in 23-1 etni hlapec Martin Pahernik iz Smarjeto pri Celju. V nedeljo 2. t. m. je umrl v Zagradu 74-letni stroj- nik Jože Krautberger. N. p. v m.! v Krajevna protituberkulozna llga v Celju je v svoji vztiajni borbi proti največji sovražnici in morilki Clo- veštva — jetiki — že davno sklenila gradifi azil za težje bolne. Tako bi namreC pred to zavratno boleznijo bili obvarovani vsaj preventivno oni, ki so oblagodarjeni z ljubim zdravjem. Smela je ta ideja v teh težkih časih, a preizkušen je tudi že pregovor: »Volja je moč«. Led je že prebit in prvi prispevki, ki jih je li- ga v ta namen zbrala, se bodo še po- množili z novimi, z vztrajnim delom se bo dvignila stavba, ki bo nudila onim našim bednim bratom, ki jih ta huda bolezen muči, varno zavetje in v tem bodo v možnih slučajih zo- pet dobili največji zaklad tega sveta — ljubo zclravje. V ta človekoljubni namen so doslej darovali: Tvrdka D. Rakuscli, Celje, 1000 Din; g. Ivan Ta- ček, Gosposka ul. 50 Din; tvrdka Ne- ger-Brišček, Gosposka ill. 24 Din; gdč. Meta Baševa, Aškerčeva ul. 10 Din; tvrdka V. Brauns 100 Din; g. ravna- telj Anton Ržimek, Kocenova ul. 50 Din. Darovalcem iskrena hvala! Dru- gim naj bo ta lepi zgled v vzpodbudo! c Pri poveljstvn 39. pehotuega pol- ka v Celju bo v sredo 5. t. m. licita- cija za dobavo 2.500 kg svinjske ma- sta, 1.000 kg olja, 185 kg kave, 65 kg cikorije in 25 kg čaja. Urednik Franc Schauer f V petek 31. marca ob 18.45 je umii v celjski javni bolnici v 43. letu sta- rosti na posledicah vnetja trebušne mrene po težki operaciji g. Franc Schauer, urednik »Deutsche Zeitung« v Celju in bivši skupščinski posla- nec. V Cetrtek dopoldne je še delal v uredništvu. Nenadoma se je zgm- dil nezavesten. Spravili so gu v po- steljo. Njegovo stanje se je poslab- šalo jji v petek dopoldne so ga pre- peljali z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer je bil takoj operiran. Gnojenje vsled vnetja trebušne mre- ne pa je bilo že tako napredovalo, da je bila vsaka pomoč izkljueena. ZveČer je razprostrla smrt svoja kri- la nad njim. Pokojni Franc Schauer zapušča vdovo Erno, roj. Lukasovo, posestnico in restavraterk"o v Maren- bergu, in sina. Pokojnikovo truplo so prepeljali v soboto popoldne s fui'go- nom jz celjske bolnice v Marenberg, kjer se je vršil v nedeljo 2. t. m. po- greb ob veliki udeležbi prijatcljev in znancev iz raznih krajev dravske ba- novine. Ob odprtem grobu so se po- slovili od pokojaika gg. pastor Ba- ron, v imenu kočevskih rojakov dr. Hönigmann, dr. Riebl iz Celja, (\r. Mühleisen iz Maribora za švabsko- nemSko kulturno zvezo in urednik Tone Zobec iz Ljubljane v imenu Ju- goslov. novinarskega udruženja. Pokojni Franc Schauer se je rodil 7. julija 1890. v Mahovniku pri Ko- čevju kot sin malega posestnika. Po elovr.sen.i ljudski šoii je študiral gim- nazijo v Kočevju in Trstu. Po matu- ri je odšel na Dunaj. Med vojno jo bil tretji dan po prihodu na rusko fronto ranjen in ujet. Šest let je pre- bil kot ujetnik v Sibiriji. Po vojni se je vrnil v domovino. L. 1920. jo vstopil v uredništvo takratne »Cil- lier Zeitung« v Celju. Ko je bil ta- kratni urednik lista dr. Franc Perz imenovan za glavncga urednika lista »Deutsches Volksblatt« v Novem Sa- du, je Schauer prevzel 1. 1921. vod- stvo lista. L. 1923. je bil izvoljen za narodnega poslanca kot zastopnik nemške manjšine v Sloveniji. Pokojni Franc Schauer je bil zelo naobražen mož, blag značaj, izvrsten žurnalist, vzoren stanovski tovariä, iskren in zvest prijatelj, a tudi od- krit in pošten nasprotnik ter nadvse prijeten družabnik. Stanovski tovariši bodo ohranili pokojnemu Francu Schauerju fasten .spomin. R. P. Gledališče MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU Petek 7. aprila ob 20.: »Peg, srček moj«. Uprizoritev dijaške družine »Sloge« v Celju. Celjski javnosti! CELJE, 3. aprila. Lepa bodočnost je narodu zago- tovljena le, Ce ima dobro vzgojeno in nacionalno mladino, ki naj bo pre- žeta z idcalizmom. Zato je potrebno, da se vzgaja mladina v nacionalnem duliu, da bo kos nalogam, ki jo ča- kajo. Kdo je poklican, da vodi na- rod, Ce ne inteligenca? Odkod pa prihaja inteligenca? Iz šol, se bo gla- sil odgovor. Da iz Sol, predvsem iz srednjih Sol. Ker so v današnjem Ca- su zahteve prevelike in sola ne mo- re vsega nuditi, je primorana mladi- na, da se vzgaja samostojno. Za vz- gojo mladine pa je potrebna organi- zacija, katero naš, v mestu najvišji šol ski zavod tudi ima. Malokdo jo pozna, ker dela tiho in brez hrupa in stremi za ciljem, da vzgoji Jugo- slaviji prave in zavedne državljane. Kljub temu pa je tudi potrebno, da nastopi javno in pokaže, kaj zna in zmore. In to bo naša srednješolska organizacija SJSU družina »S 1 o g a« na državni realni gimnaziji v Celju tudi storila in uprizorila v režiji gospe A. Sadarjeve veseloigro »Peg, s r č e k mo j«, ki se bo vršila v petek 7. t. m. ob 20. v Mestne m gledališču v Celju. Zato pridite vse mamice in očetje ter vsi prijatelji mladine, da boste napolnili dvorano. S tem ne boste samo nas podprli, ampak boste pokazali tudi zanima- nje za mladino, ki je izšla iz Vas. Od 1. aprila dalje že prodajajo naši agil- ni tovariši vstopnice po hišah. Ne zapirajte pred njimi vrat, kajti pri- šel bo Cas, ko boste rabili mladino! Marsikdo se bo izgovarjal na krizo. Res, kriza je, toda če je ne poznate, kadar greste v kavarniške prostore in kadar podpirate nemškc filmske družbo, pozabito krizo tudi sedaj, ko boste podprli nas. Torej 7. aprila ob 20. vsi brez i/.jeme na svidcnje }>ri »Pegici«! — aj — * »Roksl« na celjskem odru. Ka- kor smo že poročali, bo gostovala ljubljanska drama sredi aprila v Mest- nem gledaličču v Celju z znano ko- medijo Barryja Connersa »Roksi«. Ker se bo to zanimivo gostovanje vrSilo Ie, če bo do 8. t. m. prodanih v pred- prodaji v knjigarni K- Goričarja vdove dovolj vstopnic, opozarjamo občinstvo, da si do omenjenega dne preskrbi vstopnice in s tem omogoči gosto- vanje. Sport SK Atletik : SK Laško 8:1 (3:1) Celje, 3. aprila. Sezona pomladanskih prvenstvenih nogometnih tekem v Celju je bila otvor- jena v nedeljo 2. t. m. s prvenstveno tekmo med celjskimi Atletiki in SK LaSkim, ki se je pričela ob 15. na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« ob prisotnosti okrog 250 gledalcev. Tekma je bila živahna, a ne posebno zanimiva. Ob 1515 je sodnik prekinil tekmo in sledila ie minuta molka v poCastitev spomina umrlega člana SK Atletik g. Franca Schauerja, urednika »Deutsche Zeitung« v Celju. Atletiki so povzeli po Laščanih visoko igro in so nudili le malo zanimivih kombina- cij- V prvem polčasu je bila igra ize- načena, v drugem polčasu pa so bili Atletiki v znatni premoči. Moštvo SK Laškega je igralo zelo požrtvovalno in tehnično bolje nego lani, a je v dru- gem polčasu zelo popustilo. NajboljSi njihov mož je bil vratar, ki se je odli- koval s sigurnostjo in pogumom. Goli za SK Atletik so padli v 30., 35. in 45. minuti prvega ter v 21., 24., 26., 28. in 35. minuti drugega polčasa, častni gol za SK Laško pa v 40. mi- nuti prvega polčasa. Torej rezultat8:l (3:1). Koti 8:3 za SK Atletik. Četrti gol za SK Atletik v 21. minuti drugega če uporabljate OO O L zobnopaste in ODO!* zobno ščetkoprinegizob. ODOL-zpbnapasta ima veliko äsülnomoc zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten wnjtvsa barvila in vsonesnaga polčasa je padel iz pogrešno diktirane enajstmetrovke. Tekmo je sodil g. Janežič iz Celja nezadovoljivo in je spregledal več očitnih napak. Njegove odločitve niso bile vedno neoporečne. Prvenstvene tekme je pač treba soditi precizno in strogo za obe stranki. To je v interesu pravega sporta, igralcev in resne pu- blike. —k. t SSK Celje : SK Trbovlje 8 : 5 (5 : 5). Prvo moStvo SSK Celja je gostovalo v nedeljo 2. t. m. dopoldne v Trbovljah in igralo prijateljsko nogo- metno tekmo s SK Trbovljami. Napad Celjanov je bil dober, halfi pa so po- polnoma odpovedali in tudi obramba je bila nezadovoljiva. Trboveljčani so igrali požrtvovalno. t Nogometna sekclja SK Celja. V torek, sredo in Cetrtek od 13. do 15. in od 17. do 19. strogo obvezen trening I. in II. moStva na Glaziji. — Načelnik. t 7 : 1. Z ozirom na članek »Vod- stvu SSK Celja v premislek«, ki je bil objavljen v 22. številki »Nove Do- be« z dne 13. marca, dajeta odbor in nogometna sekcija SSK Celja »prija- j teljem in navijačem kluba« nasled- nji odgovor: Kritizirati je lahka stvai1, a ni vedno lepo in sportno. Pomisliti je treba, da je SK Ilirija vodilni klub v Sloveniji, ki ima vse možnosti za iispešen zimski trening, ki razpolaga z dokaj discipliniranim in močno rutiniranim moštvom, do- Cim SSK Celje teh možnosti ni imel ter se mora boriti z vso drugimi tež- kočami in jih premagovati. Za zim- ski trening nimajo Celjani primer- nega prostora, ne trenerja in še mno- go di'ugega ne, zato tudi zmaga »Il.i- rije«, dasiravno malce visoka, ni nič nečastnega, če ugotovimo poleg na- vedenega tudi, da so Celjani igrali lotos prvo tekmo in brez predhodnc- ga treninga. Pravim »prijateljem in navijačem« kluba pa celotni odbor in nogometna sekcija SSK Celja pri- poi'ocata in toplo polagata na sree, naj se rajši potrudijo in vstopijo v klub kot aktivni in konstruktivni Clani in po svojih močeh pripomore- jo do čimprejšnjih uspohov ter uglc- da SSK Celja in slovenskega sporta v Celju sploh. — Uprava SSK Celja. t Kolesarska dirka. Klub sloven- skih kolesarjev v Celju priredi v ne- deljo 9. aprila klubsko otvoritveno dirko na progi: Celje—Vojnik—Ko- njice—Vojnik. Start v Gaberju pred trgovino g. Gamsa ob 14.30, c.ilj v Vojniku pri Zottlu. Glavna skupina vozi na progi Celje—Vojnik—Križe- vec—Vojnik (30 km), juniorska sku- pina pa na progi Celje-Vojnik (7 km). Prijavnino sprejema g. šumer, pri- java 5 Din. V zvezi s to dirko priredi klub kolesarski izlet v Vojnik. Tega izleta se lahko udeležijo tudi nečla- ni. Zbirališče od pol 14. do 14. pred hotelom »Hubertus« v Celju za vse, ki nimajo lastnih koles, je klub or- ganiziral vožnjo z avtobusom. Avto- bus bo odpeljal izpred hotela »Hu- bertus« točno ob 14. Povratek iz Voj- nika točno ob 18. Vožnja tja in na- zaj za osebo 10 Din; ta znesek jo tre- ba priložiti prijavi. Prijave spreje- ma blagajnik g. Šumer, trgovec, Ce« | Ijo, Prešernova ulica do sobote 8. t. m. do 19. Naknadne prijave v klu- bovi sobi hotela »Hubertus« v soboto do 22. Sokolstvo Iz župne uprave Nova sokolska četa V Loki pri Zidanem mostu se je ustanovila 5. februarja sokolska četa s starosto profesorjem Ivanom Mli- narjem na čelu. Župa šteje sedaj 54 društev in 9 čet, skupaj 03 edinic. Podatki za almanah Kakor smo izvedeli, je poslalo uredništvo »Jug-oslovenskega alma- naha« sokolskim edinicam ponudbe, naj mu pošljejo podatkc in fotogra- fije za sokolski almanah, ki ga na- merava izdati. Uredništvo zaliteva za kritje stroškov 70 Din. Savez SKJ nas obvešča, da ni nikoli dovolil ko- murkoli izdati sokolski almanah, in opozarja bratsko sokolske edinice, naj ne požljejo podatkov, še manj pa denar, temvef naj okrožnico vrnejo. Dopisi Konjice Občni zbor sreske organizacdje JRKD se je vršil ob priliki gospodar- skih prireditev v Konjicah v Narod- ncm domu na praznik 25. marca. Zbora so se udcležili tudi gg. narod- ni poslanci Petovar, Zemljič in Gaj- šek. Predsednik sresko organizacije g. Rado Jcreb je poročal o političnih, gospodarskih in socialnih prilikah v srezu in predlagal primerno resolu- cijo glede nevzdržnega stanja, zlasti glede nelikvidnosti denarnih zavo- dov. Narodna banka, državna in hi- potekarna banka in poštna hranilni- ca naj bi dale primeren kredit našim denarnim zavodom. Resolucija je bi- la z velikim odobravanjem soglasno sprcjeta. Prodscdnik je pozval odbor- nike k strankarski disciplini ter jim naročil, naj svarijo ljudstvo pred na- kupovalci hranilnih knjižic. Iz poro- Cila tajnika g. Cirila Žagarja je raz- vidno, da štcje sreska organizacija že preko 1000 članov, ki so včlnnjeni v šestih krajevnih organizacijah; ra- zen tega ima organizacija v vseh ostalih obCinah svoja poverjeništva, Skupno je bilo lani nad 20 shodov odnosno sestankov. PoroCaJ je tudi so o raznih drugih dogodkih v po- slovnem letu in o raznih organizacij- skih vprašanjih. Podpredsednik sres- ke organizacije g. dr. Ervin Mejak je Stran 4. »Nova Doba« 3. IV. 1933. Stev. 28. Zastopnik krajevni, agilen, se išče za Celje in vsa večja mesta dravske banovine za prodajo sezonskega artikla. Pismene ponudbe z referencami na PUBLIC1TAS D. L)., Zagreb, Ilka 9, pod »Zastopnik S - F«. dal potrebna navodila za propagan- do strankinih načel, opozoril somiš- Ijenike, da bi izvajali kontrolo nad nasprotniki, da bi se ravnali po ges- lu »Svoji k svojim«, da bi širili na- * preclno časopisje in dopisovali zanj ter pomagali našemu ljudstvu v raz- nih vprašanjih in jim dajali nasvete ter navodila. Blagajnik gosp. Stanko Sajovic jo poročal o blagajniäkeni stanju, na kar je bil na predlog revi- zorjev podeljen blagajniku absoluto- l'ij. Pri sluCajnostih so so obravna- vale nckatere nujne zadeve. Po obč- nem zboru se je vršii manifestacijski zbqr pred Okrajno hranilnico. Zbor je vodil g. notar Rado Jereb in tudi tarn je bila soglasno sprejeta prej omenjena resolucija. Sestanek gostilničarjev i/. konjiš- kega sreza se je vršil 26. marca v go- stilni Ivana Senice. Sestanka se je udeležilo okrog 50 gostilničarjev. Se- stanku so prisostvovali tudi gg. na- rodni poslanec Karol Gajšek, bano- vinski jnženjer Lukman in predsed- nik sreskega kmetijskega odbora Alojzij KrižniČ. VrSila se je debata o nekaterih pereCih zadevah gostilni- earskega stanu. Po sestanku so go- stilničarji obiskali vinsko razstavo, kjer je bilo sklenjenih veC vinskih kupčij. Sresko učiteljsko društvo je zboro- valo ob priliki gospodarske priredit- ve v ponedeljek 27. marca v Narod- nem domu v Konjicah ob skoro pol- noštevilni udeležbi učiteljstva. Po re- Šitvi čisto stanovskih zadev je imel g. Ivan Nemec vzorno in vestno se- stavljeno predavanje o reorganizaci- ji kmetijstva in predavanje »Učitelj- stvo in kmetijstvo«. G. Alojzij Križ- nič je v imenu sreskega kmetijskega odbora prosil učiteljstvo za pomoč pri delu na vasi. Veterinär g. Filip Kulterer je dal primerna navodila glede sodelovanja učiteljstva pri po- bijanju nalezljivih bolezni pri živi- ni. Pred zaključkm tega izredno po- srečenega zborovanja je bila soglas- no sprejeta resolucija glede odpusta poročenih učiteljic z ozirom na Cla- nek dopisnika B. v »Učiteljskem to- varišu«. Sv. Jurij ob j. ž. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v letoš- njih zimskih mesecih !kmetsko-pro- svetni teČaj, ki je v vsakem oziru prav lepo uspel. Vpisanih je bilo 47 fantov in 25 deklet, ki so zelo redno prihajali k predavanjani, saj je bila povpreCna udeležba 55 slušateljev. 16 predavateljev je imelo 40 preda- vanj iz najrazličnojših panog; tako iz kmetijstva, zadružništva, živino- zdravstva, narodnega gospodarstva, higijene, kmetskega prava, literatu- re, zgodovine, zemljepisa, mehanike i. dr. Po njegovi kvaliteti bi lahko ta tečaj primerjali z ljudsko univer- zo. Iz Celja sta predavala g. dr. Ivan Stojan in g. Fr. Roš. 13 predavanj je bilo s skioptičnimi, dvoje z episkop- tičnimi slikami. Tečaj je vodil uči- telj g. France Hajnšek. Za zaključek tečaja so člani Dnjštva kmetskih fantov in deklet uprizorili štiride- jansko ljudsko žaloigro »Slepec«, ki jo je spisal g. Radovan Gobec. Tudi igra je dobro uspela, Avtomobilist (stražniku, ki je ustavil avtomobil): »Kaj, s hi tröst jo 60 km, pravite, da sem vozil? To je yendar smeäno — saj se peljem na davkarijo!« Kino Elltnl kino Union. Ponedeljek 3., torek 4. in sreda 5. marca : »Kontesa pleše«. lzvrstna zvočna opereta. V glavnih ulogah Georg Alexander, Lien Deyers, Trude Berliner, Hans Junker- mann in Tibor pl. Halmay. Dve zvočni predigri. — Od četrtka 6. t. m. dalje zvočni velefilm »CARMEN« (»Ciganska Ijubezen«) po sloviti Bizetovi operi. V glavnih ulogah pojeta in igrata Tornaž Burke in Margarita Namara. Zvočna predigre. Na prodaj osebni avto Chrysler, limuzina 5 sedežev (ev. 6), 4 vrata, v prav dobrem stanju (»bruch-& schwcißfrei«). Sprejmejo se deloma tudi vložne knjižice Ljudske po- sojiinice v Celju ali kake reg. hranilnice. Vpraš.: M. Štirn, Ljubljana, Puherjeva ul. 14./I n. Lokal na prometni točki, pripraven za vsako obrt, se poceni odda. Naslov v upravi lista. Imamo lep savinjski krompir za seme ä 0"90 Din kg. Javna kuhinja v Celju, Delavska zbornica. Stanovanje 2 lepi sobj, kuhinja, pritikline in nekaj zelenjadnega vrta blizu mesta Celja se odda s 1. aprilom. Naslov v upravi lista. VelikonoČne godovne, uinetniške dopisnice, kreppapir, listje za rože kakor tudi vse druge šolske n pisarniške potrebščine se dobijo po ugod- nih cenah v trgovini Franc Leskovšek Celle, Glavnt lrg 16 Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, CeSje Pri „Zfonou" — Kralja Peli-a a, 17. Oglašulte! Lepa nova hisa (Edelputz), ograjena, 4 sobe, kuhinja, shram- ba, balkon, elektr. lur, velik vrt, 1/4 lire od Celja, se proda za 66.000 Din. Naslov da Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Stefan Strasek Celje( KovaSka ulica 1 priporoča svojo veliko zalogo tovarniških finih in zanesljivih čevljev. Oddaja pod lastno ceno več ducatov polčevljev št. 35 do 38. in to od 55 do 100 Din. Oddaja tudi na obroke. Pri- poroča se gg. učiteljem in uradnikom. Naročila po meri. Popravila točno in po nizki ceni. Jugosl. čebelarska industrija L. Ritzmann, Novi Vrbas tvornica čebelarskih potrebščin, umetne- ga satovja, panjev. Zalitevajte še danes ilustrirani cenik, ki ga prejmete brezpiačno. Sodarske pomočnike izvežbane tudi za tesanje dog, sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastopiti je takoj. NaznaRtilo Podpisana naznanjam, da nisem plačnica za dolgovd ki jib dela moj mož. Nlarija Gerčer Lopata pri Celju Novo letno blago je pravkar dospelo v vse naše prodajalne! ZnižLtll smo eene Izboljšali kvolltefo I Obleke za *7A# otroke Din / \ß m Obleke za "i Q A« gospode Din \>s\3 m Nepremočljivi Q A A« Hubertus plašči Din 3jr\J m MOŠKE OBLEKE prej: sedaj: 240-— lOo*— 290 — 24o#- 340-— 2Qo#— 390— 34o- 440 — 39o'- 490 — 44o'- 590-— 49o'- 690— 5Q