Z vozilom za odpad, PROGETTO 3000 SRL Pueri Cantores tudi po slovensko 1 _ .1 . Jr . jä Načrt za nov repenski trg Z vozilom za odpad, PROGETTO 3000 SRL Primorski SREDA, 5. MAJA 2010 Št. 105 (19.812) leto LXVI. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Čim več takšnih konkretnih srečanj SandorTence Če bi se srečanje med predsednikom FJK Tondom in slovenskim ministrom Žekšem »zgodilo« pred nekaj leti, bi najbrž govorili o normalnem in skoraj rutinskem sestanku. Včerajšnje srečanje pa predstavlja dogodek, v času ne ravno živahnih odnosov med našo deželo in Slovenijo ter med Rimom in Ljubljano. Sestanek je izstopal tudi po tem, da je bil konkreten. Slovensko manjšino in tudi Slovenijo upravičeno skrbi usoda špetrske dvojezične šole, brez katere si ne predstavljamo prihodnosti Slovencev v videm-ski pokrajini. Dežela je znova potrdila podporo prostorski celovitosti šole in upamo, da bosta Tondo in odbornik Molinaro o tem dokončno prepričala lokalne dejavnike. Deželna vlada soglaša s poslanstvom in vlogo Slovenskega stalnega gledališča, ki mora po Žekševih in Tondovih besedah delovati v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Teater bo menda kmalu dobil upravni svet, v katerem bodo tudi zastopniki lokalnih uprav. To je dobro, tudi zato, ker se Občina in Pokrajina Trst ter Dežela ne bodo mogle več otepati odgovornosti in obvez do SSG. Nerešeno ostaja vprašanje italijanskega in deželnega financiranja slovenske manjšine. Iz Rima je sicer prišel dodatni milijon evrov, ki je dobrodošel, pomeni pa začasno in izredno rešitev. Manjšina potrebuje finančno gotovost, ki je trenutno ni videti na obzorju. italija - Zaradi suma korupcije pri nakupu stanovanja v središču Rima Scajola: Odstopam, da bi se lažje branil Minister ni izključil, da bi kdo, ne da bi on to vedel, delno plačal stanovanje trst - Zagotovila slovenskemu ministru Boštjanu Žekšu Tudi predsednik FJK Tondo podpira celovitost špetrske dvojezične šole TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina zelo ceni dejavnost in poslanstvo dvojezične šole, ki mora, ne glede na sedanje prostorske težave, ostati še naprej v Špetru. To sta slovenskemu ministrstvu Boštjanu Žekšu včeraj zagotovila predsednik Dežele Renzo Tondo in odbornik Roberto Molinaro. Udeleženci sestanka (na sliki) so soglašali, da mora Slovensko stalno gledališče čimprej dobiti nov upravni svet, v bodoče pa mora teater poslovati v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Tondo je omenil možnost, da bo Dežela vsaj delno refinancirala trenutno proračunsko izpraznjeni Sklad za slovensko manjšino. Na 3. strani RIM - Minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola je včeraj zaradi suma korupcije odstopil. Kot je pojasnil pred novinarji v Rimu, se želi pred obtožbami braniti na sodišču in zaradi tega zapušča ministrski stolček. Ob tem Scajola, katerega odhod iz vlade predstavlja hud udarec za premiera Silvia Berlusconija, ni izključil, da bi kdo ob njegovi nevednosti delno plačal njegovo stanovanje. »Danes je odstopil zelo sposoben minister,« je dejal premier Berlusconi. Voditelj Demokratske stranke Bersani in drugi predstavniki opozicije pa so ocenili, da je šlo za dolžen korak. Na 6. strani Polemike o 90-letnici koroškega plebiscita Na 2. strani Trieste Trasporti s pozitivnim obračunom Na 4. strani Nobelovka Herta Müller nagovorila Ljubljano Na 13. strani V Jamljah namesto fazanov jeleni in gamsi Na 14. strani Na Goriškem zelena luč za projekt Adria_A Na 15. strani HIT: sindikat pristaja na znižanje plač Na 16. strani kmetijstvo - Včeraj uradna predstavitev Dnevi kmetijstva letos v novi preobleki MARINI G H I Cy&n^e^l&fií/ 1 Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sreda, 5. maja 2010 ALPE-JADRAN / koroška - Slovesnosti ob 90. obletnici plebiscita Prva nesoglasja glede programa in visokih stroškov praznovanja EL Dorflerju očita »diktatorski odnos do manjšine«, ker je govornika manjšine določil kar sam CELOVEC - 90. obletnica koroškega plebiscita z osrednjimi proslavami okoli 10. oktobra že močno buri duhove na Koroškem. Potem ko je deželni glavar Gerhard Dörfler na tiskovni konferenci v ponedeljek predstavil program praznovanja in obenem razkril tudi velikanske stroške jubileja, so se na napovedi že odzvali koroški Slovenci kot tudi ostale politične stranke. Slovenska Enotna lista (EL) je ostro kritizirala Dörferja, ker je sam kot govornika manjšine določil Marjana Stur-ma, za ljudsko stranko (ÖVP) in socialdemokrate (SPÖ) pa so stroški v višini 1,2 milijona evrov previsoki. EL je v izjavi za javnost poudarila, da je napoved deželnega glavarja, da bo v imenu slovenske narodne skupnosti na slovesni proslavi ob 90. obletnici koroškega plebiscita govoril Marjan Sturm, »za slovensko narodno skupnost več kot ponižujoča«. Predsednik EL Vladimir Smrtnik je ob tem opozoril, da je EL za Sturma kot govornika manjšine izvedela šele iz medijev in je ta način označil kot »izraz diktatorskega in ne partnerskega odnosa deželnega glavarja do slovenskih sodeželanov«. »S to diktatorsko odločitvijo, ne glede na to, ali imenovani govornik odgovarja ali ne, deželni glavar Dörfler onemogočasodelovanje pretežne večine narodne skupnosti na uradni slovesnosti,« je še pristavil Smrtnik. Predsednik EL je tudi poudaril, da je doslej slovenska narodna skupnost vedno sama odločala, kdo bo na uradni plebiscitni slovesnosti spregovoril v njenem imenu. Tako leta 1995, ko je bil slavnostni govornik zdaj že pokojni dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, kakor tudi leta 2000, ko je v imenu slovenske narodne skupnosti spregovoril tedanji predsednik NSKS Bernard Sadovnik. »Zato se EL tudi za letošnjo slovesno prireditev odločno zavzema za avtonomno odločitev narodne skupnosti,« poudarja v tiskovni izjavi predsednik EL in obenem kot govornika tudi konkretno predlaga Zdravka Inzka, diplomata evropskega formata, ali pa župana občine Železna Kapla Franca Jožefa Smrtnika, ki si je kot predstavnik samostojnega gibanja pridobil večinsko zaupanje tako slovenskih kakor nemško govorečih krajanov. Tudi iz NSKS je bilo včeraj slišati nerazumevanje za postopanje koroškega deželnega glavarja v zvezi s praznovanjem plebiscita in vključitvijo slovenske narodne skupnosti v praznovanja. Generalna sekretarka Angelika Mlinar je poudarila, da NSKS ni bil povabljen niti na en razgovor, za Sturma kot govornika slovenske narodne skupnosti pa so pri NSKS prav tako izvedeli iz medijev. Tudi znotraj manjšine v zvezi z letošnjo 90. obletnico koroškega plebiscita ni bilo nikakršnih usklajevanj. Do nesoglasja znotraj vladne koalicije in tudi znotraj deželne vlade je prišlo tudi na včerajšnji seji kolegija koroške deželne vlade. Potem ko sta tako Dörflerjev koalicijski partner ljudska stranka kot tudi socialdemokrati nasprotovala finančnemu načrtu za praznovanja v višini 1,2 milijona evrov, je deželni glavar začasno umaknil predlog o financiranju jubilejnih praznovanj. Poudaril je, da se bo njegova stranka pač pogajala s koalicijskim partnerjem, glede sporeda pa da ni nikakršnih nesoglasij. Ponovil je, da je jubilejni program široko usklajen - tudi s predstavniki koroških Slovencev. Osrednje praznovanje pa bo trajalo tri dni, geslo 90. obletnice pa bo (enojezično-nemško) »Unser Kärnten - gestern, heute, morgen« (Naša Koroška - včeraj, danes, jutri). Osrednje proslave 8. oktobra v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu se bosta udeležila tudi avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer in socialdemokratski zvezni kancler Werner Faymann. Sodeč po predstavljenem programu se praznovanje 2010 v ničemur ne razlikuje od praznovanja 80. obletnice leta 2000. Tudi nemškega nacionalnega naboja večine prireditev ni mogoče spregledati. Edina izjema je »Praznik kulture in vere« katoliške cerkve v celovški stolnici in vključitev mladine sosednjih dežel pri tej ali drugi prireditvi. Ivan Lukan Letošnje plebiscitno slavje so pred kuliso Karavank, ki predstavljajo naravno mejo s Slovenijo, predstavili (od leve) deželni finančni referent Harald Dobernig, deželni glavar Gerhard Dörfler in glavni organizator plebiscitnih proslav Horst Moser sarajevo - Priznanje nekdanjega hrvaškega predsednika Mesic: Tudi Hrvaška si je nekaj časa prizadevala za razdelitev BiH ZAGREB - Bivši hrvaški predsednik Stipe Mesic je včeraj v Sarajevu dejal, da je pokojni srbski predsednik Slobodan Miloševic nedvomno poskusil razdeliti BiH, nekaj časa pa je pri tem sodelovala tudi hrvaška politika, o kateri je odločal prvi hrvaški predsednik Franjo Tudman. Dodal je, da sta imela Miloševic in Tudman neposredno telefonsko povezavo. Mesic je dejal, da je v času jugoslovanske krize osebno poskusil organizirati srečanje Miloševica in Tudmana s takratnim srbskim članom predsedstva SFRJ Borislavom Jovicem. Mesic je bil zadnji predsednik tega predsedstva.Dodal je, da je hotel na omenjenem srečanju priti do politične rešitve problemov, sicer pa do srečanja ni prišlo, ker naj bi imela Miloševic in Tudman neposredno telefonsko povezavo in sta se medsebojno dogovarjala, kaj bosta storila. "Telefonsko zvezo Stipe Mesič arhiv sem odkril, ko sem postal hrvaški predsednik in so jo šele zatem prekinili," je dejal Mesic, ki je bil hrvaški predsednik dva mandata med letoma 2000 in 2010. Mesic je omenjeno dejal v nastopu kot častni govorec na promociji knjige "Hrvati v BiH", med občinstvom pa sta bila tudi predsednik predsedstva BiH Haris Si-lajdžic in član predsedstva BiH Željko Komšic. Kot je še poudaril Mesic, je edina rešitev za BiH in re- gijo v celoti vstop v EU, sicer pa šele po tem, ko bodo, kot je dejal, s politične scene odšli tisti, ki menijo, da se bo lahko kar koli uredilo s spremembami meja BiH. Zaradi izjav o napačni hrvaški politiki, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja poskušala razdeliti BiH, je prišlo do zamrznitve odnosov med sedanjim hrvaškim predsednikom Ivom Josipovicem in premierko Jadranko Kosor. Jo-sipovic je med obiskom v Sarajevu sredi aprila izrazil obžalovanje zaradi omenjene hrvaške politike, to pa je sprožilo plaz kritik iz vrst vladajoče stranke HDZ in same Ko-sorjeve. Potem ko sta si nekaj dni prek medijev pošiljala ostra sporočila, sta se Josipovic in Kosorjeva dobila in sporočila, da sta se dogovorila o "nadaljevanju sodelovanja". Mesic pa je bil takrat dokaj zadržan do izjav Josipovica, čeprav je bil na njegovi strani. (STA) Danes bodo stekli roki za izvedbo referenduma LJUBLJANA - Potem ko je državni zbor v ponedeljek razpisal zakonodajni referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, bodo danes začeli teči roki za njegovo izvedbo. Že v petek pa bo stekla uradna referendumska kampanja, v kateri bodo predvsem politične stranke volivce poskušale prepričati, kako naj na referendumu o ratifikaciji sporazuma glasujejo. Volivci bodo odločali o potrditvi zakona, ki ga je sprejel DZ. Pravico do glasovanja na referendumu imajo državljani, ki imajo pravico glasovati na volitvah v DZ. Ratifikacija arbitražnega sporazuma bo na referendumu potrjena, če bo zanjo glasovala večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali. V tem primeru bodo zakon o ratifikaciji takoj razglasili. Če bodo volivci zakon zavrnili, pa v letu dni od odločitve na referendumu DZ ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo. V Sloveniji z esejem začetek splošne mature LJUBLJANA - Dijaki v slovenskih gimnazijah so v skladu z maturite-tnim koledarjem včeraj pisali prvo izpitno polo - esej iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika. K prvemu delu izpita se je prijavilo 9771 kandidatov, je sporočil direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc. Letos je tematski sklop Med različnimi svetovi za maturitetni esej pri slovenščini obsegal besedili Francoski testament Andreia Makine in drugi del knjige Prišleki Lojzeta Ko-vačiča. Drugi del pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika bodo dijaki pisali 31. maja. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo potekali 26., 27. in 29. maja ter 9. junija. 5. junija bo pisni izpit iz matematike, med 28. majem in 11. junijem pa pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Ustni ma-turitetni izpiti bodo potekali 29. maja, 5. in 12. junija ter med 18. in 24. junijem. Z uspehom na letošnjem spomladanskem roku splošne mature bodo kandidati seznanjeni 14. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom omogočil tudi dostop do svojih ocen preko spleta. Splošna matura letos poteka na 89 šolah, prvič jo bo opravljalo 9160 kandidatov, lansko leto je potekala na 90 šolah in jo je prvič opravljalo 9495 kandidatov. V spomladanskem roku je splošno maturo v minulih letih uspešno opravilo med 84 in 87 odstotki prijavljenih kandidatov, letno pa med 86 in 89 odstotki. slovenija - Na predlog skupine petih poslancev DZ spet o občinah Ankaran in Mirna Poslanci bodo glasovali o dveh ločenih zakonih, pri čemer bo za ustanovitev novih občin dovolj navadna večina KOPER - Poslanke in poslanci slovenskega državnega zbora bodo o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna odločali ponovno, a tokrat v obliki dveh ločenih zakonov. "Prav je, da se postopka pelje za vsako občino ločeno," je dejal prvopod-pisani pod predlog zakona o ustanovitvi občine Ankaran Franco Juri. DZ bo o ustanovitvi obeh občin lahko ponovno odločal, ker gre za dva nova zakona, je dejal. Skupina petih poslancev je včeraj v postopek vložila nova predloga zakonov o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna. Med podpisanimi so poleg Jurija (Za-re) še njegov strankarski kolega Franci Kek, Anton Anderlič iz LDS, Renata Brunskole iz SD in nepovezani poslanec Franc Žnidaršič. Po mnenju prvopodpisanega pod predlogom o ustanovitvi občine Mirna Antona Anderliča so se za vložitev ločenih zakonov odločili tudi zato, ker so želeli preprečiti, da postane Mirna ko-lateralna škoda v primeru, da zakon ne bi bil sprejet zaradi nasprotovanja ustanovitvi občine Ankaran. Glede občine Mirna večjih pomislekov že ob prvem glasovanju v DZ ni bilo, je pojasnil Anderlič. Sicer pa je Juri poudaril, da tudi glede Ankarana še ni ničesar odločenega. "Ob zadnjem glasovanju je marsikateri poslanec videl, koliko manipulacij je bilo, da bi se preprečilo ustanovitev občine Ankaran, in zato glasoval drugače kot prvič," je dejal. Ker se je pod zahtevo za sklic izredne seje podpisala več kot četrtina poslancev, bo DZ bo o ustanovitvi obeh občin na dveh ločenih izrednih sejah najverjetneje odločal v prihodnjih 15 dneh. Zahtevo za izredni seji bodo po Jurijevih napovedih vložili v sredo. Še pred glasovanjem v DZ bosta morala predloga obeh zakonov v obravnavno na držav-nozborski odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Po besedah Anderliča ni pričakovati, da bi se morali v postopku sprejemanja zakona na referendumu ponovno izreči prebivalci obeh krajev. "Mislim, da bi bil to absurd," je dejal. Od sprejema- Franco Juri kroma nja prejšnje novele se ni po njegovem namreč nič spremenilo. "Veseli smo, da je skupina poslancev prišla do tega, da se omogoči ponovno glasovanje," je dejal vodja pobude za ustanovitev občine Ankaran Gregor Strmčnik. V pobudi so po njegovih besedah prepričani, da bodo poslanci ob ponovnem glasovanju zakon o ustanovitvi občine Ankaran podprli. Za sprejetje zakona bo tokrat, tako kot ob prvem odločanju o ustanovitvi obeh občin, potrebna navadna večina poslancev. Ponovnega veta državnega sveta tudi zaradi ustavne pritožbe, ki sta jo vložili krajevna skupnost Ankaran in Mirna, Strmčnik ne pričakuje. Sicer pa v primeru, da bi bilo za sprejem ponovno potrebnih 46 glasov, en glas ne bo izostal, napoveduje. V krajevni skupnosti Mirna odločitev poslancev podpirajo, je v sporočilu za javnost zapisala predsednica sveta krajevne skupnosti Barica Kraljevski. Kot je še zapisala, je bila volja prebivalcev jasno in odločno izražena na posvetovalnem referendumu novembra lani. Koordinator odbora za ustanovitev občine Mirna Dušan Skerbiš pa je izrazil pričakovanje, da bo odločitev prebivalcev za samostojno občino upoštevana. (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 5. maja 2010 3 trst - Zagotovila predsednika Tonda slovenskemu ministru Žekšu Deželna vlada verjame v dragoceno poslanstvo špetrske dvojezične šole Molinaro: Vodenje SSG naj čimprej prevzame nov upravni svet - Negotova usoda sklada FJKza Slovence TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina zelo ceni dejavnost in poslanstvo dvojezične šole, ki mora, ne glede na sedanje prostorske težave, ostati še naprej v Špetru. To sta slovenskemu ministrstvu Boštjanu Žekšu zagotovila predsednik Dežele Renzo Tondo in odbornik Roberto Molinaro, ki se je odkrito angažiral za celovitost dvojezične šole. Zamisel za včerajšnje srečanje, ki ga je organiziral deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, se je porodila na tradicionalnem novoletnem sprejemu SSk v Prečniku, na katerem sta bila tudi Tondo in Žekš. Ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu sta spremljala sekretar Boris Jesih in generalna konzulka Slovenije Vlasta Valen-čič Pelikan, Tonda pa, poleg Gabrovca, še odbornika Federica Seganti (mednarodni odnosi) in Roberto Molinaro (kultura, šolstvo in jezikovne skupnosti). Negotova usoda špetrske šole je bilo prvo vprašanje, ki ga je Žekš postavil na sestanku na sedežu deželne vlade. Minister je že pred nekaj tedni pisno opozoril Tonda na težave šole in se zavzel za primerne rešitve pred začetkom novega šolskega leta. Včeraj je Slovenija od predsednika FJK in odbornika Mo-linara dobila pozitivne odgovore, katerim bodo - upajmo - kmalu sledili konkretni ukrepi na lokalni ravni. V podporo delovanju špetrskega zavoda Dežela razmišlja tudi o možnosti dodatnih finančnih sredstev iz Rima. Čimprej nov upravni svet gledališča jočo komisiji imenovala državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Drago-ljubo Benčina, ki se izrecno ukvarja tudi z italijansko-slovenskimi odnosi. FJK bo za svojo predsedujočo najbrž določila odbornico Seganti. Tondo in Žekš sta izpostavila pomen te komisije, ki jo sestavljajo razna delovna omizja, katerih člani so tudi predstavniki obeh manjšin. Na sestanku, ki je bil sicer neuraden, politično in vsebinsko pa še kar pomemben, so se dotaknili tudi problema vidljivosti oziroma nevidljivosti slovenskih televizij (RAI in RTV Slovenije) v vi-demski pokrajini. Strinjali so se, da načrtovana digitalizacija ponuja rešitve, da bi se na celotnem območju FJK, kjer živijo Slovenci, lahko videlo slovensko televizijo RAI in hkrati slovensko nacionalno televizijo. Reševanju teh problemov bo morda pomagalo tudi dejstvo, da bo imela Dežela FJK odslej večje in konkretnejše pristojnosti na tem področju, kot določa nova konvencija med RAI in italijansko vlado. Sandor Tence Slovenski minister Boštjan Žekš (levo) in predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo med včerajšnjim srečanjem Predstavnik slovenske vlade je pozdravil reševanje finančne krize Slovenskega stalnega gledališča in se zahvalil deželni vladi za pozitivno vlogo, ki jo je igrala pri premoščanju stiske. Žekš in Tondo sta soglašala, da mora gledališče po novem strogo poslovati v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, Molinaro se je zavzel za čimprejšnjo izvolitev novega upravnega sveta SSG. K vodenju gledališča morajo ob slovenski manjšini pristopiti Dežela in Občina ter Pokrajina Trst, je poudaril deželni odbornik. Nejasna usoda Sklada za Slovence Dežela ni finančno izničila svojega sklada za slovensko manjšino (240 tisoč evrov) iz političnih temveč iz čisto finančnih razlogov sta lanski proračunski sklep utemeljila Tondo in Molinaro. Na Žekševo prigovarjanje je predsednik FJK vsekakor omenil možnost, da bo v poletni spremembi proračuna prišlo do delnega refinanciranja tega sklada. Kot protiutež temu ukrepu sta Tondo in odbornica Seganti omenila čezmejne projekte, pri katerih sta direktno soudeleženi slovenska in italijanska manjšina v Sloveniji. Posebej sta omenila projekta Jezik in Media, načrti čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, ki zadevajo obe manjšini, so vredni okoli pet milijonov evrov. Velik nerešen problem ostajajo državni italijanski prispevki za slovensko manjšino. Potrebne so sistemske rešitve, je poudaril Žekš, ki je pozval Tonda, naj nadaljuje s pritiski na Rim, da bo ta problem doživel rešitev. V nasprotnem primeru bo naša manjšina za leto 2011 dobila iz Rima nekaj več kot tri milijone evrov. Okoli dva milijona manj kot v letošnjem letu, kar bi pomenilo katastrofo. Benčina in najbrž Seganti vodji komisije V kratkem (najbrž 18. maja) bosta Slovenija in Furlanija-Julijska krajina potrdili sestavo dvostranske mešane komisije. Slovenska vlada je za predsedu- ljubljana - Komisija DZ o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah Jeseni o manjšinah tudi v DZ Takrat tudi razprava o spremembah resolucije o položaju avtohtonih manjšin v sosednjih državah iz leta 1996 LJUBLJANA - Komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu je včeraj obravnavala položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah. Člani komisije so bili enotnega mnenja, da je o tem treba opraviti razpravo tudi v državnem zboru (DZ), niso pa podprli predloga predsednika komisije Mira Petka (SDS), da bi to bilo že na majski seji DZ. So pa večinsko podprli predlog poslanca Sama Bevka (SD), da bi DZ tej tematiki pozornost posvetil jeseni, ko naj bi obravnavali tudi resolucijo o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah iz leta 1996, ki je po njegovih besedah potrebna "modernizacije". Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je namreč včeraj komisijo med približno enourno razpravo med drugim seznanil, da urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek pripravlja dopolnitev omenjene resolucije, ki naj bi v parlamentarno proceduro prišla prav jeseni. Ob tem je tudi napovedal, da bo posodobitev resolucije tudi ena od tem sveta za Slovence v zamejstvu in sveta za Slovence po svetu, ki naj bi zasedala poleti. Člani komisije so bili včeraj med razpravo enotnega mnenja, da je razprava o položaju slovenske manjšine v DZ potrebna in so jo tudi podrli, večina pa je nasproto- Samo Bevk vala predlogu, da bi DZ o tem razpravljal že maja, saj so med drugim menili, da gre za "občutljivo tematiko", ki je potrebna temeljite priprave. Pa tudi obravnavati jo je treba "zelo previdno," so menili. Kot je po seji komisije za STA nekoliko razočaran, ker člani komisije niso podprli njegovega predloga, da naj bi o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah razpravljali na majski seji DZ, povedal predsednik komisije Pe- tek, se ni treba bati plenarnega zasedanja o tej tematiki. Dodal je, da je upal, da bo komisiji uspelo, da bo po slabih dveh letih "vendarle spravila problematiko slovenske narodne skupnosti tudi na plenarno zasedanje DZ". "Na 13 sejah te komisije smo se ukvarjali s to problematiko in mislim, da je čas, da pridemo na to raven," je še dejal Petek in dodal, da bo sedaj pač treba počakati do jeseni in "videli bomo, kakšne bodo razmere takrat". "Vemo pa, da razmere v slovenski narodni skupnosti v sosednjih državah enostavno niso rožnate. Da je veliko problemov. To razpravo na plenarnem zasedanju DZ bi seveda lahko lepo umestili tudi v okvir dveh jubilejev, ki nas čakata v letošnjem letu, 55 let podpisa Avstrijske državne pogodbe in 90 let plebiscita na avstrijskem Koroškem," je še dejal predsednik parlamentarne komisije. (STA) čedad - Županske volitve 16. in 17. maja najbrž ne bodo prinesle sprememb Desna sredina s skupnim kandidatom verjetna zmagovalka V vrstah leve sredine zaradi nasprotij med strankami več kandidatov Trenutni podžupan Balloch (po rodu Benečan) bo najbrž zamenjal Vugo - Na drugi strani kandidati Novellijeva (DS), Monai (IdV) in Pinto (levica) ČEDAD - Čez pribiližno dva tedna, točneje 16. in 17. maja, bodo v Čedadu izbirali novega župana. Sedanji vodja občinske uprave Attilio Vuga, ki je bil deset let na čelu Občine Čedad in ki naj bi sodeč po sondažah, ki jih je izvedla večinska koalicija, užival kar 80% podporo, namreč ne more več kandidirati. Desna sredina si nadeja, da bo njegovo mesto prevzel dosedanji podžupan Stefano Balloch. 33-letnega kandidata, ki je po rodu Benečan (oče je iz Mažerol, mama pa iz Gorenje vasi), podpirajo Ljudstvo svobode, Severna liga in Udc, sam pa obljublja »kontinuiteto, a hkrati tudi inovativnost«, obenem pa upa, da bo lahko dober zgled za mlade, ki bi se radi vključili v politiko. Če se je desna sredina, ki je na volitvah favorit, brez težav dogovorila za skupnega kandidata, pa do tega ni prišlo v levi sredini, kjer Demokratska stranka in Italija vrednot krivita druga drugo za nastalo situacijo. Demokratska stranka je tako skupaj z občansko listo Forum per Cividale izbrala Mario Cristino Novelli, vodjo urada za stike z javnostjo Zdravstvene ustanove Maria Cristina Novelli za Srednjo Furlanijo in nekdanjo predsednico čedajskega doma za ostarele. Kandidat stranke Italije vrednot, ki prvič s svojo listo nastopa na županskih volitvah v Čedadu, pa je parlamentarec Carlo Monai. Čedajski odvetnik je za župana že kandidiral tudi na volitvah leta 2000, ko je prejel približno 22 odstotkov glasov. Podpira ga tudi lista Valori in Comune. Carlo Monai Za župansko mesto se potegujeta še Walter Qualizza (Fiamma tricolore - Destra sociale) za desnico in občinski svetnik Domenico Pinto (Rinascita), ki je izraz levice. Pred petimi leti je enako sestavljena desnosredinska koalicija (Nacionalno zavezništvo in Forza Italia sta bili sicer tedaj še ločeni stranki) prejela Stefano Balloch kar 65% glasov (leta 2000 pa 40%, kar pomeni, da je njena priljubjenost z leti močno narasla), leva sredina pa se je morala zadovoljiti s 33%. Jasno je, da ima brez enotnega kandidata še manj možnosti za uspeh, tako da je zelo verjetno, da bo Vugino mesto prevzel dosedanji podžupan in odbornik za kulturo Stefano Balloch. (NM) 4 Sreda, 5. maja 2010 GOSPODARSTVO javni prevoz - Poslovni obračun tržaškega podjetja za leto 2009 pozitiven Trieste Trasporti z rastjo dobička in števila zaposlenih Avtobusi vse bolj ekološki - Brez vozovnic 8% potnikov - Čezmejna proga ni rentabilna TRST - Podjetje za javni lokalni prevoz Trieste Trasporti je leto 2009 zaključilo s čistim dobičkom v vrednosti 2,9 milijona evrov, kar za okroglih 200 tisoč evrov presega dobiček iz leta 2008. Avtobusi so v povprečju med najbolj novimi v Italiji, število uslužbencev pa se je rahlo povečalo, kar je v kriznem času še posebno pomembno. To so izstopajoči podatki iz obračuna, ki ga je vodstvo podjetja Trieste Tra-sporti včeraj predstavilo v tržaškem hotelu Savoia Excelsior. Predsednik Dario Fischer je uvodoma poudaril, da je britansko podjetje Arriva sprejelo javno prevzemno ponudbo nemških železnic Deutsche Bahn. Prevzem bo posredno vplival tudi na tržaško podjetje, saj je hčerinsko podjetje Arriva Italia srl lastnik 40-odstotnega deleža Trieste Trasporti (60-odstotni delež ima AMT Trasporti, ki je v občinski lasti). Deutsche Bahn stopa torej tudi v Trieste Trasporti. »V Trstu pa se ne bo nič spremenilo,« je pojasnil Fischer. Pooblaščeni upravitelj Cosimo Paparo je z novinarji analiziral podatke o poslovanju podjetja, ki so v primerjavi z letom 2008 pozitivni. Skupni dohodki so lani znašali 70,3, v letu 2008 pa 67,7 milijona evrov, čisti dobiček pa je lani dosegel 2,9 milijona evrov (2,7 milijona v letu 2008). Število zaposlenih se je v zadnjem letu povečalo z 829 na 843. Več je voznikov (615 proti 602 iz leta 2008) in uradnikov (127 proti 122), nekaj manj pa delavcev (87 proti 92). Pozitivni so tudi podatki o avtobusih. Teh je skupaj 272, s povprečno starostjo štirih let je flota med »najmlajšimi« v Italiji. Najstarejši avtobusi, ki jih podjetje prodaja, so stari osem let. Skoraj vsa vozila so dostopna za invalide, vse več je avtobusov z visoko ekološko učinkovitostjo: 38,5 odstotka motorjev ima tehnologijo EEV, 8,9 odstotka je motorjev Euro 4, več kot 90 odstotkov vozil ima vsaj filter CRT. V računalniško opremo (npr. digitalne ekrane) na avtobusih in postajah je podjetje investiralo 1,4 milijona evrov, več kot tretjino denarja je prispevala deželna uprava. So pa tudi šibke točke. Tablic z voznimi redi avtobusov je na postajah malo, pogosto so popackane in nečitljive. Pomorske linije niso preveč uspešne, potnikov je malo, tudi letos pa bo zaradi logističnih težav izostala povezava med Trstom in Tržičem. Dolge zgodbe o okvarah na openskem tramvaju še ni konec. Tehniki so pojasnili, da sta bili v načrtu dve vrsti vzdrževalnih del. Popravila na vlečnem delu tramvaja so se končala, s to napravo ne bi smelo več biti težav, še do konca leta pa se bodo nadaljevala dela na modrih vlakcih, kar pomeni, da bo še nekaj prekinitev. Negativen je podatek o potnikih, ki se peljejo brez vozovnic. Po ocenah podjetja jih je kar osem odstotkov vseh uporabnikov, njihovo število pa se je kljub poostrenim kaznim še povečalo. Generalni direktor Pier Giorgio Luccarini je povedal, da so globe zvišali s 14 na 40 evrov, za stare kršitelje pa do 126 evrov. Občasno se na avtobusih pojavljajo tudi kontrolorji v civilu, a so v prvih štirih mesecih letos kljub temu izdali za 14 odstotkov več glob kot v enakem obdobju lani. Pokrajinski odbornik za prevoze Vt-torio Zollia je pohvalil dobro poslovanje podjetja, kateremu se bo konec leta iztekla koncesijska pogodba. »Novega razpisa dotlej ne bo, zato bo morala deželna uprava podaljšati pogodbo, kar bi lahko povzročalo probleme,« je izjavil. Odbornik je še pojasnil, da so čezmejno avtobusno progo iz Trsta v Sežano ukinili zaradi previsokih stroškov in skromnega števila potnikov. Rešitev bi morda bila vključitev povezave v lokalne prevoze, z vmesnimi postajami, česar pa ni na obzorju. Čezmejno progo je ohranilo slovensko podjetje Avri-go, za kar je bila odločilna pomoč spon-sorjev, v prvi vrsti sežanske igralnice. (af) Vodstvo podjetja Trieste Trasporti in pokrajinski odbornik Vittorio Zollia kroma ladjedelništvo - Več kot milijardo evrov vredno naročilo iz ZDA Fincantieri bo gradil inovativni velikanki za razkošna križarjenja Pred štirimi leti so v tržiški ladjedelnici dokončali ladjo Crown Princess arhiv Tržaški Slow Food bo gostil proizvajalce iz Slovenije TRST - Slow Food Trieste in Slow Food Primorska prirejata tretjo izvedbo srečanja s proizvajalci enogastronomskih dobrot iz Slovenije in degustacije njihovih proizvodov z naslovom Slovenia Golosa - Slastna Slovenija. Degustacija bo v petek, 7. maja od 16. do 21. ure v gostilni Sardoč v Prečniku 1/b, udeležili pa se je bodo v pretežni meri poklicni operaterji v enogastronomskem sektorju, privrženci kulture hrane in enoturisti. Pomen dogodka poudarja tudi pokroviteljstvo Generalnega konzulata RS v Trstu in Občine Devin Nabrežina, medtem ko je sponsor Banca di Cividale, ki ima s tržaškim Slow Foodom že utečeno in zelo plodno sodelovanje. Poleg degustacije bo v petek pri Sardočevih stekel tudi pogovor med predstavniki institucij, kulture, združenj in enogastronomskih tradicij, iz katerega bo moč izluščiti koristne napotke in persprektive za tipične proizvode ozemlja. Za sodelovanje na degustaciji bo zadostoval skromen prispevek 5 evrov za člane Slow Fooda in 10 evrov za ostale udeležence. Agencija Informest povezovalni člen sodelovanja med Tirano in FJK na področju zdravstva GORICA - Goriška agencija Informest bo pomagala Albaniji pri vzpostavljanju sodobnega zdravstvenega sistema, pri čemer se bo zgledovala po Furlaniji-Julij-ski krajini, ki ima v Tirani velik ugled. Kot je članom delegacije iz FJK, ki sta jo vodila podpredsednica Informesta Silvia Acerbi in deželni odbornik za zdravje Vladimir Kosic, včeraj v Tirani povedal albanski premier Sali Berisha, je izboljšanje javnega zdravstvenega sistema eden temeljnih ciljev njegove vlade. Gostje iz FJK se bodo v Tirani mudili dva dni in se sestali s predstavniki institucij in socialno-zdravstvenih oblasti. Institucionalna misija neposredno na terenu bo služila za začetek nove faze sodelovanja med Deželo FJK in vlado v Tirani na spocialno-zdrav-stvenem področju, je zapisano v tiskovnem sporočilu o obisku. Misiji bo v naslednjih mesecih v Trstu sledil podpis sporazuma za delo na treh področjih skupnega interesa: onkologija, zdravje matere in otroka, telesne in umske invalidnosti. Ravno na teh področjih je v FJK največ izkušenj in centrov odličnosti. TRST - Ladjedelniški koncern Fincantieri in ameriška skupina Carnival Corporation sta podpisala sporazum o naročilu dveh prototipnih ladij za križarjenje, ki bodo plule pod znamko Princess Cruises. Pogodbenika nista objavila vrednosti naročila, po tržnih ocenah pa naj bi bila za izgradnjo dveh tovrstnih ladij potrebna več kot milijardo evrov vredna naložba. Pravkar podpisana pogodba temelji na februarja sklenjenem okvirnem sporazumu za izgradnjo dveh ladij s po 141 tisoč ton bruto nosilnosti, ki bosta lahko sprejeli na krov po 3600 potnikov. To bosta največji ladji za križarjenje, ki so ju doslej zgradili v ladjedelnicah Fincantieri, in bosta tudi najuglednejši v floti Princess Cruises. Predaja ladij, ki bosta kot prototipa med najbolj eksluzivnimi in inovativ-nimi na svetu, je predvidena za pomlad 2013 in 2014. Oblikovno bosta novi ladji sicer prevzeli nekaj značilnosti, ki so prispevale k uspehu zadnjih ladij, ki so jih za ameriškega ladjarja zgradili v Tržiču, vendar bo dizajn prenovljen, kot se spodobi za proizvod višje kategorije. V tem smislu bodo dobile vse zunanje kabine zasebni balkon in bodo imele 80-odstotni delež nočitvenih zmogljivosti na ladji, povečani in obogateni pa bodo osrednji salon, center za dobro počutje in restavracije. Od začetka 90. let so v ladjedelnicah koncerna Fincantieri zgradili 53 ladij za križarjenje, od teh 49 za skupino Carnival. Do- datnih dvanajst, vključno z dvema včeraj napovedanima ladjama, pa bo ameriškemu naročniku predanih do leta 2014. Carnival Corporation je najpomembnejša ladjarska skupina na svetu, ki kotira na borzah v Londonu in New Yor-ku. V skupino sodijo družbe, ki so vodilne na področju križarjenja, kot npr. Costa Cro-ciere, Holland America Line, Princess Cruises, P&O Cruises, Cunard, Carnival Cruise Lines, katerih ladje tradicionalno naročajo pri Fincantieriju. Italijanski ladje-delniški koncern, ki ima sedež v Trstu, neposredno in posredno zaposluje približno 30 tisoč ljudi, poleg ladij za križarjenje pa ima v portfelju tudi pomembna naročila za trajekte, vojaška plovila in velike jahte. Centra projektiranja ima v Trstu, ki je največji v Evropi, in Genovi. Novo naročilo je še posebej pomembno v tem času krize, vendar žal ne bo zadostovalo za zapolnitev zmogljivosti vseh ladjedelnic Fincantierija, med katerimi je tržiška specializirana za velike bele ladje. Kot je včeraj pojasnil pooblaščeni upravitelj družbe Giuseppe Bono, je pri novem naročilu pomembno to, da gre za prototipe, torej za ad hoc projektirane ladje nove generacije, ki jih bo mogoče razvijati in izpopolnjevati za zadovoljitev najnovejših potreb trga. »Upamo, da bo to lahko začetek obnove in utrditve našega zgodovinskega partnerstva s prijatelji iz Carnivala, s katerimi smo začeli graditi ladje prihodnosti,« je dodal Giuseppe Bono. EVRO 1,3089 $ -1,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. maja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 4.5. 3.5. ameriški dolar japonski jen 1,3089 123,66 1,3238 124,95 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 8,9352 38,5400 58,3970 9,0352 38,7800 58,8900 ll lUlJjlVa l upila danska krona hnt"anc:U'i ti mt 7,4428 0,86325 7,4425 0,86800 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,5896 7,8235 VfOUOW 9,6095 7,8395 1 1UI VCjKa 1SJ Ul IG češka krona 25,710 1,4325 25,570 1 4328 jVIUCIIjM llallK estonska krona msH^arcki trtrint' 15,6466 273,40 15,6466 268,03 11 ici 14/23 r—-AV UMAG OPATIJA PAZIN O O TRŽIČ 11/17 KRANJ LJUBLJANA 12/19 POSTOJNA O 10/16 KOČEVJE CELJE 11/21 O MARIBOR o 11/22 PTUJ O M. SOBOTA O 12/24 N. MESTO 11/21 O ZAGREB 13/23 O REKA 15/23 (^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bo prevladovalo pretežno oblačno vreme. Zjutraj bo lahko ponekod še rahlo deževalo. Čez dan bo vreme nekoliko boljše. Proti večeru pa se bo ponovno poslabšalo, pojavljale se bodo močne padavine in predvsem v nižinskem pasu tudi nevihte. Dopoldne se bo dež spet pojavljal v zahodnih krajih, drugod bo pretežno oblačno, na vzhodu pa delno jasno. Popoldne se bodo padavine, deloma kot nevihte, širile proti vzhodu. Ob morju bo še pihal šibak jugo.Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 15 do 19, ob morju do 24 stopinj C. Območje nizkega zračnega pritiska nad zahodnim Sredozemljem pripomore k dotoku jugovzhodnih tokov nad severno Italijo. Jutri zvečer bo naša kraje dosegla nova izrazitejša vremenska „ fronta. Nad Sredozemljem je ciklonsko območje s frontalnim valom. Z južnimi vetrovi doteka k nam v višinah razmeroma topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15Dolžina dneva 14.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.47 in zatone ob 11.32 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje občutljivih ljudi bo moteno. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 17,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.07 najvišje -1 cm, ob 12.06 najnižje -26 cm, ob 19.47 najvišje 31 cm .Jutri: ob 2.29 najnižje -11 cm, ob 7.07 najvišje 4 cm, ob 13.03 najnižje -28 cm, ob 20.07 najvišje 37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 7 2000 m............6 1000 m .......... 14 2500 m............3 1500 m............ 9 2864 m............1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 7, v gorah do 8. O GRADEC 12/21 M. SOBOTA O 12/22 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po nižinah in ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme, tu pa tam se bodo pojavljale nevihte, pogostejše bodo v nižinskem pasu. Občasno bodo nastali močnejši nalivi. Ob morju bo pihal okrepljen jugo. Jutri in v petek bo na zahodu pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Drugod bo spremenljivo oblačno, na vzhodu tudi delno jasno. Možne bodo še posamezne krajevne plohe ali nevihte. zgoDovina - Ob izbruhu islandskega ognjenika Eyjafjalla Pepel indonezijskega vulkana Tambora je leta 1816 »vzel poletje« v velikem delu sveta Nedavni izbruh vulkana Eyjafjalla (na sliki, ANSA) na Islandiji je povzročil večdnevno blokado letalskega prometa v dobršnem delu Evrope in velike težave v letalskih povezavah z drugimi celinami. Po nekaterih vesteh naj bi blokada letenja zaradi oblaka vulkanskega pepela povzročila več kakor milijardo evrov izgube. Po nekaterih navedbah kar 150 milijonov evrov dnevno. Žrtev na srečo ni bilo in, upati je, da tudi hujših posledic v podnebju ne bo. Izbruh ognjenika so v medijih, morda prav zaradi materialne škode, predstavljali kot veliko naravno nesrečo. Preučevalci tovrstnih pojavov opozarjajo, da so bile posledice izbruhov ognjenikov v zadnjih nekaj stoletjih dosti hujše. Od začetka 19. stoletja imamo na razpolago kar precej točnih opisov posledic preoblikovanja zemeljske skorje, kar se pravzaprav dogaja že od samega nastanka planeta in bo tako tudi v prihodnje. Dnevnik Dolomiten prinaša zanimiv članek Gabriele Parsert, ki je na univerzi v Innsbrucku obiskovala in končala tudi poseben tečaj o nadzorovanju in uravnavanju posledic (naravnih) katastrof in v diplomski nalogi opisala posledice eksplozije vulkana Tambora v začetku aprila leta 1816. Ob eksploziji vulkana na otoku, ki leži vzhodno od danes turistično znanega Balija, je nastal krater s premerom okrog 6 kilometrov. Ogromnemu stožcu je dobesedno odpihnilo zgornji del in v ozračje je prišlo ogromno vulkanskega pepela. Oblak se je razširil zlasti nad severno poloblo in za skoraj dve leti povsem spremenil klimo. Parsertova poroča o posledicah na Tirolskem, kjer je leto 1816 zabeleženo kot leto brez poletja. Sneg nad gozdno mejo sploh ni skopnel. Pridelka ni bilo, živina ni mogla na visokogorske pašnike. Med majem in septembrom so zabeležili kar 97 deževnih dni. Češnje so bile v septembru še zmeraj na drevesih, nedozorele. Stanje je veliko ljudi pahnilo v revščino in smrt. Mnogi so prodali svoje premoženje in se odpravili v svet, mnogi tudi v Ameriko. Nič boljše ni bilo niti naslednje leto. Januar je bil sicer nekoliko bolj prija- zen, vendar pa je aprila spet pritisnila huda zima. Snežilo je 17 dni. Končno se je v maju, z otoplitvijo, vrnilo upanje da je najhujše mimo. Letina je bila jeseni spet dobra. Posledice izbruha ognjenika Tambora so občutili tudi na Goriškem. V katastrskih popisih (prav v tistem času je nastajal Franciscejski kataster) je leto 1817 zabeleženo kot leto izredno hude zime, ko je pomrlo veliko trt. V naslednjih letih pa so območje pustošile obsežne poplave, o čemer je prav tako zaslediti točne podatke v Franciscejskem katastru. Tako je Soča, nekaj let po izredno hudi zimi leta 1817 opustošila njive in travnike med Podgoro in Ločnikom. Za ujmo je ostala le prodnata površina. Iz katastra so črtali nekaj sto parcel, ki jih preprosto ni bilo več. Pepel, ki se je skoraj dve leti zadrževal nad dobršnim delom severne pol- oble je v bistvu prestrezal sončne žarke, ki tako niso mogli do zemeljskega površja, kar je imelo za posledico bistveno, čeprav relativno kratkotrajno ohladitev z vsemi posledicami. Bruhanje islandskega ognjenika je tokrat imelo bistveno lažje posledice , kar pa še ne pomeni, da se Tambora ne more ponoviti. Tudi pred Tamboro in za njo ognjeniki niso mirovali. (V.K.) Japonska Umrla najstarejša oseba na svetu TOKIO - Umrla je najstarejša oseba na svetu, 114-letna Japonka z otoka Okinava. Kama Činen, ki je živela v treh stoletjih, je umrla v nedeljo, teden dni pred svojim 115. rojstnim dnevom. Činenova, ki se je rodila 10. maja 1895, je zadnja leta živela v domu za ostarele v mestu Nandžo na Okinavi. Japonka je postala najstarejša oseba septembra lani, ko je v Los An-gelesu v starosti 115 let umrla Gertrude Baines. Po podatkih Geronto-loške raziskovalne skupine je zdaj najstarejša oseba na svetu 114-letna Francozinja Eugenie Blanchard, ki se je rodila 16. februarja 1896. Po njihovih podatkih na svetu trenutno živi 75 "superstoletnikov", ki so stari najmanj 110 let. Sicer pa največ stoletnikov živi prav na Japonskem. Po podatkih japonske vlade, objavljenih septembra lani, je prek 40.000 Japoncev starih več kot 100 let. Med njimi je 86 odstotkov žensk. Manj spanja, več kilogramov pri ženskah GOTEBORG - Krajše trdno spanje je lahko vzrok za debelost žensk, je pokazala študija univerze v švedski Uppsali. Raziskava je pokazala, da je bil obseg pasu žensk, ki so spale manj kot pet ur na noč, devet centimetrov večji kot povprečen obseg pasu njihovih kolegic, ki so spale osem ur na noč. Po besedah avtorice študije Janny Theorell-Haglow je povezava med kratkim spanjem in debelostjo še posebej vidna med mlajšimi ženskami, piše v majski izdaji znanstvene publikacije Spanje univerze v Uppsali. Po besedah raziskovalke kratko spanje zmoti izločanje hormona kortizol in rastnih hormonov, to pa povzroči rast telesne teže. Poleg tega pa po njenih besedah manj spanja pomeni tudi, da imamo na voljo več časa, ko lahko jemo. (STA)