Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-elvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui.b/lll Ček. račun: Ljub* liana it. 10.650 ia 10.344 za iuserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Gnilobo stran! Velikan na glinastih nogah, liberalna država, se ruši in narodi iščejo v velikih pretresih nove oblike skupnega življenja. Kakor je liberalna država odpovedala na področju gospodarstva, kjer je dajala čim večjo svobodo medsebojni tekmi posameznih egoizinov, verujoč, da se bo obči blagor in napredek občestva izcimil iz izravnajočega učinka nekih »naravnih zakonov« človeške družite, ki baje avtomatično ustvarjajo končno harmonijo — tako je doživela polom na duhovnem polju, kjer je mislila, da bo družba dosegla srečo in moralno popolnost po čim menj omejeni svobodi prepričanja, vesti in moralnega udejstvovanja avtonomne človeške osebnosti. V sferi gospodarskega življenja se jo izkazalo, da je liberalni nazor gola bajka, zakaj svobodna | tekma posameznih individuov in združb ni rodila nobene končne harmonije, ampak močnejši egoizmi »o se združili proti slabejšim in vodstvo demokratične družbe je prešlo v roke velekapitala, ki je ustvaril strašni gospodarski nered, ki ogroža obstoj človeške družbe sam. Enak kaos je liberalizem po- i vzročil v oblasti duha in etičnega življenja, kjer se ] je iz načela, da bodi država brez religije, da naj ; vsak sebi sam v svoji privatni sferi ustvari svoj verski in moralni nazor, kakor se mu zljubi, dočim : bodi državno občestvo kol tako popolnoma uevtral- I no, versko indiferentno, etično brezbarvno in ne- I naglašeno. brez vsakega določenega svetovnega na- j zora, rodila le anarhijo, ki se zdaj polagoma izpre-vrača v vlado popolnoma razpuščenih. medseboj ■ pobijajočih se nemoralnih nagonov na vseh poljih. Naravno jc, da človeštvo išče iz te zmede iz- ! hoda in da smo danes v dobi. ko se stvor lihe- I ralne države, tu naglo, tam počasneje, ponekod |и> nasilnih preobratih, drugod po postopnem razvoju, drobi in ruši, pa da se ua njegovem mestu dvigajo temeljne stene nove družabne zgradbe. Naj sta si boljševiška država na eni in fašistična država na drugi strani še tako različni, eno jima je skupno, da sta radikalno, brez vsakega prehoda, brez kompromisa napravili konec svetovnonazorsko, religiozno in etično nevtralni državi, kjer bi najsvetejša prepričanja človeka bila gola »privatna zadeva«, kjer bi vsak brez ozira na druge mogei verovati in biti orijentiran, kakor bi hotel sani, in kjer bi nad individualno samovoljo ne bilo nobene brezpogojne obvezne občestvene duhovne avtoritete. Boljševiška država je v svojem slepem pa brezdvoma le prehodnem hlodu krščansko religijo zavrgla. je pa na njeno mesto postavila filozofijo zgodovinskega materializma. v katero mora ruski pro-letarec verovati z vso močjo in globino svojega bitja kot v najahsolutnejšo dogmo, ki ne dopušča nobene notranje svobode odločitve za ali proti niti v najskrivnejšem kotičku srca in ki ima tudi svoje obrede, in z vsem spoštovanjem priznane forme. Fašizem je ustanovil »religijo« plemena, skrivnostnih sil narodne nature, med katere uvršča krščansko religijo kot nek sestaven del narodove kulture in tradicije in zahteva, da se vsak brezpogojno klanja narodnemu kolektivu, ki določa državljanom ves ctoe, zajema vse njihovo duhovno življenje in jih vodi kot najvišja avtoriteta, proti kateri ni nobenega priziva na svobodno vest. Tako je torej človeštvo, ki ga vsaka revolucija požene daleč preko črte, kjer se resnica dotika z zmoto, po zabloda skrajnega liberalizma, ki je po svojem svobodoumstvu družbo razbil, zašlo v skrajno nasprotje absolutne diktature kolektiva, ki taji neodjemljive naravne pravice posamezne svobodne osebnosti. Toda o tem danes nimamo namena govoriti. Danes hočemo poudarjati to, da je v anti-liberalnih revolucijah našega časa poleg usodnih zablod tudi zdravo jedro resnice: da državno občestvo ne more sloneti na indiferentizmu, na brez-religioznosti, na nevtralnosti v najvišjih vprašanjih btja, na principu, da je vera in morala privatna stvar, zadeva avtonomnega individua — ako se noče država polagoma razkrojiti v anarhiji, v gospodarskem kaosu in splošnem socialnem neredu. Moderna demokracija, ki jo danes od vseh strani ogroža val boljševizma in fašizma, mora, ako se noče pod njegovim navalom zrušiti, postaviti zopet na osnovo krščanskega metafizičnega nazora in krščanske socialne etike. Družba, ki tega ali noče ali več ne more, viharja naše dobe ne bo prestala, pa naj se tudi zateka v nacionalizem. Zakaj zdravi in pravi nacionalizem v mejah človečanskih načel more biti plodolvoren samo, če se podredi krščanskim etičnim načelom narodnega življenja, čc je oprt na moralno avtoriteto krščanskega cerkvenega občestva, če se usmerja po smernicah krščanske humanitete, objemajoče vse narode: če pa nacionalizem ni nič drugega ko prebarvan in pre-pleskan gnili liberalizem iz prošlosti, prožet od njegovega verskega indiferentizma in buržuazne morale, potem tudi od njega državi iz sedanjih in bodočih viher ne bo rešitve. Sodobna demokratična država se mora predvsem zavedeti nalog, ki jih ima z ozirom na narodovo moralno zdravje in mora tu napraviti radikalen konec libertinizmu, ki se je bohotno raz-pasol kot produkt duhovne zmede, indiferentizma in laksnosti liberalne orc. Resni in usodni časi zahtevajo resnih in zdravih, discipliniranih in požrtvovalnih ljudi, ki resno in strogo gledajo na življenje, ki bodo sposobni za nalogo moralnega in socialnega preporoda naroda, tip huržuaznega egoista in komodneža, amoralnega in asocialnega brez hrižneža in brezobzirnega, izkoriščevalca ali »dan-guhe«, mora pa izginiti. Država mora ustvariti za to neobhodno potrebne pogoje, žal nimamo nobene statistike, ki bi nam pojasnila, kako stojimo v tem pogledu v vsej državi, če se pa omejimo na Slovenijo in v Sloveniji na Ljubljano, vidimo na primer, da se je v našem stolnem mestu v teku samô treh let otvorilo nič menj ko 10« novih pivnic in topilnic, v katerih se zdravje našega naroda uničuje po alkoholu! Lani je Društvo jugoslovanskih žena na svojem kongrosu energično pozvalo ob ast, naj zapre vse nočne lokale, kjer se redi in kot. greh začetek zločina, izroda in gospodarske propasti, toda ta poziv jo ostal klic vpijočih v puščavi. Lani se nam je tudi napovedoval zakon proti prostituciji, belega dne pa še ni zagledal, ker so znane ovire, ki se stavljajo uzakonitvi tega pre-polrehnega zakona. Noben pameten človek ni proti negi telesa v solncu. zraku in vodi, toda proti zlorabi tega principa za nego pohoti in nesramnosti pa je treba odločno nastopiti. Ni treba niti novih zakonov, ker obstoječe policijske naredbe zadostujejo, da so z rirakonskimi kaznimi zatrr nedostojno* t, nespodobnost in surovost, ki so jc polne Ko so propadli načrti o reviziji mirovnih pogodb . . . Italija snuje balkanski pakt Proti Mali zvezi - Zveza Italije, Albanije, Grčije, Turčije, Bolgarije London, 6. maja. U. V političnih krogih ee še vedno mnogo razpravlja o razkritjih glasila delavske stranke »Daily Heralda«, ki je ob enem tudi oficiozno glasilo ministrskega predsednika MacDonalda, glede novih načrtov, ki jih je predložil angleški vladi zastopnik italijanske vlade baron Aloisi. Italijanska vlada je namreč sprevidela, da se je s svojim predlogom o zvezi med štirimi evropskimi velesilami, ki bi brezobzirno izvedle revizi jo gotovih mej v srednji in severni Evropi na korist Nemčije in Madjarske nekoliko prenaglila in da je dosegla baš nasproten uspeh. Ogrožene države so se med selx>j povezale v obrambi, proti Nemčiji se je dvignil «vet novih neprijatel.jev. istočasno pa je zazijala pred Italijo imšast neposrednega sosedstva z Nemčijo, ki bi zanesla svoje zastave na Brenner in na Karavanke ter začela siliti proti Jadranu. Zaradi tega je italijanska vlada poslala takoj v London k MncDonnldu, ki je sodeloval že pri prvem Mussolinijevem načrtu o reviziji, barona Aloisija z nalogo, dn nui predloži nov načrt, ki bi ne vseboval več zahteve po reviziji meja, ki bi pa imel to prednost, da bi preprečil združenje Nemčije z Avstrijo ob enem bi pa nekoliko oslabil moč Male zveze ter izrinil tudi francoski vpliv iz srednje in južno-vzhodne Evrope. Novi italijanski načrt je sledeči: Na Ralkniiu naj bi se ustvarila posebna balkanska zveza, v katero bi takoj vstopile poleg Italije še Albanija. Grčija, Bolgarija in Turčija. Balkanska zveza bi |x> zgledu Male zveze ne bil zaključen krožek in bi tudi Malo zvezo oosnemal v zamisli, dn naj se pustijo odprta vrata zn vstop Avstrije in Madjarske. Zanimivo je. da je v londonskih diplomatskih krogih prišlo v javnost, kako se je baron Aloisi, predno je prinesel Mussolinijev načrt v London na ogled in na odobritev, večkrat sestal z bolgarskim ministrskim predsednikom Mušanovom ter z zunanjim ministrom Turčije Tevfik Ruždi bejem in sicer v Rimu. kjer sta se oba imenovana državnika nahajala. Rnron Aloisi je porabil tudi priliko zasedanja razoro-žitvene konference za to, da se je sestal z grškimi, bolgarskimi in turškimi zastopniki ter se ž njimi razgovarjal o možnosti takšne balkanske zveze. Zaenkrat je težko reči, da se je londonska vlada za ta novi italijanski predlog navdušila, ker se je angleško javno mnenje odvrnilo od Nemčije in bi ne odobravalo politike, ki bi hotela oslabiti Malo zvezo ali Poljsko, ki sta za enkrat edini oviri za dinamični razvoj nemške zunanje politike proti vzhodu Evrope. Na drugi strani nikdo tukaj ne ve, kako se bo Avstrija upirala nemškemu pritisku in kakšne komplikacije znajo nastati v podonavskem kotlu. Wickham Steed omenja ta novi italijanski jioskus preureditve Evrope v svojem članku v »Eortnightly Review« ter pristavlja, da naj se Mala zveza ne jwsti preplašiti od Italije in naj mirno vstraja na poti, ki si jo je začrtala v svojem paktu in ki vodi do sodelovanja z vsemi državni, ki hočejo ohraniti mir in stalnost v Evropi. Nada m bodočnost Male zveze Jugoslovanski zunanji minister B. Jevtič v krogu mladih predsednikov jugoslovanskih, češkoslovaških in romunskih dijaških društev ob priliki kongresa v Belgradu Hitlerjev naskok na Avstrijo Barikade v Inomostu Z bajoneti se razganjajo hitlerjevshi demonstranti Dunaj, 6. maja. AA. Iz Inomosta poročajo, da je davi odšla vseučiliška mladina, ki se ji je priključilo več tisoč nacionalnih socialistov, pred vladno palačo manifestirat zoper prepoved uniform. Manifestanti so hoteli palačo zasesti, toda policiji in gasilcem se je posrečilo, da so jih razgnali. Pred mestno hišo je prišlo HiiimiwiiiiHininiHi'iiMiiiiiniiiwi mili cf-e xjl ! Vaše perilo, ki je sveže, dehteče in belo kot sneg! Tako ugodno, hitro in lepo pere samo Persil! Persil je in ostane nedosegljiv! Vzemite Persil za vsako perilo ter pazite na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih. Mseni vse ulice in vsi javni prostori. Resnično moderen človek in resnično moderno misleča oblast Od Zveze narodov sem predložen kot ekspert za gotova hi-gijemska vprašanja in kot tak sem tudi član Higi-jenskega komiteja pri Zvezi narodov. Ta komite me je pretekle jeseni izvolil tudi za svojega podpredsednika. Higijenska sekcija zveze narodov me je preteklega leta pozvala, da naj održim celo vrsto predavanj posebno o problemu higijene na vasi v raznih državah, in to na Higijenskih zavedih in univerzah. Temu pozivu sem se drage volje odzval, ker sem mislil, da bom s svojim delom v inozemstvu ne samo koristil splošni stvari, ampak ttidi naši domovini, ker je moj poziv vsekakor v zvezi s priznanjem za strokovno delo r.a strokovnem polju. Na poziv univerz in Higijenskih zavodov sem dosedaj posetil: Madjarsko, kjer sem pre-"ffaval v Budimpešti, Segedinu in Debrecenu; Čcho-^lovaško, kjer sem imel predavanja v Pragi, Brnu te na Visokih Tatrah. kjer se je vršil posebni kurz za profilaktično medicino; Poljsko, kjer sem imel predavanja v Varšavi; Nemčijo, kjer sem predava! v Berlinu, Breslavi, Dresdenu in Munchenu; Holan-dijo, predaval sem v Groningenu; Turčijo, kjer sem imel predavanja v Angori in Carigradu ter Bolgarijo, kjer sem predaval v Sofiji. Te dni sem pa dobil poziv za dve predavanji v Španiji v Madridu na šoli narodnega zdravja, kamor bom odpotoval koncem tega meseca.« Zdravstveni problemi vasi »Predavanjem, ki sem jih dosedaj imel, so večinoma prisostvovali zdravniki, strokovnjaki v teh vprašanjih; v Debrecinu in Breslavi ter v Carigradu sem predaval tudi za dijake. Na vseh teh predavanjih sem v glavnem govoril o problemu higijene na vasi, naglašajoč, da je to vprašanje eno od najvažnejših pri aplikaciji narodnega zdravja in kot glavna naloga pri organizaciji zdravstvene službe. Higijena je brez dvoma dosegla ogromne rezultate pri svojem znanstvenem delovanju, ali v praksi je njena aplikacija, žal, jako omejena in sprove-dena v prav neznatni meri. Posebno še, če imamo pred očmi poljedelske zemlje. Z vprašanjem higijene na vasi se je bavila tudi evropska konferenca za higijeno vasi v Ženevi, ker to vprašanje danes zanima vsako nacionalno zdravstveno službo. Higi-jenska sekcija Zveze narodov me je posebej naprosila, da naj na teh predavanjih govorim o lastnih izkušnjah, ki sem si jih pridobil za časa 12 letne službe kot načelnik zdravstva v naši državi. Kakor znano, je naša država stalno delala na u'.va-preditvi narodnega zdravja 1er je ustvarila higijen-sko organizacijo, ki uživa v inozemstvu zelo lep ugled in katere dobri uspehi in pomembna vloga v narodnem življenju se bodo pozneje bolj cenili, kakor sedaj, kakor je to pač že navada pri takih delih. Samo ob sebi umevno sem drage volje ugodil tej zahtevi Higijenske sekcije Zveze narodov ter sem na svojih neštevilnih predavanjih v inozemstvu prikazoval s pomočjo raznih slik in filmskih posnetkov delo na tem polju v naši državi, tako, da sem prepričan, da se je s tem mnogo doprineslo za ugled naše zemlje. Res, ni mi bilo lahko govoriti o delu, na katerega stvarjanju sem sam igral glavno vlogo, toda ker v njem več aktivno ne sodelujem, sem to mogel storiti, ker sedaj poznam njegove dobre in slabe strani.« t2 let v službi narodnega zdravja Na drugo vprašanje: Kako gledate sedaj na svoje 12 letno delovanje na zdravstvenem polju po Vaših pogostih potovanjih po inozemstvu,« mi je g. dr. Štampar odgovoril sledeče: »Delo, kateremu sem bil na čelu toliko vrsto let, smatram za sestavni del svojega življenja in čisto gotovo se ne boste prav nič čudili, če Vam povem, da stalno zasledujem, čeprav sem sedaj čisto privatna oseba, delovanje ustanov, ki sem jih ustvarjal s celo dušo in srcem in to pogosto pod zelo težkimi okolnostmi in so mi danes drage, kakor lastni otroci, često obiskujem te ustanove in sem srečen, ko lahko ugotovim, da je njihova osnova čvrsta in da ogromno število mojih prejšnjih sodelavcev deluje v istem pravcu, radi katerega so bile te ustanove tudi osnovane. Često se čujejo in čilajo ludi kritike o delovanju teh ustanov, češ, da rezultati tega dela niso bogzna kako veliki. Ako upoštevamo, da so bile te ustanove definitiv-no dovršene šele pred 2. ali 3. leti in da je trajanje njihovega delovanja relativno omejeno še na malo let, tedaj morejo zahtevati samo oni, ki vprašanj te vrste ne razumejo, da bi bile one morale pokazati večje rezultate, kakor so jih pa dosegle slične ustanove v drugih državah z daleko povoljnejšimi Iz Hitlerjeve Nemčije Berlin, 6. maja. tg. Nemški narodno-socialistič-ni študenti so začeli danes svoj boj proti nenem-škemu tisku in godbi s tem, da so v institutu za seksualno znanost, ki ga vodi prof. Magnug Hirsch-ield, zaplenili in odpeljali vsa Hirschicldova znanstvena dela, pa tudi mnoga druga znanstvena dela. Tudi arhiv slik v tem institutu so preiskali in uničili vse slike, ki niso »nemškega izvora«. Pridržali pa so del knjig in slik, katere bodo proučili zdravstveni strokovnjaki, da jih ohranijo za znanost. Popoldne so v mnogih ljudskih knjižnicah zaplenili in odpeljali knjige socialističnih in svobodoljubnih avtorjev. Pruski prosvetni minister Rust je ob reorganizaciji književniške sekcije pruske akademije lepih umetnosti izključil iz sekcije tele nemške pisatelje; Dôblinga, Franka, Fuldo, Georga Kaiserja, Kellermanna, Thomasa Manna, Schickclcja, Fritza v. Unruha, Wassermanna in Franca Werfla. Dr. Bruning naslednik dr. Kan sa Berlin, 6. maja tg. Za voditelja centruma je bil nameelo odslopivšega prelata Knasa izvoljen bivši državni kancler dr. liriininsr. Pokadili smo . . . Belgrad, 6. maja. 1. Uprava monopolov sestavlja podatke o potrošnji tobaka v preteklem lelu. Čeprav statistika še ni popolna, sc vendar da sklepati, da se je v naši državi lani pokadilo okrog 5 milijard cigaret. Največ se je pokadilo »Sava« cigaret, in sicer 1. 1928 1,414.029.000 komadov, I. 1929 1,763.669.000, 1. 1930 2,849.481.000 komadov, 1. 1931 3,652.827.000 komadov. Za - Savami« pridejo takoj »Zeta«, katerih se je pokadilo I. 1928 1,652.212.000 kom., 1. 1929 1,608.636.000 komadov, 1. 1930 1,647.634.000 komadov, 1. 1931 1,332.190.000 komadov. Za »Zetami« pridejo na vrsto Vardar«, »Drina« itd., katerih cigaret pa se prodajo le manjše količine. Dunajska vremenska napoved: Ze ponoči bo prišlo od znpnda vreme z nevihtami, jutri pa bo morda že zopet jasno in toplo. Poziv vzgojîûetjem Sloviti francoski govornik, dominikancc Lacordaire je v zadnjih letih svojega življenja, katero je posvetil mladini, čestokrnt izrekel besede: Hoditi: vedno mladi! A v letu, v katerem obhajamo 19(1(1 letnico smrti Jezusu Kristusa je še zlasti potrebno, da sc potopimo v globok /.misel Lacordaire-jevih besed. Irski škofje, ki obravnavajo v svojem zndnjem pastirskem listu o cerkvi in njenem kulturnem poslanstvu v današnjih zmotnjnvah. pravijo, da je večno mlada. Svetniki so bili v svojih "0 letih mlajši v svojem srcu kot kaki sedeinnnjst-Ictniki. Tudi Jezus Kristus je izvršil svoje poslanstvo v svoji mladosti. Taka primerjnvnnjn niso odveč in nam marsikaj povedo. Saj vemo, du zavisi bodočnost vsakega dela od tega, koliko močnih in poštenih mladih ljudi se ga loti iu izvršuje. Tn resnica ima vsesplošno veljavo. Mussolini si je zagotovil zmago, ker se je poveril mlndim ljudem: Hitler jadra z mladino nn širokem morju, n boljševizmu vlivajo moč mladi ljudje. Glavna naloga raznih skupin, bodisi političnih, bodisi kulturnih jc. da si vzgo-ie naraščaj. Nr.m pa ne gre pri naši mladini le zn to, da ji ustvarimo lepo bodočnost, marveč nam je tudi zn njeno nesmrtno dušo, zatorej je naše delo. da iščemo iu vodimo mladino, vzvi.šenejše in svetlejše od drugih. In tukaj si moramo spregovoriti nekaj besed, katere bole: Seštejmo katoliške družine na vasi, trgu in mestu. Seštejmo število staršev, kateri izpolnjujejo svoje verske dolžnosti, pa bomo videli, koliko njihovih otrok stoji v vrstah katoliške mladine. Žalostno bomo presenečeni. Prcmno-gokrat ne najdemo med njimi niti otrok raznih katoliških voditeljev. Ne le enkrat se mi je pripetilo, piše neki župnik, nn mojih podružničnih mašah, do je bila cerkev malone praznn, (lasiravno so v tistem kraju bohotno cvetele, katoliške organizacije. Otroci katoliških staršev obiskujejo indiferentne družbe, kjer se oddaljujejo veri. In s komerkoli govorim o tem, dobim venomer isti odgovor: Nnše družine niso na pravem mestu. Starši nimajo potrebne avtoritete, zato jim rastejo otroci čez glavo. Premalo so skrbeli za n je, niso jim vtisnili v srce prepričanja, da je sleherni njihov koruk pod nadzorstvom Boga. Seveda odtujuje ravno šola najbolj otroke domu, a v glavnem tisk. Naše kmetsko ljudstvo še ni spoznalo važnosti pisane besede za svoje otroke, zatorej ne zna dajati dobrih in nc preprečevati slabili knjig... Kako bi se dalo rešiti lo zamotano vprašanje? Treba je več načelne vzgoje, več pouka. Šola in zlasti cerkev stavita danes nn kntehcta in duhovnika ogromne naloge in velike zahteve, katerim se ne sme odtegniti. Poučiti je treba tudi slarše, kako morajo voditi svoje otroke skozi njihovo doraščajočo dobo. Neved- mladino nost nn religioznem polje je naša največja ne-prijateljica. Predvsem pa mniijka tiste žive katoliške zavesti in ponosa, ki poraja borce in čc treba tudi mučenike za verske ideale. Tudi naši krščanski starši sc le preredko zavedajo, da je cerkveno duhovno življenje neprecenljiv dar božji, katerega je treba čuvati za vsako žrtev. Ker le življenje, prešinjeno z globoko vernostjo ohrunjn naše družine, v največji meri goji in pospešuje družinske in državljanske čednosti in daje v prvi vrsti mladini ono moralno trdnost in izvestnost, ki je najgotovejša vodnica mimo mladostnih vrtincev. Pota, po katerih more danes duhovni vzgojitelj doseči svoj cilj, so bolj kot kdaj prepuščena njegovi dušnopastirski iznajdljivosti in ljubezni do mladine in naroda. Ljubezen je iznajdljiva! Toda vsaka brezbrižnost, vsako oklevanje in nedelavnost bi se usodno maščevala. Duše se rešujejo edinole z žrtvami. Za to nam je največji zgled sam božji Učenik, ki gotovo ni šel v trpljenje in stopil na križ zato, da bi njegovi nasledniki v udobju in In-godju pasli njegovo čredo. Stoletna zgodovina Cerkve pa nam nudi ta tolažljiv zgled, da je neumorno, nesebično delo dobrih pastirjev bilo prej uli slej blagoslovljeno s cvetočimi uspehi. Velike te/.ave, ki jih je imel in jih danes mora prestajati katolicizem v nekaterih pokrajinah, niso slučaj in nc posledica samo enega zamujenega trenotkn! Nedavno je priobčil francoski katoliški dnevnik »La Croix« članek o mladini, kjer posnemamo sledeče misli: »Mogoče nismo imeli nikoli v zgodovini francoskega kntolištva tako elitne mladine, s tako silnim katoliškim duhom prepojene, n hkrati odtrgane od posvetnih obljub in političnih valov... vneto vdane cerkveni hierarhiji...« Niso tc besede zaman polne veselja, če pomislimo, koliko žrtev mdrtjo prestati francoski katoličani, če si hočejo vzdr-žnvati duhovnike, cerkve, šole, svoje prosvetne institucije itd. Todn francoski katoličani so ) delavni! Tudi mi nočemo povprečne mladine, mlač-; ne, nedelavne, marveč bojevite, iniciativne! Cilj našega dela in naše katoliške »kcije mora biti: vzgajati bojevnike! če ima neprijatelj vojake, mu ne smemo staviti nasproti copat! K vzgoji takih bojevnikov sc morajo združiti vse sile, starši z duhovnim vodjem in vsemi katoliškimi prijatelji. Ne gre za to, ako bo stalo v taboru katoličanov tStl mož z rokami v žepu ali z glasno besi do, marveč če bo tO mož, neustrašnih borcev za božjo praviro. Pri vzgoji tokih značajev pa bo mnogo pomagala avtoriteta duhovnov, kntchetov in staršev. Zakaj lc ti posvečajo vso skrb in ljubezen mladim srcem, da bi vzgojili i/, teh mladeniče v nekoč neustrašene može, katerim ne bo težko stati v življenju za katoiV.ške ideale. ij, postanete, ako jemljete posebno sedaj v pomladi vsako jutro čašo okusnega BPLANHVKA".ČA)A B \HOVEC. Njegova naravna planinska zelišča, ne kemikalije, Vas oproste odvišne maščobe, Vas očistijo znotraj in urede Vašo prebavo. Pričnite še dnnos s „РЈЕАМШКА"-ĆA{EM BAHOVEC. ki ga dobite v lekarnah in drogerijah, pravi pa je samo v izvirnih plombiranih zavitkih po Din 20'— z naslovom proizvajalca RcK. št. 1349 /. dne 6. 7. 1932 Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Liubliana Zadnja pot vzornega moža 41 Leopold Kranl Maribor, 6. maja. Danes jc nastopil Kranjčev oče, g. Leopold Kranjc svojo zadnjo zemeljsko pot. Kljub visoki starosti je do zadnjega, dokler ga ni bolezen vrgla na bolniško posteljo, hodil to pot, pot k farni cerkvi in Sv. Petru, pot na Goro h gorski Materi božji. Zato je bila tudi njegova zadnja pot lepa in veličastna. Ogromno število njegovih znancev in prijateljev ga je spremljalo, dokaz, kako je bil rajni Kranjčev oče med vsemi spoštovan in priljubljen. Sprevod od hiše žalosti pa do farne ccrkvc je vodil blagopokojnikov sin, č. gospod Marko Kranjc v spremstvu prof. Kovačiča iz Celja, prof. Jakoba Rihterja iz Maribora ter šentruperškega kaplana Kranjca. Sveto mašo zadušr.ico je daroval ob asistenci č. gg. prof. Jakoba Rihterja in kaplana Kranjca stolni župnik msgr. Umek, kateri je tudi izpred oltarja spregovoril rajnemu ganljivo slovo. Po maši se je razvil iz farne ccrkve na Goro veličasten sprevod, kakršnega Št. Peter žc dolgo nc pomni. Na čelu sprevoda je šlo zastopstvo Krščanske ženske zveze z zastavo, katere ustanovitelj jc bil ranjki. Sprevod jc vodil stolni župnik mariborski in dekan msgr. Mihael Umek v spremstvu 11 duhovnikov. V sprevodu so stopali številni odlični blagopokojnikovi znanci, prijatelji in tovariši, med njimi tudi mnogo odličnikov, kakor bivši predsednik Prosvetne zveze in bivši narodni poslanec dr. Josip Hohnjec, ga. dr. Loskovarjeva, upokojeni minister Ivan Vesenjak, bivši narodni poslanec Franjo Žcbol. ravnatelj Cirilovc tiskarne Franc Hrastelj, zdravnik dr. Pihler in upravnik mariborske kaznilnice Vrab!. Po končanih molitvah je pevski zbor, ki je tudi na domu žalosti in v cerkvi lepo prepeval, zapel ginljivo žalostinko »Jamica«, in zemlja je zagrnila zemeljske ostanke njega, ki je za blagor svojcev, sofaranov in soobčanov posvetil vse svoje življenje. Ob vznožju gorske Matere božje počiva, naj mu tudi gorska Mati božja, katere ime jc počastil, zagotovi večno srečo in blaženstvo v nebeški domovini. Kongres „četnikov" Belgrad, 6. maja. L Danes se je vršil v pčin-skera samostanu kongres četnikov, katerega so se udeležili delegati četniških organizacij iz vse države. Delegacijo četnikov iz Slovenije vodita Franjo Kapus in časnikar Frar.-o Hrovatin. Po knngresu so se četniki napotili v Kumanovo, kjer bo pjoslava 30 letnice delovanja četniške organizacije. Na prl-rerditvi bo govoril tudi četniški vojvoda Kosta Pe-Canac. V Kumanovem bo blagoslovljen temeljni kamen za skupno grobnico umrlih četnikov. Spomladanske obleke zn gospode, površniki in velika izbora sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri Draço Schwab, Uubljana Slovenci na Madjarshem brez vsake pravice Slovenska krajina, maja. Slovenci, ki žive v devetih vaseh monoštrske-ga okraja na Madžarskem, v javnem življenju itak niso imeli nikakih pravic, uporabljati svoj materinski jezik, dasi žive strnjeno in jih je okoli šest tisoč. Prenašati so morali najrazličnejše težave in zapostavljanja. Poleg edinega slovenskega molitvenika, ki je pisan v prekmurskem narečju in madžarskem ïrkopisu, so imeli nekaj izvodov prekmurskega na- ZA NEGGVÂN1F IAS TRILYSIK biologični tonikum za lase Perhljaj iziine. Lasje ne izpada o več. Lasje zopet rastejo. Romanje v Rim Večno mesto Rim bo privabilo v teku letošnjega leta tisoče in tisoče vernikov iz vsega sveta. Sveto leto je, 1900 letnica našega odrešenja, vsled tega se ne čudimo, du romajo kristjani v Rim k Očetu krščanskega sveta. Kdo ne bi rad praznoval teh jubilejev na svetem kraju? Kdo ne želi videti sv. Očeta, njega, ki je Voditelj katoliške akcije, boritelj proti boljševizmu, pravi socialni papež, zagovornik čistosti in svetosti sv. zakona? Kdo ne bi v letošnjem letu rad obiskal častitljive cerkve, kdo ne bi rad videl največje stavbe cerkve sv. Petra, kdo ne bi rad pomolil na grobovih apostolov Petra in Pavla, kdo ne bi rad obiskal grobov mučcnikov v katakombah? Ta želja se bo uresničila onim. ki bodo letos potovali v Rim pod okriljem Katoliške akcije v Ljubljani. Manjša skupina vernikov odide iz Ljubljane 1. junija ob 17.28 z brzovlakom ter pride v Floreneo 2. junija ob 6.26 ter ostane do 16.48 «■ lepem mestu, ki je središče uaietnoeti. V Rim dospejo 2. junija ob 22.25 zvečer. Tu ostanejo do 6. junija, ko odpotujejo ob 20 proti Benetkam, kamor pridejo 7. junija ob 6.23. Iz Benetk odpotujejo popoldne ob 15.15 in pridejo v Ljubljano ob 0.15. Kdor se želi pridružiti tej mali skupini, se mora priglasiti do tO. majnika pri svojem župnem uradu ali pri Katoliški akciji, Ljubljana, Škofijski ordinarijat. Vsak izletnik ■mora imeti svoj potni list, italijanski vizum pa dobi brezplačno. Vožnja III. razred brzovlaka, hrana in stanovanje ter vstopnina v Rimu znaša 1.250 Din.Svota mora biti plačana do 20. maja. V slučaju, da se bo priglasilo dovolj romarjev. pa namerava Katoliška akcija v drugi polovici septembra organizirati poseben romarski vlak v Rim. Tudi za to romanje prosimo, da se že sedaj priglasijo pri župnih uradih in pri Katoliški akciji v Ljubljani. Stroški za skupno romanje s posebnim vlakom bodo Znašali okrog 1000 Din. Opozarjamo pa ponovno k veliki previdnosti pred kakimi privatnimi nabiralci prijav za romanje. Škofijski odbor K. A. priporoča župnijskim odboroon, da prirede tekom leta verske prireditve e predavanjem o rimskem romanju, o katakombah in o pomenu svetega leta. Tozadevne skioptične slike in filme, kakor tudi predavatelje nudi Izposojevalnica diapozitivov m filmov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Mutm» ii »Mhntn BOcMatra politik. I« M>o1 • ..... mode« (Renata Miiller). dane pustolovščine«, ob pol 9: »Ljubezen — diktator Društveni dom Vič-GIince: Konec poti. Ob S. Nočno služIta imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. KAJ BO JUTRI? Drama: »Hamlet«. Red A. Opera: Zaprta. Kine Kodeljevo: Ob pol 9: »Ljubezen — diktator mode«. Nočno elnžbo imajo lekarno: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Pe«tra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34. Birmanska darila œbxssmctmt-v-^jiji". ,'tmuMt.-"ai po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar LJubljana, Sv. Petra c. 36 © Cepljenje zoper koze je obvezno za vsakega otroka, ki je bil rojen v prejšnjem letu in za one otroke, rojene v tekočem letu, ki so stari najmanj tri mesece. Da bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, so bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze, in sicer: 1. za Vodraat v torek, dne 9. maja 1933 v mestnem zavntišču za onemogle v Jap-ljevi ulici št. 2. 2. za Spodnjo Šiško v sredo, dne 10. maja in v petek, dne 12. maja v ondotni šoli, 3. za Krakovo in Trnovo v četrtek, dne 11. maja v otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21, za vse ostalo mesto v ponedeljek, dne 8. maja in v soboto, dne 13. maja v Meslnoin domu, 5. za Barje v torek, dne 16. maja v ondotni šoli, vsakokrat ob 4 popoldne. K cepljenju naj se prinesejo vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se lahko cepi v tekočem letu. Opozarja se, da je k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (n. pr. dodeljeni, neprijavljeni itd.). Starši, ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, ga morajo k cepljenju prinesti s seboj in se morajo točno držati v pozivu določenega kraja in dneva. V primera preselitve iz kraja otrokovega rojstva v drug kraj mesta, naj se otroka prinese na najbližjo ce-pilno postajo. Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljencev na istem kraju in ob istem času. 1'ri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi cep-Ijenci, se bodo izročiln tudi izpričevala o cepljenju. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi uratmi na mestnem fizika tu mogoče, ni pa brezplačno. Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, morajo predložiti pri mestnem fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti. Otroci, ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. radi bolezni) ne mogli cepiti, se morajo opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu, in eicer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo leto starosti. Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega pravilnika, bo kaznovan po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni, kolikor ni odgovoren jx> kazenskem zakoniku. — Mestno načel-stvo v Ljubljani. Oskrbnina: L razr. 100 Din, 11. гагг. 80 Din Zdravnik : Dr. Fr. Dereanc. šef-primari j v p. O Čelist gosp. Miiller Gustav priredi v vrsti »Sloginih« komornih večerov jutri v ponedeljek 8. maja v dvorani Kino dvor ob 20 samostojen koncert. Gosp. Miiller je absolvent glasbene akademije v Zagrebu, kjer je dovršil študij pri gosp. prol. Fabbriju. Za ta koncert si je izbral skladbe skladateljev: Beethoven, Popper, Cassado, Dunkler, Bach in Bravničar. Slednji, t. j. Bravničar, naš rojak-skladatelj jc napisal za čelo in klavir Tango, ki ee bo izvajal prvič. Vstopnice prodaja Matična knjigarna in trafika Pugelj na Miklošičevi cesti, ter blagajna zvečer pred koncertom. 0 Promenadni koncert. V nedeljo ob 11 priredi Nar. žel. glas. društvo »Sloga« v Zvezdi promenadni koncert s sledečim sporedom: 1. 99 Re-gimemtsmarsch. 2. Fr. Suppe: Lepa Galeteja. Uvertura. 3. Drago Petrič: Rukovet. 4. Glinde: Severna zvezda. 5. Offenbach: Hoffmanove pripovedke. 6. Ziehrer: Dunajska dekleta. Valček. 7. Salem alejkum. 8. Leipold: Hrvateki dom. 9, Koračnica. Шт\п шагошји „HiHHTAS" Ker mi je »KARITAS« po smrti moža, ki je po trimesečnem zavarovanju nenadoma umrl, izplačala lakoj celo zavarovapo vsoto, se čutim dolžno da to pošteno in res varno zavarovanje vsem ki hočejo preskrbeti sebe in svoje domačo za slnčaj smrti, najiekroneje priporočam. Mlekar Katarina, 1. r. Gradec pri Litiji © Izsledeni napadalci. Poročali smo o velikem pretepu v Novih Jaršah na Šmartinski cesti, kjer so bili znatno ranjeni delavci Ilajne in brata Kampla. Policija je o dogodku uvedla natančno preiskavo 1er je sedaj ugotovila, da sta bila napadalca Edvard Belak in Franc Horvat, ki sta tisti večer skupno popivala z napadenci. Pijača je razgrela vsem petim glave, nakar je sledil pretep in sta Belak in Horvat seveda potegnila nože. Policija je oba zaslišala in sta oba dejanje priznala, nakar ju je policija izročila sodišču. Napadenci so od poškodb že okrevali, čeprav jih je imel vsakdo kar po več. Danes, sestra moja mila, greva k Slamiču enmalo, liter vina bova pila, vrček bo pa tvoj za baiol © Nesreča pri delu. V Florijanski ulici se je ponesrečil pri delu 19 letni mesarski pomočnik Julij Nose, zaposlen pri mojstru Jakobu Jesihu. Nose je delal doma salame pa se je pri tem močno urezal v levo roko. Rana sicer ni nevarna, vendar bo Nose dalj časa za delo nesposoben. © Natečaj zn oddajo brivskega lokala. — Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani razpisuje prvo ofertno licitacijo za oddajo brivskega lokala na peronu žel. postaje Ljubljana gl. kol. v triletni zakup. Licitacija se bo vršila 7. junija ob enajstih pri gornjem ravnateljstvu (Ljubljanski dvor), soba št. 59, I. nadet r. Dtimshi plošči in dežni plošči iz specijalnih edinstvenih blagov. Športna oblučila vseh vrst. Za gospode vsakovrstne obleke po meri. K. PUČNIK - Lfuitoljana Šelenburgova ulica štev. i. © Sobotni živilski trg. Zdaj prevladuje na trgu seveda zelenjava, med katero je največ salate. Zgodnjo tržaško salato v glavicah dajo po 8 Din kg, karfijolo tudi po 8 Din kg, dalmatinski grah po 7 Din kg, beluše (šparglje) pa po 20 Din kg. Pri bra-njevkah na Pogačarjevem trgu se je pojavil tudi že nov letošnji krompir po 8 Din kg. Kot drago deli-kateso prodajajo branjevci na Pogačarjevem trgu tudi mavrohe. Mal venček mavrohov velja 2 do 3 Din. Rdečo redkvico prodajajo po 16 Din kg, v šopkih pa po 1 Din. — Močno so so podražila tudi jabolka, ki jih je za Jugoslovansko knjigarno na prodaj zmerom manj. Najboljšn jabolka so zdaj po 8 in 9 Din kg. — Na perutninskem trgu je bilo včeraj izredno živahno. Jajca so se kar pocenila, toliko so jih žensko prinesle oLa Stampa«, ki izhaja v Tirani. — Razglas. Ravnateljstvo za šume v Ljubljani bo prodalo na dražbi 16. nmja ob enajstih v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1 okoli 133 kubičnih metrov hrastovih friz in 2.5 kubičnih metrov ševronov. Blago ee nahaja v skladišču v Kostanjevici na Krki, kjer si ga interesenti lahko ogledajo. — Novi vozni red »Ekspres« je izšel v svoji znani in priljubljeni obliki. Razveseljivo je dejstvo, da prinaša novi vozni red poleg običajnih železniških voznih redov in plovidbe-nega reda na Jadranu, tudi proge avtobusnih voženj v Dravski banovini. V veljavo stopi dne 15. maja. Kljub razsežnosti in spopolnitvi voznega reda, je ostala cena nespremenjena t. j. 10 Din za komad in se dobiva na vseh železniških postajah, knjigarnah in večjih trafikah. — Ivana Cankarja Zbrani spisi — dosedaj 15 zvezkov, celotno zbrano delo, pojasnjeno z odličnimi uvodi in globoko analizo pesnikovega življenja in duhovnega razvoja in z izčrpnimi zgodovinskimi opombami v vsakem zvezku, kličejo že sami na naročbo. Delo, ki bo kmalu zuključeno, je priča ogromnega napora Ivana Cankarja za bol jše in svobodnejše življenje Slovencev. Kupujte posamezne zvezke ali pa se priglasite kot naročnik vseh spisov pri izdajatelju — Novi Založbi v Ljubljani, Kongresni trg. zdravi z izvanrednim uspehom bolezni srca. živcev, ledvic in presnove. V pomladanski sezoni (od 15 maja do 30. junija) /nižane cene; dvajsetdnevna popolna oskrba: stanovanje, prehrana, koeelji, zdravniški pregled in nadzor Din 1400' —. Prospekti se dobe v vseh pisarnah Putnilta in pri zdravilišču Slatina-Radenci. Zobe lahko kup it 3 -pa ne svojih! Zobni kamen Vam uničuje zobet Začne tako, da zob omaja . . . svoje uničevalno delo pa končo takrat, ko zob izpade — če ga ne začnemo o pravem času preganjati I Zato ni treba drugega ko trde ičetke in — Sargovega Kalo-dontal Sargov Kalodont je edina zobna krema pri naj, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Brâunlichu, s katerim se nevarni zobni kamen polagoma in zanesljivo odpravi. Pravilno nega je lale: po 2 x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2 x na dan Sargov Kalodont! Proti zobnemu kamnu — Birmanska darila: zlatnino, ure, najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg. — Prošnje za vstop v enoletni tečaj za privatne otroške negovalke in vzgojiteljice 9e vlagajo do 12. maja 1933 pri šoli za 6cstre v Ljubljani. — Proti molom — Tarmol! V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: >C ho m o t ec h n a« , Ljubljana, Mestni trg 10. — Opozarjamo na današnji oglas manufakturna prodaja pri tvrdki Mara Ramovš, Tavčarjeva ulica št. 2, I. nadstropje. — Lesna industrija. Žago za gatre, vodne, krožne v vseh dimenzijah r/.berete najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravno »Franz Josclovec grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Slatinske tablete za hlljšanje odstranijo oso preobilno toLščo in V as napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana — Dolžniki vseh stanov Dravske banovine! Za Vas posluje od maja t. 1. društvo za Vašo zaščito. Obrnite se s polnim zaupanjem nanj in bo društvo vprašanje vaših dolgov v vseh slučajih uredilo najuspešneje in najceneje. — Postanite član, ker vse ugodnosti uživajo lc člani! — Društvo za zaščito dolžnikov v Jugoslaviji, Ljubljana, Aleksandrova 4. — Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josef« vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Kako postrežeto svojim gostom Vam pove knjiga »Naši gostje«, katero je priredila S. M. Deodata Kump, gospodinjska učiteljica. Ljubljana, 1932, 63 strani besedila in 66 slik. Cena elegantno \ vezani knjigi je 45 Din. Založila Jugoslovanska knji- ! garna v Ljubljani. — To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v literaturi vsake gospodinje, to je o strežbi (servi ran ju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine, ki se prirejajo v domačem krogu med znanci in prijatelji ali izrednih družabnih slavnostih (čajanke, banketi itd.). Knjiga jo razdeljena v dva dela: a) v splošni, b) v posebni del. V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse, kar je treba vedeti o obednici, inizi, namizni posodi, namiznem priboru, stekleni namizni posodi in krašenju miz; poleg tega dajo še nekaj prav dragoecnih nasvetov kuharici glede priprave jedil. — V posebnem delu obravnava pisateljica IK>drohneje naslednja poglavja: pogrinjanje mize, strežba pri zajtrku, pri mali južini (malici, pred-južniku), pri obodu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu in o pikniku. — Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam Gospodinjske šole in tečajev, ter natakaricam iu natakarjem. Piut Pregledovanje in žigosanje sodov so bo vršilo, in sicer v Ormožu: 15., 16., 17., 18 maja, 13., 14., 16. in 17. junija; v Borlu: 19. in 20. maja, 19. in 20. junija. Prijet tat koles. V zadnjem času so bile tatvine dvokoles tako v Ptuju kakor v okolici Ptuja na dnevnem redu, ne da bi bilo mogoče dolgoprstneža zasačiti. Po dolgem poizvedovanju in zasledovanju pa se je orožnikom končno posrečilo prijeti nevarnega tatu v osebi 28 letnega Cirila Postrža, brezposelnega zidarskega pomočnika iz Bolehnečic, okraj Ljutomer. Postrž je brez stalnega bivališča in se je preživljal 8 tatvinami. Nevarnega tatu so oddali v zaporo okrajnega sodišča. Tedensko slnžbo ptujskih gasilcev od 7. do 14. t. m. ima druga desetina drugega voda, in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Ignac Vanda. Reševalno službo pa vrši: kot šofer Ervin Damiš in desetnik Ivan Mere, od moštva pa Rudolf Mere in Franc Kerže. Nezgoda. Ponesrečila se jo posestnica Marija Drevenšek iz Pleterja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Na cesti se ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko nad komolcem. Spravili so jo v ptujsko bolnišnico. tik morja MAB - Hotel Slavija in VILA MARJAN v borovem gozdu nad morjem. Dunajska in domača kuhinja. Popolni pension od Din 60'— do Din 75— z vsemi taksami Prospekte pošilja Ante Filipini, bivši lastnik hotela Adrija. Ljutomer Nepričakovane smrti jc včeraj umrl v ormoški bolnišnici žandarmerijski narednik-vodnik g. Petek, vodja ljutomerske orožniške postaje. Bolehal je na srčni napaki, kateri se je pridružil prehlad in pljučnica. V najlepši moški dobi jc zapustil žalu-jožo čeno in osemletno Jerico. Naše sožalje. Gasilski praznik, god sv. Florijana, smo prav slovesno praznovali v Ljutomeru, posebno pa še na Cvenu. Prostovoljno gasilstvo je na Murskem polju zelo razvilo. Prihodnjo nedeljo bo kitajski misijonar gosp. Kcrec imel cerkvene govore in popoldne skioptič-no predavanje v Katoliškem domu o razmerah med kitajskimi inisijoni. To bo misijonski praznik za našo župnijo. Gosp. Jakob Rajh je izven nevarnosti in se počuti dobro, žal brez. desne roke. Leži še vedno v ormoški bolnišnici. Želimo mu skorajšnje vrnitve. Ob grobu sodnika f Viktorja Kobeta Slonela sva pri odprtem oknu, zrla v gond preko reke in poslušala kukavico, ki naj bi prerokovala dolgost najinega življenja. Toda zmotila se je kukavica in uštela, nič več Te ni k meni, legel si v grob. Bridka in trpka istina je, da Te ni več. Se slišim Tvoj korak s hodnika in vsak čas pričakujem, da boš vstopil v sobo. Zastonj Te čakam, da bom zagledal Tvoj smehljajoči obraz med vrati, ne bom Te pričakal. Bilo je pred leti, ko sem s strahom prestopi! prag hiše, da začnem z delom, ki sem si ga poiskal. Prvi moj mentor si bil Ti, prvi si me posadil za mizo in odprl pestro knjigo življenjske človeške postave. Na stežaj si mi tudi odprl zakladnico svojega znanja. — iustitia, ars aequi et boni, se je zrcalila v vsem Tvojem delu. Odločnost in pravičnost, ki sem jo v Tebi uzrl, mi je bila ideal in tovarištvo, ki si mi ga izkazoval, bodrilo, da sem vzljubil poklic, ki sem si ga izbral. Minula so leta od onih dni, ko sva se prvič videla in postala sva si prijatelja. Bil si mi pravi in resnični prijatelj. Naj Te spomnim samo onega dne, ko si zvedel, da mi preti nesreča. Ne samo, da si me bodril, marveč s Tebi lastno silo tudi pripomogel da se je prepričala. Zapustil si me brez slovesa, kajti ob uri, ko sem zvedel, da si šel iskat zdravja, si stopil že v večnost. Viktor, naj Ti bodo Te neizgovorjene besede zapisane v slovo in za spomin. J—e Jesenice Koroški pevci pridejo zopet na Jesenice. Šc je nam v živem spominu koncert koroških Slovencev, ki sc je vršil mcseca januarja, že se nam obeta nov obisk Korošcev-pevcev. Prišli bodo tokrat trije odlični zbori z okroglo 40 pevci, ki jih bo vodil znani pevovodja gosp. P. Kernjak. Совр. Kernjak, ki je poleg drugih narodnih predelal tudi znano lepo pesem »Pojdamo v Škufče«, je zbral za ta koncert večinoma originalne, še nikjer predvajane ali napisane narodne pesmi. Ker je tudi tokrat računati na velik naval, priporočamo, da ei po možnosti vsakdo oskrbi vstopnice že v pred-prodaji. Trbovlje Gasilci proslavijo svojega zaščitnika sv. Florijana danes s skupno udeležbo vseh društev pri ev. maši ob 8 in potem z zborovanjem na prostoru trških gasilcev. Cerkev je premajhna tudi za šmarnično pobož-nost ob večerih, toliko ljudi se zbira dan za dnem v počežčenje majniike Kraljice. Zelo ugaja ljudsko pelje, za sklep pa vedno doda katero Marijino pesem mladinski zbor, ki ga tako neutrudno vodi gosp. Gorogranc, na orgijah pa spremlja g. Kalan. Kot nekak uvod za majnik pa je bila ustanovljena fantovska marjanska kongregacija. Upokojen je občinski tajnik gosp. Kajtna Fr., ki je nad 40 let zvesto opravljal to službo, svoj posel bo še vršil do konca tega leta, da mu med iem dobijo namestnika. Sklenjeno je tudi, da л* upokoji občinskega stražnika goep. Stadlerja, za upokojitev je še tudi zaprosil obč. nameščenec g. Kosi. Nameščen pa je na občini brez razpisa službe še en sluga. Želeli bi, da se da domačim brezpoecl nim ob takih prilikah možnost potegovati se r občinske službe. Ruše. Pevski zbor »RuSe« je na svojem zu njem občnem zboru izvolil stari odbor z gosp. Po žarjem kot predsednikom. Pod njegovim vodstvon se zbor dobro uveljavlja in večkrat javno nastop i n. pr. pri pogrebu vsakega člana, ob večjih prazni kili v cerkvi, pri raznih zunanjih slovesnostih, tako da uživa zbor splošno spoštovanje т ruskih krotfih. Lc naprej tako za lepimi ciltU Dospele so nase Philisonor blokpost opreme. — Na vpogled so v naših prostorih. — Imamo stalno na skladišču vse ton kino potrebščine. — Največja novost na polju tonkino tehnike je s Philips J ugoslovensko Trgovačko Ж. D. Martićeva 14 - Telefon št 7641 Moste pri Ljubljani Vuka Karadžića 14 - Telefon 26075, 26076 Evharistični kongres za Moste. Poročali smo te, da se bomo prebivalci moščanske občine in iupljani bodoče samostoine župnije v Mostah v nedeljo po Sv. Rešnjem Telesu, to je dne 18. junija vsi, kolikor nas katoliško misli, poklonili Najvišjemu Kralju vseh kraljev, evharističnemu Odreše-niku in Zveličarju, Kristusu kralju. — Osnoval se je že številen pripravljalni odbor — iz njega pa posebe še delovni odbor — odnosno razni odbori in odseki, ki delujejo z vso vnemo, da bo ta proslava kar najbolj veličastna z vsem sijajem, tembolj, ker je naš ljubljeni vladika Prevzvišeni gospod knezoškof dT. Gregorij Rozman prevzel ne samo protektorat, marveč bo tudi daroval pontifi-kalno sv. mašo ter vodil osebno popoldne proceeijo z Najsvetejšim. — O vseh važmejših podrobnostih bomo obveščali prebivalstvo, ki je prosimo in vabimo že sedaj, da se začne pripravljati na ta slovesni dan. Izprememba v občinski upravi. V smislu čl. 26 m 27 z o. t. prosim, da objavite naslednji popravek članka pod zgorajšnjim naslovom objavljenega t v »Slovencu« dne 27. aprila 1933 št. 96 str. 7 koncem druge kolone: »Ni res, da sem z oblastvenim i odlokom odstavljen od časti in službe občinskega odbonnika, res pa je, da ni nobenega takšnega oblastvenega odloka in da tudi nisem odstavljen, marveč, da po § 26 še veljavnega občinskega reda ne smem tako dolgo opravljati službe, dokleT traja poravnalno postopanje.« — V Mostah, dne 2, maja 1933. — Ivan Lapajne. Naša denarna kriza Spori ILIRIJA : ŽELKZNIČAR (MARIBOR) D un es ob 15.30 se srečata v zadnji tekmi za prvenstvo LNP. Ilirija in mariborski Želez- I ničarji. Moštvo belo-zeienik je za današnjo tek- j Dio favorit in je pričukovati njene zmage. Igra ; obeta biti zanimiva in ne bo enostranska, saj i smo vajeni, da mariborski klubi ravno nasproti I ljubljanskim zastavijo vse sile, da izvojujejo čim boljši rezultat. Igra se vrši na igrišču Ilirije ter se prične, kakor že omenjeno, ob pol štirih. Predtekma pa se prične ob 14. Juniorske tekme za pokol SK Ilirije. Turnir je pričel včeraj v soboto, dne 6. t. m. ob 18 na igrišču Ilirije s tekmo Istra L : Korotan II. Nadaljuje se danes, v nedeljo 7. t. m. na igrišču Ilirije: ob 9: Istra 11 : Ilirija 11 (sodnik g. Betteto) in ob 10.20: Reka : Admira (sodnik g. Pfundner). Igrišče Hermesa: ob 9: Hajduk : tiennes II (sodnik g. Groznik); ob 10.20 Hermes I : Morava (sodnik g. Knšar). Vsak klub je dolžan postaviti str. sodnika m pa 2 reditelja. SK Grafika. Sledeči igralci naj bodo ob t3.30 v gostilni Belič: Papier, Mihelič, Ploch. Fister, Šorn, Martinčič, Čeipar, Verbek. Kmetič, Gantar, Bručan, Pavlica. — Ob 15 pa: Trpin. Mekina, Anzelc, Potrato, Bežan, Strohmnjer. Pipan, Verčnik, Katavič. Stopica. Burič. — Načelnik. Hermes proti Iliriji v table-tenisu. Danes se bosta pomerila Ilirija in llermes r prijateljskem table-tenis dvomatehu, ki se bo odigral v salonu gostilne pri »Keršiču< (Celovška cesta), dopoldne s pričetkom ob 9 in se bo popoldne ob 14 nadaljeval. Oba kluba nastopita v svojih najmočnejših postavah, zato se publiki priporoča, da poseli prireditev v čina večjem številu. Z ozirom na anketo, ki jo namerava sklicati ministrstvo za trgovino in industrijo v Zagreb in ki naj razpravlja o aktualnih problemih za sanacijo našega denarništva, je Zbornica za TOI sklicala danes dopoldne konferenco zastopnikov najvažnejših gospodarskih organizacij iz dravske banovine. Konferenci, ki so se je udeležili najodlič-nejši zastopniki našega denarstva, industrije in trgovine, je predsedoval predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. Uvodni referat je podal geni. tajnik minister n. r. g. Ivan Mohorič, ki je poročal o poteku dosedanjih razprav komisije pri ministrstvu za trgovino in industrijo, kakor tudi o glavnih načrtih, ki so bili podani za sanacijo splošne gospodarske krize in krize našega denarništva. 0 njegovem poročilu se .je razvila nato živahna in obširna debata, v katero so posegli gg.: komisar Ljubljanske kreditne banke dr. Fran Novak, predsednik Zveze trgovskih združenj Josip Kavčič, Avg. Smrčki ali ma«rohi Na trgu so se že pojavili sveži smrčki ali mavrohi. To je zelo priljubljena prva pomladanska goba. ki se pojavi koncem aprila do maja najraje po gorkein deževnem vremenu v večjih množinah najčešče na travnikih in ob gozdnih obronkih. Ta prva pomladanska goba ni samo znana v svežem stanju doma kot prva delikatesa, temveč še v večji meri, ko je posušena ter je kol taka zelo cenjen predmet za izvozno trgovino. Posušenim smrSkom je cena zelo visoka. Smrčkov je dvoje vrst: koničasti (morchella conica) in okrogli (inor-chella esculenta). Priporoča se, da se pri nabiranju in sušenju ti dve vrsti sušita in spravljata posebej. Razen imenovanih dveh vrst smrčkov so tudi okroglim smrčkom podobni, ki se iimenujejo hrčki (gvromitra esculenta), ki so pa veliko manj priljubljeni ter je tudi cena njih zelo nizka z ozirom na dejstvo, ker spravlja to vrsto Poljska v tisočkilskih množinah na trg. Hrčki se torej nikakor ne smejo mešati s posušenimi smrčki. Sušenje smrčkov je zelo natančno. Ko smrčke prineseš «lomov, jih lakoj osnaži od zemlje, poleni jih naberi na nit in j*>suši. Sedaj, ko solnce še nima prave gorkote, je bolje, da jih sušiš nad pečjo. Smrčkov ne smeš razrezati kakor jurčke, ampak jih moraš sušili kar cele. Svežih ne smeš imeti dolgo časa, ker se silno hitro pokvarijo. Ze v nekaj dneh se osmrde in taiki niso več za rabo. * Revizija poslovanja vseh Zadružnih zvez. »Ob-zor« piše, da namerava kmetijsko ministrstvo v kratkem izvesti pregled poslovanja vseh Zadružnih zvez v državi. V zvezi s tem bo predhodno izviiila Glavna zadružna zveza revizijo poslovanja vseh Zadružnih zvez. Konkurz je razglašen (ker je pris. |>oravnnhio postopanje ustavljeno) o imovini Petra Hartmana, pral. trgovca s pivom, vinom in žganjem, agentura iri komisija ter trgov, z dišavami (tirsus mlin) v Ljubljani, Celovška cesta 50; prvi zbor upnikov dne 13. maja, oglasiti se je do 12. junija in ugotovitveni narok 17. junija. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini ■Stražišar Marije, neprot. trgovke z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Domžalah. Kolodvorska ulica 18. Narok za sklepanje poravnave 10. junija in oglasiti se je do 5. junija 1033. Den? Dne 6. maja. II Ta leden je bil devizni promet znatno manjši kot prejšnji; znašal je 1.077 milj. Din v primeri s 3.4, 3.6, 2.06 in 2 milj. Din v prejšnjih tednih. Vzrok je zmanjšanje prometa v avstrijskih šilingih in dolarjih. Najznatnejši je bil promet v šilingih, inoz. dinarjih in Curihu. Glede dolarskih papirjev je finančno ministrstvo odredilo, da se mora preračunavanje dolarjev v dinarje vršiti ]>o pariteti (ca. 57 Din) in ne 49 kot je uradni tečaj dolarja. Tako se bodo izplačevale tudi obresti Curih. Pariz 20.38. London 17.38, New York 42N. Bruselj 72.20. Milan 26.9250, Madrid 14.30 Amsterdam 208.10, Berlin 122. Dunaj 73 (56.75) Stockholm 89.90. Oslo 88.70. Kopenhagen 77.40, Praga 15.42, Varšava 58. Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Dunaj. Don. sav. jadr. 56.70, Aussiger Chemi-eche 173, Alpine 13.35, Trboveljska 17.30. Žitni trg Chicago. Pšenica : maj 64, julij 64.50. septemb. 65.75, december 67.625. Koruza: september 44.76. Ovee: maj 22.25, julij 28.75, september 28. Radio Praprotnik. ravnatelj Zadružne zveze dr. J. Basaj, ravnatelj Hranilnice dravske banovine dr. Božič, ravnatelj Kreditnega zavoda Avgust Toeti, ravnatelj Zavarovalnice »Triglav« dr. Lajovic, lastnik gospodarske pisarne dr. Ivan Černe, ravnatelj mestne hranilnice in predsednik Zveze jugoslov. hranilnic Josip Pretnar, predsednik Društva veletrgovcev in industrijcev Slane Vidmar i. dr. Predsednik g. Ivan Jelačin je ob koncu rea-sumiral izvajanja govornikov, na kar so bile na njegov predlog sprejete enotne direktive glede stališča, ki naj ga zastopajo delegati slovenskih gospodarskih krogov na konferenci v Zagrebu. Razprava se je nanašala zlasti na vprašanje sanacije denarnih zavodov in obnove njihove likvidnosti, na problem dolgov v našem gospodarstvu, na vprašanje novih kreditov, na regulacijo hranilnih vlosr in ureditev obrestne mere. Les Položaj se v minulem lednu na slovenskem lesnem trgu ni bistveno spremenil vkljub bližajoči se stavbeni seziji. Jasno je, da se brez tekočih denarnih sredstev ne more zidati odn. trgovati, vsled česar je čimprejšnja remedura neobhodno potrebna. Povpraševanje za jelove deske je vedno še samo v III./IV. vrsti, za katere pa se nudijo nizke cene. Monte blago odn. I. II. do sedaj še ni prišlo v poštev razen smrekovine (blejske provenijence). Po tramih je povpraševanje precej dobro, posebno za nove Irame debelejših dimenzij, za katere se pa zahteva obenem težo suhega blaga, kar je pa za enkrat še nemogoče. V bukovini trnja še naprej povpraševanje |>o parjenih deskah določenih zn izvoz po morju. Testoni pa so do prihodnje sezije odloženi za trgovanje. Živina Mariborski sejem. Na svinjski sejem 4. t. m. je bilo pripeljanih 296 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov slari kmd. 100—120 Din, 7—9 tednov slari 180—230 Din, 3—4 mesece stari 250—350 Din, 5—7 mesecev stari 450 —550 Die, 8—10 mesecev stari 600—650 Din, 1 leto stari 750 do 900 Din; 1 kg žive teže 7.50—8 Din, 1 kg mrtve teže 10.50—12 Din. Prodanih je bilo 231 svinj. O Članski sestanek združenih zasebnih in trgovskih nameščencev. V torek ob 8 zvečer se bo v dvorani Rokodelskega doma vršil sestanek članov društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, h kateremu so vabljeni vse članice in člani. Na dnevnem redu je poročilo o programu društva, ki ga bo podal lov. K r e m ž a r ter predavanje tov. Hartmana o pokojninskem zavarovanju. Ker je spored članskega sestanka važen za vsakogar, naj člani ne zamude priti na sestanek svojega društval Na svidenje! »Ljubljana«. V ponedeljek vaja »Ljubljane« odpade, pač pa se vrši prihodnji četrtek ob četrt na 9. Pogodbeni poštarji se marljivo pripravljajo na svoj II. Pokrajinski sestanek, kateri se letos vrši na Vidovo, dne 28. junija t. I. V ta namen vabi sklicatelj sestanka gosp. Engelman vse bližnje tovariše in tovarišice na posvetovanje in razgovor za «nedeljo 14. t. m. med 14 in 18 v kavarno »Metropol« t. j. nasproti ljublianekega glavnega kolodvora. Kinogledališčc št. Vid-Vižmarje predvaja danes ob pol 4, pol h in 8 zvečer grandio/.ni vojni film >Sedem orlov«. Cerkveni vestnih II. Vnanja Marijina kongregacija pri čč. uršu-linkali ima danes popoldne ob 2 mesečni sestanek. Pridite vse. — Voditelj. Poizvedovanje Najdena je bila denarnica pred Kinom Matica v petek, 28. aprila ob pol 11, ko so otroci hiteli k predstavi. Lastnik jo dobi v uršulinskem samostanu. Tam je nekdo pustil tudi par galoš. Ušel je moder papagajček. Oddati proti nagradi ul. V. Z. Za Stadionom. Vučina. Peči, štedilnike, stensko oblogo dobite najceneje pri Keramični zadrugi Ljubljonn. Tesarske ulica 5 Teleton 27—69 K f*rot*ram< Kartio-LlubUana l Nedelja, 7. maja: 7.45 Gimnastika (M. Doki vše k) — 8.15 Poročila — 8.30 Rentabilnost kmečkega dela (dipl. agr. A. Jainnik) — 9.00 Božja postava (dr. Roman Toiniuec) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.00 Zdravilna želišča (Joža Grom) — 10.30 Struktura našega parlamenta (Dr. St. Rape) — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Čas, plošče — 15.00 Dekliška ura: Knjiga in vzgoja značaja (gdč. Lebarjeva) — 15.30 Salonski kvintet — 16.30 Ljudska igra: »Divji lovec« (Finžgar), izvaja Ljudski oder — 20.00 Koncert pevskega zbora Državne učiteljske šole v Ljubljani, zbor vodi prof. Ivan Repovš — 21.00 Ohcetna godba (Kramar) — 21.45 čas. poročila — 22.00 Salonski kvintet. Ponedeljek, 8. maja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 lisperanto (g. Kozlev-čar) — 19.30 O narodni odbrani (dr. Cepuder) — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Čas, Pty°-čila, plošče. Torek, 9. maja: 11.15 šolska ura: O radio Kistaji Ljubljana (ing Marij Osuna) — 12.15 — ošče — 12.45 Dnevne vesti — 15.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Nemščina (dr. Grafenauer) — 19.30 Gospodinja kot konsument (ga. Kraigherjeva) — 20.00 Glasbeno predavanje: Na pragu novejše glasbe (dr. Dolinnr) — 20.30 Komorni trio. Izvajajo gg. prof. Jcraj, Korošec, šušteršič — 21.30 Čas, proročila — 21.45 Prenos iz kavnrue Zvezda. Drugi program» » Nedelja, ?. maja: Zagreb: 21.15 Koncert radio orkestra. — Milano: 21.00 Germanija, opera. — Barcelona: 21.00 Operni prenos, plošče. — London: 20.55 Bogoslužje — 22.05 Nabožne pesmi in himne. — Stuttgart: 20.30 Koncert radio orkestra — Suisse Romande: 20.00 Koncert litgrgične glasbe — 20.30 Brahmsova proslava — 21.05 Koncert radio orkestra. — Berlin: 20.20 Brahmsov koncert. — Belgrad: 19.30 Bralimsove violinske sonate — 20.05 Bralimsove pesmi. — Rim: 20.45 Germania, lirična draopoIod vplivom kozmičnih izpre-meinb in da so v zvezi z vrtenjem zemlje okoli svoje osi, je dr. Jacobs. ugotovil, da igrajo pri tem veliko važnost tudi atmosferske izpremcmbe. Zračni pritisk in toplota ustvarjata vzporedne krivulje toliko glede porodov, kolikor glede smrti. Prijatelji slovitega glasbenika Brahma so osnovali na Dunaju Brahmov muzej, ki nam ga kaže slika. Na steni vidimo slike Wagnerja, Liszta in več Brahmovih fotografij AN bomo mani spali? Doslej je veljalo splošno prepričanje, da dolgo spanje človeka osvežuje. Th. Stôckmann je prišel na podlagi svojih poizkusov do nasprotnega prepričanja. Poizkuse je izvedel na mladih ljudeh. Ugotovil je, da zadostujejo aila-demu človeku štiri ure spanja, vendar pa morajo biti to predpolnočne ure. Med ljudstvom je že razširjeno mnenje, da je spanje prod polnočjo mnogo bolj koristno kakor po polnoči. Th. Stockmann je n. pr. ugotovil, da se je mlad mož, ki se je po dolgem jutranjem spanju počutil pobitega, osvežil in postal živahnejši, ko je pričel hoditi spat ob 19. uri. Spal jc samo do 25.20. 19-letni mladenič tudi spi samo od 19. do 23.20 in od 23.45 se pripravlja na izpite, podnevi pa opravlja svoje delo v uradu, jasno je, da bi nastala prava revolucija v našem življenju, ako bi imele Stockmannove ugotovitve splošno vrednost. Toda poudariti je treba, da navaja Stockmann samo poizkuse na mladih ljudeh. Vprašanje je, ako se to ne bo maščevalo nad mladimi v poznejših letih. Naša kukavica plaši lažne cwilizatorfe Pariški listi poročajo, da je postavil Mussolini ob jugoslovanski meji mogočno radio postajo (v Trstu?), ki bo preprečila sprejem sporeda ljubljanske radio postaje v zasedenem slovenskem ozemlju. Italija je že poprej vložila v Belgradu uradni protest proti »sovražnemu in neresničnemu« oddajanju naše kukavice; a Mussolini najbrž ni pričakoval posebnega uspeha od svojega protesta in je zato posegel po izdatnejšem sredstvu. (Dejstvo je, da od italijanske strani motijo oddajanja poročil ljubljanske radijske postaje, tako da jih Slovenci na Primorskem ne razumejo. Ni pa še dognano, na kak način Italijani vršijo to »kulturno« delo in ali rabijo za to tržaško postajo. Prip. ured.) Izguba ljubljanskih poročil seveda bo pomenila hud udarec za slovenskega kmeta onstran meje, ker mu bo vzela zadnjo priliko poslušati mate'rinščino, ki je zatrta v šoli in po uradih. Edino primeren odgovor na izzivanje bi bilo samo ojačenje ljubljanske postaje. Slična vojna z radijem se zdaj vrši na Daljnem vzhodu. Kitajska postaja v Nankingu redno oddaja protijaponske, okupacijski vojski namenjene govore neke komunistične Japonke, ki je sprejela kitajsko državljanstvo in postala članica Kuomintanga. Protesti japonskega generalnega konzula v Nankingu niso zalegli. Zato so Japonci postavili radio postajo, ki naj onemogoči sprejemanje omenjenih vesti; a Kitajci so takoj sklenili ojačiti nankinško postajo. Pomagal bi zapuščenemu Desnih« Poznam starega, dobrovoljnega izvoščka. Vrs dan čaka, da bi ga kdo najel, pa še kako potrpežljivo čaka. A le redkokdaj ga kdo zahteva. kajpada, danes vsakdo daje prednost le avtotaksiju. Poznam pa tudi nekega pesnika, ki je pred nekaj časom izdal prvi zvezek svojih proizvodov, samo 10 dinarjev stane taka brošura. A tudi ta potrpežljivo čaka kdaj bo kdo kupil izvod. Ako bi imel l(KX) dinarjev na razpolago, najel bi onega izvoščka, kateri bi me moral vo- i žiti okoli založnikov pri katerih bi pokupil to- j : liko izvodov pesmi ubogega pesnika, dokler bi i svota zadostovala in pa da bi poravnal tudi račun izvoščka. Brezposelnim bi hup i hruha Vsako jutro jih vidim, v gručah stoje, le malokateremu se ljubi govoriti. Saj večina njih ta dan še ni imela ničesar v želodcu, brezposelni so, dela nimajo, denarja nimajo, lačni so. Ako bi imel 1000 dinarjev odveč, s kakšnim ve- Werner Krauss v vlogi Napoleona v Mussoli-nijevi drami »Sto dni«, ki jo igrajo te dni na Dunaju. Mussolini je Kraussa povabil v llim iz hvaležnosti, ker je dobro igral svojo vlogo. Drame ni spisal sam Mussolini, pač pa s jx»-močjo drugega italijanskega dramatika Johannes Brahms Dane« praznujejo vsi ljubitelji glasbe 100 letnico rojstva slovitega glasbenika Janeza Brahm-sa. Znan je po evojih pesmih, simfonijah in drugih skladbah za klavir in orkester Grob skladatelja J. Brahmsa na glavnem pokopališču na Dunaju. Kaj bi napravil s W00 Din To vprašanje je pred kratkim stavil svojim bralcem neki časopis in prejel na to veliko število odgovorov izmed katerih so zanimivi naslednji: Storite bi rada feteia Zelo sem stara, nad s cd rt n križev že imam, a kljub temu imam še eno veliko željo namreč, leteti, po zraku leteti. Moj mož, otroci in vnuki me večkrat zasmehujejo radi tega in mi pravijo, da sem nekoliko »prismojena« vendar, uko bi imela 1000 dinarjev na razpolago bi bilo prvo, da bi poiskala letališče in se z letalom dvignila v zračne višave. Nato pa mislim da bi bila zadovoljna in bi si ničesar več ne želela. Ob večerih pa bi sedela v krogu svojih dragih ter jim pripovedovala o svojih doživljajih in vtisih v zraku. Radin b huoil slepcu Pred štestinii meseci je moj ljubi sin oslepel, star je šele devetnajst let. Siromak je, da se Bogu usmili. Čeprav sem že sam dolgo časa brez posla in imam vsepolno raznih potreb in zahtev, bi takoj kupil sinu skromen radio-apurat ker sem prepričan, da bi mu s tem lajšal njegovo gorje, ki je obenem tudi moje gorje, lako |к>-trpežljiv je moj si:u in tako dober. Ponovno bi oživel ko bi zaslišal goteni se ne podaj n« nevarne ture. Dekle gospodinji ob slovesu: V izpričevalu pogrešam izraz »pošteno«. Gospodinja: Jaz pa šest srajc iu osem parov nogavic. Raztreseni ognjegasec, ljubitelj cvetlic MLADI SLOVENEC Zajčevi na majniškem izletu Očka zajec na izlet je odšel v dolino in s seboj kakopak vzel tudi vso družino. Hej, kako so srčkani zajčki mladi, glejte in pa koliko jih je! Žabice ne štejte ... Sredi trate pisane stoj! - zakliče očka. »Tu najlepša, zdi se mi, je izletna točka.« Zajčki vzradostijo se in kot škratei v logu — hopla. hopla, hop! — se brž zavrtijo v krogu. Mamica najmlajšega z mlekom tam doji, očka pa ves srečen zraven pipico kadi... Pravljica o deklici, ki se je spremenila v rožo 3. »Ančka, kje si?« Kdo je zaklical tako glasno? Ančka je planila iz svetlih sanj in si hotela z rokami obrisati jutranjo roso z oči. Toda — kaj je bilo to, kaj je bilo to? Namesto rok je imela zdaj velike zelene liste in namesto svoje modre oblekce — zeleno... In namesto na dveh nogah je stala samo na eni drobni nožici, ki je segala nekam globoko pod zemljo. Stala je na tej edini nožici in se boječe in negotovo gugala na vse strani... Ančka je postala solnčna roža! »Ančka, kje si?« Vsa preplašena je tavala mama po vrtu in klicala, klicala izgubljeno hčerko. 2c tri ure jo je klicala, že tri ure iskala. Postelja je bila prazna, okno je bilo odprto — no daleč od koče pa je zijal globok prepad... Če je Ančka padla vanj? Joj! »Ančka, kje si?« Koliko strahu je bilo v materinih očeh! Ančka je videla mamo, hotela se je oglasiti, a ni mogla. Glas solnčne rože je tako droben in tih. Samo veter in ptiček ga slišita in včasih, a zelo, zelo poredkoma ga sliši tudi priden otrok. Ančka je nagnila glavo proti mami in ji hotela pomigati z listi. Pa so bile zelene ročice trdo pri-raščene k steblu. Naj je še tako trepetala z njimi, mama tega ni zapazila. Plakajoč je cnaina žc tretjič tekla «kozi vrt in potem daleč, daleč čez dobravo... Ančke ni bilo nikjer. Zvečer se je napotila truma ljudi izgubljenko iskat. S svetiljkami v rokah so hodili po železniški progi, zu vsak grm, za vsako drevo eo pokukali, preiskali so dno prepada... Ančke ni bilo nikjer. Zraven velike, stare solnčne rože je stala nova, mlada solnčna roža — Ančka — in je videla in »dišala vse. pa si ni mogla pomagati. Polastila se je jc globoka žalost. Velike, težke solze so ji jclc kapljati z zlatorumenega obraza; kakor dragoceni biseri -inagaj mi, da postanem spet otrok!« je zaprosila Ančka. »Ne morem. Ančka. To more samo Bog.« »Ali pojde že kdaj tod mimo?« »Seveda, Ančka; jutri zjutraj.« Kako nestrpno je čakala Ančka belega dne! Na strežaj je odprla oči, da je lic bi spanec premagal. Kadar je droben vetre zablodil na vrt in sc poigral z zelenimi listi, je Ančka plašno vztre-petala. Zmerom se je tako bala вепс in teme — zdaj bo pa morala vso noč sama nn vrtu prebedeti... Ko so prišle zvezde na nebo, so ee ozrle na žalostno deklico sredi samotnega vrta in dejale: •Vidiš, Ančka, kako lepo bi bilo zdaj, čc bi ostala otrok! Že zdavnaj bi pokojno spala v topli postelji in očku in mami bi bilo prihranjeno vse gorje...« Tedaj je Ančka še huje zaplakala. Nebo jc postajalo svetlejše, vedno svetlejše. Zvezda za zvezdo je trudno ugašala. Tam daleč nekje, kjer si nebo in zemlja podajata roke, je planil navzgor zlatorumen plamen: bližal se je dan. In z dnem jc prihaja! na zemljo tudi ljubi Bog. Kdo sipljc raztopljeno zlato na pot...? Kdo razgrinja srebrno tenčico nad trepetajočimi vrhovi dreves ...? S široko odprtimi očmi je strmela Ančka in njeno srce je bilo polno tesnobnega pričakovanja. čedalje bliže je prihajala božja svetloba, čedalje bliže... še hip — in že jc stal ljubi Bog pred njo. IJolgo, dolgo je zrl plakajoči roži v velike, zlato oči. Ančka!« Nizko k zemlji je povesila roža drobno glavo. »Ančka, lepo jc biti roža, u šc lepše je biti — otrok. Povej, ali si zadovoljna?« »Ah, Ijnbi Bog, daj, da postanem spet otrok!« Položil je svoje bele, tople dlani nanjo, dahnil ua njen zlati cvet tih poljub... potem pa je šel dalje, pobožal vsako rožo, vsak list, vsako travico ... Ančka je zaspala. Tačae je pogledalo solnce izza grička. S svetlim žarkom je poščegetalo deklico v oči — in Ančka se jc v hipu spet zbudila. Odprla je oči in videla: ležala je poleg velike solčne rože v mehki travi — in bila je spet otrok. Planila je pokoncu in sc smejala in jokala od radosti. Kakor mlada srna je stekla po vrtni stezi. Pesek pod njenimi nogami je odletaval na levo in desno — spečim rožam v obraz. Presenečene so rože dvigale glave in niso mogle razumeti, kaj naj vse to pomeni v tej zgodnji uri. Celo drevesa ob živi meji so se dramila iz tcžkili sanj in se začudeno ozirala na vse strani. »Buni. bum, b u iti ! Kaj? Tudi jaz poslanem takšen, kot si ti? Ne, to ni mogoče! Jaz .sem iz pravega, čistega zlnta in ne morem kar tako izgubiti barve.« »Kar iHJČakaj. boš že videl!« ga je zavrnil novec iz niklja. Zlatnik sc jc prezirljivo obrnil proč in ni rekel nobene več. Tako je bil srečen, zdaj mora pa poslušati takšno reči... No, pa bo že spet drugače! Stari mož jc doma vzel zlatnik iz žepa in ga vrgel v vrečko, kjer je ležalo že več drugih zlatnikov, še večji so bili kot naš zlatnik in še lop.še so sc svetili. Ko sc je zvečerilo in jc bilo zunaj žc čisto temno, je stari mož zastrl okno in prižgal svečo ( na mizi. Potem je vzel vrečko iz skrivališča in stresel njeno vsebiuo na mizo. Zlatnik se je z bratci razigrano zatrkljal po mizi in ee veselil prostosti. Goreča eveča jih je obsevala, da so se bleščuli v pravljičnem sijaju. Mož je iztegnil roko in jili začel šteti s tresočo se roko. »Mnogo imam že prihranjenega,« je radostno zašepetal. »Kmalu bom imel toliko, da se bom lahko vrnil iz tujine domov, kjer bom v miru preživel zadnje dni svojega življenja.« In sc je mož globoko zamislil. Kako trdo je moral delati v tujini, da si je toliko prihranil! Prišla je bolezen in brezposelnost in zlati kupček se je zmanjšal. Pa je raje stradal, kakor da bi porabi! ves prihranek... Vedno znova je vstajala pred njegovimi očmi rojstna vasica tam daleč zn gorami. Pozno se ho vrnil domov in dolgo ne bo užival sadov svojega truda. A «rečen bo, da bo mogel šc enkrat videti domače trate in gozdove. Morda nobeden prijatelj iz mladih let ni več živ, morda so vsi sorodniki žc pomrli — toda srce ga kljub temu vleče domov ... domov ... domov ... Stegnil je roko po rumenih cekinih, ki mu l>odo zopet prinesli srečo, da bi jih položil nazaj v vrečko. Tedaj je nenadoma zaslišal za seboj grozeč klic: »Roke kvišku!« Starček sc je prestrašen ozrl in zagledal za seboj moža, ki je imel črno masko na obrazu, v rokah pa je držal samokres. N mogel takoj razumeti, kaj naj to pomeni. Nekaj časa je ves zmeden strmel v neznanca in niti premakniti sc ni mogel. Ropar je iztegnil roko in hlastno pobral zlatnike z mize ter jili spravil v žep. Starček jc šc dolgo potem, ko je ropar že izginil, nepremično strmel predse. Rojstno vasica, zadnji dnevi življenja, ki naj bi bili tako lepi in srečni, so v hipu izginili... Oetra bolečina ee mu je zarezala v srcc. Skloni! je glavo in roke so mu omahnile... Ko so drugo jutro dobili mrtvega starčka in mu odprli krčevito stisnjeno dlan, 6o videli, da ima v njej čisto tiov zlatnik. Ta zlatnik jc bil naš znanec. Edino njega je rešil ubogi starček, vse druge mu je ropar odnesel. To je bila ena najzanimivejših prigod malega zlatnika, ki jo šc danes najrajši pripoveduje svojim bratcem. Nešteto gospodarjev je medtem že zamenjal, lep kos sveta je z njimi že prcromal in nič več se ne leeketa tako kakor nekdaj. Pa mu ni več do tega. Njegovo največje veselje je, če zaide v roke kakšnemu siromaku in ga za nekaj dni osreči. Ampak to se zgodi zelo. zelo poredkoma. Če priroma kdaj tudi do mene, ga zaprosim, naj mi pove šc druge svoje prigode in jaz vam jih bom verno napisal v zabavo in pouk. ZA BISTRE GLAVE Rešitev zlogovnice Lepa si, pondad zelena ... Pravilnih rešitev jc bilo 110. Za nagrado je bila izžrebana Zofija Triller, učenka II. razreda na Breznici, p. Žirovnica. Dobi knjigo »Mali lird«. Zloženka Smreka — jelka — cncijan — mah — žefran — oljka — otrok — ena — cimet — igla — riž — enkrat — kos — jelen — ovca. Postavite tc besede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako, da boste iz začetnih črk od zgoraj navzdol čitali začetek znane narodne pesmi. izpotnievalka : Materi Jaz mislim nate, mati. Vso noč ne morem--, vso noč iz senc in mraka za tabo duša — —. Brez solnca in brez cveta so moja mlada — —, vsi cilji izgubljeni, odkar tc ni pri--. Ko zvezda, ki utrne • sc v noč in sc nc — —, si tiho ugasnila, mc v temi----. Jaz mislim nate, mati. Vso noč ne morem--, vso noč iz senc in mraka za tabo duša — —. Za pravilno rešitev zloženke in izpolnjevalke je razpisana nagrada. Nagrajenca bo določil žreb. Rešitev pošljite najkasneje do četrtka, 11. maja na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Teta: »No, Tinček, se ti dopade v šo!i?<: Tinček: »Nič kaj posebno.« Kaj pa ti ni všeč v šoli?« Učitelj,' se je odrezal Tinček. 491. Dragi Kotičkov striček! — Rada bi, da bi tudi moje ime zablestelo med kotičkarji. Obtožiti se moram, da sem klepetava. Vsi tako pravijo, zlasti pa v šoli. Hodim že v VI. razred, kjer se učimo tako gromozansko učene stvari, da se mi že kar v glavi meša. Telovadimo tudi. Malo jc manjkalo, da nisem zadnjič dobila prve nagrade — lepo pisano frnikulo. Strašno mi jc žal! Žiri so ob italijanski meji. Naša hiša jc tako blizu meje, da lahko pljunem na slovcnsko-itali-jansko zemljo. Ali ho kdaj spet naša? Svečano obljubim pred vesoljnim svetom, da bom malo pristrigla svoj klepetavi jeziček, ker vem, da me boš imel potlej šc bolj rad, kakor mc imajo drugi moji strici. Moja mamica, ki jc v Ljubljani, sc Ti bo prišla osebno zahvalit. Kakšna čast Tc čaka, kajne? Lepo Te pozdravlja 'Г i 1 k a Kolcnc, učenka VI. b-razr. v Žirch. Draga Tilkal — Ko so Tebi pri krstu izbirali ime, so napravili velikansko pogreško. Namesto prelepega imena Julka, so Ti dali ime Tilka, ki s klepetavostjo ni prav nič v sorodu. Julka klcpe-luljka — to bi bilo zate pravo ime, čc si res tako klepetava, kakor mi pišešl Tisti stavek, v katerem praviš, da se Ti ie kar meša v glavi, tako gromozansko učene stvari se že učite v šoli, pa je tako čudno zavit kakor pujskov repek. Če bi bilo res, da z učenostjo raete ljudem v glavi tudi — zmešanost, potem bi morali biti najbolj zmešani oni ljudje, ki največ učenosti pogoltnejo. Pa ni tako. Najbolj zmešani so navadno ljudje, ki si domišljajo, da so učeni, v resnici pa so tako prismuknjeni kakor Vrban Pri-smuk. Saj veš, kakšne sorte je Vrban Prismuk, ne? Nekoč si je poveznil na prazno betico počen lonec in šc! skozi vas ošabno in mogočno, kakor da ima najmanj kraljevsko krono na glavi... Takih domišljavih rev jc dandanes — žal _ na svetu vse polno. Naštel bi Ti jih lahko nekaj sto — ampak gorje potem meni, siromaku! Zdrobili У mc v prah ... Tako blizu meje pa vaša hiša menda spet nc bo, da bi lahko pljunila na drugo stran. To je tako močno pretirano, kakor če kdo rečp, da je it Ljubljane do Šiške samo korak, v resnici pa je najmanj tisoč korakov in šc več. Scve, če bi šc velikani živeli, potem ni izključeno, da bi bili z enim samim korakom v Šiški in tudi pljunili bi lahko od vaše hiše na ono stran. Zaenkrat se pa nit* Ti niti kdo drugi ne more šteti med velikane, zate kakor rečeno ... Klepetavi jeziček si boš malo pristrigla, ob-Ijubujcš, in zraven pristavljaš, da sc mi bo prišla mama osebno zahvalit. Ali zaradi jezička? Saj vendar nimam nobenih zaslug pri tem, čc si malo jeziček pristrižeš. Tega nikakor ne razumem, hoho, in prosim, da mi to čudno reč natančneje razložiš. Pozdravljena! — Kotičkov striček. 492. Dragi stričekl Vsako nedeljo čitam Tvoj kotiček in vidim, koliko novih kotičkarjev se oglaša. In tudi to vidim, da imaš velik kotiček. Striček, preskrbi še zame malo prostora v njem! Iz Ihana Ti nihče ne piše. Gotovo si misliš, da v Ihanu ni otrok. Pa nas je toliko, kakor če bi hruško potresel; med njimi sem tudi jaz. Pri nas doma imamo hudega psa. Ime mu je Demsi, hud pa je tako, da ga moramo imeti na verigi. Če prideš k nam, ga bomo že ukrotili, da Ti ne bo pomeril hlač. Pa ne smeš misliti, da je naš Demsi krojač. Lepo Te pozdravlja Bernarda Hribar, učenka IV. razreda v Ihanu. Draga Bernarda! Kotiček nikoli ne more biti velik, kakor ne more biti velik na pr. mucek, ku-žek ali pujsek. To si zapišite za uho vsi tisti, ki vam dan za dnem kakšna laka nerodnost uide iz ust ali izpod peresa. Velik jc lahko samo kot, kotiček pa ostane kotiček, tudi če ga skozi povečevalno steklo pogledaš. Saj beseda kotiček (po-manjševalni samostalnik) že sama dovolj jasno pove, kako in kaj je z njo ... Da v Ihanu ni otrok, si niti v sanjah nc mislim, nego sem trdno prepričan, da jih je celo več, kakor čc kdo hruško potrese. Kajti lahko kakšno staro, trhlo hruško treseš leto in dan, pa ne bo padel z nje niti en sad. Kako torej moreš reči, da je v Ihanu toliko otrok ...? Da vaš Demsi ni krojač, marveč navaden kuža, ki za vsako muho bevska in renči, mi je pa kar malo žal. Joj, tako sem potreben novih hlač! Kako imenitno bi bilo in koliko bi si prihranil, če bi mi Demsi zastonj pomeril hlače ... Ampak le kdo je dal revežu to čudno ime? Še nikoli nikjer nisem podobnega imena slišal in sc mi vse tako zdi, da je kuža zato tako hud, ker se čuti do dna srca užaljenega v svoji pasji časti zaradi te ^uje spake-dranke. Sem prepričan, da bi bil stokrat rajši kak' šen Jaka ali Miha kakor pa Demsi. Dajte mu, dajte drugo ime, da bo potolaženo njegovo srce! Lepe pozdrave Tebi in vsem ihanskim otrokom pošilja — Kotičkov striček. 493. Preljubi Kotičkov stričekl Gotovo sem prva, ki se oglaša izpod Kamniških planin. Veš, striček, jaz sem »Korlnova« iz Stahovice pri Kamniku. V šolo pa hodim v Stranje in sicer v III. razred. Gospodično učiteljico imam zelo rada. Imam tudi dva bratca. Enemu jc ime Drago, drugemu pa Florianček. V naši hiši se ustavljajo in krepčajo utrujeni turisti, ki prihajajo iz Kamniške Bistrice, z Velike planine in z Grintovca. Če boš tudi Ti kdaj hodil po planinah, sc nazaj grede prav gotovo oglasi pri nas. Saj je na hiši z velikimi črkami napisano: »Pri Korlnu«. Kar povprašaj po meni, pa Ti bom postregla z vsemi dobrotami, ki jih premoreta naša kuhinja in klet. Izvedel boš tudi, da ima moj stari očka mene najrajši. Zbogom in na svidenje! — Anica Preles-n i k , učenka III. razreda v Stranjah. Draga Anica! Ja, čc si pa »Korlnova« iz Stahovice pri Kamniku, potem mi pa noben izgovor nič ne pomaga. Moram in moram Te v kotiček dati in naj sc ves svet podere. Kajti se nikakor nočem »Korlnovim« zameriti, ker vem, da je to zelo spoštovana in ugledna gorenjska družina. To sklepam iz tega, ker s takim ponosom poudarjaš, da si »Korlnova«. Tako ponosno niti kakšna princeska ne reče, da je cesarjeva ali kraljeva! Pa je čisto prav, da si ponosna na svoj dom in svojo družino. Saj pod eno samo kmetsko hišo dostikrat prebiva več poštenih in zavednih slovenskih ljudi kakor v desetih mestnih palačah. Na planine pa me zadnje čase le še redko kdaj zanese korak, Me jc namreč ljuta žalost nad poslednjim lasom, ki mi ga je nedavno veter odnesel z glave, tako grozovito potrla in postarala, da skorajda nisem več za drugam kakor za zapeček. Dan za dnem iwilo vzdihujem in se jokam za izgubljenim lasom, a so vse solze in tožbe zaman. Izgubljeni las se pač ne vrne nikoli več... Včasih sem bil pa tudi jaz od sile vnet turist. Ljubljanski grad in Rožnik bi imela marsikaj povedati o mojih junaških turistovskih »podvigih«. Samo pomisli, draga moja: brez turistovskih čevljev, brez turistovske palice in brez vseh drugih takih mehkužnih turistovskih pripomočkov sem se v teku 20 let, odkar sem v Ljubljani, že najmanj petkrat povzpel na ti dve tako strmi in težko dostopni gori — ljubljanski grad in Rožnik. Celo s severne strani sam ju že preplezal _ vsa čast in slava mi, ali ne? Ampak, čc Bog da in sreča junaška, jo bom ob priliki prav gotovo kljub svoji visoki starosti in ljuti žalosti primahal tudi k vam — takšna tura me. upam, še nc bo spravila pod zemljo. Torej na svidenje in lepo pozdravljeni vsi: Ti, gospodična učiteljica, stari oče in Tvoja dva bratca! — Kotičkov striček. DELAVSKI VESTNI K Poljedelski delavci Spregovoriti hočemo nekaj o naših poljedelskih delavcih. Za naae razmero so delavci te stroke zelo važni — tem bolj — ker so lo najemni delavci in ki kot strokovni poljedelski delavci izvršujejo svojo delo ne na evojem temveč na tujem zemljišču. Zraven tega je treba takoj naglasiti, da imamo v naši državi čez 100.000 takih poljedelskih delavcev. Zaradi tega je gotovo, da se to za naše razmero ogromno Število delavcev ne sme nikakor prepustiti negotovi usodi, temveč je potrebno, da sc tudi za ta del delavstva kdo zanima in ga ščiti. Življenje poljedelskega delavstva je mnogo slabše, kakor industrijskega delavstvu in tudi neprimerno zaostaja za našim obrtniškim delavstvom. Njihovo življenje jo polno bede in revščine. Tudi v času največjega poljskega dela je poljedelski delavec neeiguren. če bo dobil zaposlitev, ker je splošna gospodarska kriza zadela tudi poljedelstvo in no samo industrije. Poljedelski delavec zasluži vedno manj, kar jc posebno važno za one sezonske delavce, ki morajo čez poletje toliko zaslužiti, da za-morejo sebe in svojce preživiti čez zimo. Zaradi tega se večinoma v zimskem času zadolže in postanejo tako sužnji raznih vaških gospodarjev in zele-našev. Za to bedno delavce izgleda, kot bi ne obstojale tudi za njo kulturno dobrine. Znano jc nam- Več jasnosti in doslednosti »Kres«, ki je glasilo slovenskih fantov, se dviga od številke do številke. Prav posebno pa mora vsakega bralca razveseliti ostro začrtana pot, po kateri hodi »Kres«, njegova načelnost in doslednost. Tistim seveda, ki vidijo rešitev človeštva v marksizmu ali fašizmu, »Kres« ne ugaja. Ugaja pa »Kres« vsem tistim, ki grade novo stavbo človeštva in vseh odnosov med ljudmi na temelju trdnega svetovnega nazora, no da bi si hodili izposojati raznih idej k enemu ali drugemu. »Kres« propagira katoliško socialno prosveto. V članku »Več jasnosti in doslednosti« pravi F. P.: »Fantje, mi se bomo borili za pravičen socialni red in bomo delavcem pomagali v pošteni borbi za njih pravice, mi bomo obsojali vse pijavke in zajedavce človeške družbe in jih onemogočili, toda mi bomo brezpogojno zaupali Kristusovi Cerkvi. Mi vanjo verujemo, jo ljubimo in damo zanjo vse, tudi življenje! Mi hočemo pridobiti za Kristusa tudi tiste proletarcc, ki so ga zapustili. Mi hočemo spraviti v Kristusovo Cerkev nazaj tudi tiste, ki jo danes dolže krivic. Pri tem pa odločno zavračamo dvojno lice, vsako koketiranje z marksizmom. Mi moramo iti med delavce na odkrit način z jasno izpovedjo celega katoličana.« Tudi v ostalih člankih četrte številke »Kresa« se opazi, da je slovenskim fantom glavna ideja preroditi človeško družbo v Kristusovem duhu in po Kristusovem zgledu. V boju za delavske pravi«» nas torej podpira mogočna četa slovenskih katoliških fantov, kar nas mora_ zelo veseliti in nam dati novega poguma pri težkem delu. Naredba o podpiranju brezposelnih V »Službenem listu« z dne 15. aprila 1933 jc bila objavljena naredba o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnosti. Naredba hoče biti nek nadomestek za manjkajoče brezposclnostno zavarovanje. Bodočnost bo pokazala, ali je ta način reševanja brezposelnosti primeren ali ne. Želimo le, da bi se začela naredba čimpreje izvajati. — V začetku govori naredba o tem, kdo je brezposeln, dalje o sestavi pomožne akcije, o sredstvih pomožnih odborov, o vrstah in trajanju pomoči za brezposelne ter o evidenci brezposelnih in njih legitimiranju. Poleg teh določil o podpiranju brezposelnih govori naredba tudi o zatiranju in pobijanju delomržnosti, posebno o prepovedi beračenja. Kdo je brezposeln? Za brezposelne v smislu te naredbe je smatrati osebe, ki radi izrednih gospodarskih razmer brez svoje krivde ne morejo dobiti zaposlitve niti v svoji niti v kaki drugi stroki in nimajo lastnih sredstev niti druge možnosti za zaposlitev. Skrb za brezposelne spada v področje socialnega udejstvovanja občine, ki jo vrši s svojimi sredstvi in s pomočjo države, banovine, javnih in zasebnih humanitarnih ustanov, organizacij delodajalcev in delojemalcev in privatne dobrodelnosti. Kot osrednja organizacija za pomoč brezpo-jelnim v dravski banovini posluje »Osrednji pomožni odbor za dravsko banovino«. Po j>otrebi se osnujujejo v posameznih občinah še občinski pomožni odbori. Sredstva pomožnih odborov. Osrednji pomožni odbor in občine morajo osnovati posebne podporne sklade, v katere se stekajo vsa sredstva, dobljena s prostovoljno nabiralno akcijo in pri- reč, da je veliko poljedelskih delavcev nepismenih. Med poljedelskim delavstvom je zdravstveno stanje mnogih zelo žalostno Statistični odsek ministrstva za narodno zdravje je ugotovil, da večina poljedelskega delavstva v Vojvodini vsled slabo hrane boleha na raznih boleznih. Veliko številu teh delavcev jc tuberkuloznih. Tako življenje spremlja poljedelskega delavca od rojstva do groba. Poljedelski delavci v naši državi niso zavezani nobenemu zavarovanju. Predvideno je pač bilo z zakonom o splošnem zavarovanju i/, leta 1922. neko zavarovanje (8 0), ki se pa še ni Izvedlo. Brezposelnost med poljedelskim delavstvom stalno raste. Do sedaj so ljudje hodili iz vasi v mesta za zaslužkom, danes .je pa to obrnjeno. Kazni delavci, tudi kvalificirani, se zatekajo posebno v Vojvodino, Slavonijo, Medjimurje itd., da dobe tam delo in s tem košček kruha. To pa težko stanje po-Ijedelskih delavcev še povečuje. Plače oziroma zaslužek teh delavcev je zelo različen in tudi ni vsako dobo leta enak. Pri stalnih delih so plače visoke do največ SO Din. običajno so pa gibljejo od 12 do 30 Din. Delovnih dni v letu je največ od 160 do 180, a delovni čas traja 13 do 15 ur dnevno, ob času žetve celo 16 ur dnevno. ZENA IN DOM Kmetsko ženstvo, dvigni se! spevki države, banovine itd., v ohčinske podporne sklade pa tudi prispevki iz splošnih občinskih sredstev in morebitnih ustanov, daril, volil in slič- nih sredstev, ki so izrečno namenjena za podpiranje brezposelnih. Podpore. Najvažnejša pa so določila o podporah. Prvenstveno se pomaga brezposelnim z rodbinskimi člani in onim, ki so dalj časa brez zaslužka. Način pomoči določijo osrednji odbor, odnosno občinski pomožni odbori, ki se morajo ravnati po , Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Ijev. motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlorska cesta št. 4. 191 Kleparska delavnica ANTON FUCHS Gosposvetska cesta št. 16 „pri Levu" Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raznovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vaši želji najsolidnejc in po zmernih cenah. ftonrod GOlOgrOIIC MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska HO prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila sledečih načelih: 1. prvenstveno se morajo brezposelne osebe, ki so brez sredstev, zaposliti pri javnih in privatnih delih; 2. kjer te možnosti ni, sc jim pomaga z živili in drugimi življenskimi potrebščinami; 3. denarne podpore se dajejo le v izjemnih primerih. V tem primeru se mora zahtevati, da se brezposelni zaveže, da bo to podporo odslužil, odnosno vrnil, kadar mu bo to mogoče. Mesto individualnih podpor se morejo ustanoviti javne kuhinje, iz katerih prejemajo brezposelni hrano. Osebe, ki bivajo v občini nepretrgoma vsaj tri leta, podpira občinski pomožni odbor v mejah razpoložljivih sredstev enako kakor brezposelne, ki imajo v občini domovinsko pravico, brez omejitve na čas in na vrsto podpor. Vsem drugim pa gre podpora od 3 mesecev do 8 dni z ozirom na to, ali so nastanjeni v občini žc dalj ali manj časa. Občinski pomožni odbori vodijo evidenco brezposelnih. Občina je pa dolžna dati vsakemu «rezposelnemu razvidnico za brezposelne, ki mu služi kot legitimacija pri iskanju podpor. Kdor bo hodil okoli brez dela in sc ne bo mogel legitimirati s tako razvidnico, bo izročen sodišču radi kazenskega progona. Kjer je občinski pomožni odbor poskrbel za preživljanje ubožcev in nezaposlenih, jc beračenje od hiše do hiše prepovedano. Delavsko zadružništvo Družina in zadruga Vseučiliški profesor dr. France Vebcr je napisal v aprilski številki »Zadrugarja« lep in globok članek o družini in zadrugi. Pravi: družina je začetna in končna gospodarska in duhovna osnova vse človeške socialnosti; brez družine bi nastal tak gospodarski in duhovni kaos, da bi mu nc mogla blizu nobena druga sila na svetu in tudi nobeno razumsko prizadevanje. Omenjeni dve sestavni strani pravega družinskega življenja pa nam že sami nakazujeta tudi ozke vezi, ki obstojajo med družino in zadrugo. Znani angleški tkalci, ki so prvi ustanovili moderno zadrugo, so to storili brez dvoma na temelju elementarno instinktivnega občutka, da gospodarsko in duhovno tako več ne gre. Človeku ne gre le za golo življenje, temveč mu gre za človeka vredno in dostojno življenje; zato je vsa človeška borba za kruh le instinktivna borba za sredstvo, brez katerega tudi ni prave duhovne sreče na zemlji. Po zadružnem življenju postajajo prvič tudi goli družinski vidiki vedno širši ter višji, kar že samo stori, da postaja pravemu zadružniku vprav pojem človečanstva šc posebej pomemben in tehten. Drugič ima pravo zadružništvo tes samo na zunaj glavni namen v samem gospodarstvu; najgloblja njegova notranja stran pa je, da izkuša preko takega gospodarstva nuditi svojim članom resnično možnost pravega duhovnega udejstvovanja in izživljanja. Takse za zaposlitev tujih delavcev in nameščencev Vemo, da bi bilo pri nas mnogo manj brez-; poselnosti tako med ročnim kakor tudi med du-i ševnim delavstvom, če bi podjetja nc najemala } tujih dclavccv, ki so v ogromni večini slučajev j čisto nepotrebni in bi se jih moglo nadomestiti z domačimi delavci. Letošnji finančni zakon namerava rešiti lo vprašanje na ta način, da se bodo za zaposlitev tujih delavcev in nameščencev predpisale posebne takse, ki sc bodo pobirale od poslodavcev tedaj, ko se bodo izdala dovoljenja za zaposlitev. Taksa za zaposlitev sc bo odrejala po važnosti stroke tujega delavca in nameščenca za domače gospodarstvo in sc bo stekala v fond za podpiranje nezaposlenih delavcev. Želimo lc, da bi se ta točka finančnega zakona začela čimpreje izvajati. Jedro našega naroda je kmetski stan, iz katerega izvirajo ali sc vsaj obnavljajo vsi drugi stanovi. Zato je največjega pomena, da ostaneta stan zdrav in čvrst. Л njegovo zdravje in :noč «ta predvsem odvisno od njegovega žen-stva, njegovih mater in gospodinj. Zato je usodnega pomena, da ee kmetsko ženstvo v vedno večji meri odtujuje in izneverja kmetskemu stanu. V mesta in tovarne ne beže samo delavske in kočarske hčere, marveč tudi dekleta z dobrih domov. Prav posebno značilno pa jc. da kmetski faut, najsi ima tudi lepo domačijo, vedno težje najde polnovredno nevesto, in dajejo kmetsku dekleta prednost vsakemu uradniku. obrtniku ali boljšemu delavcu. Čc vprašate dekleta, kaj jih vendar tako odbija v življenju kmetske gospodinje, vam odgovore pri-bližno tako: Kmctska gospodinja mora noč in dan garati in biti vedno umazana; ne more imeti čedno urejenega stanovanja, ker jo sili drugo delo v hlevu in na polju; zanemarjati mora iz istega vzroka celo lastne otroke; knenejc otrok nc more dati šolati, kar bi tako rada; ker veliko kmetskih mož z ženo surovo ravna in je marsikateremu več za dobrobit živine in gospodarstva kakor za ženo in otroke ; ker kmetski možje premalo cenijo gospodinjsko delo in mislijo, da 6c da to vse kar mimogrede opraviti; ker kmet, čc ga zadene nesreča pri živini ali slaba letina, od nikoder ne dobi nobene podpore, kakor jo dobivajo n. pr. brezposelni in po moževi smrti žena nc dobi pokojnine. Vse to je resnica, in če žene žc preje niso začele »bežati« iz kmetstva, jc bilo to samo zato, ker sc svojega položaja niso zavedale odnosno ni bilo videti nobene možnosti, nobenega izhoda v drugačne razmere. Industrija, moderna prometna sredstva, tisk, kino in radio so zanesli vedenje o udobnem življenju do zadnjega gorskega zatišja in na široko odprli ne siccr poti vanj, pač pn beganju za' njicn. Mnogo tega, kar vleče kmetskega dekleta v mesto, v tovarno, ee seveda večinoma izkaže kot fata morgana, jjri-vid, prevara, vendar pa vse slabe izkušnje niso več v stanju premagati odpora proti trpiuski usodi kmotske gospodinje. To pa je rcsnica, da sc delovna moč kinct-ske žene jiovcčini nečloveško izkorišča. V tem, ko velja drugod osemurni delavnik, dela kenet-ska — mnogokrat pa seve tndi delavska — gospodinja po 16 do 18 ur dnevno in ob najhujšem delu sc za nočni počitek niti ne sleče. Ni čuda, da jc potem med njimi toliko smrtnih slučajev ob i>orodib, toliko obolenj v drobovju, pa tudi za jetiko, toliko prezgodnje neporodnosti in oslabelosti. Čc hočcino naš kmetski stan obvarovati pred usihanjem njegovih življenjskih sil, potem treba tu izpremembe, odpomoči. Kmetsko ženo jc treba razbremeniti, izboljšati njen položaj in njenemu delu priznuti tisto ceno, tisto spoštovanje, ki ga zasluži. Kako bi sc to doseglo, naj razmišljajo poklicani strokovnjaki, da bodo mogli podati splošne načrte in nasvete, v katerih gotovo nc bo izostalo socialno zavarovanje; a vsak posamezen gospodar naj tudi sam prevdari, kako bi preuredil gospodaretvo, da bi bilo treba ženi manj trpeti, čc mu sredstva ne dovoljujejo, dn bi enostavno najel pomožno moč. Noben član družine nc bi senci prepuščati gospodinji, da opravi zanj katerokoli delo, ki ga sam lahko opravi, nasprotno bi morali vei gledati na to, da mater — gospodinjo razbremene in ji poniugojo pri njenem delu. Potem bodo znali tudi vse bolj ceniti gospodinjsko delo, ker bodo iz lastne izkušnje vedeli, koliko truda zahteva. Kmetske žene si morajo pa predvsem tudi same pomagati, in to nič drugače, kakor so si doslej pomagali šc V6i stanovi in poklici, to jc z organizacijo, z združenimi močmi. Sijajen zgled za to dajejo kmetske — pa tudi mestne! — gospodinje v Nemčiji, ki so — po svetovnem prepričanju — organizirane v treh velikih kmetskih gospodinjskih zvezah in imajo na tisoče krajevnih društev. Tc organizacije, ki so se v malo letih neverjetno razširile in udomačile, imajo zelo dnlckosežnc naloge. Prizadevajo «i, da .šola in vzgoja budita in utrjujeta v kmctskccn ženskem naraščaju stanovsko zavest in stanovsko nravstvenost in mu dajeta vso potrebno strokovno izobrazbo. Dajejo pobude in snujejo ustanove, ki naj pospešujejo njihove gospodarske naloge in zastopajo v javnosti zahteve gospodinj. Po prizadevanju teh organizacij sc jo izpopolnilo žensko kmetijsko šolstvo in kmetij- ske zbornico so pozvale ženstvo na sodelovanje; J v Prusiji imajo kmetsko gospodinje aktivno in I pasivno volilno pravico v KZ. Kmetske gospo-; dinjske zveze so dalje bistveno pripomogle, da so se za kmetijske pridelke, ki spadajo predvsem ■ v gospodinjski delokrog, ustanovile vnovčevalne , zadrugo (za vnovčevnnje perutnine in jajc imajo žc 514. za sadje in zelenjavo 317 zadrug). Te zadruge so veliko pripomogle, da se je zboljšala : kakovost proizvodov in da so se z izključitvijo I prekupčcvalstva zvišali dohodki knviîskih go-i spodarstev. Sploh kmet. gospodinjske organizu-I cijc z vsemi silami pospešujejo izboljšanje pro-I izvodov in uvajanje naprav in strojev, ki laj-! šajo delo, to pa le tedaj, ako se tc naprave iz-! plačujejo. Zveze skrbe dalje za izvrstno strokovno časopisje in za prirejanje razstav. Tako so si nemške kmetske gospodinje v I svojih organizacijah ustvarile poklicna zastopstva, ki so povzdignila njihovo veljavo in po-! Iožaj v družini in javnosti. Organizirale eo tudi kmetske žensko |>osle, delavke in uradnice. V i vseh sc goji stanovska zavest: Kmetski stan — ; prvi stan, neodvisen in svoboden, zemlji in nebn j najbližji, glavni čuvar narodnih tradicij in porok njegove bodočnosti. Kmctska gospodinja — ( polnovredna gospodarica lastne domačije in spo-[ štovann mati družine. Moti sc, kdor misli, da bi sc dala civilizacija I vasi zavreti in da bi bilo mogoče le na ta način ohraniti kmetski stan zdrav in za življenje sposoben. Vse jc marveč odvisno od tega, da bodi s civilizacijo vštric notranja kultura, nravstvenost in socinlno-gospodorski red, ki omogočujc kmetu obstanek in napredek. Krščanska vzgoja in resna splošna in strokovna izobrazba bosta kmetsko dekle dvignila nad želje jio puhli go-spoščini, ki jc navadno sredi votla, naokrog je pa nič ni. Pametna, izobražena žena bo svojemu možu in otrokom, pn tudi svojemu stanu najboljša opora in bo pri tem njen lasten položaj tak, da ji nc bo treba zavidati mestnega ženstva. A kakor že rečeno, naj kmetsko ženstvo samo vzame v roko svojo in svojih in s tem cclokupnosti lep.îo usodo: organizira naj so strokovno. To bo tudi prvi korak do vključenja v stanovski preustroj našega notranjega reda, če in kadar do tega pride. MODNE NOVOSTI Družcstna bela pomladna obleka, okrašena i z rdečimi gumbi in rdečim pasom. Vse življenje nam jc vsiljeno od zunaj, samo eno je, kar moremo sami oblikovati: naš Jaz. To jc vrt, katerega je vsak prejel v obde-1 lovanje. če ga prerasc plevel in grmovje, če ! se izprcincni v pušeo, potem je to naša lastna krivda. Po domače m lepo Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežbe — najfinejše delo pri Matek&Miheš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal, entlajijc, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanib žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Uredimo hišico ali vsaj stanovanje zusc, nc za druge! To je dane6 geslo pametnih ljudi. Naša slika kaže oba glavno prostora v pritličju majhne, čisto gladke in zato cenene moderne nnodružinske hišice. Oprema jc preprosta, pa vendar udobn?.. Nič nerodnih omar, ki bi ovi- rale korak in pogled, nič težkih zaves, ki bi zajezavalc studence sončne luči in toplote, nobenega paradnega oblazinjenega pohištva, ki zahteva toliko dela in pažnje, marveč samo udobna cotichci ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik LA. — R. Oku« stanovanjskega prostora bodi tako narejeno, da se da gorenji del (tretjina okenske ploskve) odpirati posebej, dočim je epodnji del lahko zaprt. Zračenje stanovanja s tako narejenimi okni in odprtimi gorenji mi deli je izdatnejše, ker lažje odhaja toplejši izrabljeni zrak na prosto, prepih pa je manj občuten v prostoru samem. Kajpada je izdelava tako urejenih oken dražja, a se izplačal Boljše je vedno cenejše, dasi je pri nabavi dražje. V. 2. — V. Obrunki so se vam napravili pod kožo oto rebrih v velikosti pol oreha. Vi ee bojite >volka< (lupus), ki je kožna razjeprehlada< z vročino, lezejo gliste is otroka zadaj in spredaj, žive ali poginile, ker »e jim v bolnem telesu ne godi več dobro. Tako se pojavljajo gliste pri pljučnici, vnetju ušes ali možganskih mren ali katerih drugih delov in udov. Gliste kaže preganjati, če je njihova navzočnost dokazana. V tem primeru pa jih tre-ba iztrebiti korenito. Nespametno je itn škodljivo zdraviti otroka, ko je obolel zaradi katerekoli bolezni, najprej proti glistam, ki jih ni v njem ali so glede bolezni same čisto brezpomembne. Važno pa je. dn se preprečuje razvoj glist v otroku. Otrok, ki si vtika v usta roke. | umazane od nesnage po tleh. dvorišču ali na cesti, ee kuži z glisrtnimi jajčki, zato je snaga otrokovih rok poglavitno preprečevalo glisit. Razvoj glist v črevesu samem ovirajo razna dišeča olja, kakršna so v česnu, čebuli, črni redkvi, hrenu, korenju, brinovih jagodah itd., torej v znanih začimbah. Nekaj teh sredstev je uporabnih tudi za majhne otroke, če ne drugače, v obliki vlivov. Kdor se drži teb vodil, mu ne bo trebalo za otroke močnejših zdravil, ki naj se rabijo po zdrav, naročilu in predpisu. M. P. — Č. Gorska hoja vas čezmerno utruja? Dajte si pregledati srce in pljuča, morda je v teh kaj nakaznega. morda je kriva vaše onemoglosti samo vaša nevajenost ali nespretnost, da se izprva preveč naglo zaženete v hrib in zato kmalu opešate. Tudi če je vaše srce morda nnkazno ali pljuča okvarjena, ne dajte se plašiti od nikoçrar in nadaljujte svoje prizadevanje vztrajno in smotrno! Ce j bi bila vaša morebitna bolezen sveža, kar gotovo ni, bi trebalo mirovati, da se vnetno stanje poleže, zdaj je takšna opreznost odveč. Lotite se utrjevanja po tem vodilu: Hodite po ravnem in navzgor z zaprtimi usti in pazite na dvoje, da se nikdar toliko ne upehate, da bi vam trebalo dihati tudi skozi usta in da napravite večkrat med hojo nekaj krepkih izdihov po vrsti. S tem ravnanjem tudi primerno usmerite svoj korak. Ce vam treba odmora, odpravite ga stoječ, nikar ne sedajte ali polegajte med hojo razen med glavnimi od počitki. Z neprisiljeno, a vztrajno hojo se privadite že v letošnji dobi, da vam bodo srednji gorski pohodi — igrača. Več mojih bolnikov z resničnimi okvarami srca in pljuč se je s takimi ravnanjem usposobilo, da so se spravili na gore, ko so se prej bali hribčkov, in da so oblezli ludi najvišje naše vrhove. Isti. Noge stalno mrzle, glava večkrat prepolna krvi, kar vam je veflkrat mučno. Kako se spravlja neurejen in kolebav krvni obtok v red in ravnotežje, je bilo že letos večkrat opisano. Začeti treba pri nogah. S čvrsto hojo in primerno vodno rabo se da krvni obtok v teh udih toliko povečati, da so noge stalno tople, kar je glavno ravnilo splošnemu krvnemu obtoku. Isti. Nepovoljne rejenosti je kriva ali katera bolezen, splošna ali prebavilna, ali nezadostna ali nepravilna hranitev ali pa nemirna čud. Dobra, to je mirna čud dobro redi. Kaj je vzrok vaši mrša-vosti, presodite sam! A. V. — K. Prej zapora seča, »taj plima dela priletnemu možu skrb, kako se to konča. Sporočite j mu, dn je sedanje stanje mnogo ugodnejše od prej? ; njega. Brez preiskave seča je pameten nasvet ne-1 mogoč, žeja govori za sladkorno bolezen ali za sečno (scalno) »drisko*, mogoče je vzrok otrdenje obisti ali kakšna drugačna okvara v mokrilih. Vf» to treba ugotoviti, potem se da kaj reči. Sicer pa je mož v dobi, ki ima pridevek »nadležna« menda ne smo znradi lepšega. Konec pa je itak znan. N. B. — C. Samoodsehen odtok .je povsem pri-roden pojav, ki je zdravstveno brezpomemben, če ni prepogostem Kajpada je treba vse ukreniti, da se to ne dogajn prevečkrat. Ce je v obližju kakšna motnja, kakor zaprtje, zlata žila ali kaj sličnega. treba lake motnje čim prej odstraniti. Skromno in uemebkužno življenje, združeno z zadostnim gibanjem vpliva ugodno tudi v tem pogleda. A. Z. — R. Zlata šila je bržkone tisti močno srbeči izrastek, za kar priča tudi krvavitev. Z domačimi pripomočki ne pojde. zdravnik vam pa utegne hitro pomoči. Zanimiv je vnš izraz »straž-njicac za tisto stvar, ki se sicer označa s tremi črkami. V Pleteršnikovem slovarju sem zaman iskal te ali podobne beeede s tem pomenom. Kot iznajdljiv Ribničan imate posebno pravico do izumov, morda se ta obdrži? V. J. — Lj. Razvajenega otroka treba najprej resno vzgajati, da zna ubogati, brez tega znanja tudi ni zdravja. Kako naj se otrok utrjuje, je bilo že letos večkrat razloženo. Posvetovalnic za nego in zdravstveno vzgojo otrok je menda v meetu dovolj. saj se nekatere kar pulijo zanje. I. J. — K. Smrdeč pot pod pazduho se omejuje z umivanjem, in sicer z vodo. ki se ji doda kis ali vinski cvet v razmerju 5:100. močnejše vpliva sa-licilov cvet ali pa formolov cvet. Dobro dé tudi posipanje s smukcem, ki mu dodamo nekoliko sa-licilove kisline. Vse te stvari se dobe za malo denarja v lekarni ali niirodilnici. Samo ne pretiravajte, da se morda potenje popolnoma ustavi, dovolj je, da se omeji in isgubi zoprni duh. K. M. — Lj. Skrivalkam — nič. Pravni nasveti Žaljenje časti. J. Ž. G. Vaš oče je opozoril soseda z mirnim glasom, naj v bodoče ne spodkopava cnejnik v vinogradu. To je soseda in njegovega sina tako raztogotilo, da sta s koli grozila očetu in sta tudi vpila, da ste Vi fakin in da ste šli zaradi tega v državno službo, ker ste preleni za kmečko delo. To vpitje je slišalo precej ljudi. Vprašate, če so gornje besede žaljive, kakšna je kazen in če ima smisla za to tožiti. — Beseda »fakin« je psovka, ostalo pa kleveta in je kazen zapor do enega leta in v denarju do 10.000 Din. — Tožbo je vložiti v treh mesecih od dne, ko ste zvedeli za storjeno žalitev in za storilca. Stvar Vašega okusa je, če tožite mejaša ali ne. Posvetujte se s starši, ki žive doma. ker bodo zaradi tožbe ravno starši izpostavljeni morebitnim sosedovim šikanam. Če je sosed doslej bil nekaznovan in bo na sodišču obžaloval svoje dejanje, storjeno v razburjenosti. je verjetno, da bo le pogojno obsojen. Dolg nžitkarja. F. M. G. Leta 1930. ste prevzeli od očeta posestvo z vsemi do takrat nastalimi dolgovi. Nekaj mesecev potem je oče kot užitkar napravil pri raznih tvrdkah nove dolgove za več tisoč dinarjev. Sedaj jc oče umrl. Ker je njegova zapuščina po cenitvi nižja kakor pn niegovi dolgovi, vprašate, če ste kot prevzemnik |K>sestvn dolžni tc dolgove plačati. — Kot prevzemnik posestva str dolžni plačati vse one dolgove, ki so že nastali do dne prevzema. Niste pa kot prevzemnik posestva plačnik za kasnejše očetove dolgove, ki jih je napravil kot užitkar. Odškodnina za prevzeto stnnovanje. M. A. P. Letn 1925. Vnm je bilo po stanovanjskem uradu nakazano stanovanje. Po izselitvi prednika pa se je druga stranka snmovoljno vselila, tako da se Vi v stanovanje niste mogli vseliti. Ta stranka Vam je obljubila povrniti vse stroške, vendnr obljube do danes še ni izpolnila. Vprašate, če lahko tožite to stranko za razliko na najemnini, ki je bila v Vam dodeljenem stanovanju znatno nižja kakor ste jo pa plačevali za svoje stnnovanje. — Sedaj je prepozno. Imeli ste pravico, dn znhtevnte od tc stranke, ki je prevzela samovoljno Vam dodeljeno stnnovanje, vso povzročeno škodo. Višino te škode bi v pravdi določil sodnik po zaslišanju izvedencev. Vendar pa vsaka odškodninska tožba zastara v treh letih in zato je sednj po 8 letih prepozno tožiti. Zamenjene, vendar neprepisune parcele. A. Z. F. Pokojni oče je znmenjnl « še živečim sosedom njivo za njivo, vendar brez pismene menjalne pogodbe in ti zamenjeni njivi uživate dejansko nc uživa snm, ampak nasprotnik. Ker je njiva, ki jc še vknjižena nn Vaše ime, а jo uživa več kot V) let sosed, meri tem postala stavbišče. vprašate, če lahko zopet začnete uživati to njivo, odnosno če jo lahko prodaste. — Res jc. da ste še vedno zemljeknjižni lastnik v re.snici zamenjane njive, l^hko to njivo tudi prodaste in bi kupec, ki bi v zaupanju v javno knjigo orl Vas kupil njivo, v resnici postal lastnik te njive. Vendar bi Vi v takem slučaju odgovarjali sedanjemu uživalcu njive za vso njemu povzročeno škodo. Od take sicer možne prodaje, ne bi imeli nikake koristi, ampak le pravdne stroške in morebitne kazenske posledice. Svetujemo Vam. da čimpreje uredite zem-Ijeknjižno stanje, da bo odgovarjalo dejanskemu posestnemu stanju ter s tem preiprečite spore r bodoče. Preklicana pot. 1. J. P. Po Vaši njivi vodi žc 50 let stara poljska pot. Po njivi soseda, niti 60 m narazen, polje sporedno druga pot, tako da se Vam zdi Vaša pot popolnoma odveč. Zato ste dali po občinskem klicarju pred cerkvijo razglasiti, da svojo pot čez njivo zo bodoče pre-poveste, morebitne ugovore in pritožbe pa nnj vsak upravičenec vloži v 14 dneh pri županstvu. Ker v tem roku nihče ni ugovarjal, ste smatrali prepoved poti za pravomočno in pot preorali. Sedaj Vnm nekateri grozijo s tožbo, čc jim (joti zopet ne dovolite. Vprašate, če je bil preklic poti veljaven. — Zapiranje poti jc nevarna stvar, ker bi Vas lahko tožili zaradi motenja posesti vsi oni sosedje, ki so v zadnjih 50 dneh pred zaporo poti. t. j. pred preornnjem lo pot neovirano uporabljali. Kdor pol prekliče, naj torej vsaj '41 dni počaka in šele po preteku tegn roka dejansko pot zapre — če so namreč ljudje po preklicu poti zaradi prepovedi opustili nadaljnjo hojo po preklicani poti. Na ta način preprečite tožbe zaradi motenja p0 let. potem so -i služnostno pravico poti priposestvo-vali in Vas Inhko s tožbo prisilijo, da jim to pravico priznate. — Sam preklic poti jc veljaven lc. v kolikor ljudje tnk preklic upoštevajo. Če gn pa ne upoštevajo, morate pač vse tiste, ki neupravičeno uporabljajo pot. tožiti na pri-znanje, da nimajo pravice pota. — Zdi se nam. da je za Vas manj škodljivo, če pustite pot kot doslej, kakor pa. da si nakopljete skrbi in stroške morebitne privde. Dotn. M. K. G. Sestra, ki se je poročiln s posestnikom, je dobila od očetn 10.000 Din. Vam pn je oče obljubil flote le pnr tisoč dinarjev, sestnika, ki pa Vam ni všeč. Ker ste delali in šc delate na domu dalj časa kot zgoraj omenjena sestra, vprašate, če imate pravico zahtevate od očete ravno toliko dote kot »ta tudi takoj šli doli in nu vse načine skušali, da bi mačko ujeli, ta se pa ni dala prijeti. Nato je prišla carjeva hči suma doli, in kakor hitro je šla proti mački, se je znašel na mestu kumrikuša, jo zgrabil in odhitel z njo nazaj, lisica pa /a njim. ko jc car slišal, kaj se je zgodilo z njegovo hčerjo, je spusti! svoje lovske pse za mačko. Ko je mačka opazila, da jo hočejo psi ujeti, je smuknila v luknjo, v kutero ji psi nieo mogli slediti iu so se zato vrnili; mačku je pa zlezla zopet ven, se i/premenila v lisico iu šla za kumrikušo, ki je bil v tem begu že prinesel njegovo ženo. ko je car zdaj videl, «la svoje hčere nc more dobiti nazaj, jc zbral ogromno vojsko in jo vodil proti živalim. Tedaj je lisica sklicala vso živali, ki so živele pri begu: medveda, volka, zajca, krta, miš in ptiča kumrikuša, in jim rekla: »Glejte, car je postavil proti nnen svojo vojsko in na.s hoče iztrebiti; dajmo tedaj in zbe-riino tudi me proti njemu svoje trume. »Koliko medvedov moreš spraviti skupaj, ljubi medved?« — »Tri sto.« — »ln ti, volk, koliko volkov?« — »Pet sto.« — »In ti, zajec, koliko zajcev?« — »Osem sto.« — »In ti, miš, koliko uiiši?« - »Tri tisoč.« — »In ti, krt, koliko krtov?« — »Osein tisoč.« — »ln ti. Kumrikuša, koliko moreš «praviti skupaj svojili vrstnikov?« — »Približno dve sto «lo tli sto.« — »Dobro, pojdite tedaj vsi in vsak zberi toliko, kolikor je rekel; in ko jih boste imeli skupaj, privedite jih semkaj, jaz. pa vam bom potem povedala, kaj ima kateri storiti.« Ko je lisica končala svoj govor, so odšli \si v gozdove in zbirali vojsko. Čeiz nekaj časa je bilo od vseh strani slišati strašen krik iu hrtimenje, medvedja vojska, volčja vojska in še druge so prihajale od vsepovsod. Ko so bili vsi skupaj, je stopila med nje lisica in jim zu-čela tako-le govoriti: »Vi, medvedje in volkovi, odrinite prvi naprej in ko sc bo carjeva voj- ska prvič utaborila, da prenoči, raztrgajte vse njene konje; vi, zajci, spustite svojo vodo v topove, tako da se ne bodo mogli sprožiti. Ko se bo carjeva vojska v drugo utaborila za prenočevanje, boste ve, miši, /glodale vsa sedla, kajti gotovo bodo v teui kupili druge konje. Na tretjem prenočišču pa skopajte vi, krti, okrog celega carjevega tabora petnajst kouiol-vee širok iu dvajset kocnolcev globok jarek; iu vi, kumrikuši, metajte z višine kamenje, ko se bo jutri carjeva vojska bližala.« ko je tako vsak prejel svoje navodilo, so vsi odšli. Ko je carjeva vojska prvič taborila čez noč, so prišli medvedje in volkovi ш raztrgali vse konje. To «o naslednje jutro vojaki javili carju, ki je postal zamišljen, kuj bi to moglo biti. a je takoj kupil druge kouje in šel 6 svojo vojsko dalje. V drugem taborišču so prišle miši in zglodale vsa sedla. To so zjutraj opazili vojaki in takoj javili carju, ki je kupil druga sedla in odrinil dalje. Na tretjem taborišču je lisica poslala krte, da bi okolu in okolu izpod-kopali tla petnajst komolcev na široko iu dvajset komolcev na globoko. IJa bi jim delo olajšala, jim je poslalu medvede, ki naj bi pomagali odnašati zemljo. Nekako opolnoči so se razdelili krti okrog carjeve vojske in začeli pod zemljo kopati, samo na enem mestu so pustili luknjo, skozi katero «o spravljali zemljo; medvedi so čakali z.unuj iu odnašali prst nekoliko dalje od vojske. Drugo jutro je carjeva vojska zajahala konje in odrinila dalje. Tedaj pa so se začeli jezdeci udirati v zemljo, in lisica je poslala kuinrikuše, da so iz zraka metali nanje kamenje. Ko je tedaj car videl pogubo svoje vojske, je zaklical: »Dajte, vrnimo se! To je kazen božja za to, ker smo ee odpravili na vojsko proti živalim. Naj obdrže mojo hčer, ki 6o mi jo bilo odvedle.« Nato so se takoj obrnili in se začeli umikati, toda tudi na tej strani so se udirali v zemljo. Tedaj je zaklical car: »Če nas Bog že s tem kaznuje, da se odpira zemlja pod našimi uogaiui, zakaj uas zadeva potem še kamenje odzgoraj?« Padali so drug za drugim in poginili s carjem vred. čez nekaj časa je lisica premestila svoj prestol v Stninbul in začela tam vladati; beg je opustil lov in zadovoljno živel z lisico v Stambulu, carjeva hči pa je ostala njegova žena, ki mu je nihče ni več uplenil. Mih. Zoščenko: Sveta dolžnost večeru je prišla s svojo služabnico ven, da bi se izprehajala, kumrikuša je priletel do nje, jo zgrabil, si jo posadil na hrbet in jo ubral tja, odkoder je bil prišel. Ko je car zvedel, kaj se je pripetilo njegovi hčeri, jo bil zelo potrt in je takoj obljubil bogato plačilo tistemu, ki bi jo našel; a vse -je bilo zastonj, nikogar ni bilo, ki bi se bil hotel stvari lotiti. Tedaj se je naenkrat znašla lička ciganka, šla do carju in rekla: -.Gospod, kaj mi daš, pa ti vrnem hčer.« Ko jc car to slišal, se je zelo razveselil in zaklical: »Zahtcvuj, kar hočeš, da jo lc najdeš.« Nato je šla ciganka domov, vzela bob in začela na stari način čarati; tako je zvedela, da se nahaja carjeva hči zelo daleč, deset dni poti od tod, in se začela takoj pripravljati nn pot. Vzela je svojo preprogo in bič, sedla na preprogo in udarila po njej z bičem. Tedaj se je dvignila v zrak in zletela naravnost proti kraju, kjer je bil beg s carjevo hčerjo. Malo vstran od begovega dvorca se je spustila na tla, pustila tamkaj preprogo in bič, se splazila do dvorca in oprezovala, kdaj se prikaže iz njega carjeva hči, da bi šla na iz-prehod. Čez malo časa je v resnici prišla, ciganka jc pohitela do nje in se začela /. njo pogovarjati. Ko sta se med pogovorom žc precej odstranili od dvorca, je ciganka pozvala carjevo hčer, naj gre z njo, kar je ta tudi storila. Tedaj je zagledala preprogo in dejala: »E.j, tu je preproga, sediva nanjo!« To je prišlo ciganki ravno prav, skupaj sta stekli do preproge in sedli nanjo. Nato je ciganka vzela bič, udarila po preprogi in sc s carjevo hčerjo dvignila v z.ruk pa naravnost k carju, ko jc ta zagledal svojo hčer. se jc razveselil in bogato obdaril'ciganko, hčer jc pa zakleni! v sobo in ji prepovedal, še kdaj iti kamorkoli iz nje; «In 1 jj je fiidi dve služabnici, da bi ji stregli. Ivo je lisica slišala, ka j se jc zgodilo z, bc-govo ženo, je sklicala svojo družbo in jo nagovorila: »Našega bega smo sicer oženili s carjc-vo hčerjo, toda ukradli so nam jo in zdaj je naš beg zopet .samec. Zato mu moramo zdaj carjevo hčer zopet dovesti, u to ni lahka stvar za nas, ker jo je car zaprl in jc nikamor več lic pusti. Zato sc bom izpremenila v lepo pisano mačko, nališpala z vsemi barvami, in se bom iz.grala pod oknom carjevo hčere. Ko me bo videla, bo [Kislaln svoje služabnico, dn bi mc ujele: jaz sc pa ue bom dala ujeti, dokler ne pride sama ven. Tn ko 6e prikaže na vrtu, pribiti ti, kumrikuša, zgrabi jo in jo takoj odnosi našemu begu; bom že gledala, da srečno ilidem iu me ue ujamejo.« Ko je dala lisica tako vsakemu svoja navodila, kako naj ravnajo, so ve i pritrdili. Nato je vzel kumrikuša lisico pod peroti in zletel v deželo, kjer se je nahajala carjeva hči, naravnost do carjevega dvora, lam se je ptica nalahno spustila na tla. lisica se je takoj izpremenila v pisano mačko, nalepotičeno /. vsemi barvami, šla i*od altan carjeve hčere iu sc začela tam igrati in plesati. Ko jo je carjeva Ker stojim na straži v duhu strankinih proletarekih načel, ki jih moramo braniti celo do zadnje kaplje krvi, mi narekuje to prijavo sveta državljanska dolžnost. Javiti vam moram, tovariš miličnik, da je stanovanje štev. 10 na glasu radi prodaje prepovedane alkoholne pijače, ki jo najbrž skuha lastnica omenjenega stanovanja, gospa Gusjeva, lastnoročno. S tem oškoduje državno spnioprodajo in poleg tega nikoli ne daje na up. Če boste imeli samo eno kope j ko premalo denarja, vas že surovo suje iz veže ven na hodnik, kar je seveda prestopek zoper osebne, v ustavi zajamčene pravice. Razen tega mi narekuje ista svetu dolžnost, da je na glasu radi prodaje iste prepovedane pijače, t. zv. »samogona«, stanovanje štev. 3. Razlika je samo ta, da devljcjo v tem primeru v samogon pomarančne lupine, najbrž zaradi okusa in peneče se pijače, kar ima jako slabe posledice za želodec. Na up seveda tudi nikoli ne dajejo. Zjokal bi se človek, tako so neusmiljeni ! Državljanka, ki izvršuje to prepovedano obrt, pusti vse odjcinalce čakati v kuhinji ali veži in zapira vrata v sobo pred nosom, če se kdo zanima ali pazi pri izdelovanju na potrebno snago. Med tem ima v omenjeni kuhinji kužka znamke koder«, ki napada kupce in jih grize v noge. Ta koder, da bi ga vrag, je tudi mene pograbil za nogo. Ko pa sem dvignil prazno steklenico, da bi s popolno pravico sunil tega kodra, mi jo je njegova lastnica strgala iz rok in žavpila: »Vzemi svojo posodo nazaj, živina!« Tako je dobesedno rekla. »Ničesar ne boš pri meni dobil, če udrihaš |K> nedolžni živali.« Med tem je zanesljivo dokazano, do ga sploh nisem udaril, temveč sem le dvignil steklenico v obrambi v zrak. »Kaj pravite, vi. socialno škodljiva državljanka?« sem rekel. »Nisem niti lasa skrivil vašemu kužku. Zdaj se morate vsekakor opravičiti. Res ne gre, da bi ogrožal vaš popadljivi kužek hlače in čevlje kupcev.« Samo to sem rekel omenjeni državljanki, a mi je kljub temu vrgla denar nazaj, in sicer tako, da je padel pod štedilnik. Obležal je lin tleh. a kužek ga je oslinil in me ni pustil blizu. Zjokal bi se človek! Šele zdaj, v sili, sem kužka sunil z nogo, kar.tudi |K)šteno priznani. A storil sem to samo,
  • brazgotini. Razen omenjenih dvomljivih stanovanj uio-гаш nazitduilj še pivnico »Veselo doiiuo«, ki tudi zasluži, da bi jo jiostuva vzela na piko. Tam so mi namreč prisoiili zaušnico in me potisnili v kot. »Čc si kozarec potolkel, pasja noga. plačati ga moraš.« so mi rekli. Resnica pa je, da nikoli nisem potolkel nobenega vrča, in sploh ni moja skrb, da bi v krčmi varoval posodo. »Jaz nisem vaš nnstavljenec, da bi zu škodo odgovarjal,« sem po pravici povedal. »Pustite me, da bom pojedel klobaso s kruhom, ki eem jo naročil.« A namesto tega, so me surovo vlekli naprej, dokler one niso spravili do vrat Žele potem so me spustili ven, a naročena klobasa je ostala nn mizi. Zjokal bi se človek! Napoelcd imam še eveto državljansko dolžnost v zadevi v isti hiši stanujoče gospodične Varjke Petrove. Tudi njo priporočam oblasti, ker izziva njeno obnašanje javno spodobnost in dokazu je, da je na slabem glasu. Kolikokrat sem jo vabil na sprehod ali ponujal spremstvo toda me je vedno izzivalno zavrnila. Priporočam tovarišu miličniku, naj takoj zapre vse omenjene osebe ali jih drugače kaznuje [K> zakonskih predpisih. Jaz odgovarjam osebno za vsebino te ovadbe in jamčim, da je popolnoma resnična do zadnje besede. Kajti stojim na straži v duhu proletarskjli načel Zvezne komunistične stranke in sem tudi aktivno udeležen pri protiverskem gibanju zoper geslo »Vera je opij za neuko ljudstvo!« Čeprav sem zdaj odpuščen iz službe in reduciran radi socialistične zavednosti. Prosim samo še, da ne bi zaprli krčme »Vesela dolina«. Zdaj sem namreč bolan in jo nisem v stanju obiskati. A ko ozdravim, zopet jo bom obiskal. Saj eem zadnjič pošteno plača! klobaso, a je nisem pojedel. Oijofti Nom! Mladeniči Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor Lue z çjora spisal Fr.Weiser D. J.poslovenil Jože Jagodic. Cena broširani Din 15'—, polplatno vezani Din 22'— Založila Jugoslovanska knjigarna r Ljubljani Zdrave in lepo oblikovane noge! Vse bolečine v nogah odstranite takoj! Ako Vas noge pečejo in bole, ako Vam zateče členk ali rist (zatekanje noge)i potem vzemite še tisti večer kopelj za uoge. v kateri je raztopljena so-sv. Roka Vzemite 2 žlici prave soli sv. Roka (zeleni zavitek) in jo usipajte v lavor vroče vode. S tem dobite kot balzam mehko, mleku podobno ter kočino. ki vsebuje mnogo kisika. V tej raztopini, kopajte Vaše noge približno Četrt ure. Takoj boste občutili blagodejno olajšanje In gibčnost, ki Jo dajo sol sv. Boka. Bolna In štrapacirana noga bo kol prerojena. Rožnata kurjn očesa in otekline se že pri prvi kopelji s soljo sv. Roka tako omehčajo, da jih lahko brez noža odstranite. Če bodete negovali Vaše noge s soljo sv. Roka. Vam bodo postale zdrave, močne in majhne, tako, da se bodete tud v ozkih čevljih dobro počutili. Sol sv. Roka so dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah à Din 164 Obraz pariškega Malokdaj ee krijejo predetave in resnica tako malo, kakor poprečen Parižan in pojmi, ki jih ima običajno inozemec o Parizu. Razkošje, nravua razbrzdanost, veseljačenje — da se dotaknemo samo elabih strani, po katerih je Pariz splošno »znan« — so poprečnemu pariškemu malomeščanu tako tuji, kakor prebivalcem kakega starinskega malega mesteca, ki leži daleč proč od velikih prometnih cest. O tem »drugem Parizu« prijetno in zanimivo pripoveduje pravkar izišla kujiga Marthe Maquardt: »Pariški mali ljudje«. Iz nje le nekaj mest. Pariz o poletnih počitnicah V nobeni deželi na svetu se ne drže poletnih počitnic v toliki meri, kakor v Parizu. Od konca junija do oktobra se nahaja vee Pariz v znamenju »vacunees«, obličje mceta je popolnoma izpreinenjeno Francoz ne potuje daleč, le redkokdaj prek meja svoje lepe dežele. Odlični Parižan ima svoj laetni selski dvorec, kjer prebije družina vse poletje; manj bogati si najamejo hišico na kmetih; tisti, ki hočejo nekaj veljati, gredo v glavna morska kopališča. A celo malomeščan, ki vse leto skrajno varčuje, gre za štiri tedne k morju ali na kmete, da tudi tam živi popolnoma skionmo in prebije počitnice v miru in zbranosti, lovi ribe na trnek in uživa skromno srečo v preprosti naravi. Z velikimi prazniki: narodnim praznikom dne 14. julija iu največjim cerkvenim praznikom dne 15. avgusta — Marijino vnebovzetje — se začno velike počitnice nameščencev in malih ljudi. Prodajalna za prodajalno za-pahne vrata in okna in nalepi zunaj listek, »Clôture annuelle« — zaradi letnih počitnic zaprto. Prodajalne zelenjave in sadne trgovine, urarji, trgovine г metlami in barvami, slaščičarne, celo najskroinnejši čevljarji zapro svoja obratovališča. Tržni promet na cestah se skrajno skrči in prihaja na trg samo po par voz. Peki pečejo čisto malo krulu. in rogljičkov. Na velikih boulvardih polje življenje naprej, saj so to povečini inozemci in tujci, ki se vse leto gnetejo tod. Veletrgovine in manjši »grand magasins« se ekušajo v mrtvem času pretolči s »sczijskiini prodajami« kakor vedo in znajo. V teh obratih, ki ne morejo zapreti: po pisarnah, lekarnah, pekarnah, odhajajo na počitnice menjaje se. Veletrgovine so uvedle poseben red, ki se ga drže vse leto: v ponedeljkih odpirajo šele ob 1. uri popoldne; to je za uslužbence, ki morajo ob sobotah popoldne posebno naporno delati, velika dobrota. V ponedeljek dopoldne občinstvo običajno ne hodi veliko kupovat. Mcenice so v ponedeljek sploh ves dan zaprte, ker o ponedeljkih nihče ne kupuje mesa. To teženje, da se delo čimbolj omeji, je zelo razvito v vecli slojih prebivalstva: çjpvek ne živi zato, da bi delal, marveč dela zato, da bi si z delom ustvaril prijetno ali vsaj znosno življenje. Že ob sami misli, da naj bi svoj obrat za štiri tedne zaprl in šel na počitnice, bi nemškega trgovca oblila zona: konkurenca bi inu utegnila prevzeti odjemalce. S takimi mislimi ee Francoz ne trapi. Kdor hoče kupovati pri konkureuci, uaj le kupuje; eam bo Še zmerom dovolj prodal, da bo mogel skromno živeti. Pariški trgovec ali njegova prodajalka blaga ne ponuja: reklame ni veliko. Ti, ki kupuješ, imaš občutek, da si prejel v dar, kar si kupil Ali ne moraš biti vesel in hvaležen, če moreš za svoj pošteni denar dobiti, kar potrebuješ? Če trgovec nečesa iiiuiu — prosim, potrudi se dalje in sam glej, kje boš dobil. V špecerijskih trgovinuh ti zaradi majhnih količin ne pojdejo odpirat že v določenih kilogramskih množinah natehtnnih zavojev sladkorja ali kave. Ne, raje te puste oditi drugam. V specerijski štacuni je vse lepo na-tehtano in zavito in je treba prodajalcu samo poseči in ti dati. Zaradi par centimov zaslužka si noče naprtiti dela z odvijanjem, tehtanjem in zopetnini zavijanjem. Le čim manj dela. Pariški trgovec in obrtnik lioče imeti brezpogojno tudi svoj mir pri jedi, kar mu je sveto. Če svojega obrata iz knkoršnegnkoli razloga od 12. do 2. ure ali od !4l. do ure ne more zapreti potem vsaj z vso gotovostjo pričakuje od tebe, da ga začasa opoldanskega počitka ne boš motil Pek in slaščičar, ki nima v tu namen kakega posebnega postranskega prostora, obeduje s svojo družino in svojimi uslužbenci v prodajalni za istimi mizami, kjer v poslovnem času streže gostom. V drugih prodajalnah in delavnicah potisnejo opoldne kako mizo na sredo in okrog nje posede gospodarjeva družina z uslužbenci vred Če opoldne pomoloma zaideš v tak lokal, imaš mučen občutek, da si storil krivico; jecljaje se opravičiš in gledaš, da izgineš. Kupčija, delo. družinsko življenje, to vse sega drugo v drugo; ne ločijo jih med seboj. Skušnjo si delo kolikor mogoče olajšati in opoldne in zvečer kar najzložneje preiti v odpočitek. v družinsko življenje. I^astnik restavracije opoldne ne bo morda jedel menjaje ee s svojo družino in nameščenci, marveč sedejo, kakor hitro so vsi gostje postreženi, vsi skupaj istočasno zu mizo in mirno |>ojedo, prav kakor gostje. Čevljar krpač si tudi lajša delo. kolikor le more. Saj tudi ni ravno posebno prijetno dan za dnevom ždeti v tesni delavnici, v kateri je samo za en kvadratni meter prostora, lako da mora naročnik obstati med vrati. Pozimi je nczaknrjeno in čez ušesa potegnjena baskiška čepica pač greje glavo, roke in noge so pa od i mraza otrple. Tu ni drugače, kakor da čevljar po vsakem dokončanem delu vstane, stopi v bližnjo gostilno in »stisne« kozarček takega, ki (»ogreje dušo. Tako si malo zravna odreve-nele noge in malo pokramlja, dokler ga ne pokliče nov naročnik, da inu popravi pete ali zašije razpoko. 1'oliko, da bo mogel iti julija ali avgusta za štiri tedne lovit ribe na kmete, bo na vsak način še vedno lahko prihranil. Ua obenem devlje nekaj »na stran« tudi za starost, je pri vsakem pravem Francozu ob sebi um-ljivo. Alphonse Daudet: Mati Frtaučhu Gustl ma beseda Jest še sam na vem, kulk mam eneh prjatlu pa znancu. Žadnč me je pršou eden u-biskat, ke ma glih zdej dupust — ee-vede neplačan. Plačaneh dupustu je zdej bi mal. Glih pr kusil sm eedou na pručee, pa skleda zaro-štanga močnkn sin držu med kule-nem, pa je stopu not, kokr de b z neba dol padu. »Serbus Žane!« sm ga puzdravu. »Kua je pa tebe prnesl h men? Sej se že douh nisva vidla Na, kar tlela h men se used na prtičea, pa še ti mal zajem, de uva preh fertik. Sej u za uba zadost.« Žane se ni prou nč branu ne žlice ne sklede, kokr sma mel soje čase navade, ke še nisma vedi kua je gespudareka griža. Kar pr-eedu je, pa sva bla ajnscvaj fertik iz močnkam. Še sklede ni blu treba pumivat. tku sva ja pu-lizala. »No, zdej pa puvej, kuku se kej maš in kod flankiraš ukul, de te ni nč za videt?« »Pousod me je zadost, kjer me treba ni. Treba me pa tku ni nker. Pumisl, že pu leta mam brezplačen dupust. In tku tavam ukul, ket deset brat. Sej že več na vem, kam b se djau. Biu sm tud že deleč čez meja, pa nker nubenga zaslužka. Kamer se ubrneš, je žajfa.« »Kuku pa tu, de s tku deleč ukul pu svet kuluvratu. Sej zaslužka tku ni nker, fehtu b pa lohka duma. Sej Krajnci sma dober Ide.« »Nč na rečem. Ampak kjer nč ni, še cesar pravice zgebi, pranja. In tu je res. Tist, ke mnja pr nas še kej pud paucem, se tku zaklepaja, de še mš na more du nh. Tist, ke nč ni-mnja, pa pr ta nar bulš vol nč dat na morja. Ud izinouzene krave na morš pugervat mleka. Sej me zastopeš.« »Kaj te nn bom, sej vnder ti še zmeri pu krajnsk guvariš. Astn. zdej pa puvej, če s se zadost iz močnkam pukroftu, pol uva šla mal na Ift. J cet sm tud dons frej. Dan je pa tku lep, de ga skori nisma uredn.« Žane je biu prec prpraulen. In tku sva ja malin la pu plač, ke preke rotuže Ke sva prma-širala du rotuža, se je pa Žane kar ustavu m začeu debel gledat. Iblansk rotuž tud ni kar tku. Ma turn, pa ura ma tud, ampak taka. de ni za nkamer. Za kua e na pc-stcle laka nardil, de se ii|H)tine, kedr ura bije, kašne fegure prkažeja in še kasna muska za-špilaja. kokr jh maja pu nehtereh drugeh inc-steh. Tisi urur, ke je pr Zajce na Starem trge, b vam ja fajn uštimu. Ta zna. Taka ura b tujce nase ulckla. pa Iblančane tud, sej ni na celniti svete takeh zjalu, ket ste Iblančani. Dej, dej, Gustl, na rotuže mal pubezat, de uja pusti taka ura nardit. Sej s Iblančan.« »Iblančan sm že, ampak na rotuže zdej nubenga tacga na puznum, de b niou pr takeh rečeh za guvort. Edin šaljapina puznani, pa še tega sam na videz.« »Kašnga Šaljupina? Šaljapin je ja Rus. Ta nar bulš basist, kar jh zemla nos.« »Sej vem. Ampak jest na mieletn tistga Šaljapina. Na rotuže maja enga druzga ge-spuda, ke mu tud prauja Šaljapin. Tu pa inende zatu. ke ma tak bas, de ta prauga šaljapina stukal u žakl dene. Če se inu le zazdeha, pa se že kar ženila strese Kok se glih drgač piše. pa res ne vem. Viš. tega gespuda mislein na-prost, de nej nam taka ura skumendera. — Ja, kašne fegure pa prouzaprou niisleš, de b pasale na naš rotuž?« »Jest sam na vem. Dvanajst apostlnu z Ju-dežam ured, sm že nek vidu. Viteze na kojneh iz muska tud. Tega na sinete nardit. de lia u mogli vam kdu naprej metat, de ste kupiral. Ampak vaš občinsk svetniki b pa pasal na vaša ura. Tu b blu še ta nar bi uriginalen.« »Pa kuku tu niisleš? A de b ubčinsk svetniki kar ukul ure niaširal, kedr b dvanajst bila, pol pa spet zgini?« »Tist glih ne. Tu b blu preveč ajnfoh. Ampak, tu nej b lepu pu čas vn iz turna prmaširal, se pred gespudam županam rajundglid pusta ul, in tulk časa kimal, de b ura dvanajst udbila Pol nej b pa spet udšli. Veš. več na morte ud enga urnioharja pugervat, de b naredn iz tem fegurnm, ke taka ura nardit je knšt. No, če se pa glih upa še kej bi kunštnga nardit, nej pa nardi še, de u eden kasna šnelpolka al pa pou-štertanc na harmonika zašpilu al pa tist vaš Šaljapin kašna dumača zažingu. Tu b blu pa še bi fajn. Men verjecn, de take ure ni na celinii svete. Tu b tku drl tujci u Ihlana na ura gledat, de b se use tri tam ukul rotuža. Murde b še »Putnik« dnu kej zraun h te ur, de b na blu treba še na grainufone kašneh duklad Iblan-čanem nalagat.« »Astn gut! Jest um puskusu iz Šnljapinain čez tu guvort. Murde se u pa le dal kej tacga nardit u Iblan.« F. G. Izpadame Sas bolečine lasišča, temena orhliai srbež tn drugo preneha hitro in zanesljivo lasie se zopet zarastejo. orhliai in srbež izgineta če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv Marije, lekarnar Vlatko Bartulić. Zagreb Dolac krai tržnice »Ze trikrat je mojo snubitev odklonila. Le kaj naj napravim, da bi me vzela?« »Maskiraj se in natakni si brado tako, da te ne bo poznala, kdo sL< Krasno jutro je bilo, ko sem šel na Mont Va-lérien, da bi obiskal našega prijatelja, slikarja B., gardnega poročnika. Vrli mladec je bil tedaj na straži in se ui smel ganiti z mesta. Ni mi preostajalo nič drugega, kakor hoditi i njim pred trdnjavskimi vrati in ee pogovarjati o Parizu in o naših oddaljenih svojcih. Naenkrat je moj prijatelj umolknil, obstal kot prirasel in me prijel za roko »0, glej. glej!« mi je dejal tiho, v njegovih očeh pa se je posvetilo, kakor v očeh lovskega psa, ko mi je pokazal dve častitljivi postavi, ki eta pravkar prišli na Mont Valérien. Bilo je nekaj posebnega! Majhen rdečeličen mož, z zakrivljenim nosom in okroglimi očmi je imel na sebi rjav [»ovršnik z zelenim ovratnikom. V rokah je držal vrečico, v katero so bile vdelane cvetice, in iz nje je molel vrat steklenice; poleg tega je imel tudi konservno škatljico, katere Pariz ne more videti, da se ne bi spomnil na petmesečno obleganje. Na njegovi ženi je bilo mogoče zapaziti le velikanski klobuk in star površnik, v katerem je bila zavita od nog do glave, kakor bi hotela prikriti svojo revščino Ko sta dospela na ravnico, je mož obstal, da bi se oddahnil in si obrisal pol e Čela. Žena ni obstala, ampak je šla hitro k trdnjav-skim vratom in naju nekaj čas plaho opazovala, kakor bi hotela z nama govoriti Najbrže se je zbala častnika in zdelo se ji je bolje, da gre k straži Slišal sem. kako je boječe vprašala, če bi mogla govoriti s svojim sinom, ki je služil v šestem polku »Počakajte, ga bom poklical!« je dejal vojak Vsa vesela se je vrnila k svojemu možu. Oba sta se vsePOROKA< reg. pom. blagajna z o. z., Maribor, Stolna ulica 5 spreim« v vsej Dravski banovini redne člane v zavarovanje na pohištvo kot nagrailo ob poroki (ženltvi). Zahtevajte prospekte ali poeet potnice Sprejemajo se v vseh srezih Slovenije provi-zijskl potniki, mizarski in pleskarski mojstri v produkt članstvo. Rešite se brezposelnosti! ZAHVALA Podpisana se najtopleje zahvaljujem Materinski pomoči v Mariboru. Aleksandrova 19, za točno izplačilo meni pripadajoče podpore v slučaju poroda. l^riporočam Materinsko pomoč iz Maribora vsaki materi, ženi in bodoči materi, da na vsak način pristopi k temu humanitarnemu društvu kot članica. , . . Ana /eJenc. Priporočamo V »in našboliše šivalne stroie in kolesa Adler - M KITK NEK Švica r»kl plHihti stroji 1)11 ВШ> rfdino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana «a vod» relet. U. ?.9lS Kmpla^n pouk v veienju. Večletno jamstvu Zakaj? Ker je nn čil milijonsko armado kur)ih očes in trde kože na pod-plnt'h. Letos obhaja 25-letnico, to je dokaz njegove moči. Dobi se v lekarnah in dro-gerijah. Škatljica po Din 4—7. Večji za podplate Din 5'—. Durcit-sol za večkratno kopelj Din 6' — . Zastopstvo BURGIT-a Novo mesto Фођго vpeljana elektromehanična delavnica b stroji vred se proda v Mariboru Poizve se pri FRAS FRANJO, župan, Dobrenje, p. Pesnica VACUUti O l L COÏ1PÂNY D. D. SALDA-KONTE fiTRACE • JOURNALB ftOLSEE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. ПЛМ PO EBKKUMO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZ K S CA JUGOSLOVANSKE TISKARNE ram K. T. Dw ▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL 1UD8TROPJB гааваавасшиаваавааааввваавввввввввввававаавввваввввввввввгвававвапаа H И (S POZOR! RAD! POZOR! PRESELITVE ■ K a B u ta u И H ■ « R И s a ш te vršt PRODAJA MANI/FAKTURE o d 20 do 30 odstotkov pod nabavno ceno pri tvrdki Mara Ramovš v Tavčarjevi al. št. 2, I. nadstr. ta n Navajam 0 cene raznega blaga; B B 1 PO Din 5.— Volneni deleni s svilnatimi Šiioa, 80 cm ...... . PO Din 8.— po Din 11.— 1 И Ш Najfinejši iifon...... po Din 11.— Švicarski etamin, črn, siv in IN i B Platno za rjuhe, 150 cm . . . po Din 19— moder........ po Din 13— 1 s Najfin. domače platno, 150 cm po Din 21.— Svileni poplini za dam. obleke po Din li- B K Platno za brisače..... PO Din 7.50 Angleški poplini za moške Olcsford, 80 cm...... po Din 5.50 srajce........ po Din le,— s Molinos, 75 cm...... po Din 5,— Crep de chine, boljše kvali- n 1 Ml po Din 8.75 tete ......... po Din 38— ; H Poplin za damsko perilo . . po Din 13.— Ia blago za trenehkot . . . po Din 70— ; a Najlinejši svileni poplin . . po Din 17.50 Prima češko blago za moške Rt 1 и Ostanki svile...... po Din 7.— obleke........ po Din 70.— ' ts Poldeleni za damsike obleke . po Din 7.50 Najfinejši angleški kamgarni po Din 140— w 1 B Poldcleni boljše kvalitete . . po Din 10— Moške športne hlače, 1 kom. po Din 120— m si И a a Bi 0 H « B B m a ADVOKAT naznanja, da se preseli s 1. majem s svojo pisarno v Ribnico, kjer bo uradoval v hiši g. Ivana Bregarj». f Krojači, šivilje, nešivilje! i Vsled denarne krize priredi Strokovno krojno učilišče, Gledališka 2-II, brezplačen krojni tečaj. Pričetek 8. moja. — Vpisovanje vsak dopoldan. Ostanki angleških kamgarnov od 2.90 do 3.20 m, cel ostanek 400 Din. Trgovcem in krojačem poseben popust. Viak se lahko prepriča brezobvezno o kvaliteti in ceni blaga. аиаккаилсвнввмв Dražba pohištva najtzbranejSega sloga (spalnica, jedilnica, gosposka soba, salon, kuhinjska oprava) jjedilniH servisov najrazličnejših vrst in različnega drugega blaga v skladišču Ran/.inger na Masarykovl cesti se vrši 8. maia (v ponedeljek) ob 9. uri dopoldne. Cene najugodnejše. Kavita Maslita Grenkita ® 9 Sadvita Miehita št tj.a •S 5-8 «S O- s-g a jD • »« ^ v* o ■■ a •a " -ï « n — « rv - .«•s M « — j- a a suïSS jj S '.a а c co — - sja S ™ o Рп- и д »se S «.2 "-5 O > >3 •S I u •M— :=. 1 S ««-g J3 nćCm o. «Q I If . a . S-* a .Se.s tnO°ŠQ O . .... C м N ^ N « ^ N ч 11 ai -3 > S S.s .g « ■S qD a аооЈО-? "5 ..»'g I N "S S 2 . u S -o d ~ ? „ —'O V .3-5 4 « : o .ï.âa-i c a - « •n « и > I® .S £ .S „.S 0 ^ sis« 'U T* u . " ~ M .Si КЛ ■2--S a o o —J 3 o > 1 -»o. o Zm 12 Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. Rory je odklonil. Ko pa je popotnik tekel, da bo na vse to mokro potovanje tudi sam pil, in da bosta sedela skupaj pri kozarcu, je Rory ponudbo vendarle skromno in hvaležno sprejel. Svojemu mlademu sopotniku je primai, da sd šteje v čast, biti v njegovi družbi. Med po-menkom je popotnik spoznal, da je Rory, čeprav preprost, zelo razumen, in da so se mu dogodki, ki jih jb opisal, zdeli čudni in nerazumljivi zato, ker je bil prvikrat v velikem mestu, ne pa morda zato, ker bi bil bedast. Ugajalo mu je tudi njegovo ime, in Rory si ni mogel kaj, da ne bi pokazal, kako ponosen je na to, da ima tako imenitno ime. Čeprav se je rad smejal svojemu visokemu pokolenju, je vendar jasno pokaral, da vanje trdno veruje. >Upam, gospod, da ste slišali o Roriju 0'Moreu iz starih časov?« »Da, kralja of Ledmster mislite?« >T«ko pravijo, gospod. da so hfli 00 In njegovi predniki kralji v dolgo minulih časih, dokler jih ni zadela nesreča in so popolnoma propadli. Angleži »o tega krivi, ker so ljudstvo hujskači. In med tem, ko eo ee kralj in ljudstvo med seboj prepirali, so prišli Angleži in jih izpodrinili, tako kakor pravi pregovor: >Kjer se prepirata dva. tretji dobiček ima.« No, ko so kralja pregnali, so bolj in bolj propadali in nazadnje niso imeli niti ped i zemlje, ne strehe nad svojo glavo; in tako smo popolnoma obubožali, gospod « »Torej se smatrate za potomca O'Moroov,« je dejal potnik. >Da, gospod, pravijo, da smo stari O'Morei, a temu se kajpada smejem.« »Ali pa bi ne bili jezni, ko bi se Jedo drugi smejal?« >Ne vem, a mogoče,« je odkritosrčno odgovoril Rory. >In zakaj se temu smejete?« »Ker na vse zadnje je vendarle čudno, če mož govori o svojih velikih prednikih, ki so bili, ko pa je sam zdaj reven delavec; in ako sem resničen potomec 0'Mo-rea, gotovo ne morem pozabiti tega, kar sem zdaj.« »Vi ste torej zastopnik hiše.« je dejal potnik. »O, zaradi hiše,« je rekel Rory, >pri moji veri je pa bridka razlika med nami. Pravi Rory O'More je živel na Dunamaiseu; tisto je bilo nekaj kakor hiša! Jaz pa živim samo v borni koči.« »In vendar ste laliko resničen potomec pravega Ro-rija, kakor ga imenujete,« je rekel potnik, lri je hotel odkriti čustva kmetskega fanta v tej stvari in raziskati. Icaiko daleč sega ponos pokolenja, ko je vse izgubljeno. In drago je bilo njemu, ki je bil imenitnega rodu, ko jc odkril, da niti vekovi ne morejo ugasiti ognja ponosnega plemena. Zdi se neverjetno, da bi mogel ubogi kmet ohranili ponos visokega rodu, ko se mora boriti za svoj vsakdanji Icruli. Pa je vendar tako. Rory zaradi tega svojega ponosa ni bil vsiljiv. Bil je spoštljiv v svojem obnašanju do vseh tistih, katerih družabna stopnja je bila višja ali boljša od njegove, ker morda je bil njihove krvi; če ep je pa odkril kakšnemu bogatemu plebejcu, ni nikoli mislil, da je »radi tega leri O'Moreov ponižana. Izgubljenega premoženja svojih prodnikov mu nikdar ni bilo žal zaradi sebe, ampak zaradi naroda. Da je Irska izgubila svojega kr&lja, je pač smatral za nesrečo, nikdar pa 11111 ni bilo niti za trenotek hudo. da je moral on, kraljev potomec, v kar je veroval in kar je morda tudi bil, jesii krompir v oblicah. Slava O'Moreov je bila njemu prav tako sveta kakor njegovim pradedom. In če bi se kdo dotaknil te, bi ranil najgloblja čuvstva rodbinskega ponosa v njegovih prsih. Veliki Rory sam na svojem gradu Dunamaiseu se ni tako tresel za čast svoje hiše kakor njegov ponižni potomec v svoji s slamo kriti koči. Mladi potnik je užival, da je lahko spoznaval taka čustva v svojem sopotniku in uvidel je, da je pri Roryju doma krajevni kakor tudi osebni ponos prednikov. »Jug,« je dejal Itory, »potolče vso Irsko glede plemenite krvi.« »O, tudi na severu imajo dobro kri,« je popotnik zagovarjal severnjake. »No, morda je imajo nekaj kapljic, a tista m prav stare vrate in se ne da primerjati z našo.« »Ali pozabljate 0'Neil-e,< ga je opomnil popotnik. »O, ta je dobra, ne tajim,« je priznal Rory. »Ena sama lastovica pa še ne prinaša pomladi.« »Lahko jih naštejem več kakor eoo,« je dejal mladi gospod. »To so Tal bot, De 1лсу, Fitzgerald ...« »Oh, nikarte nol To eo sami pritepenci, pa ne stari Irci! Saj jih ne morete primerjati z O'Morei, O'Denvpeeyi, O'Donatiglmeji, O'Shauglineeneyilc »Nehajte, nehajtel« je vzkliknil popotnik, ki se je bal, da ne bi Rory našteval do mre. »Ali eto pozal>ili, da je glava Fitzgeraldov vojvoda od Leinetora?« »0'More pa je bil kralj od Lednstera, gonpnri. 6e do-i volite.« »Cisto prav. Rory, pa vendar eo Genddini plemenito i pleine.4 V malih oglasih теЦ* vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglps Din fr—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi ae plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znaèa;« •e rečena eaokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovora glede malih oglasov treba priložiti znamko Cerkovnik mlad, neoženjen, z obr-tom, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod «Cerkovnik« št. 4712. Polir- pošten in zanesljiv, absolvent Gradb rok. šole, z večletno prakso, išče mesta Nastopi lahko takoj. Cenj ponudbe na upr. »Slov.« pod »Samostojen« št. 5232. (a) Vajenko za strojno pletiljstvo takoj sprejmem s hrano in stanovanjem. Večna pot št. 3, Podrožnik. (v) Brivski vajenec iz Ljubljane, strogih staršev - se sprejme. Kavčič I Edvard, Zg. Šiška, Celovška cesta št. 10, nasproti mitnice. (v) Vajenca /a ključavničarsko obrt zdravega, močnega in po-( štenega sprejmem takoj. I Lovro Belec, Kamnik -Novi trg 19. (v) Tœ&calca? Praktikantinja absolventinja drž. trgovske akademije, želi primerno službo. - Za časa prakse brezplačno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožna« ; št. 5153. (a) Mesarskega vajenca z dobrim šolskim izpri-čevalom, starega 16—18 let, sprejmem. — Kari Weitzl, mesar, Maribor, v 14 letna deklica se želi izučiti v trgovini, I kjer bi imela stanovanje j in hrano v hiši. Naslov v upravi pod št. 5116. (v) Krojaški pomočnik vojaščine prost, išče dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5087. (a) Trgovska prodajalka mešane stroke, s 3 leti pom. prakse, marljiva in vestna, želi premeniti me-rto. - Cenj. ponudbe na opravo pod »Stalno mesto« 512L_(a) Kuharica Hrvatica »rednje starosti, z večletnim službovanjem v eni hiši, želi premeniti mesto. ' Ima popolno prakso v gospodinjstvu, poštena in ; pridna. Želi mesta k dvo- j članski družini ali k sta- ; rejšemu gospodu. Ponudbe na upravo »Slovenca« ! pod št. 5122. (a) j Mizar s svojim orodjem želi zaposlitve kot pomočnik \ pri mizarju ali kot samo- ; stojen mojster pri kakem 1 zasebniku Ponudbe na: i »Mizar«, Štemburjeva 3, Nq^o mesto. (a) ž?lo pošteno dekle j izvežbana v vseh strokah , gospodinjstva, želi mesto pri dobri krščanski družini kot sobarica ali kuharica. Naslov v upravi I »Slovenca« št. 5041. (a) Mlinarski pomočnik mlad, priden, išče mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5058. (a) Prodajalka blagajničarka z večletno prakso in garancijo išče mesta kjerkoli, v trgovini, mlekarni, trafiki itd. Gre tudi na deželo, pripravljena pomagati pri gospodinjstvu. Naslov se izve v upr. »Slov.« pod št 5216._(a) Trgov, pomočnik vajen nekoliko pisarniških del, 27 let star -Uče službo (tudi v tovarno). Ponudbe v npr. »Slov.« pod »Skromne zahteve« št 4973. (a) Službo skladiščnika, inkasanta ali kaj podobnega — iiičem. Govorim slovensko, nemško in francosko. Položim kavcijo s hranilno knjižico 20.000 Din. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Siguren« št. 5256. (a) Ženska moč zmožna voditi kako podružnico, zmožna kavcije, želi take zaposlitve ali za vodstvo kake pisarne, event. pristopi h kakemu solidnemu podjetju s kavcijo in sodelovanjem. Dopise prosi na upravo Slovenca pod »2. maja 1933« št. 5244. (a) Iščem kakršnegakoli mesta pri krščanskih ljudeh za 12-letno deklico. Naslov v upravi »Slovenca« pod ♦ H. 5240. (a) Pekovskega vajenca, ki se je že učil, takoj sprejme v nadaljnjo izu-čitev Ivan Skušek, Zaloška 16, Moste. (v) Kot hišnik se sprejme za okolico Ljubljane zanesljiv zakonski par. - Prednost imajo upokojenci. Zgla-se je pri L. M Ecker sinova, Ljubljana, Slomškova ul. 4. (b) Kuharico samostojno — z dobrimi spričevali, sprejme trgovec Vicel, Maribor Gosposka 5. (b) 100 Din dnevno zasluži zgovorni poverjenik z obiskovanjem privatnih strank za posojila! »Kreditna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Znamke za odgovori (b) Služkinjo za kuhanje in vsa gospodinjska dela, pridno, pošteno, išče boljša družina. Naslov pri upr. »Slovenca« št. 5155. (b) Solidnega gospoda upokojenca sprejmem v sobo z elektriko in s popolno oskrbo blizu mesta Celje. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju pod št. 5138. (b) Šiviljsko pomočnico spretno, in vajenko takoj sprejmem. Fani Srebot, Sv. Petra cesta 38/1. (b) Ves svet se oblati v Vse žene občudujejo Elegantna obleka se dd napraviti samo iz tkanine Vaš otrok bo srečen v oblekici iz Vaš mož Vas bo občudoval v kostumu Vaša prijateljica Vas bo zavidala za Veselje in radost pridnih otrok je Pogoj za ugoden počutek je Premagati vročino poletja pomaga Lepoto Vašega telesa najlepše izrazi dobi se pri tvrdki _______\etчге JBjubljcina TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO Za velesejmsko restavracijo in Dancing potrebujem vešče natakarje, natakarice, pcci-varce, kuhinj, pomivalke. Javiti se je z dokazi usposobljenosti v restavraciji »Emona« od 8. do 10. t m. od 12. do 14. Istotja pismene ponudbe. Čuvaj ki je dokazano dober ribič in ki ima nekaj prakse v vrtnarstvu, dobi takoj službo kot čuvaj ribje vode. Ponudbe na Aloma Company, d. z o. z., Ljubljajia. (b) Iščemo zaupnike -ce vseh slojev, katerim za-: golavljamo pri povoljnem delovanju stalno urad-i niško mesto. - Pismene prijave na npr. »Slov.« pod »Bodoči uradnik« St. 5194. (b) Gozdar izprašan, dobi mesto na 700 oralov velikem gozdnem posestvu na Hrvatskem. Plača 500 Din, prosto stanovanje in kurjava, en oral polja in even-tuelno mleko. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 5137. (b) Bog povrni dobroto onemu, ki nujno posodi 1500 Din proti mesečnemu odplačilu. - Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 5130. (d) Služkinja poštena, ki zna kuhati in je vajena vseh hišnih del, se sprejme s 15. maiem. A. Wesiak, Pragersko. (b Zastopnik za Dravsko banovino -dobro upeljan pri knjigovezih, za prodajo knji-goveškega platna — se išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zastopnik« št. 5225. (b) ! Vajenci ii Učenka hčerka železničarja — se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Krščaeekih «tarie v < št. 5000. M « M težkih časih м mor, Se najlažje dobili i uslano vi tri jo domače plelarne. Mi damo »««komur tekoče delo. ker smo odjemalci za pie lenioe, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek zb ple lenje, kar dokazuje mnogo /»hvalnic, v slučaju, 3a hočete delali in zaslniiti, sr obrnite p« (jralis-prospektc na Ivrdko Domača Plelaraka Industriji Josip Tomairič. Maribor, Krekova nI. 16/11 Gospodinja absolventinja dveletne gospodinjske šole, izvežbana v gospodinjstvu, pe-rutninstvu in vrtnarstvu, se išče na gorsko posestvo na Hrvatskem. Z znanjem nemščine imajo prednost, — Natančne ponudbe z navedbo dosedanje prakse, zahtevkov plače, je poslati na upravo »Slovenca« pod št. 5049. (b) Zaslužek Posojilnica išče delavne obiskovalce privatnih strank. Ponudbe z znamkami za odgovor nasloviti na: »Mobilna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. »жимшmmA Šoferska šola E. Čeh bivèa Cameruikuva bulerska šola t Ljubliina. Duna-ska c. S'-Sola /.a poklicne Šoferje in umuterje Prospekti 11. po-lasinla zastonj id frnnko Akademik absolvent klasične gimnazije, sprejme instrukcijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5228. (u) Šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Za malo maturo Pripravljalni tečaj — i prašani profesorji, dnevno več ur pouka. Informacije vsak dan. Vpisovanje 13., 15., 16. maja. Korepetitorij — Pražako va 8/II. (u) Samec srednjih let, z lepim posestvom, ob glavni cesti, srez Maribor, želi poročiti kmetsko dekle, mirno, 40—50 tisoč Din premoženja, v starosti 30—40 let. Ponudbe na upravo »Slovenca«, Maribor, pod »Pridno dekle«. (ž) Posojila proti dolgoletnemu odplačevanju, za razdolži-tev, nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin za doto itd. podeljuje: »Mobilna zadruga«, Ljubljana, Mestni trg 25-1. -Iiče povsod poverjenike! Posojilo brezobrestno, dolgoročno, neodpovedljivo — proti vknjiibi zajamči vsakemu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Tyrševa 31/1. d Brezobrestno posojilo lahko vsak dobi. Pišite na upr. »Slov.« pod »Zelo ugodno št. 5221. Priložite znamke I Sprejmemo zastopnike! (d) Večje posojilo iščem za takoj na dve stanovanjski hiši v sredini mesta. Obresti po dogovoru. - Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurno naloženo«, št. S22& (4) Ženitna ponudba Mladenič z lastnim posestvom želi poročiti vestno kmečko dekle, ki poseduje 50.000 Din. Starost 27 do 33 let. Slika za-željena. — Ponudbe pod »Srečni majnik« št. 5108 na upravo »Slovenca«, (ž) Mlad trgovec z 350.000 Din vrednim posestvom želi poročiti hčerko trgovca ali gostilničarja, katera ima najmanj 80.000 Din dote. Staro st od 18 do 28 let. Samo resne ponudbe je poslati na upravo lista pod »Zeleni gaj« 5112. (ž) IŠČEJO: Stanovanje dveh večjih sob in kabineta iščem za avgust ali preje - samo odrasle osebe. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Točna plačnica« št. 5215. (c) Dvosobno stanovanje kopel lica, kuhinja (ali brez), blizu centra, rabita dve osebi avgusta ali preje. Ponudbe sprejema pekarna Pauer, Sv. Petra c. 48, telef. 2383. (c) Dvosobno stanovanje iščem za jesen. Ponudbe na dr. Iv. Tomšič, docent, Univerza, Ljubljana. _(c) Dvo- do trisobno stanovanje za avgust, ne nad Din 1000 mesečno, iščem. Ponudbe pod „Ba-novinski uradnik 5152« na upravo »Slovenca«. (c) Sobo in kuhinjo iščeta 2 osebi.. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Odsotni« št. 5159. (c) ODDAJO: Stanovanje tri- in štirisobno s kabineti in vsem komfor-tom oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5051. (č) Učiteljica, mlada, poroči do 50 let starega, akademsko izobraženega gospoda. Ponudbe na oglasni oddelek nudbe na upravo »Slovenca« pod »November 5089«. (ž) Uradnica 25 let stara, z nekaj premoženja, se želi poročiti. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Ljubezen« «t. 5191. t Gospodična marljiva, neom. preteklosti, z večjim premoženjem, bi poročila uradnika ali boljšega obrtnika. Resne, obširne ponudbe s sliko na upravo pod: »ли» 5111«. Ц) Dvosobno stanovanje in pritikline — 650 Din mesečno — se odda — Zg. Šiška. Spančeva pot št. 192. (č) Štirisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, zidano verando in priti-klinami, se odda mirni stranki za avgust. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5047. (čl Stanovanje onosobno in dvosobno -oddam takoi odraslim osebam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5085. Trisobno stanovanje komfortno se odda v Knezovi ulici 37-1 — s 1. junijem. (č) Soba • Štedilnikom prazna, se takoj odda v Podutiku »t. 17. (s) Sobo oddam eni ali dvema osebama v Ilirski ulici it. 19-1, desno. (s) Na stanovanje v opremljeno sobo z dvema posteljama, se sprejme kot sostanovalec zanesljiv in pošten moški. Rožna ulica 11. (s) Prazno sobo oddam. Postavi se lahko štedilnik. Kos, Idrijska št. 3. (s) Hišo z velikim ograjenim vrtom in elektriko, blizu kolodvora Dev. Mar. v Polju prodam za 75.000 Din. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5220. (p) Parcele z betonskim podstavkom prodam v Trnovem — ivana Likovič, Vrbljenje št. 8, Ig._(p) Parcele ob Vodovodni cesti naprodaj. Pojasnila daje uprava »Slovenca« pod štev. 5177. (p) Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo v zračno, solnčno sobo po nizki ceni. Florjanska ul. 19-11. (s) □ЗШЗЗЗ IŠČEJO: Večji lokal v centru mesta, na prometni točki se išče za takoj ali za junij, julij. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Prostoren« 5110. (m) ODDAJO: Mesarija z vsemi pritiklinami se odda v najem pridnemu, podjetnemu in kavcije zmožnemu. neporočenemu mesarju, ki ima svoj obrtni list. Naslov v upr. »Slov.« pod »Resen« št. 5197. (n) Trgovski lokal na Dolenjskem, ob meji Dravske in Savske banovine, nad 30 let obstoječe trgovine — se pod ugodnimi pogoji da v najem. Ponudbe na Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana. (n) Nova hiša s tremi stanovanji se ta' koj proda. - Podrožnik c. IX-28. (p) se odda takoj ali za avgust. — Naslov v v upravi »SLOVENCA« pod št. 5157. Dvosobno stanovanje z veliko kuhinjo oddam takoj ali za junij v St. Jakobskem okraju: Rožna ul. št. 27. (č) Stanovanje 2 sobi, kuhinja, pritikline, vrt, tik kolodvora Drenovgrič oddam za 200 Din mesečno. Pojasnila: Franc Dolenc, Drenovgrič, p. Vrhnika. (č) stanovanje za Din 550 - oddam s L junijem. — Naslov se poizve v upravi »Slovenca< pod št 5157. Stanovanje sobe, kuhinje, kabineta in pritiklin, oddamo ta-koj. Rožna dol, c. XIII-5. Stanovanje dveh sob in kuhinje s pritiklinami se odda takoj. Poisva Medno 39. 14J Stanovanje 2 sobi, kuhinja, kopalnica in pritikline, takoj oddam v Vetikovški ul. 3, nasproti trgovine »Ber-var« ob Vodovodni cesti. Dvosobno stanovanje parketirano, pritikline in vrt, oddam s 1 junijem. Stožice št 151, nasproti konzuma. (č) Dvosobno stanovanje solnčno, s kabinetom, z vsemi pritiklinami in vrtom oddam takoi ali pozneje. Prešernova 13 Zelena jama. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico se odda v Zg. Šiški (700 Din). Vprašati: Erjavčeva 4. P. D. č Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami, visoko pritličje, blizu tramvajske postaje se odda za 1. junij. Jančigajeva pot št. 230, Zg. Šiška. (č) Opremljeno sobico oddamo. Mirje. Lepi pot št. 19 (č) Zračno sobo opremljeno, т električno razsvetljavo, oddam solidni osebi. Poljanska ce-•ia ЗЛД, M Več stavbnih parcel poceni proda - Wester, Hradeckega cesta 8. (p) Vila enonadstropna, zgrajena 1932, v kateri se nahaja moderna parna pekarna, trgovski lokal in tri sta-nr vanja, tik postaje Le-sce-Bled. se vsled družinskih razmer ugodno proda. Pojasnila daje Edvard Černic, zid. mojster, Drav-lje 100. (p) Parceli 520 in 1033 m', na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže naprodaj. — Pojasnila daje dr Alojzij Vrtačnik advokat, Šelenburgova 7. p Parcele poleg kolodvora Dev. M. v Polju, različne velikosti, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5128. (p) Trgovska hiša (Gorenjsko) se odda v najem ali proda. Letno se proda 40 vagonov koruze in moke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotov denar« 5125. (p) Enonadstropna hiša z gostilno in trafiko, na najlepšem in najpromet-nejšem kraju, naprodaj. Prostori so pripravni tudi za druge kupčije. Ponudbe na podružn. »Slovenca« Noto mesto štev. 5077. (p) Stanovanjska hiša ! pritlična, dobro ohranje-; na, ki se mora podreti zaradi prestave ceste, se poceni proda. Vprašati takoj: Maribor, Vrbanova ; št 65. (p) Dve stavbni parceli 5 minut oddaljeni od Bohinjskega jezera, na Fužinah, se prodasta. Poizve se pri Jenko Ivan, Slov. Javornik 59. (p) Kmečka hiša, vrt in gospodarsko poslopje (tudi brez) proda Peternel, Vaše 28, Medvode. (p) Štiristanovanjska hiša ob banovinski cesti, v prometnem kraju — naprodaj. V hiši je vodovod in elektrika, je novo zidana 1. 1931, mesečni donos 1000 Din. Proda se tudi za hranilno knjižico »Kmetske posojilnice« v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5023. p Večje posestvo v dobrem stanju, kupim v lepem kraju na Gorenjskem v ravnini. — Plačam v gotovini. Ponudbe na upr. ».Slov.« pod »Gorenjska« 5192. p Večjo parcelo v smeri Dunajske ceste, pod mestno občino, po 60 do 70 Din nr kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Plačam v gotovini« št. 5160. (p) Hišo v Vojniku št. 68, z vrtom in sadonosnikom oddam v najem. Naslov pri slugi okoliške šole, Celje, (p) V Kranju na Glavnem trgu. nasproti župne cerkve, prodam iz proste roke do-broidočo restavracijo. -Gotovina potrebna samo delna Ernest Ruči-gaj, Kranj 104. (p) Parcelo pod Šmarno goro prodam. Interesenti nai pošljejo naslov na upr. »Slov.« pod »Ugodno« št. 5227. Nova hiša visokopritlična, tristano-vanjska, tik Ljubljane -naprodaj. Vodovod, elektrika, vse moderno izdelano. Mišvelj, Ljubljanska št. 37, Moste. (p) Visokopritlično hišo z vrtom, v Novem mestu, obstoječo iz petih sob, kuhinje in pritiklin. prodam. Na hiši je gostilniška pravica. V njej je klavnica in ledenica, sobe vse podkletene Ponudbe na podružn. »Slo-. venca« Novo mesto pod »U4o*W«U it 5076. M Hišico do 80.000 Din, na periferiji Ljubljane, kupim. Ponudbe pod »Hišica« 5237 na upravo »Slovenca«, p Lepo posestvo prodam. — Rihard Zungl, Selnica ob Muri, pošta St. Ilj._ (p) Novozidano hišo vrt. gospodarsko poslopje prodam. Šolska ul. 1.0, Pohrežje, Maribor. (p! Tristanovanjsko hišo novo, 5 minut od tramvajske postaje, prodam proti gotovini ali polovico na hranil knjiž. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 5263, |p» llJILI Ш Buick auto petsedežna limuzina v najboljšem stanju, zelo ugodno naprodai. Za delni ali celotni znesek se vzame tudi hranilne knjižice nekaterih denarnih zavodov Naslov v oglasnem oddelku «Slovenca« pod št. 4689. (f) Enotonski avto »Fiat« Prodam za Din 15.000 oizve se v upravi »Slo-vMtoa« pod M. 5090. i Blagajna rabljena, dobro ohranjena, Wiesc ali Wertheim, po možnosti it. 2 ali 3, se takoj kupi. Ponudbe nt A'oma Company, d. z o. z., Ljubljana. (k) Elektromotor za istosmerni tok GW 3/5 300 voltov, 4 ks, 980 obratov, It. 8310, s kompletno pripravo za dvigalo, prodamo za 2000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4989. (1) pianine prvovrstnih no* zemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke — Murika, Liubliana, Sv. Pe-ra cesta 40. Izvršuje tudi uglaševanje in popravljanje najceneje. (g) X Util VI boete take veseli, ako st nabavite blago j za obleke r Trgovskem domu StermeekL f Moderne tkanine, k<-kor poplin, rips, delen, šovjot, krep, eta-min, žoržet in svila v velikanski izberL Posebna novost „Drevesna skorja". Svarilo. Ker prihajajo na moj naslov razni računi, sem prisiljen potom oglasa ponovno izjaviti, da nisem plačnik za dolgove, ki jih napravi moja soproga. Suša Anton, Ljubljana. Metelkova 5. (o) Javna dražba najdenih predmetov sc bo vršila dne 9. maja 1933 ob 9 na glavnem kolodvoru v Ljubljani. (o) Opozorilo! Podpisani Ponikvar Anton opozarjam vsakogar, U bi i« nadalje širil klevete in neupravičene govorice o mo)i ženi Ivanki Ponikvar in g. Francu Mazovec, da bom vsakogar klical na zagovor potom sodni)e, ker so neresnične. —— V Ljubljani, 7. maja 1933. — Anton Ponikvar, ključavničar — Ižanska cesta 96. (o) Babica Amal. Rozman naznanjam, da sem s« preselila iz Samostanske ulice 8 v Vodnikovo ul. 6 (Gradova hiša), telefon St. 56, Celje. Priporočam se materam. (o) BANAšKO LUCERNO najbolj prikladno za naše podnebje TRAVNA SEMENA, RIBNISK! FIŽOL in KORUZO za sejanje dobite najceneje pri FRAN POGAĆNIK-U, Ljubljana, Tyrseva (Dunajska) cesta št. 67, nasproti mitnice. vsako, tudi najmanjšo množino — kupuje Sever & Komp. — Lfnblfana, Gosposvetska cesta 5. TK0VSK1 -00* PRIČAKOVANJA bodo radkrlljila Izvrstna glasbila nejvečje domače odprem« K S tvrdke XKALJBV3K1 vroSro DO&AVrTBIO ÇHNEIDER PROISVOD luttntl, IN PRIBORA ZA&HEB, Nikolićeva Td lZ/e Viato»_eđ Din 7l-đaij, Cntain)- - -15ti - -MaTv3aUne..if>8 - • НамааШкл •• /S.~ • Havajske qfcrrm. kronvjlt&vt harmonike, trube, saksofoni Cene zelo nizke, T0VA5ftAP9lA-ll-aeia tekstilne odpadke, krojaške odrezke, ovčio volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. St. 15 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-G1H KOVIN - Liubliana. Ilirska alica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Fotoaparat 6KX 9, Anastigmat 6-Л Kompur ali Ibsa zatvor, kupi Avgust Podkeršnik, Črna, Prevalje. (k) Smrekovo in hrastovo lubje (čreslo) - letošnje «ednje kupuje: Tovarna usn|a, Kamnik, Knaflič Tone. (k) Orodje za kamnolom vrtalno kladivo, kompr. motor, drobilec kupim. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 5132. (k) Kmetskega masla v dobri in enotni kvaliteti potrebujem približno 20 kilogr. na teden. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Maslo« 5114. (k) Vzorci in cenik zastonj v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Tricevni radio na baterijo in akumulator, dobro ohranjen, se prav poceni proda. Naslov t npr. »Slov.« pod »t. 5172. (!) Trajno ondulacijo za 80 Din izvršuje salon Joško Bevčič, Šmartinska cesta 22. (f) Sprejmem aolidne gospode in dam« na prvovrstno mesečno prehrano po ugodnih cenah. Naslov: Miklošičeva c. 18, pritličje levo. (r) Prodam ali zamenjam j za tesan ali rezan les: Motorno kolo s prikolico cnamke J. A. S., motor na istosmerni tok, ki se lahko uporablja kot di-namo 12—20 ks, različne jermenice, stenske kon-zole z ležaji z obročnim mazanjem (Ringschmier-lager). Naslov v upravi I lista pod št. 4820 (r) Na morje ilče gospa srednjih let družbo solidne dame. Ponudbe pod »Trgovka« na cflii?fcvo »Slovenca« Maribor_(r) Otvoritev gostilne! Vljudno naznanjam, da sem kupil, preuredil in otvoril dne 7. maia gostilno na Glincah IX-30 »Frige.lj«. Preskrbel sem užitek tudi balinarjem. -Točil bom prvovrstna dolenjska in belokranjska vina. Na razpolago mrzla in topla jedila. - Cene zmerne. Postrežba točna. Za obilen obisk se priporočata Alojz in Pepca Fabjan. (r) Letovišče z vso oskrbo, v okolici Moravč. Sprejme se ludi mladina. Na željo francoska, angleška ali nemška konverzacija. Vprašati »Monrepos« Morav- Največjo izbiro vsakovrstnega pohištva in po najnižji ceni vam nudi Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, Vegova ul. 6, dvorišče. (š) Spalnico orehovo pleskano za Din 2000 in samsko spalnico za Din 1000 prodam. Josip Goljar, Gosposvetska Pri »Škofu Če avto svoj stari prodajni аГ motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnn°o priiene Sloveniev na/manji' insérât Samo pri »Levu« dobiš najboljši Pfeiferjev cviček iz Leskovca. (1) puhasto . . kg 32 Din belo ... Ig 45 Dm beli puh . . kg 140 Dui razpošilja tudi povzetjem; lepo volno in žimo poceni prodaja SEVER Marijin trg št. 2. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Vrtne stole zložljive proda - Tribuč, Glince, Tržaška 6. telefon št. 2605. (1) Volna, svila, bombaž stalno * bogati izbiri т vseh vrstah, za strojno pletenin Id ročna dela po nainižiib cenab pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul. in Stari trg. Pekarna telo prometna, naprodaj na Verju 85, pri Medvo-dak___(1) Joaghnrt, kéfir mleko, razni sir, najbolje ; in najceneje v Mlekarni, ' TyrSeva (Dunajska) 17. Kličite tel. 27-07. (1)1 GRÀYËRSTVO Bukovo oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24._(k) Kupim stroj za struganje železa (Dreh-bank) od 1.50 do 3 m dolžine. Avgust Spreitzer, Stara žaga, p. Črmošnji- najceneje dobite pri |elpren|, ajdovo moko vedno «veto oddata ne debela veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA Resljev» reste 24 Ci ta .j te in širite j »Slovenca«! ure, zlatnine in srebrnine Maribor, Kralja Petra trg 1 Opeko vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Franc Jerko, Črnuče. (1) Otroški voziček na peresih prodam. Sir-nik, Zrinjskega cesta 5. I Vsakovrstno ЖМ.ВР SfHJSKfE po najvišjih cenab CERNE, luvelir, Liubliana, VVolfoT« ulica (t J. Konja za ježo kupim. I. B. Vrhovčeva št. 11, Ljubljana. (k) svetovnih tvrdk Zeiss-tkon, Rodenttock te Volgtlttnder, Welta, Ce.rSo itd. ima vedno v ^ogi Mofr&oviirca iustostovanske knjigarne v Ljubljani, MJkioilCeva c. S Zidarski mojstri pozor! Skoraj novo motorno kolo AJS 350cm, OHV, oddam za zidarska dela. Avgust Pečnfli -Stožice 47, Ježica. (r) Gostilna na Osojah se za Jurjevanje na Gradu priporoča za obisk, r Zahvala Podpisani se tem potom uljudno zahvaljujem So-cialno-zavaroval. društvu »Humanitas«, reg. pom. blagajni, Ljubljana, Novi trg 5, za izplačilo podpore, ki mi jo je naklonilo ob priliki smrti mojega strica g. Mihaela Ce-larca. Albin Japelj 1. r., Ljubljana, Tržaška c. 27. Lahki otroški čeveljčki iz ali rujavega usnja Za gorke dneve lahke okusne oponke Elegantni lahki damski čeveljčki Lahki damski čevlji v modernih barvah Citre poučuje Emil Mesgotits. Prečna al- 2-1._(g) Fanfaro kompletno (trompete) z notami kupim. Ponudbe z navedbo cene na upr. »Slovenca« pod »Dobro ohranjeno«« št. 5186. (g) Klavir t. dobrim glasom prodam za 2300 Din. Ljubljana -Glince cesta VII-21. (g) Gramofon (kovček) in 8 plošč, skoraj novo, izredno ugodno naprodaj. Kurilj, Mestni trg 5/1. (g) Moderni damski iz vega usnja ijo- Lahki moški polčevlji т usnjatim podplatom Iz močnega boksa, rjavi ali črni, z guma-slini podplaiom Din 89"— Posamezni ženski čevlji po Din ©9*—, Din 73 ekaj čevljev prvovrstnih inozemskih znamk za polovično ceno. Hitite, dokler še zaloga traja 1 Trgovska hiša Za štrapac iz močnega črnega usnja z gumastim podplaiom Na zalogi je ostalo še n L)UBL)A]VA Vaš dobavitelj obutve je dobil za Vae najboljše in najmodernejše opanke z gornjim varstvenim žigom ter pričakuje Vašega obiska Mehanična delavnica opank in obutve Petar M. Dumitrov, Pančevo. O P A N K A Za birmance kupite dobro in poceni v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska 15 Oglejte s i salogo pred nakupom! Slavnemu občinstvu javljnm, da sem prevzel v lastno vodstvo gostilno pri ,*PAVCU' MARIBOR, Frankopanova ulica št. 11 Se priporočam za obilen obisk Franc Curk Velika sezijska odprodaja elegantnih damskih plaščev po globoko znižanih cenah in sicer: Damski plašči, športni, iz prvovrstnega blaga po......Din 275"- Damski plašči, športni, iz angleškega blaga po........ 310'- Damski modni plašči, prvovrstni po ......., 470"- Damski plašči, promenadni, iz I a Angora-blaga po...... 550'- Damski plašči, temnomodri, podloženi s I a svilo po .... „ 590"- Damski črni I a rips plašči s svilo po ....., 595"- Damski plašči, promeijadni, sla Crepe de chine svilo podloženi „ 680"-Damski plašči, tem lomodri, s la Crepe de chine svilo podloženi , 680"-Damski plašč iz la Charmelaina, v raznih barvah, s svilo Din 760"— 800"-Dfimski plašči, prvovrstni, iz la Georgetta, promenadni, v temnih barvah od Din 900-— naprej. Hitite, dokler še traja zaloga I Smbliana - „Vloblesse" - Nebotičnik UBITIH VAZ, FIGUR, 1 ter vsakovrstnih porcelanastih posod, itd n kar ne /.avrdte l LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo Nihlošiteva cesla sta. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi renlni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znaSaio nad 160 mllllonov Din IIIIIIIIIHIII.......................Illlllll...........................Illllllllll......UMI......lini........Illlllll.......................u Letoviščarii I Motel Pension Rajh v Ormožu ob Dravi, celodnevna oskrba (Pensiom) 35 Din, znana prvovrstna kuhinja, na novo urejene sobe s tekočo vodo, z lepimi terasami in vrtom, na razpolago klavir, kegljišče in biljard, ob Dravi lepo, proeto kopališče. Priporoča se tudi obiskovalcem znanega zdravnika dr. Majerica. Oblastveno dovoljena razprodaja od 1. maia 1933 Zaradi pre/.idave lokalov smo priredili velikopotezno ilUIIIIMIHIIUUlUUIIIUIHIIUIIHUlIMUlIllllllllHHIIIIIIIIIIIIIlItllUlIlUlIlllUIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIUIIIIIIIIIUIIIII llllUIIHUUlUllllllllllllllllllllinillllllllllllllininilMIlllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllinUIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII v prostorih. — Razprodaamo vse vrste po čudovito nizkih cenah. — Oglejte si cene v izložbenih oknih! Waidacher, naslednik W. Wregg trgovska tvrdka s čevlji Maribor. Slovenska uiica štev. 6 îiiuiiuiiiuuMiiiiMiuiuiuiuiiiuiiiiuiMiutiiiiiiuinuiiiuMUiiMuiiiuiiMiiuiiaiiuuniuiuuiiiiiwliiiiiuhiuliiiliilllu'T i revmatizmu protinu - bodljajih išiasu - zobobolu glavobolu se priporoča masaža. Zu masažo je eLa5 Reg. §t. 18.117/82. 1 steklenica «ALGA« Din 14'— ZAHVALA. Za izraze sočutja ob prebridki izgubi nepozabnega sina, očeta, soproga, brata, zeta, svaka in strica, gospoda VIKTORJA KOBÉTA sodnika okrožnega sodišča se najiskreneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. proštu Karolu Čerinu, preč. duhovščini, čč. usmiljenim bratom, visoki justični upravi, predsedniku okrožnega sodišča g. dr. Josipu Kavčiču za ganljivo slovo ob preranem grobu, gg. kolegom sodnikom, g. sres-kemu načelniku Frideriku Logerju, vsem gg. zastopnikom drugih javnih uradov, zastopništvu Sokola, gg. kolegom iz gimnazije in visokih šol za spremstvo na zadnji poti, darovateljem vencev za poklonjeno cvetje, nosilcem krste, sploh vsem, ki so še na ta ali oni način izrazili svoje sočuvstvovanje. Novo m e 11 o , dne 2. maja 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Išče se v zdravem kraju Dravske banovine večje posestvo z dokaišniim zemljiščem, primerno za okrevališče in zdravilišče za bolne in okrepitve potrebne 1er za stare nameščence in delavce. Event. ponudbe pod „Zdrav kraj" št. 5200 na inseratni oddelek našega lista. ^a vsa '.avarevanja pride v noàtev ie Vzalemna isissroualnica L|ubltena r lastni palači ob Miklošičevi in Maearykovi cesti ZAVARUJE. 1. požar. 2. vlom, nezgode, ïamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. Sveže naifineiše norveško ribje olje iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim m dabotnim osebam weekena: Din 13-, I7\ 19-, 24% 26. Trgovska hiša ANT. KRISPER Mestni 1rs 26 LJUBLJANA Slfilnwa ki Raznovrstne knjigoveške potrebščine platnu usnje, marmor papir, zlato, sukanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah - J »пежас Ljubljana, Florfansua ul. 14 TELEFON 3220 TELEFON 122(1 Nodroce posteline mreže, železne zložljive postelje otoma-ne divane in tapetniške izdelke nudi najceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za orevleke pohištva Za preobleko zot foteljev i. t. d najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri- R. SEVER Marijin trg it. 2. Zavese, odeje, perje, puh Trgovska hiša v Zagrebu ZRINJEVAC, dvonadstropna s 14 stanovanji, velika klel, lokal, vhod za vozove z dvoriščnimi prostori se proda za 2,2110.000 Din. Polovico se lahko plača pozneje - Vprašati: M. Žigič, Zagreb, Trg Kralja Tomislava 10. penzionat dominikanl^ y Gleisdorju pri Grazu. Počitniški in celoletni penzionat ; zdrava leg.i ; lepi sprehodi. — Osnovna in meščanska šola Lnoletna gospodinjska šola. Triletni višji tečaj za gospodinjske poklice. — Poučevanje francoščine in angleščine, glasbe, slikama; počitniški nemški tečaji za inozemke —-- kitajte in širite »Slovenca«! Ljudsko Samopomoč u Mariboru mi je izplačala po smrti moje matere g. Roze Zajšek pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar se ji naj-iskrenejše zahvaljujem in jo vsakomur priporočani. Sp. Hajdina, dne '23. aprila 1933. Franc Zajšek, Gera Zajšek. f cesm registrovana s.adruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denat ie pri njei naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem „VULKAN LUCIFER PLIN" Ta plin temeljito razkuži stanovanja, uniči stenice in ščurke po 24 urah zajamčeno. Cena m:' 4 Din. Interesenti za razkuženje se naprošajo, da javijo svoje naslove takoj na spodnji naslov. V kratkem času nameravam potovati po vsej Dravski banovini. Vulkan plin, ki je od oblasti preizkušen in dovoljen, imam edino iaz v Dravski banovini. — Priporoča se Ciril Stramšak, lastnik obrta, p. D. M. v Polju pri Ljubljani. ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše ljubljene soproge, tete in svakinje, fiospe MARIJE eRUS soproge poduradnika Poštne hranilnice v p. kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. dr. Demšarju, dr. Milavcu, čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkam, Poštnemu pevskemu društvu za prelepo žalno petje ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so hlagopokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Maše zadušnice se bodo darovale na Viču in v Škofji Loki. Ljubljana-Skolja Loka, dne 5. maja 1933. Žalujoči Ivan Brus in ostalo sorodstvo. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. ''xtajateij: Jvau Rakovot Urednik: Frane Kremiar.