96 Novice. Deželni zbor kranjski. Posl. Stegnar poroča o letnem poročilu § 8. „šolstvo", Posl. Pfeifer ni zadovoljen z novodobno šolo in zagovarja staro šolo. V sednji šoli se otroci mučijo z nepotrebnimi rečmi, dočini se potrebnega ne nauče Posl. Hribar zagovarja novo šolo, razmotrava šolske razmere sploh, graja deželni odbor zaradi imenovanja zastopnikov v okrajnih šolskih svetih, zagovarja pouk slovenščine na srednjih šolah in predlaga: I. Na nemški deški in dekliški ljudski šoli v Ljubljani vpeljati je s šolskim letom 1895/6 od tretjega razreda nadalje slovenski jezik za obvezni učni predmet za vse učence, odnosno učenke brez izjeme. Deželnemu odboru se naroča, na pri c. kr. deželnem šolskem svetu takoj stori potrebne korake za izvedbo tega sklepa. II. Deželnemu odboru se naroča, naj se takoj obrne do c. kr. deželnega šolskega sveta z zahtevo, da se s šolskim letom 1895/6 ali najkasneje s šol. letom 1896/7 vpelje na nižjih štirih razredih c. kr. državne višje realke v Ljubljani in vseh razredih c. kr. gimnazij na Kranjskem slovenščina kot obligani predmet za vse dijake brez razločka. III. Deželnemu odboru se naroča: 1.) naj pri c. kr. deželnem šolskem svetu neutegoma in z vso energijo stori potrebne korake, da se po možnosti že z bodočim šolskim letom 1896/7 na c. kr. gimnazijah v Ljubljani in v Novem Mestu vpelje v petem razredu slovenski učni jezik za verouk, latinščino, matematiko in naravo jlovje; 2.) naj takoj stopi v dogovor z gospodi profesorji, ki so usposobljeni za spisanje učnih knjig za gorenje štiri predmete, potrebnih za pouk v petem in šestem gimnazijskem razredu, ter jih naprosi, naj se spisavanja teh knjig lotijo neutegoma za nagrado, ki se ima dogovoriti ; 3.) naj se za pisateljske nagrade za izdavanje teh knjig porabi v ta namen dovoljeni kredit; ko bi pa ne zadostoval, naj v prihodnjem zasednji stavi za povišanje istega primerne predloge. IV. C. kr. deželna vlada se naprosi, delovati pri c. kr. učnej upravi na to, da se za malo gimnazijo ljubjansko, umeščeno v prostorih, ki so v pedagogičnem in zdravstvenem oziru popolnoma nedostatni, sezida novo, potrebam in zahtevam sedanjega časa odgovarjajoče poslopje. Prva dva predloga se na nasvet polanca dr Sahafferja izročta dež. odboru v pretres. Posl. dr. Papež in dež. glavar Detela zagovarjata deželni odhor glede imenovanja zastopnikov v okr. šolske svete. Posl. dr. vitez Bleivveis kara dež. šolski svet, glede znanega postopanja v uvedbi slovenščine na srednjih šolah in ne upa, da bi se novemu predlogu Hribarjevemu bolje godilo nego lanskemu. Drž. predsednik baron Hein poudarja, da je treba pred vsem slovenskih knjig za pouk na višjih razredih srednjih šol. Resolucije posl. Hribarja se na to sprejmo in poročilo odobri. — Pri poročilu o vinarski šoli na Grmu predlaga poslanec Hribar: Dež. vlada se naj na merodajnem mestu opozarja na škodo, katero je vinska klavzula našemu vinorejcu že provzročila, in na nevarnost, katera istemu preti v bodoče, vzlasti vsled nepoštenih manipulacij vinskih uvoznikov, in naj zlasti naglasa, da bi razveljavljenje v § 5 III. B. konečnega protokola k trgovski pogodbi z Italijo iz 1. 1891. bilo v interesu vinorejstva kranjskega in avstrijskega sploh. Predlog se vsprejme in odobri poročilo. Istotako se odobrita poročili „obrtni pouk" in nustanove". — Posl. Hribar poroča imenom finančnega odseka glede dovolitve najetja posojila za deželno mesto Ljubljano v namen zgradbe električne naprave in predlaga; Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se dovoljuje za zgradbo električne naprave za razsvetljavo in prenašanje sil najetja posojila do najvišjega zneska 400.000 gld. To posojilo je amortizovati v 42 letih in anuitete za obrestovanje in amortizovanje ne smejo presegati 5*25 °j0 na leto. Za varnost posojila sme mestna občina Ljubljana zastaviti električno napravo samo in ako treba tudi jamčiti s tem, da sklene v pokritje primerno doklado na direktne davke. Predlogu se pritrdi in na to seja zaključi. — V petnajsti seji dne 15. febr. poroča posl. Višnikar imenom finačnega odska v odkupu obeh knez A'i erspergovih mostov pri Krki in soteski, nahajajočih se na deželnih cestah Novomesto-Žuženperk-Ljubljana in Soteska-Černomelj ter predlaga: „Ozirajoč se na sklep z dne 8. aprila 1892. pooblašča se dešelni odbor, da kupi od kneza Auersperga na Krki in v Soteski na deželni cesti se nahajajoča mosta čez Krko. Kupna cena ne sme bistveno se ločiti od dejanske vrednosti mostov, katero je določil dež. stavbinski urad, ter naj se izplača iz kredita za vzdržanje dež cest za 1. 1895. Sedanjemu lastniku mostov se zagotavlja tudi v prihodnje opro-ščenje mostarine, ako bi jo dežela kedaj vpeljala". — Predlog se vsprejme. — Vdovi okrožnega zdravnika v Novem mestu Apoloniji Brvar, se dovoli dosmrstna letna podpora 200 gld. (poroč. posl baron Schvvegel). — Posl. Hribar poroča imenom finančnega odseka o prošnji občine Vipave za podaljšanje kredita v znesku 15 00U gld. za 1. 1895. za uravnavo vipavskih voda in predlaga, da naj se preide na dnevni red o prošnji. Posl. Lavrenčič in dr. Papež podpirata prošnjo, ki se tudi sprejme. — Posl. dr. Schaffer poroča o načrtu zakona o pospeševanji železnic nižje vrste in predlaga: 1) Načrtu zakona o pospeševanji železnic nižje vrste se pritrjuje. 2 ) Organizacijski statut za kranjski deželni železnični svet se potrjuje. 3 ) Deželni odbor se pooblašča, napravo načrtov in prevdarkov o troških za železnice nižje vrste na ta način podpirati, da dovoli udeležencem brezobrestna posojila iz železniškega zaklada, kateri se nabira vsled sklepa deželnega zbora z dne 25. novemdra 1890. 1 — in to pod tem pogojem, da se posojilo svoječasno vrne iz stavbenega zaklada. — Posl. Hribar predlaga k § 1. orgnizijskega statuta, a a naj železniški svet obstoji iu 10 in ne iz 9 članov in sicer dež glavarja in dveh deželnih odbornikov, dalje iz 3 članov velepo-sestva kmetskih občin in mest, katerih po ednega vsaka kurija za-se voli; iz po ednega člana trgovske in obrtniške zbornice, kmetijske družbe in mesta Ljubljane Posl. Grasselli podpira ta predlog in predlaga še, da naj je železniški svet dolžan vsprejeti tiste člane, kateie so dotične korporacije same volile. Proti predlogu se izreka posl. baron Schwegel in poročevalec dr. Schaffer. Pri glasovarji se sprejme Hribarjev in dodatni Grassellijev predlog v ostalem se sprejmo odsekovi predlogi. — Prične se tajna stja. V popoldanski seji prečita posl. Povše v tajni seji storjene sklepe: l.J Deželnemu primariju dr. Siajmarju zviša se njegova osobna doklada na 1000 gld 2) Gospodu deželnemu primariju v deželni prisilni delalnici dr. Vošujaku dovoljujeta se dve petletnici v plačo in pokojnino vštevši, proti temu, da odpade njegova sedanja osebna doklada v jednakem znesku 100 gld Z ozirom na njegovo mnogoletno vspešno delovanje kot primarij in deželni odbornik se mu odmeri nad-normalno pokojnino v znesku 600 gld 3 ) Poročilo deželnega odbora v § 10., marg. št. 2, letnega poročila jemlje se na znanje. Podelitev naslova in značaja tajaika I razreda — tajniku II. razreda gospodu Jožefu Pfeiferju se odobruje ter deželni odbor pooblašča, da mu odmeri pokojnino na podlagi plače tajnika I razreda znašajoče 1800 gld., toda le s pogojem, da do svojega vpokojenja zadovolilno službuje. 4 ) Deželnim služabnikom se petletnice vračunajo v pokojnino, ako do svojega vpokojenja zadovolilno službujejo. 5.) Deželni odbor se pooblašča, da pri zgradbi deželnega gledališča kot konven-cijovalno globo pridržani znesek 10 800 gld. firmi G. Tonnies izplača s tem pogojem, ako se firma odpove svojim iz računskih diferenc nastalim tirjatvam v znesku 6573 gld., katere zahteva nasproti kolavdacijskemu izidu in da so s tem popolnem poravnane vse diference, če firma te ponudbe ne 97 ¦sprejme, potem se ji prepušča, da dožene svoje zahteve tako glede globe, kakor glede dozdevnega višjega zaslužka v pravdnem potu. Posl. Murni k poroča imenom upravnega odseka o prošnji slov. kat. delavskega društva v Ljubljani, naj bi se nekatera dela v prisilni < elavnici omejila in o prošnji občinskih zastopov v Gor. Šiški, Št. Vidu in na Jezici, da bi se delavci in delavke iz teh občin ne vsprejemale v tobačno tovarno. Glede prve prošnje obširno utemeljuje, da je deželni o ibor kolikor mogoče omejil v prisilni delavnici vsa dela ki b\ utegnila škoditi domačim obrtnikom in delavcem. Glede druge prošnje predlaga, naj se odkloni ker ne spada pred dež. zbor. — Predloga se sprejmeta. — Poslanec Lenarčič poroča o prošnji podobčine Bukovje za uvrstitev občinske poti Dilce-Studeno - Planina med okrajne ceste. Prošuja se izroči deželnemu odboru v pretres in poročanje — Prošnja župljanov iz Bučke za izločitev iz občine Strmenec in ustanovitev samostojne občine (poroč. posl. Murnik) se odkloni in naroči deželnemu odboru, da študira, ali bi ne kazalo ustanoviti nove občine iz sosednjih davčnih občin ali Bučko priklopiti kaki drugi občini — Prošnja podobčine Rakitna, v občini Slavina.