No. 38 September 1982 Year-leto 4 Price-cena $1 Registered by Australia Post Publication No.NBH 2862 A vstralski SLOVENSKO DRUŠTVO - KULTURNO BOGA TI FOLKLORNA SKUPINA "PLANIKA" Tu so predstavljena samo naša dekleta. VeČ fotogra)"ij najdete na osmi strani. PUBLISHED BY SLOVENE ASSOCIATION SYDNEY MESEČNIK SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY r PLUMBING & DRAINING SERVICES SPECIALISING IN RENOVATIONS AND ANY PROBLEMS WITH- DRAINAGE. SEWERMATIC USED. 24 HOURS SERVICE Govorimo slovensko. Si parla italiano. English spoken. LICENSED CONNTRACTOR Lie .No. A1424 STANKO KOCIJANCIC Tel. 871 2101 9 Avonle Drive, Carlingford,N. S. W. WE CLEAN ALL BLOCKED DRAINS WONDERLAND TRAVEL ZASTOPNIK JOŽE HAMPTON 94 Main Street (Cnr. Main & Campbell Sts.),BLACKTOWN,NSW 2148. TEL.622 7336,622 1735 P.O.Box 27,BLACKTOWN ,NSW 2148 Na razpolago smo vam za organizacijo vseh potovanj po Avstraliji,v domovino in nazaj, ter povsod drugod. Povprašajte nas za naše poštene usluge Potrudili se bomo, da bo vaše potovanje čimbolj poceni in udobno. Izkoristite nizke izvensezonske cene. Na primer potovanje Sydney-Ljubljana-Syd-nsv je najcenejše izven sezone. Prevajamo in urejamo tudi vse potrebne dokumente. POSEBNE USLUGE ZA ČLANE S. D. S. IN ZA NJIHOVE PRIJATELJE. ZA nadaljnje poizvedbe se obrnite na vašega rojaka JOŽETA HAMPTONA Jel.622 7336,622 1735,po urah:6308569 Koledar prireditev Sobota, 16.10. Igrajo "Fantje treh dežel' Nedelja,1,710- Redni letni občni zbor. Po zboru bomo prikazali kratek,a zelo lep filrn iz Slovenije.Člani bodo dobili brezplačen prigrizek. Sobota, 23.10. Igrajo "Fantje treh deSel" Nedelja, 24.10. PriČetek Šahovskega in bilijardnega tekmovanja ob 2.uri popoldne.Vaje folklorne skupine "Planika" ob 3.uri.Po vajah bo za otroke nastopil čarodej (magician). Vstop je prost za vse,tudi za tiste,ki niso pri folklori. Sobota, 30.10. Igrajo "Alpski odmevi" Nedelja, 31.10. Nadaljevanje tekmovanj v Šahu in bilijardu. Petek, 5.11. Mladinski disko ob 20.00 DISCO FOR YOUTH Sobota, 6.11. Lovska prireditev. Igrajo "Alpski odmevi". V popoldanskih urah bodo strelska tekmovanja. Ples od 20.00 do polnoči. Nedelja, 7.11. Nadaljevanje tekmovanj v šahu in bilijardu. Sobota, 13.11. Igrajo "Fantje treh dežel" Sobota, 20.11. Igrajo "Oberkrainerji" Sobota, 27.11. Igrajo "Fantje treh dežel" Petek, 3.12. Mladinski disko ob 20.00 Sobota,4. 12. MIKLAVŽEVO na S.D.S. Prihod Miklavža ob 7. zvečer .Otroci bodo dobili skromna darila od društva.Če hočejo,starši lahko posebej oddajo darila za svoje otroke odbornikom pred prihodom Miklavža. Igrajo "Alpski odmevi" . Rezervacije Če ni drUgaČe objavljeno,je vstopnina povsod za Člane $2, za nečlane $3. Z UREDNIŠKE MIZE IZ VSEBINE Ivan Koželj: Ivan Koželj: Janez Težak: Janez Težak: A. Kristančič: D. Petrič J.Žohar B.Čebulj Predsedniško poročilo Društveno Življenje Naša mladina v sliki Kandidati za odbor Zakaj je zakon večkrat jarem Dom daleč od doma Lovska-ribiška sekcija Slovenski povratniki Sestava prebivalstva v Sloveniji Pogled na leto 2000 V.Menart : The Language & the Naše kali (pesmi) J. Žohar : Ljudje z Coričkega D.Hliš Thirion: Enakopravnost Dr. A .Svetina : Odlomki iz koroške Novice iz domovine D.Petrič : Novo na knjižnem trgu Kako so nas videli v Sloveniji Izposojeni humor Courts Medtem,ko se bi jejo vojne,ko se močnejši znašajo nad slabšimi in ko umirajo nedolžni ljudje in ko se v Avstraliji ministri prerekajo kdo je bolj goljufal z davki, mi avstralski Slovenci flegmatič-no živimo naprej. Se Še gibljemo in naše Žile še niso povsem poapnele. Slovenski šolski odbor za NSW je Že imel občni zbor in se zdaj mrzlično pripravlja na na letni maturantski ples,ples na katerem se vsi dobimo. Klub Triglav si je ze izbral nov odbor.Tudi pri njih vse vre v velikih pripravah na otvoritev lastnih klubskih prostorov,ki bo v sredini decembra. Slovensko društvo Sydney je oživelo s folklorno skupino,z aktivnostjo lovske sekcije,Šahistov in bilijarderjev.Te dni bodo imeli tudi svoj letni občni zbor.Kandidatov za novi odbor še zdaleč ni dovolj.Tako se že ve kdo bo v odboru.škoda,da je med člani tako malo zanimanja za društveno delo! Sli.šali smo,da namerava tudi slovensko društvo Planica iz Wollongonga kupiti poslopje za svoje društvene dejavnosti. Čas je že!Želimo jim vso srečo in da bi le zmogli. V zraku je čutiti pomlad,novo prebujenje pa tudi v nas avstralskih Slovencih.Samo kaj,ko pa to prebujenje tako počasi prihaja. "Avstralskemu Slovencu" smo spet malo spremenili "oblekco" -dali smo mu cenejše in prav tanke platnice,ker je pač recesija začela gristi tudi našo kaso.Če vam tak ovitek ni všeč,povejte, kakšen bi bil boljši,Še rajši pa primaknite kak krajcar,da bo časopis manj stal in da bo lahko še naprej izhajal. — Objavite vaše božične in novoletne Čestitke v "Avstralskem Slovencu".Za $5 boste lahko pozdravili vse vaše drage in jim zaželeli vesel božič in srečno novo leto. Kot kaže bomo bomo spet skupaj celo leto.Upamo,da se bomo dobro razumeli in da bc to leto uspešno kot še nikoli,predvsem pri športnem in kulturnem udejstvovanju. Stran 4,5 6,7 8 9 10 11 11 12,13,14 15 15 18 19 20,21 22,23,24 žgodovine 25, 26 27 28 29 30 "Avstralski Slovenec" izhaja mesečno.Urednik Jože Žohar. Založnik Slovensko društvo Sydney.Slik in rokopisov ne vračamo. Anonimnih pisem ne objavljamo Rok za dostavo dopisov za tekočo Številko je 15. dan v mesecu. "Avstralski Slovenec" ("Australian Slovene") is published monthly.Editor Joze Zohar.Published by Slovene Association Sydney.Letters and photos received for publication will not be returned. Anonymous letters will not be published .The material for publication should be delivered before 15th day of the month. Vsi dopisi -All Correspondence to: Editor, P .0. Box 93.Fairfield,N .S.W. 2165 Australia. Predsedniško Finančno leto je za nami;ne moremo reči,da ni bilo dobro - to boste videli iz finančnega poročila,vendar istočasno ne moremo peti neke zahvalnice za dobro leto.Leto hitro mine, cene so vsak dan večje, vse postaja dražje. Podražitve smo občutiH tudi mi pri društvu. To poročilo je samo groba slika dela v preteklem letu.Leto 1982 si bomo morali zapomniti; lahko bi ga celo zapisali v zgodovino S. D. S. To je bilo leto namreč leto predsednikov . Vsako leto se navadno predsedniška in ostale funkcije izberejo na prvi seji novega odbora.Lani je stari odbor odločil, da naj bi člani izbrali predsednika,kar pa se ni zgodilo.Izbrani odbor se je na samem občnem zboru odločil,da bo predsednika izbral takoj,ostale funkcije pa na prvi seji. Za predsednika je bil izbran g. Vinko Ovijač, ki je na prvi seji odbora predlagal ponovne volitve za predsednika češ, da je pač taka navada in da naj se potrdi, da bo vse šlo po pravilih našega zakona. Vendar »situacija se je spremenila. Člani odbora so izbrali novega predsednika g. Janeza Zafošnika. Menda je taka bila tudi želja članov kajti, g. Zafošnik je dobil na občnem zboru največ glasov. Pod vodstvom g. Zafošnika je društvo napredovalo in izboljšalo nekaj situacij s člani. Razčistile so se ravno tako stvari,ki so se prejšnje leto vlekle in se nikakor niso mogle razčistiti. Kakšne so bile te stvari,ne bom ponavljal ker kot člani jih gotovo poznate.No,nekaj mesecev je bilo kar v redu,nakar je prišlo ponovno do spremembe. Predsednik je dal ostavko. Razlog je bil privatnega značaja: delo,ki ga g. Zafošnik opravlja, mu ne dopušča dovolj časa za društvo. Odbor in tudi vi,dragi člani,smo dobili novega predsednika.Izbran je bil g. Henrik Juriševič,inženir,katerega smo poznali že kot dobrega starešino lovske sekcije. Z novim predsednikom smo bili zadovoljni.Obljubili smo mu,da mu bomo vsi pomagali,on pa nam je obljubil, da bo vodil naš odbor , da bo zastopal vse člane,da bo delal pravilno in pošteno v dobrobit društva. S takšno voljo in moralo smo se ponovno postavili na noge.Vse je šlo v redu,tudi lovska sekcija,ki je že tako steber Slovenskega društva, se je popravila;lovci so celo obljubili,da bodo napravili temelje novega društva. V tem času sem se jaz odpravljal v domovino na moj prvi dopust.Prišlo pa je spet do težav. Predsedniško delo je delo,ki pogosto vzame več kot osem ur brig v zvezi z društvenimi zadevami in odsotnosti od doma in družine. Služba je služba; zaradi privatnega dela tudi g.Juriševiču ni bilo mogoče opravljati predsedniškega dela,kot bi ga on želel. Prosil je odbor, da bi mogoče bilo boljše sklicati občni zbor. in izvoliti novega predsednika. Odbor je bil takrat mnenja,da nam novi predsednik ni potreben,ker pač predsednik Juriševič opravlja svojo dolžnost dovolj dobro in pravilno, zato so ga odborniki prosili, da ostane še nadalje naš vodja. Med tem časom sem jaz že bil doma v Sloveniji,kamor sem že po nekaj tednih dobil obvestilo, da se je situacija v odboru spremenila in da je predsednik dal ostavko. Razlog je bil privatnega značaja.Odbor se je zahvalil g.Juriševiču in na njegovo mesto postavil takratnega podpredsednika g. Slavka Prinčiča. Tako je Slovensko društvo dobilo že četrtega predsednika v istem letu. V začetku junija sem se vrnil s svojega dopusta v Sloveniji. Takoj po mojem prihodu je g.Prinčič sklical sestanek in dal ostavko kot predsednik. Razlog je spet bil privatnega značaja; g. Prinčič se je s svojo družino namreč odpravljal na večmesečni dopust v Slovenijo (kjer se še zdaj nahaja) . Odbor je bil tako primoran,da si spet izbira predsednika. Jaz sem predlagal ,naj bi bil na predsedniškem mestu do občnega zbora podpredsednik Štefan Zadravec. G. Zadravec je bil proti temu, češ da društvo potrebuje predsednika. Tako je odbor ponovno volil in za predsednika izvolil g. Maksa Robar-ja,ki pa te funkcije ni sprejel, češ da nima dovolj izkušenj. Predloženo je bilo, naj bi jaz prevzel predsedniško mesto. Čeprav z malo zadržanostjo, predsedniško mesto sem sprejel in obljubil, da bom tudi jaz vodil odbor po pravi poti in da bom delal v dobrobit društva in vsega članstva. Kakor vidite, dragi člani, tole poročilo bi moralo pisati pet predsednikov. Vsem štirim pred menoj se moram zahvaliti,ker so z najboljšo voljo poizkusili in dali vse od sebe za dobrobit našega društva. Hvala vam! poročilo Čeprav v taki težki situaciji - stalnim menjavanjem predsednikov, je odbor vseeno dobro delal. Menjali pa so se tudi odborniki: eni so šli ven, drugi so prišli v odbor. Veliko naših članov ni bilo veselo,da so se situa_cije v odboru tako hitro menjale,da so se menjali odborniki. Odbor je bil primoran.da sprejme medse člane, ki imajo voljo, da delajo in pomagajo pri društvu. Veliko članov je bilo proti temu, vendar naš pravilnik (členk 37,točka (e),stran 17)opolnomoča odbor,da napolni prazna mesta v odboru. Odbor je skozi celo leto delal na tem,da čim preje dobimo poročilo o situaciji našega doma in selitve. Zadeva je v rokah advokata. Zadnje poročilo od državnih organov je bilo, da bodo pripravili potrebne dokumente,za prepis in prenos zemlje in izplačila. To poročilo smo imeli v rokah pred kakšnim mesecem in pol.Od takrat nismo čuli še nobene druge novice, zaprosili pa smo, da nam čim prej javijo kakšna je situacija, da vam lahko javimo na občnem zboru. V letošnjem letu je bila aktivna naša balinarska sekcija. Dobili so nekaj pokalov, nekaj pa so jih seveda tudu izgubili, ali, fantje, le pogum in tako naprej, pa tudi na vaše ba~ linarke ne pozabite, saj so tudi one bile aktivne. Aktivna je bila tudi naša mladina, vendar samo pri disku,ali, začetek je tu. V bodoče moramo gledati,da bi mladino združili in čim bolj vključili med nas,ker na mladih stoji naša bodočnost. Pohvaliti moram naše kuharice, ki so pridno pomagale. Težave so bile, ker jih je bilo premalo, vendar, z našo kuhinjo je bil vedno problem in bo menda tudi ostal,ali,naše kuharice se teh problemov niso preveč ustrašile. Vsako jed so skrbno pripravile, da bi goste na zabavah čim boljše postregle. Najbolj pa moram pohvaliti našo lovsko sekcijo,ki se je skozi leto trudila in uspešno pripravljala svoje zabave. Lovci so redno odhajali tudi na lov »napravili so strelišče in to po zakonu avstralske policije. V tekmovanjih z drugimi društvi so dobili tudi nekaj pokalov.Ponovno moram poudariti, da so lovci steber društva,brez katerega ne bi bilo lahko. Letošnje leto je bilo pomembno tudi,ker smo poslali našega zastopnika na izseljenski piknik v Škofjo Loko. Zastopala nas je Tamara Rogelja z bratoma Andrejem in Lukom, pod vodstvom njihovih staršev.Predstavili so nas v Cankarjevem domu,na piknikih in na televiziji. S ponosom lahko tudi rečemo, da nam je uspelo obnoviti našo folklorno skupino Planiko, čeprav, so nam. mnogi rekli, da ne borna-uspeli. Zahvaliti se moram vsem staršem, ki so imeli zaupanje v mene in v moj- odbor in so pripeljali svoje mlade,tako da smo uspeli s skupnimi močmi.Če bo mogoče,bomo to našo skupino dvignili visoko.Organizirali bomo še mladinski pevski zbor in mladinsko igralsko skupino.Dalo bi pa se napraviti še veliko, če bomo vsi za to.Malo manj moramo kritizirati in več delati. Za delo bi morali poprijeti vsi. Pozabiti bi morali stari način življenja; časi se menjajo .tako se moramo tudi mi. V društvo ne mešajmo privatnih zadev,temveč se ukvarjajmo samo z društvenimi. Bodimo si prijatelji,pozabimo na stare prepire, začnimo znova in se držimo reda.Poizkusimo dati sebi in celemu slovenskemu narodu malo dobre volje.Ljubiti je težko,biti ljubljen še težje,toda,poizkusimo,saj smo Slovenci.Na to bodimo ponosni.Kako moremo zahtevati od naše mladine, da se nauči slovensko in da ljubi slovenske navade, ko jih pa mi sami zanemarjamo in pozabljamo. Ko boste izbirali letošnji odbor,izbirajte tako,da boste izbrali takšnega, za katerega ste gotovi,da ga boste podpirali celo leto.Ni dobro,da ga izberete,potem pa samo kritizirate »potrebno je pomagati.Pomoč bo prišla prav vsakemu odborniku. Zavedati se moramo,da ni zadosti, da samo plačamo članarino,društvo moramo podpirati tudi moralno. Ua koncu bi se rad zahvalil vsem,ki ste prihajali na naše prireditve ali nam kakorkoli pomagali. Poizkusite to še drugo leto.V skupni moči bomo našli uspeh.Naše geslo naj bi bilo: "Vsi za enega,eden za vse". Slovenci smo in Slovenci č1 mo ostati, tako nam je dejala domovina,mati. .. v , ^ J J Vas predsednik IVAN KOŽELJ Ivan Koželj DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Prijatelji pristne narave,ki zaman sredi vrveža in hrupnega direndaja iščete urico oddiha, se morate podati na hribček v Horsley Park,kjer lahko najdete za svoje oko in uho nekoliko zaželjenega slovenskega veselja,in čistega zraka.Tam,na hribčku,lahko ob dobri glasbi zaplešete slovenske valčke in polke in mirno posedite pri mizi,občudo-joč večerno lepoto Sydneya in okolice. Vaše oko se bo spočilo ob pogledu na to svetlobno lepoto,ki jo lahko vidite samo z našega slovenskega hribčka.Dajmo si roko na srce »priznajmo, da nas po tem gledanju spomini vlečejo nazaj v domovino,kjer smo nekoč s tamkajšnjih hribov opazovali domžče lepote. Spomini nas ne bodo zapustili, zato nam bo vedno pri srcu lepo,ko se bomo spominjali svoje lepe domovine. Tam je sedaj, kakor tudi tukaj, oktober. Že v davnih stoletjih je dobil ta mesec ime "vinski mesec". No, mi tukaj ga ne moremo tako imenovati, ker tukaj so brajde šele začele cveteti,vendar,lepo je,ko se spomnimo,kako dobro je naše slovensko vino,kako lepo ga je bilo prešati in še lepše piti.To naj bi bili samo spomini;tukaj ima vino in vse ostalo svoj okus,ki je za nekatere tudi drugačen kot doma. Torej, če želite obujati takšne,ali podobne spomine,ne pozabite,da se lahko vsega tega spomnite takrat,ko ste na hribčku v Horsley Parku. Sedaj pa se spomnimo,kaj vse se je pripetilo od prejšnjega pisanja do zdaj. Kakor sem že omenil v prejšnji številki našega časopisa,je na očetovskem dnevu spet plesala naša folklorna skupina.Dvorana je bila polna,kot ob vsakem takšnem prazniku. Seveda smo imeli problem,kako in kam bi vse prijatelje in člane spravili in posedli v dvorano, saj nas je bilo okoli 350, kar že presega naš prostor Kako lepo bi bilo,če bi naša dvorana bila vsako soboto tako napolnjena! Nastop naše mladine je bil čudovit;marsikomu se je zarosilo oko,ko je videl 32 mladincev in mladink,oblečenih v narodne noše.Ko so prišli v dvorano,so se mirno vsedli na svoje določene prostore in spored se je pričel. Naša najmlajša pevka ANA MARIJA KODRIČ nam je zapela pesem "Imam konjiča bistrega" . Njen nežni glas, ki je zadonel po dvorani, je opozoril vse, da so ji prisluhnili. Upajmo, da bo še velikokrat zapela svojemu očku in mamici,pa tudi nam. Po tej točki sta ROBERT in PETER P/.ČOVNIK zaigrala na harmoniko in kitaro pesem "Wooden heart". MILENA GODEC je. recitirala "Oče sinku v spominsko knjigo" .Milena rada recitira; upajmo, da bo s takšnim veseljem igrala tudi pri igri.Po njeni izgovorjavi se poznala doma govorijo slovensko.Le tako,Milena,ponosna bodi, da si Slovenka. Se ne veš kako lepo je,ko prideš v domovino in se z ljudmi pogovarjaš slovensko,pa te vprašajo, kako pa to,ali še niste pozabili? V naslednji točki smo spet slišali harmoniko in kitaro;naši pridni slovenski dekleti SONJA in TANJA KOLAR sta zaigrali "Moj očka ima konjička dva". Zelo lepo se je-čulo.Tudi Tanja in Sonja zelo radi nastopate. TONI GODEC je recitiral "Ded modruje". Videlo se je, da je Milenin ■ brat,ker se ni dal,da bi bila sestra boljša.Tudi on se bo kmalu pokazal v igri,ki'jo mladina že pripravlja. Na vrsto je prišla skupina "PLANIKA" .Posneta glasba je zaigrala,mladeniči in mladenke so se zavrteli v krogu. Nikoli še ni bilo tako napeto. Starši so zadrževali dih, ker so se bali, da mladina ne bo imela korajže,saj je večina od njih prvič takole nastopila.Mladi niso razočarali niti staršev,niti nas;nastopili so korajžno in dobili še večjo voljo za nadaljnje nastopanje.(Sedaj se pripravljajo za velik nastop na multikul-turnem plesnem festivalu,ki bo koncem novembra v Canberri) . Naslednjo soboto po očetovskem dnevu je bilo v naših t ruštvenih prostorih bolj tiho,ker so ljudje imeli težave z nabavo petrola zaradi dolge stavke tistih rafine-rijskih delavcev,ki že tako imajo prevelike plače5sedaj bodo pa imeli še večje.Mogoče bi bilo dobro, če bi enkrat avtomobilisti začeli s stavko,potem bi bile črpalke vedno založene s petrolom;ampak to se ne bo tako hitro zgodilo,da bi se avtomobilisti enkrat zbudili. Za soboto 18.septembra smo imeli najavljen "Havajski večer". Zaradi pomanjkanja bencina smo morali plesalke odpovedati, ker niso imele prevoza. Še dobro,da smo jih lahko odpovedali kajti,tudi obisk ni bil velik. Žal so tudi mnogi naši člani ostali brez bencina. Obdržali smo pa trebušno plesalko,ki je večer prijetno poživila. V soboto 25. spetembra je bila še vedno kriza z bencinom, zaradi česar je bil naš ples spet slabše obiskan, tako da so bili stroški zadnje mesece veliki, kajti, glasbo je treba plačati. Če glasbe ne bi imeli, bi bila pa spet kritika. Naša mladina je imela redne vaje v folklori. Za šolo je še malo prijavljenih, začeti pa moramo čim prej. Blizu je tudi organizacija mladinske dramske sekcije; upajmo, da bo tudi ta uspela,kot je uspela folklora. Dragi starši,ne pozabite, da na naši mladini stoji naša slovenska bodočnost v Avstraliji.Pripeljite svoje otroke v društvene prostore. Nagovorite jih doma, da se vpišejo v sekcijo katero želijo.Mi kot odbor bomo njihove želje poskušali izpolniti. Radi bi, da bi z našo folkloro lahko šli gostovat tudi k drugim društvom. Torej, tisti, ki berete naš časopis,če želite,da naša folklorna skupina nastopi pri vas, javite nam, da se dogovorimo in tako naši mladini pokažemo, da se ne učijo zastonj. V petek 1.oktobra smo spet imeli" disko večer za našo mladino,ki rada prihaja na te večere.Organizirati bo pa treba še marsikaj,da bo disko No. 1, zato,dragi mladinci, priskočite na pomoč,dajte svoja mišljenja in pripombe. 17.oktobra je redni letni občni zbor.Takrat bomo spet izvolili novi odbor,spet bo prišlo do sprememb .Mogoče bodo spet nekaj čaaa problemi,kajti, vzame čas,da se novi odbor vpelje in nauči,kako in kaj je pri našem društvu potrebno. Zato,dragi člani, priskočite še vi na pomoč novemu odboru, z delom ali' s pripombami. Odbor je zato, da vas zastopa.Morate pa prihajati tudi pogosteje na naše prireditve,kajti brez ljudi je zabava slaba. Naši glasbeniki imajo dober trening in so tudi plačani, če pa bi mi vsi prišli na ples,bi pa morali dobro igrati in se preznojiti,da bi si denar zaslužili. Upajmo,da bo šlo novemu odboru vse dobro in v redu.Na tem mestu bi jim želel veliko uspeha in dobro letino. Sedaj,ko je že oktober in brajde cvetijo,naj zacveti tudi sreča,dobra volja in prijateljstvo med Slovenci v Avstraliji in v domovini. Lepe pozdrave in več prihodnjič! Lovska in ribiška družina SDS- vabi vse rojake na W LOVSKO ZABITO V SOBOTO 6.1 1. 82 ZVEČER NA VOLJO BO DOMAČA IN LOVSKA HRANA PO ZMERNIH CENAH.KOT VEDNO,BO TUDI ZDAJ POSKRBLJENO ZA ŽEJO IN VESELJE Oß POSKOČNI GLASBI ALPSKIH ODMEVOV. VSTOPNINA: ČLANI $2/NEČLANI $3/OTROCI DO 18 LET IN UPOKOJENCI PROSTO. REZERVACIJE SPREJEMAJO ODBORNIKI. ^^gft1 IMAŠA MLADINA ROBERT in PETER PEČOVNIK igrata Človek si mora tudi malo oddahniti "Wooden heart, pesem, ki jima "leži". iti pokramljati s svojim kolegom. Mali se včasih zgledujejo po večjih, MILENA GODEC recitira v čisti slovenščini. ANA MARIJA KODRlC -najmlajša zvezdica poje. TONI GODEC se je odrezal z recitacijo "Ded modruje" TANJA in SONJA KOLAR igrata na harmoniki "Moj očka ima konjička dva... " Kandidati za odbor Slovensko društvo Sydney bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo, 17. oktobra ob treh popoldne. Za odbor je do določenega roka kandidiralo samo sedem članov,kar pomeni, da bodo vsi avtomatično sprejeti in da ne bo voli-tev.Člani namreč volijo odbornike samo kadar je več kot dvanajst kandidatov. Preostalih pet praznih mest v odboru bo treba na zboru dopolniti z nominacijami članov, sicer bo novi odbor z delom preobremenjen in ne bo mogel voditi društva tako kot bi ga lahko. Letošnji kandidati so: FARKAŠ JOŽE , dolgoleten društveni član in član lovske sekcije.Jože uspešno vodi podjetje za betonska in izkop-na dela.V prostem času rad igra golf,pri katerem je dobil že vrsto pokalov. Društvu, predvsem lovski sekciji je že veliko pomagal z delom in denarno. Njegova želja je,da bi društvo v redu napredovalo. COM IN ŠE K ALOJZ jei prav tako dolgoleten član društva in tudi naše lovske sekcije.Lojze je pred leti že bil v odboru,sicer pa,odbornikom je vedno rad priskočil "na pomoč. Rad igra harmoniko in z njo pogosto razveseljuje tudi druge člane. KOŽELJ IVAN je bil odbornik že pred leti. Po nekajletnem vmesnem počitku je pred dvema letoma ponovno pristopil odboru.Bil je odbornik,blagajnik, podpredsednik in zdaj predsednik . Trenutno pomaga uspešno voditi folklorno skupino Planika.Prizadeva si,da bi pritegnil ljudi za igro. Upa,da bo novi odbor bolj stabilen,kar bo omogočilo boljšo organiziranost in več kulturnih dejavnosti. MRAMOR FRANC ima tudi že nekaj izkušenj z odborom in društvenim delom. Član društva je že vrsto let. Ena od njegovih želja je, da bi več delali z našo mladino, z otroci. Zavzema se za to,da bi otroke peljali na lov,na taborjenje,na družinske piknike. Pravi, da se je pripravljen sam potruditi da bo to doseženo. RÄBER DRAGO je letos ponovno kandidiral, ker smatra, da je še veliko stvari,ki se dajo pri društvu boljše urediti. Recimo,lovska sekcija premalo sodeluje z drugimi društvi .Drago je podstarešina Lovske in ribiške družine. Zavzel se bo za to, da bo lovska sekcija postala še močnejša,da bodo njene dejavnosti razširjene tudi na športna tekmovanja s podobnimi sekcijami drugih društev.Pridobili bomo več ljudi in izboljšali lovske prireditve,pravi. Odbor bi po njegovem mišljenju moral dati malo več vzpodbude balinarski sekciji in tudi sestaviti pevski zbor. ROJ STANKO ima že skoraj desetletne izkušnje v odborniškem delu.Rad igra bilijard in šah.V odboru bi organiziral šahovska in bilijardna tekmovanja. Stanko malo govori, zato pa več naredi,kar vedo vsi,ki ga poznajo in so že delali v odboru z njim. ŽOHAR JOŽE bo v odboru že četrto leto. Drugo leto je že tajnik in urednik društvenega časopisa Avstralski Slovenec .Prizadeva si,da bi društvo obdržalo tiste kulturne dobrine,ki jih že ima in da bi si pridobilo še druge.Poleg obilice društvenega administrativnega dela še skrbi za društveni časopis s tako vnemo, da ga v celoti sam sestavi in razpošlje. Vse to mu zavzame skoraj ves prosti čas. Upa, da bo vsaj v novem odboru dobil kakšnega sodelavca,da bi delo,ki ga opravlja,lahko opravljal še boljše. *** Tako smo vam z nekaj skromnimi besedami predstavili ljudi,ki so prevzeli nase odgovornost,da bodo vodili Slovensko društvo do naslednjega rednega letnega zbora, ki bo ob tem času drugo leto. Kdo bo predsednik,podpredsednik, blagajnik in tajnik,bomo pa zvedeli šele na občnem zboru. Upamo,da bo odbor ostal složen in da ne bo ponovnih odstopanj,kot je to bilo prej. Pred odborom je dolga in strma pot,ki jo bo mogoče prehoditi samo v slogi in medsebojnem razumevanju in pomoči. ) 10 IZPOSOJENO ZA NAŠE ZAKONCE Zakaj je zakon večkrat jarem PIŠE: AZRA KRISTANČIČ Dolgo sta hodila s&upa). Vsak teden sta koma) čakala tiste dni, ko sta se lahko posvetila drug drugemu. Toliko vprašanj je bilo, toliko želja in misli, ki sta jih hotela povedati drug drugemu. Zanimala sta se drug za drugega. Ne, ni bilo površno zanimanje %a to, kako sta preživela 'tisti Čas, ko nista'bila skupaj, Ne, to so bili pogovori, . v katerih sta posredovala svoja čustva, občutke, stalßöq, mnenjq.. in dožh$p/rtje^ xyega, kar je sestavljalo njuno osebpo in skupno. Življenje. Da, takrat je bilo res lepo. čutila sta takšno vzajemno povezanost, resnično tisto, ki je značilna za Iskren odnos dveh. Uspelo jima je ustvariti takšno kvaliteto odnosa, ki jima je omogočala, da sta skupnost dveh posameznikov znala zliti v eno. In danes? Pet let potem b» sta se poročala? »Nlmava si več kaj reči! Vse skupaj je bilo zgrešeno. Nič skupnega več nirnava. V bistvu sva vseh teh pet let živela vsak svoje življenje. Živela sva drug ob drugem. On je hotel, da je vse po njegovem. Trdi, da ni biLo nič po noegovem. Našel J» svoje veselje v tem, da se pogosto sestaja s prijatelji, tudi takrat, ko bi lahko bila skupaj. Ona se je zatekala h prijateljicam, staršem, saj se je čutila osamljeno, časa in uric za pogovore ni bilo. In če se je našel kakšen čas, potem so to bili prepiri, ugotavljanje, da gresta drug drugemu na živce, očitki, kritike. Obojestransko nezadovoljstvo se je stopnjevalo in se strnilo v skupno ugotovitev: že od poroke naprej je bilo skupno živi j eft je nekakšno životarjenje. Življenje v dvoje je usihalo, dokler ni zamrlo!« Zakaj skupnosti moškega in ženske z odločitvijo, da sd bosta delila vsakdan pod isto. streho, spravijo v pepel vse tiste radosti, pristne In iskrene intimne odnose? Vzrokov je verjetno veliko, po navadi pa zelo hitro najdemo odgovor: od njdju je odvisno, kaikšno skupnost sd bosta ustvarila. Kvalitete vzajemnega odnosa nam ne zagotavlja število skupno preživelih let, ampak usmerjenost vsakega posameznika v to, da oblikuje skupnost, ki bo ustrezala obema. To je takšna skuphost, o kateri lahko rečemo, da Je odprta, saj dvema omogoča da svobodno izražata svoji osebnosti. To je skupnost, v kateri je možen nadaljnji razvoj osebnosti, in ustvarjanje zdravega vzajemnega odnosa. Zdrav vzajemni odnos pa obema omogoča, da razvijeta prikrita ali izražena nagnjenja 'in interes?, v katerih se spodbujata v po- kliond rasti in raavoju. V odprti skupnosti pomagata drug drugemu in se vzajemno spodbujata v majhnih in velikih rečeh, Id jih je polno naše vsakdanje življenje. Idealna skupnost moške, ga in ženske. SkeptJik bi dejal: »Takšne skupnosti ni!« So taikšne skupnosti, katerim pravimo, da so odprte, ker omogočajo vzajemno osebno ra^t irt räzvoij vsakega posamezni-' ka. žal pa so redke. ti bOlj pogoste so tiste skupnosti, v katerih wsaje-mnd odnos dveh omejuje svobodno izražanje posa-mezniJkove osebnosti, zavira rast osebnosti obeh in je v nasprotju z raevo-jem zdravih skupnih odnosov. To so tiste skupnosti, o katerih lahko rečemo, da so zaprte, utesnjene, v katerih dva ignorirata želje drug drugega, ne razaimeta drug drugega. V talkšnih skupnostih " si znižujeta samospoštovanje, posmehujeta se drug drugemu in omejujeta ali celo onemogočata drug drugemu, da bi bila osebnosti, taikšnd kpt sta. V zaprti skupnosti dveh pogosteje slišimo: »Ne prenesem tistega tvojega prijatelja! Saj ti ne pomenim toliko kot tvoj konjiček!« Ali pa: »Ce boš šel tja, potem ndf-rar ne pridi prosit, da- bd drugič šla tja midiva!« V takšni skupnosti navadno drug drugega omejujeta z določenimi pogoji. S tem pa — razumljivo — omejujeta rast in razvoj osebnosti moškega ali ženske, moža ali žene. Rastoča in živa skupnost moškega in ženske pa pomeni, da za skupno življe- nje ni pomembna le usmeritev k samemu sebi, ampak h kvaliteti vzajem-n'h odnosov. Kvalitetni odnos med dvema pa vsebuje poleg ljubezni tudi vzajemno spodbujanje, zaupanje, sprejemanje sprememb, pridobi varje izkušenj. Drug drugemu omogočata odkrito izražanje čustev, prlčalkovamj, želja. Soočdti se z razlikami, sprejeti in odpraviti spore, podpirati racivoj samozavesti drug pri drugem to- so- osnpyne . značilnosti z? oblikovanje kvalitetnega intimnega odnosa. Drr vendar, ho taifoo-premišljujemo, kakšna skupnost naj bd bila, da bd omogočila osebno rast in razvoj posameznika ter zagotovila zdrave vzajemne odnose, ne moremo mimo vprašanja in dvoma: Aid Je to res vse odvisno samo od tistih dveh oseb, ki sestavljata to skupnost? Ali sta le onadva odgovorna za usihanje skupnega življenja? Kaj pa mi vsi, ki obdajamo tako ali drugače vse te mlaide, ki se odločajo za skupno ' življenje? In naše na pol zares, na pol za šalo izrečene trditve: Zakon je jarem! Poročil si se! Potem si zapečatil svoje življenje! — Takšne in podobne pripombe povzročajo med drugim tudi miselnost, da si z začetkom skupnega življenja nI treba priaadevati za posameznikovo in skupno rast. Ce se tem trditvam okolja pridruži še drugo spoznanje, da nam n;.hče ne omogoča razgovora, ki bi pripomogel k razjasnitvi, kaj je in kaj ni kvalitetna skupnost, potem ni nič čudnega, da pustimo že na začetku skupnega ž.vlje. nja, da odnos dveh počasi umira. — Prosim ene dolge spodnje hlače. — Kako dolge naj bodo? — Od oktobra do aprila. * — Vem. dobro vem. vzdihuje žena, samo zato si me vzel. ker sem imela denar. — Kje neki. ljubica. Vzel sem te zato. ker jaz nisem imel denarja. * — Kako naj bi vedel, da se /ena utaplja? se je branil na sodišču vdovec. Saj je ravno tako kričala kot doma. Lovec Jaka se nepričakovano vrne domov in najde ženo v sosedovem naročju. Ves divji sname dvocevko z rame in jo nameri na zapeljivca. Tedaj pa žena za-vrešči: — Za božjo voljo. Jaka, ne ubijaj očeta svojih otrok! VELIKO POSPRA V L J A N J E — Murička, ali si kaj videla, kje je moj copat? — Je rekel, da gre v gostilno po cigarete... DOM daleč od DOMA Danica Petrič ^ ~^ r ^ - RONALD McDONALD HOUSE Kaj je Ronald McDonald House? To je dom-daleč od doma,kjer lahko Živijo starši iz cele drŽave Novi Južni Waies, katerih otroci se nahajajo v otroški bolnici z resnimi obolenji,kot so levkemija in rak. ZAKAJ JE HIŠA POTREBNA? Kdaj so starši otroku bolj potrebni kot v trenutku bolezni?Mnogo otrok pride celo po tisoč milj daleč na zdravljenje. Za starše bi bila nastanitev v Sydneyu tudi v najcenejšem hotelu zelo draga. V hiši Ronald McDonald pa so brezplačno, kjer si lahko sami kuhajo, perejo, počivajo, ter se srečujejo s starši otrok, ki so enako prizadeti. Lahko se pogovorijo in si izmenjajo nasvete. KDO JE S TEM DOMOM ZAČEL? V letu 1975 so zdravniki v otroški bolnišnici v Camperdown-u ugotovili, da se otroci hitreje in lažje zdravijo, če je pri njih mati ali oba starša. 1 Idejo o hiši,ki naj bi bila dom za starše bolnih otrok, daleč od doma, je sprožil dr. Douglas Cohen in zanjo se je takoj navdušil Mcdonald. KJE JE TA HIŠA? Nahaja se na Pyrmont Bridge Rd. ,na vogalu Ross St. ,Camperdown.V hiši je prostora za sedem družin in jo vodijo zdravniki na dobrovoljni bazi. Hiša je bila svečano odprta pred enim letom, septembra 1981. V njej je preživelo najkritičnejŠe trenutke, v strahu za svoje otroke,93 družin. Ko peljete svoje otroke na kosilo k McDo-nald-u, kamor tako radi gredo, bodo v ceno vašega kosila vračunali tudi dvajset centov za omenjeno hiŠo,ki je DOM za mnoge, daleč od doma. STE SE ŽE NAROČILI NA KAKŠEN ČASOPIS ALI REVIJO IZ SLOVENIJE? V SLOVENIJI IZHAJA OKROG 40 ČASOPISOV IN REVIJ. TUDI ZA VAŠ OKUS BI SE KAJ NAŠLO lil NAROČIMO VAM LAHKO TUDI LEPE KNJIGE! LOVSKA-RIBIŠKA SEKCIJA Kot vsako prvo nedeljo v mesecu, tako so naši lovci imeli svoj redni sestanek tudi prvo nedeljo v oktobru. Navzoči so bili skoraj vsi finančni člani Lovske in ribiške sekcije. Sejo je vodil starešina Henrik Juriševič. Sprejeli so predlog, da bodo organizirali lovsko prireditev v soboto G.oktobra.To bi naj bila njihova zadnja prireditev v letošnjem letu. Na prireditev nameravajo poklicati tudi Lovsko-strelsko društvo iz Springwooda. Skupaj naj bi se pomerili v streljanju z zračnimi puškami. To bi bilo tudi prvič, da sekcija povabi neko sorodno sekcijo,ki pa je povsem avstralska. Mogoče bi lahko rekli,da je to nemara znak, da se naše društvo oziroma lovska sekcija končno le počuti del multikulturne avstralske družbe. Na seji je bilo ponovno obravnavano vprašanje, zakaj niso lovci šli v Melbourne. Nekdo se je izgovarjal na pomanjkanje pe-trola in da ni bilo mogoče dobiti pravočasno avtobusa. Nekomu spet ni bilo prav nekaj v zvezi z načinom ustanavljanja Lovske zveze.VeČini je bilo žal, da niso Šli v Melbourne na meddruŠtveno tekmovanje, kot je bilo sklenjeno in obljubljeno na eni od sej. Nekateri so smatrali, da bi bili morali iti in da bi se lahko v Melbournu pogovorili o stvareh in razčistili probleme. Predloženo je bilo tudi, da bi sekcija spet imela svoj odbor. Po se ji, kot je to že navada, so lovci imeli skupno večerjo, ki so si jo sami pripravili,v glavnem na svoje stroške. Večerja je bila bogata in dobra. V imenu vseh lovcev se moramo tukaj zahvaliti družincon, ki so hrano pripravile. Pozno po večerji,ko jih je jugoslovanski rum in pelinkovec ogrel, so lovci stopili skupaj in zapeli,eno, dve pet, deset narodnih. Potem so pod vodstvom pevovodje Ivana Koželja še zapeli skoraj vse pesmi iz dveh pesmaric, med njimi tudi Hej, brigade! Vaja je potekala v bratskem vzdušju in se tudi dobro iztekla. V kratkem pričakujemo, da bo naš lovski moški pevski zbor nastopil tudi javno. Drago Räber,ki mu je ta večer bilo predano vodstvo sekcije Želi in upa, da bo šlo vse v redu tudi v bodoče, za kar se bo v veliki meri tudi sam potrudil, je izjavil. SLOVENSKI POVRATNIKI IZ AVSTRALIJE (nadaljevenje s prejšnje strani) delavcih,je v tem obdobju emigriralo osem informatorjev z osnovnošolsko in štirje s srednjo izobrazbo. Ekonomska vzroka za izselitev duhovnika in inženirja iz Ljubljane sta se od vzrokov ostalih povratnikov razlikovala v tem,da je njiju že čakalo zagotovljeno delovno mesto v Sydneyu. "Duhovniki iz slovenske cerkve v Merrylandsu so povezani s slovenskimi frančiškani. Ker so leta 1975 nujno potrebovali duhovnika,sem se prijavil na razpis in štiri leta živel med Slovenci v Sydneyu." (19) "V času nastanka neuvrščenih držav je obstajala mednarodna organizacija za tehnično pomoč deželam v razvoju.Kot član tega združenja sem v letu 1968 dobil ponudbo avstralske vlade,da se lahko kot inženir zaposlim v gradnji "Snowy Mountains" projekta. V upanju,da bom obljubljeno delovno mesto dobil,sem se z družino izselil v Avstralijo." (20) Poroka: Zaradi poroke so emigrirale tri povratnice: Leta 1962 je trgovka iz Ajdovščine skupaj z bodočim možem najprej odšla v Italijo,od tam pa v Avstrali jo.Njeni starši so nasprotovali poroki in se je zato izselila. Računovodkinja iz Ljubljane se je izselila "zaradi fanta,s katerim sem se kasneje poročila.Ker ni dobil zaposlitve doma,je odšel v Avstrijo.Po šestih mesecih sem prišla za njim.Iz Salzburga sva nadaljevala pot v Avstralijo." Zgolj slučajno je postala izseljenka takrat dvajset-letna Kranjčanka.Leta 1965 je v času obiska svoje sestre v Melbournu spoznala bodočega moža,se z njim poročila in ostala v Avstraliji še enajst let. Avantura: Zaradi avanture je emigriral 23-letni neporočen orodjar iz Kranja. (21) 3. POTEK POTOVANJA V AVSTRALIJO Glede na to,kdo je plačal potovanje do Avstrali je,so informatorji potovali na tri načine: z mednarodno organizacijo za begunce IRO,privatno (pot so si plačali sami),duhovniku pa so plačali pot slovenski frančiškani. A) POTOVANJE Z IRO Kar devetnajst povratnikov je potovalo z mednarodno organizacijo za begunce IRO.Večina jih je ilegalno prestopila mejo.Največ jih je odšlo najprej v Avstrijo in šele tam so se odločil i,kam bodo emigrirali.Odhajal i so sami,s prijateljem ali z družino. Starejši povratnik,eden prvih Slovencev,ki so potovali z IRO,se potovanja spominja takole: "Leta 1949 sem,zaradi brezposelnosti»ilegalno odšel v Avstrijo.Vedel sem,da bom moral pot nadaljevati,ker se je avstrijska vlada otepala brezposelnih.Preko posebne agencije za begunce sem zvedel za IRO,ki je plačala bivanje beguncev v posebnih kampih do njihovega odhoda in vse stroške potovanja z ladjo ter bivanje v "hostlih" (22) v Avstral i ji.V zamenjavo si moral podpisati pogodbo,da boš dve leti opravljal delo,ki bo v skladu s potrebami avstralskega gospodarstva. S prijateljem sva si ogledala posebno brošuro o Avstralij i»namenjeno emigrantom (23) in se v Celovcu prijavila za "lager".(24) Po temeljitem zdravniškem pregledu me je IRO potrdila za sposobnega.S tem sem uradno dobil status begunca. /r. . .. (Dalje v prihodnji številki) Sestava prebivalstva v Republiki Sloveniji iPo drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji že pet popisov prebivalstva. Prvič je bil popis leta 1948, a obsegel je le tedanjo Slovenijo, brez Kopra in drugih obalnih slovenskih farjev, ki so tedaj formalno pripadali Svobodnemu tržaškemu ozemlju, in sicer coni ' "B", ki je bila pod jugoslovansko vojaško u-pravo. Naslednji popisi so bili v letih 1953, 1961, 1971 in 1981. iPrimerjave podatkov o številu stalno bivajočih ISlovencev nam pokaže, da je odstotek padal od 97,1% (1948) na 96,5 i(1953), na 95,6% 1961), na 94,0% (1971) in padel leta :1981 na 90,5%. Po teh popisih je bilo v iRepübliki Sloveniji leta 1953 1.466.425 prebivalcev, leta 1961 1.591.523, leta 1971 1.272.127, lani pa 1.891.864. Podroben sestav prebivalstva prikazuje naslednja razpredelnica: Narod, narodnost 1953 1961 1971 •1981 (Slovenci 1.415.448 1.522.248 1.624.029 1.712.445 1 Hrvati 17.978 31.429 42.657 55.625 Srbi 11.225 13.609 20.521 42.182 Jugoslovani — 2.784 6.744 26.263 Muslimani 1.6.17 465 3,231 13.425 Madžari 11.019 10.498 9.785 9.496 „deželani" — — 2.705 4.018 Makedonci 640 1.009 1.613 3.288 Črnogorci 1.356 1.384 1.978 3.217 neopredeljeni — — 3.073 2.975 Italijani 854 3.072 3.001 2.187 Albanci 169 282 1.281 1.985 Romi (cigani) 1.663 158 977 1.435 Čehi 807 584 445 433 Nemci 1.617 732 422 380 Poljaki 275 222 194 204 Rusi 593 295 302 194 Ukrajinci — — 143 192 Avstrijci 289 254 278 180 Slovaki 60 71 85 144 Bolgari 49 180 139 .05 Romuni 41 48 43 94 Turki 68 135 53 87 Rusini 46 384 66 54 Grki 24 50 24 18 Vlahi 9 6 5 17 Židje 15 21 72 9 druge narodnosti 352 449 307 577 nečitljivi, nejasni odgovori 211 1.154 2.964 10.635 Podatki o popisih kažejo, da se niža v Sloveniji delež Slovencev, Madžarov, Italijanov, Romov, »Čehov, Poljakov, Rusov, Nemcev in Avstrijcev, veča pa se delež Hrvatov, iSrbov, Muslimanov, Albancev, Makedoncev in Bolgarov. To dejstvo je seveda tudi v zvezi z razvitostjo industrije v Sloveniji, ki rabi cenejšo delovno silo z juga države. Zanimiva pa bi bila tudi sociološka študija in preiskava za ugotovitev raz- logov zakaj so se v zadnjem popisu ljudje v precej večjem številu izjavili za Jugoslovane, zakaj so nekateri zapisali nečitljive ali nejasne odgovore in kakšno „zavest"' imajo tisti, ki se izdajajo za Zamorce, Hotentote ali Marsovce..., katere so jih statistiki uvrstili v skupino nejasnih odgovorov. VPIŠITE ŠE VI VAŠEGA OTROKA V FOLKLORO! NAGOVORITE GA, DA OBISKUJE SLOVENSKI POUK! ŽAL NE BO OTROKU,NE VAM1SKUPAJ OHRANJAJMO SLOVENSKO DEDIŠČINO! # IZ UVODNE RAZPRAVE VLADIMIRA MUŠICA NA SKUPNEM ZASEDANJU VSEH TREH ZBOROV MESTNE SKUPSCINE Pogled na leto 2000 Vladimir Mušič,' predsednik mestnega komiteja za urbanizem: »Razvoj, ki je pred nami, predstavljamo le s skopimi kazalci, ki odmerjajo Ljubljani na koncu našega stoletja 400.000 prebivalcev in okrog 230.000 delovnih mest. Ljubljana bo v primerjavi s sedanjimi 6.500 hektarji zazidanih površin ob koncu stoletja zasedla od 8 do 10 tisoč hektarjev površin. Take so zakonitosti razvoja ob predpostavki, da bomo svoj prostor urejali smotrno in v dogovoru s sösednjimi in drugimi občinami v regiji preusmerili velik delež nove rasti tudi izven območja ljubljanskih občin. V tako razvojno politiko nas bodo vselej silile naravne omejitve ljubljanskega prostora in okolja ter zavest o potrebi enakomernega regionalnega razvoja in o izenačevanju razlik, ki sedaj še obstajajo. Lega, značaj in vloga našega mesta terjajo preusmeritev iz rasti, ki se meri s kvantiteto, v razvoj, ki se meri s kakovostjo. Naše mesto bo ob tako odmerjeni in tako naravnani rasti moralo spremeniti zgradbo svojega gospodarstva, ki že ima in naj bi še razvilo svoje izvozne sposobnosti, pospešilo svojo produktivnost in se v vse večji meri naslanjalo na domačo znanstveno rdziskovalno in razvojno misel. V desetletjih, ki sta pred nami, bodo tudi k nam, še v večji meri kot doslej, segle zahteve moderne tehnologije na vseh področjih. Naša samoupravno in socialistično usmerjena družba bo morala ta izziv ne le preliti v višjo, humanistično kulturo dela in bivanja, temveč mu po svojih močeh :udi prispevati. Sebično in kratkovidno hlastanje za porabniškimi dobrinami se bo moralo umakniti ustvarjalnosti, ki poraja nove vrednote in osmišlja človekovo življenje. Tudi prostor mesta naj odrazi te vrednote V kakovostnem in trajnem razvoju, ki mora nadomestiti slepo rast, vidimo tudi edino možnost za učinkovitejše izboljšanje življenja okolja in za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki jo moramo ob na novo ustvarjenih vrednotah predati rodovom, ki nam bodo sledili.« DNEVNIK V. aprtta VW2 The places you can store a Pacific 14 are numerous. And perhaps the only thing more amazing than what the Pacific 14 will fit into, is what will fit into the Pacific 14. All the clothes in this photograph, for instance. While there's room for all these clothes on the inside, there's also room for something else. A dryer on top. The gentle tumble washing action gives your clothes a longer life better economics and superior wash results, while using less water, an important feature in areas where the water is precious. With the Pacific 14, you get all the features you'd expect and more. For instance, the wash bowl is large and made of stainless steel. Theres an automatic dispenser to ensure even distribution and economic use of detergents and conditioners. There are 14 wash programmes to suit all washable fabrics. But with the Pacific 14 you get something else. Suspamat. A special shock absorbing system that greatly reduces noise and vibration. Already there are over 3 million-Pacific tumble action washers in use around the world. Due to their years of proven reliability Pacific have extended their warranty .to 2 years. That's double that of other washing machines. The Pacific 14, now available at selected retail outlets. Or contact Gorenje Pacific, 8 West Street, North Sydney'N.S.W. 2060. PH: 9295277 pacific ■ by gorenje THE LANGUAGE AND THE COURTS , _ c , 15.5.1982 A PAPER DELIVERED AT THE SEMINAR ON THE NATIONAL LANGUAGE POLICY Vladimir Menart Interpreting during an interview at the police station is certainly no better, but likely much worse. Unfortunately f Gaio v. The Queen is still in the books and generations of lawyers will use it as a bible for the proposition that an interpreter is just a conduit pipe, a mechanical contraption. If a tape recorder or video machine is not used to show what was really said at the interview, the decision in Gaio v. The Queen makes a mockery of the principle that all the onus of proof in a criminal trial rests on the crown, as it is nigh impossible to challenge the competency of the interpreter or that he did translate correctly by cross-examination alone. It is often maintained that only legislative interventions can cure the various deficiences in the law. I do not adhere to that view. A new Act of Parliament is like a new and untested medicine. AJo one knows what the side effects are going to he. The law is what the courts say it is and when an Act comes under the scrutiny in court it may be twisted beyond recognition. The Federal Criminal Investigation Bill provides for many good things but it gives to the police the right to decide who needs an interpreter. Also, seven Parliaments have to pass the required legislation whilst a decision of the High Court operates throughout Australia. I am also of the opinion that the law is there and it is only necessary that the highest judicial authority in the land spells it out. It is far better that the organizations and institutions which would like to clarify the law financially support appeals in suitable cases. The points of law are then argued in the intellectual atmosphere of the court and are not left to the vagaries of political pressures on the members of Parliament, although sometimes such pressures may be thought desirable. The lack of knowledge of other languages by members of the legal profession cannot be cured overnight. The next best thing is that they are informed of the problems and the remedies. Law courses should include such subjects and there should also be post graduate courses dealing with these matters. It is surprising that things affecting directly or indirectly more than a quarter of the Australian population have not attracted the attention of academic lawyers. I said more than a quarter because the problems do not only arise when one or both parties have difficulty with English but also when just a witness is in the same predicament. /4s far as interpreters are concerned I would like to say that N.A.A. T.I. is slowly getting tests on the way and is approving courses in tertiary institutions. N .A. A.T.I. tests are, of course, set up as minimum requirements and are, notwithstanding the vocal protestations of a substantial part of the practising interpreters, only an extention of the grandfather's clause intended to assist the existing interpreters and will sooner or later taper out. For court work I believe that a minimum requirement should be a N.^.A. T.I. Level 3 test in both interpreting and translating and the latter in both directions. Interpreters often have to translate in court documents dealing inter alia in property settlements. If the Federal Criminal Investigation Bill ever becomes law they will also have to translate written statements in either direction. N.A.A. T.I. is trying to raise the standards of interpreters and translators to the professional level. It is said that the essential characteristic of a profession is its autonomy. In my opinion, the professional autonomy implies that members' of the profession do something to raise the professional standards. We have yet to see text books and essay s n the subject of interpreting in court, or otherwise written by interpreters or translatorss themselves. NASE KALI Danica Petrič Joie Žohar LJUBLJANSKA VREJ ME NISI POZNALA Rodoljuba z dežele pač. vana, "oČ.ana" ta "klima" ljubljanska! "Pnedjamska". I/ juthlk meglenih. "vnemenlk" ie mu zazdi; "Ok,dež bo,sonca nI!" Ko pa jutno s Ivin v dan pneldč. j as win, se malo, o zalo! Iz megle ljubljanske. pnlllje; sonce v pozdnav mu pnlslje! Danica Petrič LJUBIM TE Ko mlado jutno se, podaja zvez die milijon ugaXh In temine mno, le. v dal t sladka misel vstaja; LJUBIM TE! *** te, sonc,e. Zanke, v poldan llje, delo se, menja do polnosti dne,, iz tnudnlh. pnsl se. vzdih, iz vije,; LJUBIM TE! *** Ko mnak nazgninja knlla svoja In blagodejna noč. k počitku vabi me, v več,ennl soj ml peva du&a moja; LJUBIM TE! Danica Petrič JESENSKA MELOVIJA \J mojem sneu je min, kot neskončna snežna planjava in tlha.skonaj otožna nadost, kol bleda sonttna blel>