Poštnina plačana v gotovini iMomorskl Cena t Din Leto IV. (XI.), štev. 181 Maribor, pondeljek 11. avgusta 1930 » ^•ja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštn»m č«k. z»v. v Ljubljani it. 11.409 *'!• ni»*#čnOi prajeTian v upravi alt po pošti 10 Din, dotlavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po larifu Oglaea »prajama tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 konfi Sinaja in Praga ter ostala Evropa Jasno je bilo vnaprej, da bodo sklepi diference v Sinaji, predvsem praktični ^Ključek o carinski uniji med Jugosla-in Rumunijo, izzvali v Evropi naj- 0 '^nejSe komentarje. Poročali smo že , glasovih francoskega tiska, zato jih ne j. več ponavljali, ugotovimo samo i.sno s°dho francoskih listov, da pora! 1° sklepi prvi praktični ko- i * Briandovl Panevropl. Por?mati nas mora Predvsem, kaj je p. . na sinajske rezultate tretji kom-rePuh^nt v an*ant*’ češkoslovaška In t i a odnosno njeni reprezentanti. Če«])1 1113010 danes že izjavo predsednika Svo 0va^e v*ac*e g> Udržala, ki v l0 Je,n odgovoru na brzojavno obvesti-fl0° uspehih sinajske konference, posla-dij mu od našega ministra dr. Kumanu-Prid’ P*°udarja- da se Češkoslovaška b lužila prizadevanju Jugoslavije in junije, da se omogoči sodelovanje, J«** In prospeh Male antante. Polkrožno glasilo češkoslovaškega mlni-ra *a zunanje zadeve dr- Beneša, »Pra-t r presse«, pa je v svoji številki od 8. • v Članku »Prag und Sinaja« obširno J^Pfavljalo o sinajski konferenci in nje-r‘a Klepih. Povdarja, da »sinajski spo-Pomeni v resnici enega najvaž-JSih poskusov za uresničenje progra- ’ si ga Mala antanta zasleduje že celo vrsto let in ki je vočigled sedanjemu goto p rs^emu položaju osrednje Evrope Cvrope sploh izredno aktualen. Je to k°£ram izgradnje medsebojnih odnoša-ske držav Male antante na gospodar-j» m Polju, program, da se nova srednja taJ°Pa gospodarsko tesneje združi in DrnKiV Sv°iem okviru doprinese k rešitvi de« v’ 1(1 v en‘ a'* ol)Hkl za" DrJ • cel° Evropo«. »Mala antanta« — Sad! Jlst c5a^e — *^e s,coro ce'° SV°J° sveri 'ton^erenco v Štrbskem Plesu po-^ “la temu vprašanju in določila gotov U-1'opek, katerega prva etapa Je slnaj-blj k°nferenca. Že v Štrbskem Plesu je Dl penjeno, da morajo tam podplsa-gQ ..^^oslovaško-rumunski trgovski po-taia 8,editl jugoslovensko-rumunska po-a 0 za ^snejše gospodar- ji s)Sotle!ovanle obeh držav. Potem šele jedila nova pogajanja obeh teh agrar- 1 držav kot celote $ Češkoslovaško {(,1 betežno industrijsko državo s kon-r/! cMem gospodarske Male antante.« a dovolj jasno kažeta, v kako težki 80 1)111 oni, ki so se že veselili, da Mali s-na^ska konferenca ^.ni sinajska konferenca — razpoko v In ^ntnntl- 0liska? Dala je najbolj nedvomnen Itont. 8 tein* da jo sklicala v Varšavo lnla®r®,)co srednjeevropskih držav, ki bi|0 \ , stvu nalogo, da razširi to, kar je w—!■!!■ i i m i—iiiii m mi iiirni nr*^ Mariborska okolica in gasilstvo PO LJUBLJANSKEM KONGRESU. — SLOVANSKA ORIJENTACIJA. ŠA DRUŠTVA NEKDAJ IN DANES. — NAPREDEK V DRUŠTVIH. -KORD V STUDENCIH. — BODO Čl JUBILEJI IN SLAVNOSTI. NA- RE- Minuli so veličastni dnevi ljubljanskih gasilskih svečanosti. Ne samo iz Jugoslavije, temveč iz vsega slovanskega sveta so se zgrinjale velike množice »tihih junakov«. Tudi mariborska okolica se je z nekaterimi deputacijami udeležila prekrasnega in mogočnega trodnevncga slavja. Polni navdušenja so se naši gasilci vračali in obžalovali, da se kongresa ni udeležilo mnogo več tovarišev. Posebno važno bi bilo to za društva mariborske okolice, ki so nekdaj imela v veliki meri značaj raznarodovanja in širjenja nemštva. Saj nam je še živo v spomin agresivnost nemške politike, ki se ni sramovala napadov niti na fronti človekoljubja in pomoči bližnjemu. Nemško organizirana društva v slovenskih krajih, pro-sluli pangermanski »Feuervvehrballi«, izleti, nastopi, posebno pa slavni »Bierfe-sti« — vse to se je vršilo očitno v znamenju nemške ekspanzivnosti. Le na pa* pirju so oznanjali evangelij človekoljubja in vzajemne samopomoči, glavni cilj pa jim je bil »Drang nach Siiden«... Kdor se spominja predvojnih gasilskih prireditev v Mariboru in okolici ve, da tam za zavednega Slovenca ni bilo prostora. Izključno nemška govorica in običajno popivanje ob vsaki priliki je na žalost visoko dvignilo popularnost gasilske organizacijo, plemeniti motivi so pa bili potisnjeni daleč v ozadje... K sreči je s prevratom tudi gasilstvo pričelo hoditi nova pota. Začetne težko-če so bile tuintam neznosne, premagali so jih z lahkoto tam, kjer se je posrečilo dvigniti prapor nesebičnosti in pravega človekoljubja nad vso tradicijo stare gasilske organizacije. Danes lahko z veseljem ugotavljamo, da je — po zaslugah vrlih slovenskih organizatorjev gasilstva — tudi pri nas ideja prave humanitarnosti globoko zasidrana v ljudskih srcih, kar prepričevalno dokazujejo naša podeželska gasilna društva, ki stoje danes na nogah kot naša prava narodna vojska človekoljubja, vedno pripravljena za pomoč mestu in vasi, kmetu, delavcu in meščanu. . Ako pa so bili naši delegati (žal — maloštevilni!) ob minulem kongresu priče obnovitvi slovanske vzajemnosti, bo ta ivodilna ideja v bodoče morala gotovo najti globok odmev tudi pri nas. Slovansko čustvovanje ie dobilo izraza v trdni volji, postaviti bodoče udejstvovanje jugoslovanskega gasilstva na širšo bazo slovanske Ideologije. Kakor je Sokolstvo vtelesilo v sebi živo slovansko idejo, tako naj bo tudi gasilstvo — po vzorcu bratov Cehov — kot druga ljudska, z duhom discipline in bratstva prožeta organizacija! Besede podstarešine SKJ br. Gangla, ki jih je napisa! ob kongresi', nam kažejo pota bodočega dela. Dejstvo, da naše gasilstvo danes predstavlja najširše plasti ljudstva, nas sili, da v smislu januarskega manifesta N'j. ‘Velič. kralja še posebno cenimo to nesebično in nestrankarsko organizacijo. Prav tako smo pa tudi uverjeni, da l>o v gasilskih društvih prišlo do izraza upoštevanje pionirjev telesne in duševne moči, kar je predpogoj za vsakega »junaka človekoljubja«. Parola »Vsak Sokol -gasilec vsak gasilec-Sokol!« naj bi poglobila idejo človekoljubja, predvsem pa bi naj dvignila v naših obmejnih krajih ljubezen do domačije, - naš domovhiski čut! V mariborski okolici opažamo v zadnjih letih težnjo po čim boljšem tehni-čnem napredku gasilskih društev. S tem je ideja bratske pomoči, ohranitve imetja in življenja v ospredju. Možje in mladeniči posameznih društev kar tekmujejo pri nabiranju darov za moderne brizgalke, avtomobile itd. Tako v naši okolici danes skoro ni več društva brez več ali manj modernega gasilskega orodja. Da se misel gasilstva pri nas hvalevredno Čiri, nam dokazujejo ustanovitve neka-terih novih društev n. pr. Št. Ilj, kjer se je včeraj 10. tm. vršila revija obmejnih gasilcev. Isti dan je praznovalo svojo 401etnico društvo v Rušah — v malem Beogradu, kjer je bivšemu nemškemu pritisku tvorilo trd oreh. Danes se lepo razvija in je eno najagilnejših društev mariborske gasilske župe. O Pobrežju smo prinesli že poročilo. 15. tm. obhajajo 401etnico tudi gasilci v Pekrah. Društvo — dasi majhno — ima danes že motorno brizgalno in svoj avto. Nekdaj je bilo strogo nemško ori-jentirano, danes jc pa v slovenskih rokah. Rekord v gasilskem prizadevanju naše okolice dosegajo Studenčani, ki so si še le 1. 1921 — brez sredstev —'ustanovili močno gasilsko društvo, ki si je v kratki dobi nabavilo obsežen inventar: majhno in veliko ročno brizgalno, eno motorno brizgalno in požarni avtomobil. Razen tega ima društvo svoj dom, ki ga namerava Še povečati. 17. tm. pa bo blagoslovitev nove velike turbinske brizgalne, za katero se je pokazala potreba pri večjih požarih. Društvo je ustanovil in vodi župan g. Kaloh, ki kaže tudi kot župni tajnik mnogo volje za napredek v mariborskem okrožju. Vsekakor izreden primer vztrajnosti in požrtvovalnosti! Ker je mesto po vzornih gasilcih izredno dobro zavarovano proti požarnim nesrečam in je tudi mariborska 'okolica gasilsko dobro opremljena, nam lahko lega v srca srečna zavest varnosti; Dnevi slovanskega gasilskega kongresa v naši ožji domovini pa bodo v duše naših gasilcev brezdvomno vtisnili še misel slovanske vzajemnosti in s tem bo močno ojačeno slovansko čustvovanje nase severne meje. Ob sedemdesetletnici Josipa mešička Zažarela je zvezda... 70 let je žare:a m sedaj je prilila novih moči, da bo še žarela in obsijavala vse njegovo življenje. od začetka do konca. Rodil se je Josip 1. 1860. v Rajhsiibur-gu. Študiral je učiteljišče v Mariboru, kjer,ga je tudi dovršil. Prvo njegovo mesto so bile Pišece, nato Brežice. Zatem je bil šolski upravitelj v Globokem, nato v Sevnici nad 29 let. L. 1925. je, 62 let star — stopil v zasluženi pokoj Idealen je bi! in je še! Vzgojitelj naroda je bil m je hotel biti! Ni se uklanjal tedanjemu režimu, bil je vedno vrl Slovenec, kar je vsak čas kazal v boju s »Schul-vereinovci«, ki so vedno govorili: »Der Mešiček ist noch immer in Lichten\vald (Sevnica)!« Vedno je delal na slovanskem prosvetnem polju, poln idealizma, po'ni navdušenja, že nekdaj v veri, da bo vzklila prava domovina. Povsod so ga ljubili! V Globokem so ga izvolili za častnega občana radi mnogih zaslug. V Sevnici je bi! dolgo vrsto let predsednik Ciril-Mctodove podružnice. Dolgo let je bi' tudi predstavnik »Gospodarskega Glasnika«. Tudi šolske knjigo* je pisal: pomožne učne zemljepisne, fizične in kemijske. Kar jev storil na izvenšolskem polju, le težko napiše pero. — Mnogo je bilo, ne da sc povedati! Vedno mu je pomagala tudi njegova žena, ga Anka, vzorna žena, vzorna mati in vzorna uči-tljica. Mnogokrat bi steraj bil om-igal pod težkim delom, a je vedno obstal, brez padca je dospel na Golgoto, na katero je hodil mnogokrat v življenju. Leto za letom je minevalo, dobra dela so se kopičila vedno bolj, ž njimi pa so prihajali tudi sivi lasje in so mu spletli častit-•jivo krono starosti. Kaj je to, starosti? Njegov duh je čil, mlad, še hoče delati, čeprav mu ne bi bilo treba. Včeraj je slavil Josip svoj jubilej v krogu zveste družinice, pridnih, nadebudnih otrok in sorodnikov. Žlimo mu še en jubilej, ko bo popolnoma zadovoljen in srečen, ko bo zrl pred sabo poleg vsega drugega še svojo deco, ki še ni s študiji gotova. Bog mu naj naklone še mnogo let in ga naj ohrani tako čilega, kakor je danes! Še enkrat kličemo vrlemu iubilantu: Živijo-' Dc Mariborski in dnevni drobt% Kralj na Bledu. Včeraj dopoldne je kralj iz Beograda prispel na Bled in se nastanil v vili Su-vobor za svoj običajni poletni oddih. Spomenik Ivanu Cankarju so včeraj odkrili v njegovi rojstni Vrhniki na zelo slovesen način. Že v soboto se je vršila v Rokodelskem domu Cankarjeva akademija, včeraj pa je prispela zlasti iz Ljubljane in iz bližnjih krajev velika množica naroda se poklonit velikemu geniju. Bansko upravo je zastopal podban dr. Pirkmajer. Odkrili so najprej spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši, nato pa spomenik na Glavnem trgu. Slavnostni govor je imel pisatelj Fr. Finžgar, kratek, a v srce segajoč. Slavnosti so se udeležili tudi ameriški Slovenci, ki so na izletih v domovini, in so položili venec na Cankarjev grob pri Sv. Križu. Na spomenik pa sta bila položena tudi venca kralja in vlade. V Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju je od 1. tm. tretja skupina 160 otrok in sicer 67 brezplačnih na stroške mestne občine mariborske, 25 iz banovinskega dečjega doma v Mariboru, 14 iz dečjih domov v Ljubljani, 10 otrok iz Trsta na stroške tržaškega podpornega društva, 30 s podporo banske uprave in 14 na lastne stroške. Nadzorstvo v koloniji vodita ta mesec šolski upravitelj Viktor Grčar in njegova gospa, v oddelku v šoli pa učitelj Josip Malenšek. Zdravstveno stanje otrok je kljub slabemu vremenu povoljno. Pretekli teden je daroval deci groč;Attems ustreljenega srnjaka. Z gradnjo palače SUZOR-ja nasproti sodišča pričneta jutri ^ zjutraj tvrdki inž. Jelenec-Šlajmer ter Živic, ki ste vložili ^skupno ponudbo in katerima je bila zgradba končno — po dolgih in neprijetnih borbah — oddana. Posestno gibanje. Jakob Saurin je prodal Antonu Sporer-ju in Matildi Engelsfeld za 280.000 Din hišo.št. 10 v Erjavčevi ulici. Himen. V soboto 9. tm. sta bila v mariborski stolni cerkvi poročena gdč. Leniča Čuček,. -učiteljica v Prekmurju, in g. inž. Slavko Prebevšek iz Maribora. Bilo srečno! Na naslov Mestnega avtobus podjetja. Menda se je že pripetilo avtobusom vseh naših mestnih prog, da so bili med svojo redno turo dirigirani naenkrat za eno ali dve vožnji na otok, ker je občinstvo čakala na Glavnem trgu ter prometa ni zmogel v to določeni voz. Kakor pa je to vse lepo in prav, da se ustreže občinstvu od strani podjetja, tako pa ni ne lepo in tudi ne prav, da se to zgodi na konto drugega občinstva, ki čaka pri Veliki kavarni, da bi se odpeljalo, kamor je namenjeno in ki mora tudi računati s časom. Že parkrat je prišlo pri Veliki kavarni do ogorčenih protestov in upravičenega zabavljanja vsled tega. Podjetje naj ob takih prilikah dirigira rezervne voze, ne pa onih iz prog. — Ob tržnih dnevih, zlasti če je še slabo vreme, je dopoldne avtobus na progi 2 tako prenapolnjen, da ne zmaguje prometa. To se je videlo posebno preteklo soboto. Ali bi podjetje v takih slučajih ne moglo vsaj za par ur dati v promet še rezervni voz, ali pa določiti za take dneve v času največjega prometa za to progo večji voz? Posnetki slovesne otvoritve »Počitniškega doma kraljice Marije« pri Sv. Martinu na Pohorju dne 3. tm. so razstavljeni v trgovini Zlate Brišnik v Slovenski ulici. Poročila sta se včeraj 10. tm. v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. Tone Lazar, šolski upravitelj v Sv. Martinu pri Vurberku, in gdč. Katin-ka Robnikova, učiteljica ravnotam, hčerka znanega veleposestnika p. d. Čandra iz Lobnice pri Rušah. Bilo srečno! Čegavo je kolo? Pri Brandhofu (Studenci) so včeraj po-kolo brez blatnikov, brez številke in poldne, otroci v nekem grmovju našli brez znamke. Kolo je bilo najbrže od sobote na nedeljo ukradeno in ga je tat ali pustil, ko je videl, da je malovredno, ali pa si ga je hranil. Kolo je shranjeno sedai na orožniški postaji v Studencih. Borza dela. Od 3. do 9. avgusta je pri borzi dela v Mariboru iskalo dela 172 moških in 4° žer.sk, tedaj 220 ogel; 99 službenih mest je Jilo prostih, 4 osebe so odpotoval da iščejo delo, 91 jih je bilo izbrisanih iz evidence, koncem tedna pa jih je ostalo šc 626 v evidenci. — Od 1. januarja do 9. avgusta je dela iskalo 3331 moških in 1701 žensk, 3770 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 1480 moških i® 1220 žensk, odpotovalo jih je 284, odpadlo pa 1422. Zagoneten slučaj. Zasebnica Ivana Vračko, rojena šnfl' deri v Tvorniški ulici 24, je že dva drt pogrešala svojega 231etnega nezakonske' ga sina Frana Šnuderla, ki je po nekeifl prepiru — neznanokam izginil. Dobila pa je včeraj zjutraj anonimno dopisnico sledeče vsebine: »Gospa Šnuderl! FH™ 8. Vlil. 1930. Naznanim Vam, da je Vas Franc danes ob 10. uri ponoči skočil v mosta v vodu. Jaz sem se učil sa njim6 pri Kiffmannu. On je meni rekel, da ne* ma dela in nič nema; napravil je neka. doma in zato mu je žal bilo in je skoči' z ledrato tašno v vodo... Niso ga *e van vlekli in ne znajo še, gde bo-« " Dopisnica je brez podpisa in datirana * 8. VIII. ter oddana, po poštnem pečatu soditi — na Pragerskem. Dopistlica i* izročena policiji. Seveda je za enkra mogoče samo sumiti, da je fant izvrs1-samomor, ker je tudi verjetno, da eventuelno hotel zbrisati za seboj vsako sled. S policije. Na ričet je bil sprejet poslednjih 24 J11 samo neki Stanko P. zaradi razgrajanj*' — Prijave, ki jih je bilo tudi samo Pe‘! govore o telesni poškodbi, , neplačan* voznini, karambolu in prestopkih avto* mobilskih predpisov. O slaboumnem fantu Tonetu Volčjaku, čigar mati živi v M*' riboru, smo že svoječasno poročali, se spušča v širni svet in prihaja v sv’01 nevračunljivosti vedno v konflikte 1 oblastvi. Nazadnje je pobegnil 23let!1 fant že meseca februarja od svoje mate‘ re in krenil v neznano smer. Te dni P5 je prejela mati od nesrečnega sina por°' čilo, da ga imajo v policijskih zaporih v Virovitici, kjer se jc zaradi svoje živčnjj bolezni gotovo zopet kaj pregrešil Pr0 predpisom. Fant je za delo nesposoben m se je svojedobno potikal celo po Fr311' ciji in Italiji. Karambol na Ruški cesti. Včeraj popoldne sta vozila po Ru™ cesti drug proti drugemu študenški mf' sar Fran Kučer z enovprežnim vozoffl »j pa trgovski zastopnik Avstrijec Šmid 1 motociklom. V kritičnem trenutku sta $e znašla oba na isti strani ceste in se J® zaletelo motorno kolo v kobilo KučerJ3, Žival je bila tako težko poškodovana. je pozneje poginila. Pa tudi motorno k°' lo se je nekaj polomilo in zahtevata se' daj oba odškodnino. Predvsem bodo rali seveda dognati, kdo je kriv nesr®' či. Ker je ena stranka inozemec, so tl začasno zasegli motocikel, dokler se <* zaključi pravda. Če menjaš v gnječi denar. . Posestnica Jesenko Neža iz Slove , vasi pri Ptuju je v soboto na trgu P*°' dajala žito. Neka neznana gospa je »K tid res pila žita za Din 13 in ponudila kme’ stotak v izmenjavo. Jesenkova jo naštela Din 87.— v roke neznane g°sP ki je s stotakom, sprejetim drobižeifl žitom izginila v gnječi. Jesenkova je z devo prijavila policiji, ki išče nežna osebo. Verjetno je, da se je zgodilo ^ nenamerno in pomotoma in je da se bo neznana oseba javila sama vrnila oškodovani kmetici stotak-Dramatičen lov za kolesarskim *atoj\'c Včeraj popoldne si je neki nezt\ »izposodil« eno izmed 5 koles PrCi“ * stilno Kopriva v Kamnici in se SPU^ JS» derno proti Mariboru. Lastnik Alojz Fuks je takoj in po golem nakit« ^ zapazil beguna. Pograbil je prvo kol°^s0 mu je prišlo pod roko, ter je se z brzino spustil za tatom- Pod ZIVreZ klancem -ga je res dohitel in se besed — zaletel vanj s tako silo, 'a o0 oba padla. Lastnik kolesa je prl, eijal obračunal s tatom ter šepavo oap obe kolesi nazaj. Nova socilalistižna mesta ODPRAVA RODBINSKEGA ŽIVLJENJA V RUSIJI. Spori Poslednji to je šestnajsti kongres komunistične stranke je odobril Staljinovo »generalno linijo« ter potrdil načrt socializacije stanovanjskih zadev v zvezi sovjetskih socijalističnih republik. V zvezi s tem načrtom bodo v SSSR nadaljevali s Politiko gradnje socijalističnih mest, to je mestnih centrov, ki bodo zgrajeni na povsem drugačni podlagi nego današnja mesta, v katerih temelji vse na zasebnem stanovanju. S problemom socijalističnih mest pa je v bližnjem sorodstvu tudi problem rodbine. Moskovska »Izvestija« Pretresajo v eni poslednjih številk ta problem in opozarjajo, da bo socializacija mest osvobodila ženo od kuhinjskih Poslov in skrbi za otroke. Zato poziva list žene, naj se pripravijo za novo delo v °nih mejah, kjer so bili zaposleni doslej samo moški. V novih sovjetskih mestih ne bo več rodbinske vezi kot gospodarske edinice. Zato izgubi tudi familija smisel.za vzgojo dece in jo prevzame kolektiva. Odpadla bo tudi teritorijalna omejitev pripadnikov ene familije k enemu stanovanju, ker bosta imela mož in žena *e? vsi Člani komune samostojne sobe, otroci pa bodo stanovali na drugem koncu v posebnih prostorih. Potemtakem bo . v Rusiji najprej ukinjen zakon (brak) in rodbina v tem smislu, kakor obstojate danes v civiliziranem svetu. >-Izvestja« Povdarjajo, da v SSSR pri sklepanju za- konov ni potreba obljuba zvestobe do groba ali kakšna druga pravna jamstva in da je razvod braka vsak trenutek mo goč brez vsakršne procedure. Toda inicijatorjem novega »rodbinskega« življenja je jasno, da se ne more stari družabni red naenkrat odpraviti. Težko je pobiti stare tradicije in običaje. Zato ne bodo izvedli prevrata nasilno niti v novih socijalističnih mestih, v katerih je skupna hrana in vzgajanje otrok popolnoma zajamčeno. Pri reševanju problema nove rodbine je seveda velikega pomena vzgoja dece. V Moskvi naglašajo odločilni krogi, da morajo vcepljati otrokom novo psihologijo izkušeni socijologi in narodni gospodarji, da bo potem postala deca vneta za nov družabni red. Toda dečii domovi ne smejo postati izolirani interna ti, kakoršni so bili nekoč. Nasprotno morajo imeti prost vstop v domove starši tamošnjih otrok, kakor bodo smeli tudi otroci po mili volji obiskovati svoje roditelje. Ta novi rodbinski red se že uvaja v nekaterih sovjetskih mestih. Nove so cijalistične kolonije nastajajo okoli Dnje-prostroja, Staljingrada in Magnitog.iv-ska. V kratkem se bodo pokazali prvi rezultati poskusa, da se spremeni in preuredi ono. kar je bilo doslej največja sve tinja človeštva — rodbinsko življenje Zastrupljanje z gobami 'Tajfostvena moč« gob. - Kako se pojavlja zastrupljen je? storiti? Kaj treba hitro 2e stara ljudska medicina je pripisoma giivam }n gobam tajinstveno moč. "Znajta »čarovniški krogi«, v katerih se Pojavljajo nekatere gobe in imena posa-®eznih n. pr. »vražji goban«, spravljajo v zvezo z neprijetnimi, tajinstveni-mi silami. Kdor je imel priliko prisostvo-Vati nenadnemu nastopu zastrupljenja z gobami in videti, kako hitro se razširja, razmne, zakaj pripisujejo tem čudnim rastlinam skoraj nadnaravni učinek. Ker nastopi zastrupljenje čestokrat še-le 10—12 ur po zaužitju strupenih gob, se ^gokrat zgodi, da se zbudi pacijent Sredi noči, iz navidezno zdravega spanja, l znaki težkega obolenja, kar zviša še "°lj njegov tesnobni čut, ki s>e pojavlja karakterističen pojav pri zastruplje-!’’u z gobami. Potek takega zastrupljenja Približno sledeči: kmalu ali pa 10—12 «r.Po zavžitju strupenih gob nastopijo simptome sem že zgoraj opisal, in za strupljenje z užitnimi gobami, ki povzroča pojave, slične zastrupljenju s konzer vami. Nekateri priporočajo, da kuhajmo med gobami srebrne žlice ali čebulo, kar pa je popolnoma odveč. Najbolje se obvaru jemo zastrupljenja z gobami, ako uživa mo samo one gobe, ki jih poznamo, da so gotovo užitne in da so sveže pripravlje ne. — Plavalno tekmovanje za Juniorsko drž. prvenstvo. V Ljubljani so se včeraj v kopališču Ilirije končala juniorska tekmovanja za državno prvenstvo. Sodelovali so naši najboljši plavalci in plavalke. Zanimanje s strani publike je bilo jako veliko. Državno prvenstvo v juniorskem plavanju si je priborila sušaška Viktorija. Prvak v seniorskih in juniorskih skokih je SK Ilirija, Ljubljana; prvenstvo v \va-terpolu pa si je priboril dubroviški Jug. Doseženi so bili naslednji rezultati: 50 m prosto, juniorji: 1. Wilfan (Primorje) 29 sek.; 100 m prsno, jjuniorji: 1. Birimi-ša (Jug) 1:27.2; 100 m prosto, juniorke: 1. Zupan (Viktorija, Sušak); štafeta 3X50 m, mešano, Juniorke: 1. Viktorija, Sušak 2:08:2 (nov jugosl. rekord); 4X50, prosto, Juniori: 1. Jadran, Sušak 2:03.2; 50 m prosto, Juniorke: 1. Medanič (Viktorija) 35.8; 100 m hrbtno, Juniorji; 1. Wilfan (Primorje) 1:18.2; 100 m prsno, ,‘uniorke: 1. Prekuh (Primorje) 1:41.3; 100 m prosto, juniorji: 1. Wilfan (Prim.) 1:06.9 (nov jugt>sl. rekord); štafeta 4X50 m prosto, juniorke: 1. Viktorija 2:35.8; štafeta 3X100 m mešano, Juniorji: 1. Jadran 4:06.4; skoki seniork z deske: 1-Pretnar (Ilirija) 33.96 točke; skoki seniorjev z deske: 1. Kordelič (Ilirija) 99.74 točke. Končno stanje v waterpolu je naslednje: 1. Jug 6; 2. Jadran 3; 3. Bob 2 in 4. Viktorija 1 točko. Po končanem tekmovanju je JPS razdelil razpisane nagrade. Pokal zagrebških »Novosti« je dobila sušaška Viktorija, statueto g. Uroševiča (Beograd) za prvaka v waterpolu dubrovniški Jug. SK Ilirija statueto g. Uroševiča za prvo mesto v juniorskih skokih z deske, sušaška Viktorija pa vazo g. Freudenfelda za zmago v štafeti 4X50 m. Najboljši pla-vač Jugoslavije Wilfan je dobil krasno statueto in najboljša plavalka Jugoslavije Prekuhova pa lepo vazo. Seniorsko plavalno tekmovanje za^ državno prvenstvo bo prihodnji petek v Dubrovniku in se bo tam odločilo, kateri je najboljši plavalni klub v Jugoslaviji. nega značaja. Ako se pa v istem času še kakšna druga tekma vrši, namen sigurno ne bo dosežen! Ostale nogometne tekme. ^agreb: Hašk:Wiener Atletik Sport-klub 4:1 (3:1). Gradjanski:Wiener Šport-klub 4:1 (3:1). Bratislava: Slavija (Praga):SK Bratislava 15:1 (7:0)! Gradec: Linzer Sportklub:QAK 4:3 (4:2). Tekma za avstrijsko amatersko prvenstvo. Sturm:Hakoah 3:0 (0:0). Varšava: Austrija (Dunaj):Warta 5:3 (2:1). Frankfurt: Italija:Francija 9:0 3:0). Tekma za akademsko nogometno prvenstvo. Rio de Janeiro: Francija:Brazilija 3:2 Santiago: Čile:Meksika 3:3. Montevideo: F. C. PenerokSeverna Amerika 3:1. Lahkoatletska. V Toronto je znani tekač Williams postavil nov svetovni rekord na 100 m v, času 10.3. Stari svetovni rekord je držal Nemec Kornig z 10-5. Na akademski olimpijadi v Darmstadtu je gdč. Branmuller (Berlin) postavila nov, rekord v skakanju v višini in sicer 1.55.3 m. Na lahkoatletskem mitingu v Pragi ie tekla gdč. Dušil 800 m v času 2:57.4 Tenis. V Newyorku sta bila znana Davis-cup igralca Tilden in Lott poražena, in sicer je bil Tilden premagan od Schields-a 1:6, 2:6 in 1:6; Lott pa od Wood-a z 4'S 6:3 in 7:9. . r^i z bljuvanjem, mrzlico, veliko žejo ln z vsemi ostalimi karakterističnimi simfonij težke bolezni. Nastopijo motnje slu ha in vida. Bolnik je zelo razburjen, sko-rai kakor v deliriju, top, preplašen, v obrazu pa je izražena velika bolečina in mu ??° trpljenje. Splošno pravilo je: čim l*reje nastopijo znaki zastrupljenja, tem Ve2 je izgleda za ozdravljenje. Kako delujejo razni strupi? Strupene ki spadajo k lističastim glivam, podobne pečenki ali kukmaku, vsebujejo trup falin. Ta ima svojstvo, da raziiraja *ri in deluje slično kot kolhicin, strup P°dleska. Strup mušnice je tzv. muskarin n Povzroča vedno težko zastrupljenje ali ,e'o smrt. V Sibiriji snamejo mušnicam °zico in jih kuhajo. Te kuhane precedi-° in Ponovno kuhajo- Obaro v drugič rekuhanih mušnic uporabljajo kot opoj-*° Pijačo, ki naj bi imela svojstvo, da ja-r* delazmožnost; nastopijo pa v teku j^nega delovanja tudi močni napadi gJzzavestne besnosti. Zato uporablja to . °o homeopatija, da se z malimi dozami lenega strupa bori proti pojavom božja-1 Epilepsije). fri zastrupljenju z gobami moramo ajprej izprazniti želodec. Ako nimamo d0 bljuvne soli (Brechvveinstein), v^mo bljuvanje z milnico ali pa z v 01 rastopljeno gorčico. Razen tega da-Vr "™o vodo, vročo sedno kopelj ter lo. tGna želodec in spodnje te-bod^a treba poklicati zdravnika, ki sku^iS pr°tistrupom (Antifalin etc) po-p 1 onemogočiti delovanje strupa gob. £lti h z^struPljenju z gobami moramo lo-ttr"0* vrst zastrupljenja in sicer: za-jenie s strupenimi gobami, čigar Debelost in umrljivost Znano je, da debelost naravnost po spešuje izvestne bolezni in da so smrtni primeri pri debeluhih dosti pogostejši ne go pri suhcih. Ameriški strokovnjak v življenjskem zavarovanju Louis Dublin je napravil v tem oziru tudi zanimivo sta tistiko. Primerjal je vzroke smrti, doseženo starost umrlih in telesno težo nič manj ko 13.350 zavarovancev, ki so se dali zavarovati med leti 1887 in 1908 in ki so preminuli do leta 1921. Dublin je študiral pri posameznih boleznih, koliko ljudi normalne teže je umrlo izmed 100.000 zavarovancev, koliko izmed nad-normalno in podnormalne teže. če vzamemo število 100 smrtnih slučajev pri ljudeh normalne teže, se je pokazalo šte vilo mrtvih med suhimi zavarovanci od 99 do 108, med debelimi pa od 122 do 174, povprečno 132. Celo pri neznatni nadnormalni teži 5 do 14 odst. je na 100 ljudi prišlo 22 smrtnih primerov več. Glede bolezni pa je bilo največ povoda za smrt v obolenjih srca, zli, v možganski kapi, ker ti organi ne prenesejo prevelike maščobe. Po tuberkulozi ni bil domala noben debeluh prizadet. Tudi smrtne nesreče so zadele po večini debele ljudi. Nogometne tekme za pokal SK Ilirije. Včeraj se je v Mariboru odigrala na železničarskem igrišču zadnja tekma za juniorski pokal, in sicer med SK Železničarjem in SK Rapidom. Zmagala je po lepi igri enajstori9a SK Železničarja v razmerju 1:0 (0:0). V Ljubljani je zmagala Svoboda nad Grafiko 6:1; Ilirija II: Korotan 3:2; Ilirija LžHermes II 5:0; Reka: Mars II 3:1; Mars I: Jadran 3:1. SK Rapid:SK Svoboda 4:1 (2:1). Na igrišču SK Rapida se je včeraj dopoldne vršila prijateljska tekma med »Rapidom« in »Svobodo«. Tekma sama ni nudila ničesar in je končala z zmago Rapida. Pri tej priliki opozarjamo Medklubski odbor LNP, da v bodoče ne dovoli tekme, ako se odigra v istem času kakšna druga tekma, n. pr. včeraj juniorska. Namen junioiskega tekmovanja je vendar propagandnega in financijel- Priuezal ljubico k plotu in legel poč ulak V Karvinu na Ostravskem se je ss nedeljo zvečer odigral dogodek, ki je razburil vse prebivalstvo. 211etnl vojak Vaclav Kubelka iz Novega Hradišta pri Pardubicah je imel razmerje s 35letno' Marijo S., ki živi ločeno od svojega moža. Prišel je domu in prosil stariše, da mu dovolijo ženitev z njo. A oni so mu to prepovedali. V nedeljo zvečer je Kubelka obiskal svojo ljubico in jo povabil na sprehod. Šla sta blizu proge. Tik pred’ prihodom vlaka je Kubelka vzel iz žepa vrv in privezal ljubico na plot, sam pa je pred njenimi očmi in vkljub njenemu o-bupnemu vpitju legel na tračnice. Lokomotiva mu je odrezala glavo. 28 milijard dinarjev škode vsled suše v Ameriki. Suša v srednjih in južnih delih Sev. Amerike neprestano traja. Prebivalstvo obupuje. Vrše se procesije in molitve. Ponekod zahtevajo ukinitev delovanja radio postaj, češ da preprečuje njih delovanje padavine in povzroča sušo. Žetve vedno bolj propadajo. Dozdaj cenijo, d£ je uničenih 400 milijonov met. stotov, v vrednosti pol milijarde dolarjev. Cene žitu silno rastejo, špekulanti izkoriščajo položaj. Vremenski poročila pa napovedujejo še nadaljno sušo. Predsednik Hoover, ki je nameraval na dopust, ostane v. Washingtonu in bo delal z vlado na omi-Ijenja krize in onemogočenja spekulacije. ,Griffon‘ motorii! najpopolnejši motorji sedanjosti. — Novost 175 cm*. 4 takti. Blockmo-tor. Hitrost 80 km na uro. J U G U D. Z O. Z. — MARIBOR, 2186 Tattenbachova ulica 14. Elektroinštalaclie, - montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga; motorjev po konkurenčni ceni. XII 50 milijonov ljudi brez dela. Mednarodni urad dela je na podlagi dobljenih podatkov ugotovil, i-a je brezposelnost letos napram lani povsod zelo narasla. Sedanje število brezposelnih ceni na 10 milijonov; s člani rodbin vred 50 milijonov. Dve tretjini odpadeta na Evropo, v kateri živi četrtin,' prebivalstva vsega sveta. 4. kongres svetovne lige za seksualno reformo js radi volitev v Nemčiji preložen na čas od 16. do 23. sept. Kongres bo na Dunaju in vlada zanj v krogih zdravnikov in pedagogov ogromno zanimanje. |Sobo In črkosllkanje, barvanje fasad Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX Prodam spalnico za eno osebo in jedilnico ter različne druge stvari. Ruška cesta 3/1, levo. 2252 Zgubila sem včeraj dne 10. avgusta na potu iz gostilne Mandel, Radvanje, do kavarne Central zlato zapestno uro. Poštenega najditelja naprošam, da odda isto proti dobri nagrhdi upravništvu »Večer-nika«. 2249_ Ročno delo sprejme dijakinja na dom. Naslov pove uprava. Radi selitve prodam pohiStvo dobro ohranjeno, iz trdega lesa in poceni. 'Vprašati v Maistrovi l . ulici 16» pritličje levo Zahvala! Čutim se dolžno, g. primariju dr. Dernovšeku povodom uspele težke ušesne operacije, katero je izvršil na moji hčerkici, kakor tudi za ljubeznivo nego, se tem potom najprisrčnejše zahvaliti. Zlata Soss - Brlinlk K. M. Capek - Cbodt Jindri Romaa- — Is češčine preval dr. Fran Bradač. 35 »Dočim to pri ženi ni golo znamenje — ampak popolna smotrenost... nosi to mož le kot golo znamenje... kot simbol svoje podrejenosti ženi,« je razlagala Jirina besedo za besedo, fascinirana po kačjem pogledu dr. Černega in komaj ovladujoč svoj jezik- »Vidite, gospodična — kolega!« se je oglasil zopet neizprosni agent provokatčr, »pri moji veri, da bi rajSi videl med nami znamenje enakosti nego vaše povišanje, morda bi potem lažje izvedel dokaz za to. Kakšna diskusija je to, če nasprotnik prikriva to, za kar prav za prav gre!« Jižina, ki je doslej žarela od sramu, je poblodela in rekla: »To so seski na moških prsih!« Kakor bi ga bilo nekaj pičilo, je poskočil Jindra Pavak. tako da se je sam prestrašil svoje nagle kretnje. III- Juulra kavalir. Odhajal je potem, že prostodušneje, ne da bi bil kdo to opazil. Vtis, ki ga je napravil Jifinin izrek na Opalko, je bil tak, da je skrila filozofka pred nprn sviie obličje na prsih gospe Putove. Jinda ie zagnal še prestrašena začudene oči Malvitie ki so vprašajoče iskate soglasja pri ostalih družicah, ki so od prve do zadnje povešale glave in se nemirno presedale, kakor bi prav zdaj opazile, da so na tri četrtine nage. To je bil splošen, nem izraz — samo v zadregi je kdo zakašljal — najmučnejše indignacije, o kateri ni bilo niti sledu, ko je Malva pripovedovala historijo o tovarnarjevi gospe. Zato pa je govoril dr. Čentf o ženi, ki je baje od grla do podkolen samo en spol. »Prosim, doktor, poprimite se druge teme!« je zakričala nanj gospa Putova. »Predlagam temo: domov!« se je odzval žalostni glas Silvin. To so bile zadnje besede, ki jih je Jindra še slišal. Odšel je v »klubovo« bajto, se preoblekel in jo mahal dalje proti precej oddaljenemu pristanu. Tu je že stalo polno ljudi; čakali so na poslednji parnik. Krasni Roletni dan je povzročil ta naval; vsakdo se je vračal domov kar najpozneje. Solnce je bilo že davno za silurskimi tvorbami nasprotnega brega in o njegovem nagibanju za griče je pričalo nekoliko projektiranih, neskončno nežnih in ostrih ravnih črt, katere so metali nekateri različni ostri skalni vrhovi s svojimi sencami na zelene poljane nad reko in celo pokrajino.., Oh, kako zelo se je jezil Jindra! Opalka je bila gnusoba pfed Gospodom, to je bilo gotovo, sicer bi bil moral Jindra priznati, da je on preveč in na nepravem mestu sramežljiv. Spomnil se je na afero, ki jo je imel nekoč pred leti s kolegi in ki mu je vselej mrzela, kadarkoli mu je prišla na misel. Izrekel je nekoč v anatomični dvorani nazor, da bi morala biti ženska trupla tako zagrnjena kakor pri operacijah na živem telesu in nagi naj bi bili samo tisti deli, ki se jih študira, dokler je truplo celotno. Takrat si je nakopal le posmeh in na-zvali so ga prenapeteža, zlasti ko je pri tem obsojal tudi znano Maxovo sliko »Anatom nad dekličjim truplom«, ki je v reprodukciji visela na steni anatomične dvorane, češ da je »nekrofilična« (kako rad bi bil preklical to besedo!). Šlo je takrat za mrtvo deklico, ki je bila zelo podobna deklici na sliki, in Jindra si je pridobil nekak časten odstop Ie s tem, da je zahtevat najskrajnejšo pieteto kot hvaležnost k nji, ki je umrla, da bi mogli študirati na nji. Seveda ni umrla zato; toda ne da se utajiti, da je usojeno vsem proletarcem, ki umrjejo v bolnici, da prinesejo to žrtev študentovskemu nožu. Jindra ni nikoli pozabil na František, odkoder izhaja. Neko razmerje je bilo med onim mrtvecem v anatomiji in tole Jifino. Gotovo je, da se je tudi nji zgodila krivica, ker jo je dr- Černy sugeriral, ker je pri njej zlorabil Sokratovo metodo, da bi jo pripravil do tega, da bi rekla, kar bi sicer sama od sebe ne bila rekla. Vsi so se igrali s slabotno Psychino lučco — njen metuljček je bil že davno odletel — Jirina naj bi jo bila prevrnila. In njene oči v trenutku, ko se je to zgodilo! Jindra jih zdaj vidi povsod, kako so gledale nanj morda le desetino sekunde, nanj najprej, preden so premerile ostale in uganile pobijajoči učinek njenega izreka, da se potem skrijejo, Ali ni bilo preveč, da je ušel? Saj vendar ni rekla neumnosti; saj to ni bilo tako nezmiselno, ne, to je celo kazalo aksijom, ki Je pričal, da ta vitka, rdeča filozofka nikakor ni neumn0 dekle. Napaka je bila samo v tem, da je prijela ostale pretirana nežnočutnost in sramežljivost, prav ko naj bi se bil obrnil frivolni ton zabave v serijpznega-In prvi, ki je zbežal, je bil on, Jindra, in kakor je v tem hipu jasno čutil, je to storil ravno -*ato, da pokazal svoj despekt. In sedaj mu je obvladate vs njegove misli in gleda v njegovo srce neodvračljiv s svojimi preplašenimi očmi. . Zadaj za reko se je oglasil vlak iz Prage v senc skalne stene, komaj viden, vozovi brez luči, prazni-toda na vsakem je bite videti velika bete lisa z velikim temnim križem. V Jindri se je zbudil memento vsega, na kar je pri Opalki za pol dneva pozabil. Toda takoj se je Opalka zopet oglasila in po na' vigaciji se bliža korporativno k pristanu, med snte' nom in veselim govorom; bilo je videti, da se ij ^ zopet vrnilo njeno običajno občutje. In čudno, najglasnejši je bil zdaj oče, ki je bil prej tako molčeč. Gotovo meni, da se je Jindra že davno odpeljal s kakm' prejšnjim parnikom. .. Samo zato se je Jindra umaknil nekoliko v ver ko, leseno, proti bregu odprto čakalnico. ,j Opalka, katere glasove je bilo mnogo prej sliS* nego v temi razpoznati njene člane, je korakala, kolikor se je zdelo, paroma; prva je bila gospa Pm . va z dr. Cernim, drugi dr. Pavdk z gospodično Jifin ‘ roko v roki kakor ostali. Skupina Opalke je bite ^n izmed poslednjih in se je priklopila k ostalim, ki drle z mostiča postajališču parnika. . . Blebetavi dr. Cernjf je izrabil v svrho svojcg govora velik šopek olivovega cvetja, ki je man 'nj dišal iz gnječe pred njim, in proglasil, da ima ta vo silno rad, ker ga spominja na izvrstni sir, ki ga je 1 koč jedel v Gervaixu; sir je že tekel in sploh w ^ vonj olive v estetiki gnusno odlično mesto, kar naj gospodična Jifina kot estetka zapomni. Gospa Putova ga je prekinite, rekoč, da ne spa on, strašilo, na prvo mesto; vzete je Jižlno paT^\re jo zavesila Cernemu, sama pa je popadla lakt J t starejšega in Izjavite, da pojdeta ona dva naprej atleta, da je zdaj konec besed in da nastopajo *in1. Res je bilo tako. r- Na levi je vzplaval kakor iz dna reke veh k nik, težko sopihajoč, kakor bi vozil proti vodi; sp kanjenimi lučcami je meril temno množico na - Izdaja Konzorc’1 »hitra« v Uubljanl; predstavnik Izdajatelja la urednik: FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETEL. Mariboru. » 3lru l V M a r 1 B 5 r tf, dne IT. Vlil. WS Vzorec 119 Din 229.— Vzorec 153 Din 229.— Vzorec 944 Din 229.— Vzorec 961 Din 229.— VESELJE IZPREHODA Vam doprinesejo krasni in udobni čevlji. , — Predlagamo Vam zadnje novosti. Vzorec 927 Din 269,— Najnovejši modeli, dovršen izdelek, Izbran materijal, pri tem pa nizke cene so odlika naših proizvodov. Vzorec 965 Din 269.- Krasna oblika, odgovarjajoča barva jih store za harmonično dopolnilo Vaše sezonske obleke. Preglejte bogato Izbiro naših prodajalnic, preskusite njih udobnost, odločite se! Smo Vam na uslugo! Vzorec 322 Din 269.- Vzorec 637 Din 269.-