Poštnina platana o ectoopfl m Cena Din 1— Vlcirmsluarfii Steo. 151 V Hublianl, e. |uU|l 336 leto 1. Abesinija se kljub vsem razočaranjem pripravlja na odpor - Neguš se vrne z letalom v domovino Izdani smo bili za varnost Evrope Ženeva, 6. julija. Cesar Haile Selasi je sinoči ob 22.50 odpotoval z expresom v London. S cesarjem je odšel tudi dr. Martin, abesinski poslanik v Londonu in ras Kasa. Ras Našibu bo zapustil Ženevo danes ali jutri. Pri cesarjevem odhodu sc je na postaji zbralo le malo ljudi, ker je Ženeva že dobila druge senzacije in ker je jasno, da je usoda Abesinije že zapečatena. Vse do zadnjega je neguš kazal veliko delavnost in se je silno zanimal za vse, kar se je zgodilo v Ženevi. Sprejel ni nobenih časopisnih dopisnikov, čeprav so ga oblegali, da bi jim povedal kaj o svojih načrtih. Bil je ves čas v velikih skrbeh glede tega, kako bo ZN odločila zaradi Abesinije. Upal je, da bo le zmagalo pravično stališče in da bo ZN Italijo obsodila ter Abesiniji dovolila posojilo za obrambo. Toda dogodki so pokazali drugače. Abesinija in neguš 6ta dobila zadoščenja in pravice. Zato je bil cesar pri odhodu videti zelo razočaran, vrh tega pa utrujen. Na postaji je izjavil samo to. da želi videti samo svoje otroke, katere je pustil v Londonu. Načrt za svoje bodoče delo pa bo naredil pozneje. London, 6. julija, o. Emanuel Abraham, tajnik abesinskega poslaništva v Londonu, je na sestanku borilcev za mir izjavil, da so vsi prebivalci v Abesiniji edini v tem, da se bodo uprli sovražniku takoj, ko se neha deževna doba. Abesinsko ljudstvo ve. da se mu je zgodila krivica in ne bo nikdar priznavalo dejstva, da je tujec s silo pregnal njegovega vladarja in vzel abesinskemu narodu svobodo. Vsi Abesinci se bodo borili do zadnjega moža, kakor so se borili do zdaj. Kot svojo največjo nalego smatrajo, da sovražnika preženo iz svoje svete zemlje. Kdor bo sovražnika podpiral in se ne bo hotel bojevati proti njemu, ta ni vreden svojega imena. Ne zahtevamo od nobene države, da bi njeni vojaki prelivali kri za našo domovino in za našo nedodvisnost. To bi bilo preveč in bi ne bilo dostojno, če bi kaj takega zahtevali. Vse kar želimo od Evrope in od ZN je, da nam daste nekaj de- narja, da si kupimo orožja in štrliva. Vse ostalo bodo naredili abesinski bojevniki. Izdani smo bili za navidezno varnost Evrope. Abesinija je postala žrtev te varnosti. Toda niti uničenje starodavnega in miroljubnega abesinskega ljudstva ne bo moglo pregnati in razbliniti strašila grozne vojske, ki pošastno leži nad Evropo in nad svetom. Iz tega govora je razvidno, da so vodilni abe- sinski krogi sedaj dejansko spoznali, da od Evrope nimajo ničesar več pričakovati. Neguševo zadrževano vedenje in njegove redke izjave, pa pričajo o tem, da cesar še daleč ne misli na to, da bi pustil Abesinijo v nemar, marveč da bo poskusil vse, da dobi v Evropi ali kje drugje kaj posojila za nabavo orožja in za nadaljevanje odpora proti Italijanom. Če sc bo cesar vrnil v Abesinijo, jiotem pravijo, da ga bo peljal tja znani angleški letalski rekorder Mollison. Francoski list o zadnjem zboru Zveze narodov: Komedija z Abesinijo - končana Pariz, 6. julija. AA. Ves francoski tisk se bavi z izrednim zasedanjem Zveze narodov v Ženevi in je glede na konec tega zasedanja precej j>otrt. Mnogo listov črnogledo presoja bodočnost mednarodne ustanove v Ženevi. Tako ugotavlja »Figaro«, da je Van Zeeland zaključil zasedanje z besedami, v katerih je izrazil ves svoj optimizem glede bodočnosti Društva narodov. Težko pa da mu je kdo verjel že spričo dogodkov, ki smo jih doživeli zadnje dni. Vsi resni politični krogi so si ilnncs na jasnem, da bi abesinsko vprašanje nikoli ne povzročilo tolikšne varnosti za evropski mir, če bi Zveze narodov splošno ne bilo. »Matin« pravi, da se je zaključilo neprijetno izredno zasedanje DN, na katerem so mnogi delovali na to, da povzročijo čini več težav. Nervoznost v vrstah delegatov je tokrat dosegla vrhunec. — V Ženevi je zavladalo ozračje, kakršnega nihče ne pomni. Včeraj je ves dan prevladoval vtis, da bi zadostovala tudi najmanjša stvar za zelo hude mednarodno politične spore. »Journal« ugotavlja, da je bila včerajšnja seja zelo v škodo moralnemu ugledu Zveze narodov. . Nikoli se niso tako jasno jioknzale napake vse na- * držav, prave, ki jo menda zares drži j>okonci samo njen jx>slovnik. Govorniki so se morali včeraj posluževati zavitih besednih iger, da so mogli vendarle prignati do konca nečedno kupčijo. Videle so se politične akrobacije najbednejše sorte. »Petit Parisien« pa ugotavlja, da je bila napaka storjena že 10. oktobra preteklega leta, ko so se uvedle sankcije. Zveza narodov je plačala to svojo napako le z nekaj ur izredno mučnih razprav. Odškodnina je bila še sorazmerno majhna. Kljub vsej nervoznosti, ki je zavladala včeraj v Ženevi, pa se Zveza narodov vendar lahko nadeja boljše bodočnosti. Preteklost je sedaj končana. Ko bodo ukinjene 6ankcije, ne bo ostalo ničesar več od žalostnega sjx>ra, ki je nekaj časa docela onemogočil sodelovanje miroljubnih sil. »Temj»s« pa z nekim zadoščenjem ugotavlja, da je abesinska zadeva končno vendarle končana. To se je zgodilo v največjo korist Zveze narodov. Sedaj bo treba postaviti obveznosti članic -Zveze narodov za obrambo napadene države na novo osnovo. S tega vidika bo eeptembrsko zasedanje Zveze narodov kapitalnega pomena. Tedaj bo padla končna odločitev o tem, ali je mogoče sploh preprečiti vojno s skupnim nastopom miroljubnih Nova bolgarska vlada za zbližanje z nami Sofija, 6. julija. Že snoči se je vršila prva seja rekonstruirane vlade Georgija Kjoseivanova, katero tvorijo: predsednik vlade in zun. minister Kjoseivanov; notranji minister Ivan Krasnovski, šef glavne kontrole; pravosodni minister Andjel Karadjozov, predsednik kasacijskega sodišča; prosvetni minister prof. Dimttar Mišajkov; minister vojske general Lukov; finančni minister Karil Gunev; trgovinski minister Dimitar Velev; kmetijski minister Rade Vasiljev, ravnatelj Kmečke banke; prometni minister Todor Kožuharov; gradbeni minister Ganev; Po seji je bila objavljena naslednja izjava: Vlada, ki ji je njegovo Nj. Vel. kralj blagovolil danes poveriti upravo državo, bo v zunanjepolitičnem pogledu neomajno nadaljevala politiko prejšnje vlade: Zvestoba Zvozi narodov, zbližanje i Jugoslavijo, mir, sporazum in prisrčno sodelovanje s sosedi ter prijateljski odnosi z vsemi državami. Za notranjo politiko vlade ostane kot program zgodovinski manifest Nj. Vel. kralja z dne 21. aprila preteklega leta. Pri izpolnjevanju tega programa bo vlada zastavila vse svoje sile in vsa mogoča sredstva, da oživi gospodarsko življenje v državi, da zmanjša bremena in jiomaga gospodarsko slabotnejšim slojem. Vlada se je odločila, da v čim krajšem času popolnoma normalizira stanje v državi. Nadalje- vala bo delo dosedanjega kabineta, da se pripravijo pogoji za pritegnitev naroda k upravi države. Zato bo vlada v drugi polovici meseca oktobra t. 1. izvedla svobodne volitve v zakonodajno skupščino. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, se bodo volitve bolgarske jjoslanske zbornice vršile 18. oktobra. Zaenkrat še ni znano, po kakšnem volilnem sistemu 6e bodo te volitve vršile. Pogajanja med Avsftrijo in Nemčijo Dunaj, 6. julija. AA. Vesti o pogajanjih med Avstrijo in Nemčijo, odnosno med kancelarjem dr. Schuschniggom in nemškim jjoslanikom v. Pape-nom se sedaj tudi uradno potrjujejo. Razgovori o normalizaciji avstrijsko-nemških odnošajev se vodijo že mesec dni. Avstrijski uradni krogi pa nočejo dati nikakih podrobnih informacij o teh razgovorih, nego naglašajo le, da se razvijajo zelo povoljno, in da bo v danem primeru mogoče doseči povoljne rezultate. Avstrija brzpogojno zahteva, da Nemčija prizna njeno neodvisnost in da se v bodoče v nobenem primeru ne vmešava v avstrijske notranjepolitične zadeve. Na derugi strani bi bila Avstrija pripravljena pristati na jomemb-ne gospodarske koncesije v korist Nemcem. Rim, 6. julija. AA. Stefani poroča: Maršal Ba-doglio bo v teku prihodnjega meseca končal svojo knjigo o vojni med Italijo in Abesinijo. Knjiga bo izšla septembra z Mussolinije vem uvodom. Pod vlado „lfudske fronte" Pariz, 6. julija. AA. V Aixu en Provencu se je vršil snoči neki shod, pri katerem je prišlo do hudih neredov. Politični nasprotniki so se spopadli tudi z orožjem in je bilo 10 ljudi ranjenih. Policij-sk organi so aretirali mnogo razgrajačev. Zaradi teh incidentov so morali pozvati v Aix en Proven-ce .ečji oddelek mobilne garde, ki je prispel že zvečer in je takoj interveniral. Italijanski konzul - špijon London, 6. julija. AA. Po nekih informacijah z Malte so angleške oblasti odredile, da se nemudoma zapre dom italijanske kulture. Italijanski generalni konzul na Malti, ki je bil obtožen zaradi poskusa, da je skušal s pomočjo dveh Maltčanov dobiti informacije o britanski pomorski politiki, je moral v j>etek z Malte in se bržkone ne bo več vrnil. Lokarnskl razgovori in Italija Ženeva, 6. julija. AA. Po razgovorih med zastopniki Velike Britanije, Francije in Belgije o lo-karnskem vprašanju poročajo iz krogov teh delegacij, da je šlo za sklicanje konference lokarnskih držav, ki naj se vrši v najkrajšem času in 6icer 16. julija. Konferenca bo v Bruslju pod predsedstvom van Zcelanda, ki bo poslal tudi vabila. Če bo hotela Italija na tej konferenci sodelovati, jo bo lahko zastopal njen poslanik v Londonu Grandi, če pa bi smatrala Italija, zaradi med tem sprejete resolucije s strani skupščine Društva narodov, da ne sodeluje na konferenci lokarnskih držav, v Bruslju, glede sodelovanja pri ureditvi vprašanj o varnosti zapadnoevropskih držav, so sklenili, da za sredino tega meseca predvidena konferenca, naj ne bo sklicana, in da naj predsednik belgijske vlade ne pošlje vabil. Finske volitve Helsingfors, 6. julija. 0 doslej znanih rezultatih so pri volitvah na Finskem dobili: socialisti 83 mandatov, prej ®o jih imeli 38, poljedelci 54 mandatov, jx>prej 53, Švedi 22 poprej 21, konservativci 19 poprej 17, nacionalna paitriotična fronta 13, poprej 15, naprednjaki 8, poprej 11, mali posestniki 0, poprej 3. Zakon o obrambi Avstrije Dunaj, 6. julija Ministrski svet je na včerajšnji seji pod predsedstvom dr. Schusehnigga izbral odbor, ki naj izdela zakon o obrambi države. Odbor bo predvsem posnel zakone, ki so bili v tej smeri sprejeti v Češkoslovaški in Švici. Zakon bo tudi obsegal določbe za zločine, veleizdaje in zarote proti državi. Drobne Berlin, 6. julija. V Nemčijo je prišla delegacija bivših angleških bojevnikov, ki potuje sedaj po Nemčiji. Vodja delegacije je v svojem govoru izjavil, da so angleški bojevniki prišli 'V“"Nemčijo zato, da utrdijo prijateljstvo med nemškimi h angleškimi bojevniki. Temeljev za to prijateljstvo ni treba postavljati, ker so ti že zdavnaj postavljeni. Dunaj, 6. julija. Včeraj se je končal drugi svetovni kongres bivših židovskih bojevnikov. Kongres je sprejel več resolucij. V eni izmed, njih zahteva, da naj se vse židovske stranke, kjer obstoje , združijo v enotno fronto. Kongres je pozval vse Žide, da naj bojkotirajo narodno socialistično Nemčijo. Preustrojitev" Zveze narodov ZN prizna v septembru vse krivice London, 5. julija. Že ta teden se prične diplomatska izmenjava misli med angleško vlado in vladami angleških dominionov o reformi Društva narodov. »Suday Times«« jx>ročajo, da angleška vlada v Ženevi ni hotela podati nikake obvezne izjave o tem problemu baš zaradi tega, ker se mora prej sporazumeti z vladami dominionov. V sejitembru bo gotovo prišlo do preobrata v vprašanju o reformi Društva narodov. Bržkone bo tedaj priznana italijanska zasedba Abesinije, pa tudi mandžursko-japonsko zavzetje severho-vzhodnih kitajskih pokrajin. Italija in konec sankcij Rim, 6. julija. Ni še mogoče ničesar reči, kako bo ukinitev sankcij vplivala na Italijo in njeno sodelovanje na evrojiskem mednarodno političnem terenu. Resolucijo so listi objavili brez komentarjev. Politični krogi so jo sprejeli precej povoljno. Pri tem opozarjajo na to, da v njej ni nikake besede, spričo katere bi bila Italija ponižana. Uradni krogi pa so še zmerom rezervirani. Pri tem naglašajo le, da se italijansko stališče ne bo spremenilo, dokler ne bodo konkretno ukinjene finančne in gospodarske sankcije, ki se izvajajo že 236 dni. Poleg tega pa kažejo na sredozemski pakt, o katerem sodijo, da predstavlja prav za j>rav vojaške sankcije proti Italiji. Če hoče Evropa, da se Italija spet zbriga za njena mednarodno politična vj>raša-nja, ji mora priznati absolutno enakost z drugimi velesilami. Sredozemski pakt in križarjenje velikega angleškega brodovja po Sredozemskem morju pa docela paralizira italijansko mednarodno politično svobodo. Enakopravnost Italije postaja spričo tega iluzorna. Kar se tiče konference v Montreuxu, Italija bržkone tudi sedaj po ukinitvi sankcij nanjo ne bo poslala svoje delegacije in tudi ne bo priznala njenih zaključkov. Prizori z včerajšnjega prosvetnega dne v Št. Vidu nad Ljubljano. Dva shoda ministra Kreka v Siov. Krajini Murska Sobota, 5. julija. Slovensko Prekmurje je danes dokazalo, da je res slovensko. Bajke, ki 60 se neprestano raznašale med slovenskim narodom o prodiranju mačkovstva na Slovensko, so se danes razblinile v nii tako v Murski Soboti, kakor tudi v Lendavi. Ogromno navdušenje silnih množic, ki so po zbrale na obeh shodih, je potrdilo, da so Prekmurci Se vedno zvesto v taboru slovenskem in v taboru dr. Koroščevem. KRASEN SHOD V MURSKI SOBOTI Triumfalna pol ministra dr. Kreka po Prekmurju f?e je pričela davi s shodom v Murski Soboti. Vse mesto v zastavah in cvetju, na ulicah pa živahno, da že dolgo ne tako. Minister dr. Krek «e je pri peljal dopoldne ob 10 v Mursko Soboto v spremstvu tajnika JRZ Marka Kranjca. Pred Kmetsko posojilnico mu je ljudstvo priredilo prisrčen sprejem. Nato se je podal v sprevodu z godbo na čelu na zborovalec, ki je bilo na dvorišču hotela »Krona«. Nad 2000 ljudi, samih krepkih prekmurskih mož in fantov, je napolnilo ta prostor. Mini-eler Krek je pričel svoj govor takole: Predragi! Predvsem prihajam med vas, da vam prinesem pozdrave voditelja dr. Korošca (burni živijo vzkliki), drugič pa, da se z vami prav po domače pogovorim o vseh problemih ter da vam pojasnim razna vprašanja. Prišel sem, da se vam zahvalim za vašo vztrajnost in za vaš pogum, ki ste ga ohranili v času najhujšega preganjanja, ko ste bili zatirani, zapiranj, pretepani, pa ste vkljub temu ostali zvesti slovenskemu narodu, zvesti voditelju dr. Korošcu. Ta zvestoba in ta jeklena edinost je moč, ki jo imamo mi Slovenci in ki nam je v korist. Mi smo majhen narod, komaj nekaj nad milijon nas je, pa še ta milijon so raztrgale in razdvojile mirovne pogodbe. Ta peščica pa, ki je ostala v svoji lastni narodni državi, je dolžna, da varuje lepoto slovenske domovine, da bo mikavna za vee one, ki jo uživati ne morejo. Delati moramo. da bodo vsi Jugoslovani, Hrvatje in Srbi čutili za naše odtrgane brate isto, kar čutimo mi. Zato moramo delati takšno politiko, ki bo čim bolj zadovoljila naš narod, ki bo vzbudila ljubezen do vsega onega, kar se sploh slovensko imenuje. Zaradi tega mora vsakdo, ki je sin slovenske matere, biti pristaš enotnega slovenstva, da bo predstavljal ono gonilno moč, ki bo v skrajni sili zalegla. Zato je tudi res največji greh na narodnem telesu razbijati slovensko enotnost in razdvajanje slovenskega ljudstva, ki po svojem bistvu eno in isto čuti. V svojem govoru je nato razložil potek dogodkov pied kresno nočjo lanskega leta, razložil je vse trpljenje slovenskega naroda, vse preganjanje, zaničevanje in zapostavljanje voditeljev v petih letih prejšnjega režima. Prišlo pa je tako daleč, da se je našim voditeljem posrečilo razrušiti diktaturo. Združili smo se z vsemi dobro mislečimi strankami v državi in posrečilo se nam je, da smo uspešno končali svojo borbo. Po padcu nepriljubljenega režima smo se znašli pred težkimi nalogami. Treba je bilo ustvariti novo državno vodstvo. Voditelji so bili pozvani, da sestavijo novo vlado. Nekateri, zlasti voditelj llrvalov dr. Maček, so odklonili sodelovanje, niso hoteli prevzeti oblasti, ker niso boleli nositi nobene odgovornosti. Mi pa smo to odgovornost nase prevzeli, kajti bili ste samo dve vprašanji: ali vstopiti v vlado, ali pa dovoliti novo, hujšo diktaturo. Tretje možnosti ni bilo. Vla- da je sedaj na krmilu eno leto. V teku enega leta je težko, da bi se mogel kdo bahati s kakšnimi posebnimi uspehi. Mi ne bi hodili med vas, že bi se hoteli hvaliti. Hočemo vas prepričati, da je v itr.s dobra volja, da so med nami ljudje največjih sposobnosti. Nihče v državi v sedanjih razmerah in v sedanjem času ne bi mogel več ustvariti, kot smo ustvarili mi. Nihče ne bi mogel po petletnem opustošenju in neobdelavanju svojega posestva žeti takoj šesto leto velike plodove. Tako je vplivala n* našo državo petletna diktatura brez ljudstva in proti njegovi volji. Našli piiio prazne blagajne, na drugi strani pa obubožane davkoplačevalce. Gospodarsko življenje je v vseh petih letih popolnoma propadlo. Propadli so denarni zavodi, izginil je zaslužek, brezposelnost pa je narasla. Na teh razvalinah smo morali pričeti graditi znova. Težke dolžnosti so bile pred nami. Najprej smo morali dati narodu svobodo, da je mogel zopet svobodno zadihati. Pet let nismo smeli govoriti, da se nahajamo v krizi, da nas dušijo gospodarske razmere. Mi smo zgrabili za delo, smo v teku enega leta dosegli, da se je delamožnost in zaslužek zvišal za 40 do 100%. Skušali bodo znižati davčna bremena, predvsem zemljarino, kar smo že dvakrat storili. Iti hočemo po tej poti naprej, toda vsakdo nam mora priznati, da gospodarsko življenje ne dopušča nobenih ekokov. Polagoma je treba spraviti zavoženo ladjo v pravi tir. Gospod minister je nato govoril o delavskem domu v Murski Soboti, ki bo stal 1,200.000 Din. Poudaril je, da so imeli slovenski ministri vsa prejšnja leta možnost, da bi izposlovali velika dela v Prekmurju, pa nihče ni tega storil. Na banovinskih cestah se trošijo stotisoči dinarjev, popravljajo se ceste, postavljajo novi mostovi čez Muro in prekmurske vode, regulira se Mura. To so številke, ki gredo v milijone, ki se bodo investirale v Prekmurje. Tudi za bolnišnico so vsa pripravljalna dela in sredstva že na razpolago in ta bolnišnica bo imela 250 postelj. Sedaj pa hočem odgovoriti še na nekatera važna vprašanja: zakaj je dr. Korošec v vladi? Ali ne bi bilo bolje, da delamo v vseh okrajih politiko dr. Mačka? Propaganda dr. Mačka sega v našo hišo, zato mi je dolžnost, da povem, kaj nas vodi na naših potih. Naš interes je samo takrat zavarovan, kadar smo vsi Slovenci zbrani okrog enega programa, okrog enega voditelja. Dokler smo eno, nekaj zaležemo, če se razcepimo, nas nikjer ne bo nič. Mi smo Slovenci! Mačkovo gibanje pa je hrvatsko narodno gibanje. To je glavna točka njegovega programa. Ni ros. če vam govorijo, da Mačkovo gibanje ni izrazito hrvatsko gibanje, ampak splošno kmetsko gibanje. Mi smo slovensko narodno gibanje, zato vodimo ;ni Slovenci slovensko politiko-, Hrvati pa naj vodijo svojo hrvatsko. Za kmete pa bom te-le povedal: za slovenskega kmeta in za naše slovensko kmetsko gibanje. Po-kret izobrazbe združenih organizacij, prosvetnih društev in neštetih drugih organizacij, ki jih je tvorni slovenski duh ustvaril. V DOLNJI LENDAVI Tudi v Dolnji Lendavi je narod sprejel ministra Kreka enako navdušen, kakor v Murski Soboti. V vseh vaseh, kjer se je vozil, so visele zastave. Shod je bil na Glavnem trgu. Minister Krek je imel govor približno enake vsebine kakor v Murski Soboti. Povsod se je manifestirala neomajna zvestoba našemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Prodajalci mrhovine pred sodiifem Ptuj, 3. julija. Pred ptujskim sodiščem »ta »e zagovarjala zakonca Ak>jx in Ivana Mahorič, pocestnika v Drste-Iji, zaradi prestopka po §§ 266 tofika 3 k. x. Obtožnica ju dolži, da sta prodajala poginulo žrebe za sveže telečje meso. Imenovanima je v sredi meseca Trajnika nenadoma poginilo 2 meseca staro žrebe. Prvoobtoženec je naroteil drugoobtoženkl, da žrebe od ere, kožo pa proda, metro pa naj razkola in da svinjam. Sam pa je ir obupa odšel od doma v vinograd in ostal tamkaj 2 dni. Da bi pa prišla na svoj račun in do odškodnine, je drugo-obdolženka naložila meiso na voz in ga peljala v Ptuj, kjer je nabasala kose mesa v torbo, hodila od hiSe do hiše in prodajala mrhovino za sveže teletino po 4 do 5 Din za kg. Ker je bila cena nizka, so ljudje meso dragevolje kupovali, tako da je tekom 2 ur razprodala vso mrhovino. V domači vasi mrhovine seveda ni upala prodajati, ker je ljudotvo vedelo, da nima teletine, temveč poginulo žrebe. Nastale so govorice, ki so prišle na t*še«a tudi oblastem, ki je uvedla preiskavo in ugotovila da m j« v resnici prodajala mrhovina *a telečje meso. — Pri razpravi se je Aloj* Mahorič zagovarjal v gornjem smislu, kar so potrdile tudi priče, in je bil zaradi tega oproščen krivde in kazni. Iva-na Mahorič pa je z solzami v očeh priznala dejanje .in se zagovarjala, da se j« hotela na ta na£'n oškodovati za škodo, ki jo utrpita po žrebetu. Sodišče je upoštevalo kot olajšilno okolnost priznanje in neoporočenost obdolženke ter jo zelo milo kaznovalo. Sodba se glaisi: 180 Din denarne kr.zni, odnosno tri dni zapoTa pogojno na tri leta. Razen toga mora pačati vse stroške kazenskega porto-panja in povprečnino 100 Din. Zaradi tihotapstva mesa pa »e bosta morala zagovarjati še pred upr. oblastjo. Občinstvo pa se ponovno svari, da naj ne kupuje vtihotapljenega mesa, ki ai pregledano po eterinarju, ker sc s takim nepremišljenim naku pom me-sa lahko zastrupijo cele družine. llopskl Savi-pozor! Ljubljana, 6. julija. Včeraj popoldne okrog štirih je kopalce ob Savi vznemiril prizor, ko je zašla v deroče valove Save 15 letna deklica, ki je sicer znala plavati, toda ni bila kos deročim valovom. Ko je bila že v skrajni nevarnosti in je že izginila pod vodo, 6e je pognal za njo brezposelni ključavničar Medvešček, ki je že večkrat rešil katero življenje iz savskih valov. Tudi včerajšnji njegov pogumen nastop je imel popoln uspeh: z neverjetno korajžo in obenem s popolno duhaprisotnostjo je izvlekel iz najnevarnejšega toka onemoglo dekle in rešil s tem mlado in šele razvijajoče se življenje. Medvešček zasluži za svoje dejanje vso pohvalo, to tem bolj, ker se je v bližini nahajalo več ljudi, ki pa niso opaziti, v kako nevarnost je dekle zašlo. Medvešček pa je poznal nevaren tok in njegovo za-hrbnost ter je pazil, Se bi kdo priplaval v bližino nevarnega toka. V včerajšnjem slučaju pa je tudi dekle samo znatno pripomoglo k srečni rešitvi, ker je ohranilo v celoti svojo duhaprisotnost: ko jo je namreč voda potegnila pod gladino, je razširila roke in noge, tako da se je nekaj časa lahko še upirala. Tudi potem, ko je priplaval rešitelj do nje, se ga ni — kakor običajno v takih slučajih — obupno oklenila, marveč je pustila, da ®i jo je reševalec sam mirno naložil in odplaval z njo proti bregu. _ , Na tem mestu hočemo opozoriti kopalce na nevarnosti, ki jim pretijo na tem mestu Save, t. j. ob izlivu Gameljšce v Savo: tu je namreč Sava letos močno spremenila svoj tok. Ob obeh 6traneh glavnega deročega toka so bazeni, ki kažejo zgoraj sicer čisto mirno površje, so pa malo nižje prepredeni z vrtinci ter so radi tega na eni strani vabljivi, v resnici pa zahrbtni in zelo nevarni. Za plavače so najnevarnejše dobro vidno mejne črte med glavnim tokom in mirnejšo vodo. Tam dere voda pod stoječo vodo ter bruha na površje šele sredi mirno stoječe vode. Na tej črti kopalca tudi požira. tC pride do te črte še tako dober plavalec, prestraši navadno tudi njega, ker ga nenadno potegne vodni tok pod vodo. Ce s to nevarnostjo si- cer najprej računa, se more za njo seveda tudi uspešno pripraviti. Zato plavalec, ki struge ne pregleda naprej, m previden. Slab plavač pa te mejne črte sploh ne more zlepa preplavati. To Črto mora namreč plavalec prerezati s sunki in s krepkim plavanjem v taki smeri, da prereže mejno črlo počez. Top, ki bruha Vfudi Ljubljana, 6. julija. Ze od sobote sem proti šesti uri zvečer igra na Kongresnem trgu godba, ki Ljubljančane opominja, da je prišel na obisk že znani atlet Drago-Ijub Aleksič in Knjaževca. Lansko leto je Aleksič nastopal na več metrov visokem drogu in na njem izvajal take atrakcije, da je marsikateremu gledalcu zastajala kri. Ker pa so bili mnogi mnenia, da je v taki višini lahko počenjati take stvari, 1(0 pa je prirejalec tako oddaljen od gledalcev, sedaj atlet prireja akrobacije na dveh mizah. Prva točka je, da dvigne z zobmi poln sodček vode. z drugim pa tolče po njem. Druga to^kn je razbijanje debelega in trdega kamna na Aleksi-čevi glavi. Nato Aleksič pokaže ameriški način cepljenja drv. Njegov pomočnik mu namreč na glavi razbije desko na majhne delce. Bog ne daj, da bi se tak način uvedel pri nas, dasi je Aleksič ta način cepljenja priporočal ženam, katerih možje se vračajo zgodaj zjutraj domov. Dalje je atlet prikazal svoje mišice in njih jakost, ko je z lafknto zvil precej debel železen drog. Kot glavna točka pa je izstreljevanje živega človeka iz topa. Za to atrakcijo je Aleksič angažiral Franca Krausa. Do sedaj imajo te atrakcije le v Nemčiji, Ameriki, Španiji in pa pri nas. Aleksič najprej zbrani publiki razloži delovanje topa, potem pa v top spravi Krausa. Močan pok, in 'Kraus v lepem loku pade na pripravljeno mrežo, vstane in prav leoo hitlerjevsko pozdravi publiko. Da3i razdalja ni 12 m, kakor pravi Aleksič ,vendar ljudje z. zadovoljstvom odhajajo s Kongresnega trga. in govore o teh dveh atletih, ki si na tako težaven in nevaren način utirata pot v življenje. Gorenjski prosvetni dan v Št. Vidu ■ - — Ljubljana, H. julija. V vrsti včerajšnjih slovenskih praznikov, ki «o se vršili širom lepe in s soncem oblite Slovenije, ni zaostajal Gorenjski prosvetni dan v Sent Vidu. Ves slavnostno razpoložen in okrašen z zastavami, cvetjem in zelenjem, je Št. Vid sprejemal svoje goste, ki so prihajali z vseh strani peš, z vlaki, na kolesih, na konjih. Na predvečer je bila slavnostna uprizoritev Abramove drame >Zlatorog , včeraj pa se je že na vse zgodaj zbralo ogromno občinstva pred društvenim domom, od koder je v krasnem sprevodu krenilo na postajo Vižmarje k sprejemu gostov z. Gorenjskega. S fanfaristi ljubljanske PZ na čelu je nato krenil z Vižmarij proti zavodu sv. Stanislava krasen sprevod, v katerem so vzbujale pozornost posebno lepe narodne noše, kolesarji s svojimi okrašenimi kolesi in postavni konjeniki. Izmenoma so igrali fanfaristi ter godba »Lobnik«. V sprevodu so bili med drugimi tudi predstavniki vseh organizacij ter različni delegati z vseh strani. V okrašenem parku pred zavodom sv. Stanislava je nato g. univ. prof. dr. Lukman opravil službo božjo,. urednik g. Košiček pa je imel krasen govor o pomenu prosvetnega dela prvih slovenskih javnih delavcev. Nato je bil velik prosvetni tabor, s katerega so zborovalci poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., N j. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravne brzojavke pa ministru dr. Korošcu, nadškofu dr. Jegliču in škofu dr. Rožmanu. Med čitanjem brzojavk so zborovalci navdušeno vzklikali kraljevski dinastiji, ministru dr. Korošcu ter obema slovenskima škofoma. Nato je govoril g. Fran Erjavec, referent za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete. Njegov izklesan in plastično podan govor o Potočnikovem delovanju, je izzval val navdušenja in pritrjevanja. Nato je govoril prof. Karel Capuder, ki je v svojem temperamentnem govoru razvijal in povdarjal globoke misli o pomenu katoliške prosvete. Tudi njegov govor so zborovalci večkrat prekinjali z navdušenim pritrjevanjem ter ga po zaključku nagradili z gromovitim aplavzom. Ljudiki tabor je zaključil prof. Bajec, nakar se je zopet stvoril sprevod, ki je krenil pred meščansko šolo. Tu so se množice postavile v špalir ter pričakovale najavljeni prihod bana dr. Marka Natlačena. Pogled na čakajoče množice je bil veličasten: zastava pri zastavi, na notranji strani špalirja dolge vrste narodnih noš, med tisočglavo množico so se videli posamezni napisi, nad vsem „• so se pa zibale široke marelc gorenjskih narodnih noš. Vmes neprestano vzklikanje slovenskim voditeljem. Banu nasproti je odjezdila četa konjenikov, ki .ji je sledila skupina kolesarjev. Med čakajočimi predstavniki pa je bilo nič manj kakor 21 deputacij raznih društev. Ko je prispel ban dr. Natlačen do čakajoče množice, se je kakor val utrgalo navdušeno pozdravljanje in ban dr. Natlačen je šel skozi gost špalir narodnih noš, ki so ga pozdravljale- s svojimi svilenimi robčki tor s šopki nageljnov. Po oficielnih pozdravih je stopil na govorniško tribuno ban dr. Natlačen in spregovoril v mikrofon — govore in vso reportažo je prenašala tudi ljubljanska radio postaja — tledeče: Govor bana dr. Natlačena Gotovo se danes govori in razpravlja o maločem toliko in s tako resnostjo kakor o gospodarski krili. In naravno je to. Saj čutimo danes vsi njene neprijetne posledice. Nobenemu stanu ne pritanaša s svojimi brezobzirnimi in bolečimi udarci. Nešteto (c naših kmečkih domov, ki so še pred nekaj leti Težak boj Ljubljane e iSSC-©ii lepo uspevali in kjer je še pred kratkim vladalo blagostanje, ki se r>» danes majejo in rušijo. Koliko je trgovcev, obrtnikov« ki so jih neusmiljeni sunki sedanje krize vrgli iz ravnotežja, tako, da so vsi njihovi obupni poskusi in napori, da bi zopet vstali, zaman. In delavstvol Število brezposelnih, ki je v zadnjih letih tako strašno narastlo, nam priča o težki krizi, ki jo preživita tudi delavstvo. Pa tudi državni in samoupravni nameščenec ter inteligenčni sloji vobče bridko okušajo posledice splošnega obubožanja in zmanjšane davčne moči ljudskih mas. Nič ni čudnega, ako je pri teh razmerah nastopila med narodom potrtost in zmedenost, ako se je pojavila med ljudstvom malodušnost in če je radi tega tu in tam začelo pojemati tudi veselje do ustvarjajočega dela. Vse to so gotovo naravni pojavi. Toda zavedati se moramo, da so ti pojavi za naše gospodarske in socialne prilike škodljivi. Le preveč slišimo godrnjanja in zabavljanja, preveč je nerazpoloženja in nevolje, premalo sc zavedamo, da vodi iz sedanjih razmer v boljšo bodočnost samo pridno, smotreno^ in složno delo. Ko je naš gospodarski^ položaj najtežji, tedaj nam je dobre volje, zaupanja v svojo lastno moč, pridnega« vztrajnega in smoirenega dela najbolj treba. Ne bodimo kakor nebogUn otrok, ki si sam ne ve pomagati, pa zato samo joka in kriči! Ne pričakujmo, da nam pride pomoč kar iznenada in od kdovekod, brez našega intenzivnega truda in sodelovanja! Če kdaj, nam je danes treba veselja do ustvarjajočega dela. Toda zdi se, da zavzema danes malodušnost vse prevelik obseg. Zdi »e, da je vse preveliko število onih, ki so izgubili vero v samega sebe in ki zato iščejo opore kakor rastlina-plezalka- da bi sc mogli dvigniti. Mar ni za današnje razmere značilno, da išče toliko mladih ljudi službe pri državnih in samoupravnih uradih, da je toliko ljudi, ki bi hoteli živeti, čeprav samo beraško življenje, na račun javnosti! So to ljudje, ki so sicer po letih še mladi, a po duhu in moči svoje volje že — starci« ki bi kljub svoji mladosti že hoteli v hiralnico. J* to gotovo nezdrav pojav, ki ga je treba izlečltl s tem, da vrnemo tem ljudem vero v samega sebe i» veselje do samostojnega ustvarjajočega dela. S tega stališča je obrtna rasstava, ki jo otvar-jamo, razveseljiv dogodek. Tudi obrtnikom, ki so se potrudili, da pokažejo na tej razstavi javnosti najboljše, kar zmorejo, gospodarska kriza s svojimi udarci , ne prizanaša. Toda čim težje so razmere, v katerih moraš delati, tembolj moraš napeti svoje sile, tembolj skušati uporabiti vse tehnične pripomočke, ki tl jih nudi sedanji čas, da premagaš vse težave, da si kljub vsemu zagotoviš obstanek in napredek. S tega stališča je ta razstava veselo znamenje, znamenje zdravja, znamenje dobre volje, ki hoče kljub vsem težavam in oviram vztrajati in napredovati. Od srca čestitam prirediteljem in razstavljal-. cein, ki so na tej razstavi udeleženi, k lepim uspehom in iskreno želim, da bi institucija šentviške razstave ostala trajna in da bi mogli od leta do leta zaznamovati čim lepši napredek. Našo javnost pa opozarjam na odlične proizvode naših domačih obrtnikov, ki v ničemer ne zaostajajo za mnogo dražjimi izdelki, ki nam jih nudi inozemski trg. Podprimo plemenito prizadevanje svojega domačega obrtnika po čim višjem spopolnjenju s tem, da kupujemo samo pri domačem obrtniku! Proglašam, da je razstava s tem otvorjena. Ban dr. Natlačen si je nato v spremstvu ogledal krasno aranžirano obrtniško razstavo v meščanski šoli, na';ar je ostal še nekaj časa v fte-it Vidu ter se potem odpeljal z avtomobilom v Ve- . Belgrad, 5. julija. Danes se je »Ljubljana« predstavila prvič pre-sto?niškemu nogomeinemu občinstvu in si s svojo požrtvovalno lepo igro pridobila njegove simpatije. Tekmo so igrali na igrišču »Jugoslavije«, ker jc komisija prepovedala uporabo tribun na igrišču BSK. Vreme je bilo danes precej oblačno. Le močan veter je preprečil, da ni deževalo. Malo pred tekmo je sicer res malo padal dež, toda je že prenehal, ko se je tekma pričela. Igrišče je bilo zelo trdo, kar se je posebno pokazalo na igralcih »Ljubljane«, ki belgrajskega terena niso tako vajeni, kakor domačini. Tekma je potekala v premoči BSK-a, ki so ostro napadali vrata »Ljubljane«, toda do 34 minute drugega polčasa niso mogli ničesar doseči, ker je obramba »Ljubljane« igrala lahko rečemo brez napake. V njej sta posebno presenetila vratar Logar, ki je branil tako, kakor do danes še ni branil nihče od slovenskih vratarjev, in levi branilec Bertoncelj, ki je vedno v pravem času interveniral in se boril za dva. Logar je ostre strele Marjanoviča, Vuja-dinoviča in Božoviča iz neposredne bližine branil bodisi v padu, bodisi z odbijanjem. Občinstvo je njegove parade nagradilo z viharnim odobravanjem. Isto pohvalo je žel branilec Bertoncelj I. Krilska vrsta je igrala požrtvovalno, napaka je bila le ta, da je premalo podpirala napad. Najslabši del moštva je bil napad, v katerem je izvrstno igral samo hitri Zemljič na levem krilu, na desnem krilu pa je precej dohro zaigral tudi Bertoncelj II. Ostali pa so igrali preveč mlačno ter niso znali izkoristiti nevarnih prodorov in lepih centrov Zemljiča. — Najslabša sta bila desna zveza in halfa, oba Laha. Nekajkrat je Zemljič moral čakati, da je trio dospel do branilske črte in 'ia je mogel centrirati. Če bi ga trio spremljal in bil malo bolj hiter, bi krilo lahko preje podalo žogo na sredo in bi Ljubljani uspelo vsaj še dvakrat potresti mrežo domačih. Potek igre. Začetni udarec je imela »Ljubljana«. Toda BSK je prešel takoj v napa j, ki je končal s strelom Božoviča mimo prečke. Pri »Ljubljani« se opazi precej pomankljiva tehnika. Le težko se bori z izvrstnim BSK-om. Redki napadi naših, večinoma vsi po desnem krilu, se končujejo že v nasprotnikovi bra-nilski črti. V 15 minuti Zemljič pride prvič do žoge, zadirja proti vratpm, toda sodnik ga ustavi, češ, da je stal v ofsidu. V 17. minuti je imel Logar prvič priliko pokazati svoje znanje. Oster strel Vujadinovičev krepko stisne v rokah. KriUka vrata je preveč defenzivna, zato napad kaj hitro izgublja žogo. V 25 minuti sodnik ponovno zaustavlja sijajno kombinacijo Jež-Zemljiča zaraji ofsida, ki ga ni bilo. Občinstvo ogorčeno protestira. V 27. minuti BSK napada preko Glišoviča, ki lepo poda žogo na sredo. Moša se pripravlja na strel, toda Bertoncelj I. je hitrejši. V 28. minuti Zemljič sam prodira, dribla Radanoviča, toda ko je dospel do Glišoviča, mu je žoga zaradi silnega starta zaostala, Lepa prilika je zamujena. BSK ostro napada in v 36. minuti bi »Ljubljana« skoraj doživela prvi gol. Marijanovič je z 10 meterske daljave z roko usmeril žogo ter poslal bombo na vrata. Toda like Lašče. Na veseličnem prostoru v St. Vidu pa se je razvila prosta zabava, posebno točko pa je tvoril nastop narodnih noš, ki so prispele z vseh krajev Gorenjske. Bilo je prirejeno tudi krasno uspelo >Stehvanje< narodna igra iz Zilske doline, potem pa tekmovanje narodnih noš. Celoten gorenjski prosvetni d;\n je uspel nad v:e pričakovanje ter morejo bili Gorenjci nanj ponosni. Lo idiličnega Mariborskega otoka. 7. Zensko obrt. Žena bo obiskovalcem prikazala svoje udejstvovanje v gospodinjstvu in obrti, ki ie uspesno m koristno. 8. Pestro spominsko razstavo slik odličnega že pokojnega slovenskega umetnika, profesorja Gvaica, in krasno razstavo slik na steklo in keramiko. 9. Modno revijo, ki jo že nestrpno pričakuje zlasti nas ženski svet, saj pa bo tudi zelo zanimiva in zabavna, ker bodo modo razkazovale lepe mladenke, za razvedrilo pa bo skrbel con-refencier, gledališki igralec g. Harastovič. 10. Veliko gasilsko razstavo in gasilski kongres združen s proslavo 65-lctnice. 11. Mnoge športne prireditve in .kongrese. 12. Zanimivo razstavo proti-plinske obrambe in obrambe proti napadom iz zraka. 13. Vinsko razstavo s posknšnjo, ki bo še bolj utrdila sloves naših svetovno-znanih vin slovenskih vinogradnikov. 14. Filatelistično razstavo, združeno z borzo znamk, kar bo vsekakor veliko atrakcija letošnjega »Mariborskega tedna«. 15. 50% popust po naših železnicah in znaten Popust na zračnih progah »Aero-puta« ter na parnikih. Trgovci in obrtniki proti „Ta-Ta" v Zagrebu Zagreb, 4. julija. Še vedno ni rešeno vprašanje ustanovitve velikega trgovskega podjetja Ta-Ta v Zagrebu. Vse obrtne zbornice so se namreč izjavile proti tej ustanovitvi. Znano je, da so predstojniki tega trgovskega podjetja vzeli v najem prostore, ▼ katerih ima trgovino sedaj g. Milinov. Mesečna najemnina bi tu znašala 70.000 dinarjev. Trgovina Milinova bi se seveda morala .izseliti. Vprašanje pa je, če bo Ta-Ta mogla v Zagrebu začeti s poslovanjem, ker »o vse zainteresirane ustanove proti temu. Na seji 1. julija letos so zastopniki trgo-vinsko-industrijskih in obrtnih zbornic sklenili, da naprosijo brzojavno trgovinskega ministra, 'Ja ne dovoli, da bi se ustanovila omenjena trgovina v Zagrebu. Tudi obrtniki sami so na mnogoštevilnih skupščinah zahtevali prepoved ustanovitve te trgovine, kajti v tem primeru, če bi ta trgovina začela poslovati, bi bili močno prizadeti ravno mali trgovci in obrtniki, torej tisti, ki plačajo največ davka n na katerih tako rekoč počiva naše gospodarstvo. Poleg tega pa je važno tudi to, da ministrstvo izdaja dovoljenja za vsako trgovino, ki jo ima kje h»ko podjetje, posebej in da je zato tudi treba za dovoljenje posebej prositi. Vsi trgovski in obrtniški krogi upajo, da takega posebnega dovo-j- ,** Postavitev trgovine Ta-Ta v Zagrebu to podle ie Se nima in da ga iz gospodarskih in socialnih 0agil}OV ne t,0 dobilo. Nova železniška proga v Bosni Gozdarsko podjetje Ugar v Turbetu je prosilo Za dovoljenje graditve železniške proge ol Bugojna do Gornjega Vakufa. v zadnjih dneh je bila na delu že komisija, ki je pregledala traso in ugotovila, da ni mkakih ovir, da b,da to dovoljenje, ro pogodbi iz leta ivji, ki j0 jc podjetje »Ugar« sklenilo z državo, mora podjetje na svoje stroške zgraditi gozlno-industrilsKo ozkotirno progo s pravico javnega prometa. Leta 1951 bo postala državna. Proga bo potekala od Gomiega Vakufa po dolini reke Rame do železniške postaje istega imena n» Neretvi. Z graditvijo proge se bo pričelo še ta ®esec. V trgovini radijskih potrebščin: ‘Kakšen aparat pa želite, gospod pisatelj?« Pisatelj: »Pokažite mi aparat na kratke valove, ker imam zelo mnihno sobo.« jp. Dama: »Kako si upate spremiti mc vse do sto n o vanjo!« Spremljevalec: »No, zelo hudo bi'mi bilo, ko * vas spremil kdo drugi.« Vel Lašče, 5. julija. Velike Lašče in okolica se s pravico imenujejo »klasični kot Slovenije«. Saj ie ni točke na naši narodni zemlji, ki bi se mogla na tako mali površini postavljati s takim številom tako odličnih usmeritcljev našega narodnega življenja v prošio?t, katerih delo ne bo in ne more biti nikoli pozabljeno in ki se iih vedno znova moramo s hvaležnostjo spominjati. Eden med njimi in gotovo ne najmanjšo ie ravno slavljenec včeraijšnnga dneva, slovenske pesnik, pisatelj, literarni učitelj in zaslužni vzgojitelj vseh slovstvenih rodov, podsmreški rojak Josip Stritar. Vsi ti dnevi, posebno pa sama nedeljska proslava »o v polni meri pokazali, da je ta mož velikan postal last vsega našega naroda, tako izobraženca kakor našega nešolanega človeka, da ga je tudi narod dojel, kakor je on dojel narod, da naš človek tudi v današnjih težkih razmerah ve ceniti tako odmaknjeno in navidez brezkoristno delo, kakor ga vrši — pesnik. Velike Lašče so v zastavah. Velike Lašče so polne ponosa, ko sprciemaio drage goste in občudovalce velikega rojaka. Topiči, slavoloki tako reko čna vsak korak! In včerajšmo akademija, katere točke so tvorila sama dela našega pesnika. Nastop pevcev, velikih in malih, deklamator-jev. igralcev, predvsem pa vznesen govor gospoda jsrosvetnega inšpektorja Ivana Dolenca, vse je izzvenelo v prisrčno hvaležnost »n obenem ponosno zavest, do smo duhovni sinovi tega moža in da hočemo 1o tudi vedno ostati. Danes pa nas je godba na vsezgodaj zbudila v praznično jutro. Z jutranjim vlakom so prišli številni gostje predvsem iz Ljubljane (žaKbog jc nekoliko motila istočasna prireditev v St Vidu in razne prireditve na Dolenjskem). Odvedli smo .jih v svečanem^ sprevodu, v katerem je bilo mnogo narodnih noš in tudi nekaj stasitih konjenikov, mimo vesehčnega prostora in dalie do slavljenčeve rojstne hiše v Podsmreko. Tam se je takoj nato vrsua služba božja, ki jo je bral sin iz sosedne luse in slavljenčev daljni sorodnik. Govor Franca Terseglava Po končani sv. maš« ie stopiti na okrašeni govorniški oder tik zagrnjene spominske plošče slavnostni govornik, gospod urednik France Terseglav. Kakor zna to samo on, je v temperamentnem, in vendar tako tehtnem govoru pokazal sliko pokojnika: Ril je to mož, ki ni bil nikoli last sauno ene kulturne struje ali kakršnekoli klike, ki bi se ji udinjal brez pridržka, da bi pri tem izgubil svojo duhovno svobodo in smisel za narod kot celoto. Ko so že v njegovi dobi grozile razne nevarnosti za slovenski jezik ter se pojaviti razni predlogi za »stapljanje«, se te temu odločno uprl in se še s tem večjo ljubeznijo posvetil gojitvi te naše naj-dražje svetinje, s katero .stojimo in pademo. Z njim in njegovim delom je postal naš jezik v dobri mc- j ri to, kar je danes, zmožen, da se v njem izrazi vsaka še tako fina in visoka misel in čustvo. S tem jp neizmerno povzvdignil in okrepil narodno zav.est našega človeka,1‘"ko je že sam nekako postavil naš jezik rm višino takratnih evropskih jezikov. Bil je vse življenje in piri vsem svojem delu edino kulturni delavec, umetnik, ter je od vsega početka izpodbijal in zavračal takrat vsesplošno Večkrat smo že poročali, kako je bilo pri peto-majskih volitvah lanskega leta. Po svojih dogodkih, posebno p* po načinu, kako ao spravili JNSarji skupaj tako »sijajno zmago«, so po«tale te volitve menda unikum v zgodovini jugoslovanskih državnozborskih volitev. Danes prinašamo spomine na zanimiv primer, ki pa seveda ni osamljen, marveč je majhen drobec v nešteto sličnih primerih. V občini Križevci pri Ljutomeru je bil predsednik volilne komisije takratni in sedanji upravitelj šole v Križevcih g. Janko Belec, zapisnikar pa takratni in sedanji upravitelj banovinskega posestva v Gor. Radgoni g. Ivan Prelog. Predsednik volilne komisije g. Janko Belec je bil obenem tajnik krajevne organizacije JNS v Križevcih. Takrat je bilo v uradnem razglasu javljeno, da je bilo oddanih v celoti 359 glasov. Nam pa je slučajno prišlo v roke poročilo, ki ga je predsednik volilne komisije g. Belec poslal takoj po volitvah svoji nadrejeni strankarski instanci, to je sreskemu tajništvu JNS v Ljutomeru. V tem poročilu g. Belec navaja dejanski potek volitev in seznam vseh onih oseb, ki so res volile. V tem seznamu so torej navedeni volilci, ki so res dejansko tudi volili. Sporočil pa ie g. Belec ta imena svoji organizaciji privatno. V tem poročilu, v katerem so navedeni vsi volilci obenem, s poklici in krajem bivališča, vključno hišno številko, je navedenih točno 217 oseb (dvesto-sedemnajst). Ker je bilo uradno izkazanih 359 glasov. dejansko pa jih po trditvah samega predsednika volilne komisije g. Belca volila le 217, moremo pač brez zamere s strani JNS-arskih gospodov Hrastnik Hrastnik, 5. julija. Razmere v našem hrastniškem revirju se vedno bolj slabšajo. V mesecu juliju se bo delalo tamo dvanajst dni, to pride za prvo perijodo na teden po dva delavnika in drugo perijodo po tri delavnike na teden. Torej bo kazalo rudarjem jesti samo dvanajstkrat v mesecu juliju. Delili so nam že dvakrat belo moko, samo na kvas so gospodje pozabili. Toda danes računa jjospoda, da bo rudar lahko *jf u 6v°ie naporno delo pod zemljo, če ima ko--cek suhega kruha in isto produciral, kar oni za-ntevajo. To, kar so nam dali, je še veliko premalo, miselnost, daims \rrdnost in pomen samo politično delo, dočim dobiva umetnost svoj smisel samo kot nekako jx>magalo in popularizacija te ali one politične ideologije. Nasprotno je postavil kulturnega delavca in njegovo delo kot centralno in najvažnejše v narodovem življenju in uveljavljanju. Tudi sicer je bil in je vedno ostal idealist, najlepši primer takega človeka v najčistejšem pomenu besede. Zato se je nujno odklonil od takrat prodirajočega realizma s točno Gorkijevsko utemeljitvijo, da ni vsako podajanje m prikozavanje tako zvane resničnosti že samo kvarno. Z vso silo svojega, tu in tam prav ostrega peresa, po se je vrgel na kritiko takrat in danes tako pogubne naše narodne napake, brezmejnega »ri brezobzirnega strankarstva, preko katerega navadno ne vidimo, kaj so prav za prav prave narodne koristi-zahteve in potrebe. Naglašafl je vedno, da je tista »načelnost« navadno samo zlagana in na ta način samo priprega tej ali oni politični skupini ali cek> posameznikom. Z.animivo in nad vse poučno jc bilo njegovo stališče do takrat se pojavljajočega »jugoslovanstva«. K«kor jc bil sicer eden od prvih, ki je pri nas konkretno govoril in se zavzemal za jugoslovansko misel, (saj seje med vsemi .južnoslovanskimi narodi ravno v našem narodu utrdila najbolj in v najbolj čisti ohlikil)- jc vendar odbija], da bi mi od našega narodnega bistva, kulturne in jezikovne posebnosti odstopili tudi najmanjši drobec 1 H koncu je govornik naglasil še misel, da je sicer nu*no. da gleda razna vprašanja vsak s svojega političnega in svetovnonazorskega stališča. Vendar pa naj nas današnja proslava opozori na to, da so tudii temu postavljene neke meje, in te meje so in morajo biti: korist narodnega občestva. Nato se je dvignila zavesa in pokazal se je relipjef slavljenčev v belem kamnu. V zbranih ljudeh se je kar samo od sebe utrgalo »Slaval« Naslednji je govoril zastopnik Slovenske Matice, gospod dr. Dragotin Lončar. Nikakor niso odveč take proslave, nasprotno še premaiio poznamo svoje veliko može, ki naj nas, kakor naš pesnik, vzgajajo k čim večji umski in sploh duhovni svobodnosti in pogumnosti v dejanju. Kanonik Vole je nato sporočil pozdrave kne-zoškofa IjuMjanskega, ki je v svojem pismu prav lepo vzporedi'1 navidez tako različna si značaja in delavca kakor sta letošnja slavljenca Slomšek in Stritar kot narodna delavca. V imenu rektorja univerze sc je oddolžil s kratkimi besedami gospod univ. prof. dr. Milko Kos, za njim pa še razni zastopniki, med katerimi e posebno pozornost zbudil vodja Slovenske Straže na Kočevskem, gospod dekan Škulj,-ki je pokazal na neverjetno dejstvo, da naš živelj v tem okraju, ki je domovina tako velikih mož, živi v svoji lastni državi prav za prav nič manj ko življenje — narodne manjšine. Večina zbranih gostov in domačinov se je na-to odpravila na obširne in okusno priejene vese-liščne prostore pred gostilno »Vatikan«, kjer še vedno traja razgibana in animirana zabava. Predvsem .je zrastjo razpoloženje, ko sc jc okoli četrte ure pripeljal z avtomobilom dopoldne zadržani gospod ban, dr. Marko Natlačen. Do Rašice mu je šla naproti eda dviga vrsta kolesarjev, ki so ga v sprevodu pripeljali v trg. Ljudstvo je pozdrav-' Mo svojega bona z velikanskim navdušenjem. ugotoviti, da je volilna komisija kar tako mimogrede pripisala nič več in nič manj, kakor 142 glasov, Ali je bila ta potvorba volilnega rezultata, ali je bila to goljufija, ali pa je bilo to dejanje, ki zasluži š« kako drugo ime, o tem mi ne bomo izrekli svojega mnenja, priporočamo pa gospodom, ki ob vsaki priliki v Belgradu znajo toliko povedati o pozicijah JNS v Sloveniji, o nedotakljivosti sakro-sanktnih nacionalnih delavcev iz JNS, in tako dalje, da poročajo v svojih dolgoveznih senatskih govorih in ekspozejib na JNS skupščinah tudi take podrobnosti. Ce jim manjka v tem oziru materijala, ali pa če nimajo dovolj podatkov, smo jim mi z vsem tem vedno rade volje na razpolago. Hočemo se v naprej zavarovati proti raznim očitkom netočnega poročanja, kakor se v takih primerih vedno dogaja. Zato prinašamo faksimile Bel-čevega poročila in sicer zadnji del, s katerega je točno razvidno, da nosi zadnje ime volilca št. 217, naH?ri s^e<^* štambiljka JNS in lastnoročni podpis g. Belca. Celo poročilo pa ima šest strani in radovednežem lahko postrežemo tudi s celim poročilom. Z ozirom na to, da je tudi našemu časopisju v Knafljevi ulici mnogo ležeče na tem, da iz našega javnega političnega življenja skupno izžgemo vse nepoštenjake, smo prepričani, da bo tudi to časopisje stopilo takim ljudem na prste in da bo naše poročilo ponatisnilo. More pa objaviti faksimile celega poročila, ki ga je poslal g. Belec JNS orga- I nizaciji v Ljutomeru in je v tem primeru to poro-| čilo gospodom iz Knafljeve ulice v našem uredništvu velikodušno na razpolago. to je komaj tista drobtinica, ki je padla gospodom z mize. Mi odklanajamo vsako podporo in vsako miloščino. Zahtevamo samo pošteno delo in pošteno plačilo. Strokovna organizacija ’ govori na raznih shodih, da bi pa kdaj govorili ali na kakšnem shodu omenili. o kakšnem eksistenčnem minimumu, tega še nismo slišali od voditeljev te skupine. Zdi se, da tisti ljudje nimajo pravega zanimanja, o katerem govorijo, da bi reševali mezdne boje v korist delavcev. Dne 2. jul. je imela ta skupina v Trbovljah po dolgem času sklican shod, na katerem sta govorila Pliberšek in Arh iz Zagorja. Ker so padali med njihovimi govori medklici, so ome- V poletni vročini na strme vrhe Na nebu še gore zvezde, samotno šumi skriti slap, prav rahel pas zalenkastega sija obroblja vzhodno nebo. Dva mlada fanta, ki sta vso noč z utripajočima srcema ležala na trdem pogradu in strmela v temni strop in v nemirne, temne macesnove veje pred oknom, se tiho oblačita. S čevlji v rokah hitita po stopnicah v pritličje, majhen zaju-trek, nato pa priprave za turo: klini tiho rožljajo, karabinerji udarjajo s kratkim zvenkom. Plezalke, vrv, kladivi, kruh, sladkor, steklenica — nahrbtnik se hitro polni. Tiho stopita iz koče. Se vedno je tema, ko že hrešči grušč pod čevlji obeh zgodnjih romarjev visoko nad kočo. Pomalem se začenja svitati. Pot se dviga. Mlada fanta zavijeta vstran z ntrte in markirane steze ter kreneta po strmem, gruščnatem pobočju poševno do snežišča pod steno. Že se je naredil dan. Skoro se zasveti in oživi mračna stena, sivina zasije kakor obraz, ki se je prebudil. Sneg zabliSči,. Previdno klešejo sekači skromne stopinje v pomrzlo belino. Kratek skok preko robne poči na majhen, gruščnat prostorček. Kratek počitek — treba je sezuti kve-drovce, obuti plezalke, razviti vrv in se navezati, zatakniti karabinerje za pas in vpeti vanje nekaj klinov. Prsti so še okorni, jutranje solnce še hladno, skale se še niso ogrele. Prešeren vrisk, v katerem zatrepeta skrita struna nemirne neiivestnosti — in prvi plezalec se začenja dvigati v strme skale. Spodnji varuje, dokler prvi pleza. Nato se vlogi zamenjata. Na težkih mestih pojo klihi, šklepetajo karabinerji (okrogle zaponke s vzmetjo). Kladivo udarja. »Naprej!« Strmina raste, globina postaja negotova, omotična. Solnce pripeka. Zdaj pa zdaj rezko treskne skalica, odtam, kjer je prvi posnažil krušljivi teren. Iz globin zasmrdi po žveplu. Treba je nekoliko počitka, kje je ostala dolina, kako majhna je planinska koča! Gore na obsorju tiče v plavkastem, vročičnem čadu. Razburljiv nemir leži na vseh skalah — globina je potuhnjeni sovražnik. Naprej! Ure minevajo, da sam ne veš kako. Solnce 6e dviga. Stena ponekod že leži v senci. Popoldne se pomalem nagiba v večer. Vrh je se visoko. Treba bo poiskati pripravnega mesta za bivak (kraj za prenočitev na prostem). Ugodna prilika. Precej velika luknja v mogočnem previsu! Tla je treba nekoliko oklesati s kladivom. V strop zabijeta klin, vanj zapneta karabiner, v karabiner svetilko. Prava samotarska celica. Kmalu zagore bližnje stene in vrhovi v pravljičnih barvah: rdeče, vijoličasto, plavo, rumeno, zlato. Snežišča po izgubljenih grapah zazlate, V dolinah kuhajo pridne gospodinje večerjo. Spusti se noč z nemirnimi sanjami. Drugo jutro najde plezalca že spet pri delu v skalah. Vse dopoldne plezata. Končno se odpre pred njima vrh. Zmaga. Čustvo, ki polni prsi obeh mladih fantov, je tako silno in čisto, da bi v tem hipu od hvaležnosti objela ves svet. Malo počitka na vrhu, nato povratek v dolino. Povratek mladega, skritega zmagoslavja, zavest vrednosti, ki je niao nagradile senzacij željne množice s ploskanjem: zmaga, ki je bila priborjena v samoti, kjer sta oba udeleženca morala drug drugemu pokazali karte svojega resničnega ne igranega fantovstva. Pojdite še vi letos na gore! Ni treb«, da bi plezali, poskusite oni način izživljanja v gorah, ki vašemu temperamentu, starosti in sposobnosti odgovarja — in v nobenem primeru ne boste razočarani. Ce že ne morete drugače, ie ima morje na vas tak vpliv, da se mu ne morete za trajno odreči (k čemur vas nihče niti oddaleč ne sili), potem uredite zadevo tako: eno leto na morje, eno v gore! Morje in gorel Letos torej na vsak način na gore! Jeseni pa, ko boste delali bilanco svojega letovanja, nam boete gotovo hvaležni za nasvet, ki smo vam ga dalil (Konec) OUZD naj zida v Celju Pri zadnji c«ji celjskega mestnega sveta je finančni referent g. Prelog izjavil, da je sklep mestnega sveta celjskega, ki je bil sprejel na eni prejšnjih sej z ozirom na potrebo novih prostorov za OUZD v Celju, naletel v Ljubljani na popolno razumevanje, medtem ko so gospodje pri osrednjem uradu v Zagrebu proti takemu sklepu in tej akciji nenaklonjeni. Nova palača za OUZD v Celju ni prav nič manj potrebna, kakor justična palača. Sedanji prostori, v katerih se nahajajo uradi delavskega zavarovanja v Celju, so premajhni in svojemu namenu sploh ne odgovarjajo. V majhni hišici v Vodnikovi ulici so stisnjeni vsi potrebni prostori. Dve majhni luknji za pisarne in menda prav toliko nič večjih prostorov v ordinacijske namene na nasprotni strani glavnega vhoda. In to naj bo vse, kar nudi inštitucija delavskega zavarovanja 14.000 zavarovancem na teritoriju celjske ekspoziture OUZD. Mislimo, da bolj po mačehovsko ne more nihče odpraviti svojega pastorka, kakor je storil OUZD za svojo celjsko klijentelo. Tako prostori, kjer se nahaja uprava, kakor prostori za ordinacijo na nasprotni strani ne odgovarjajo svojemu namenu. Zboljšanje je tu absolutno potrebno in ne trpi nobenega odlašanja več. Celjski zavarovanci zahtevajo od svoje socialne institucije vsej to, da se jih bo upoštevalo prav tako, kakor se upoštevajo kraji v drugih delih banovine, ki so poleg tega po številu zavarovanih članov veliko šibkejši kakor pa Celje. Ce ima Kranj svojo palačo z vsemi potrebnimi prostori, zahteva prav isto za sebe tudi Celje. Kranj ima okrog 8000, Celje pa okrog 1-4.000 zavarovancev, torej skoraj ie enkrat toliko. Z*to velja naš klic: dovolj prostorov tako za uredništvo kakor za ambulatorij, In ti prostori naj bodo tudi dovolj veliki ter naj odgovarjajo vsem predpisom modernega socialnega zavarovanja, naj bodo ' tudi moderno opremljeni. 'i Uvidevajoč vse te velike potrebe socialnega zavarovanja v Celju, je sedanji mestni svet sprejel sklep, da rji delavskemu zavarovanju na razpolag prostor za potrebno palačo — brezplačno, toda pod pogojem, da zgradi institucija palačo le-** 1936 ali 1937! Ker se bo taka palača morala zidati nekje v središču mesta Celja, kjer so stavbne parcele zelo drage, vidimo, da je pripravljena mestna občina v ta namen žrtvovati prostor v vrednosti več stotisoč dinarjev. Vsakdo, ki ima razumevanje za velike potrebe in naloge socialnega zavarovanja, bi z veseljem zgrabil za tako ponudbo, le Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nima za to nobenega smisla, kar je z ozirom na obstoječe in žalostne razmere absolutno nerazumljiv pojav. njena gospoda prosila zborovalce, naj ne delajo medklicev, češ da 'bo lahko vsak prišel do besede na koncu shoda. Ko je bil konec sheda, nj dobil nobeden delavec besede. Ko je bM dnevni red izčrpan, je Pliberšek shod zaključil, ne da bi vprašal zborovalce, ako želi kdo besedo. Tudi hrastni&ki rudarji so bili na tem shodu v Trbovljah, ker so tudi onn hoteli govoriti in obrazložili svoj težki položaj, katerega vsalk težko prenaša in tudi bolj razume kakor Arh. Zakaj ne skličejo takega shoda še v Hrastniku, da bi mogel tudi rudar spregovoriti in povedati svoje. Nekaj, o čemer 99. Pucelj in dr. Kramer v Belgradu ne govorita t HiftrtiSl //> »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/ITL Telefon 2994 (d 29% Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ceč. Izdajatelji Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosiček. Osnove pri barvanju tkanin Znano je, da vsako teoretično znanstveno pridobitev prej ali slej skivijo v službo občestva in vsakdanjega življenja. To prav nič ne zmanjšuje pomena in vrednosti teoretičnega proučevanja. Ravno nasprotno! Znanost naj služi življenju,, ne pa zgolj saimi sebi. Samo v zvezi z življenjem se znanost preroja in osvežuje. Tudi izsledki o elektriki in atomih so padli s svojega prvotnega vzvišenega prestola v nižave vsakdanjega praktičnega življenja in že več desetletij se v raznih obrtnih podjetjih splošno poslužujejo galvanotelvnione procedure. Oglejmo si malo bliže to novo gaBvanotehnično metodo Kdor hoče kako kovinasto stvar prevleči s kako žlahtnejšo kovinsko prevleko, jo n. pr. pozlatili ali posrebnti itd., ima na razpolago več načinov. Mogoče je to storiti na kemični način, kakor postopamo pri posrebrevanju cerkvenih in drugih lestencev, ki jih enostavno prepleskamo z raztopljenim STebrom (Sehoopova metoda). Največkrat pa se zatekamo k gavanotehniki. V ta namen predmet, ki ga hočemo posrebriti, potopimo v solno raztopino drugega, v našem primeru v solno raztopino srebra. V posodo, v kateri se ta proces vrši, vpeljemo prevodnike s pozitivnim in negativnim električnim tokom. Konca teh prevodnikov, ki tičita v raztopini, se imenujeta elektrodi, in sicer pozitivni anoda, negativni pa kato-da. Katoda je navadno tisti predmet, ki ga hočemo prevleči, anoda pa tisti, s katerim to izvršimo. Pod delovanjem električnega toka se anodna kovina v raztopini razpusti, preide na katodo in se na nji oseda, tako da le-ta dobi precej debdo prevleko. Ta način je splošno zinan in upotrebljavamo ga pri pozlačevanju, posrebrevanju, poniklovamju ild. Ima pa neke nedostatke, zaradi katerih ga ni mogoče povsod uveljaviti. Ako hočemo n. pr. prevleči kak predimet liz sadre, ga moramo najprej na i»meten način spremeniti v dober prevodnik elektrike. Pogosto dosežemo to tako, da ga posujemo n. pr. z grafitom. Še večja in nepremagljiva težava pa je v tem, da raztopina kovinskih soli na nekatere predmete kvarno vpliva, ker vsebuje razne kisline. Ka,ko bi n. pr. mogli na ta način pozlatiti kak predimet iz svile, papirja aflii kože? Katodno razpraševanje Tu smo zdaj pri bistvu predmeta, kajti danes moremo vsako stvar prevleči, ne da bi jo morali potopiti v kako raztopino. Ta način je tkzv. katodno razpraševanje. In kaj je prav za prav to? Kakor že sam naziv pove ,se negativni pol ali konec negativnega prevodnika, ki tiči v nepredušno zaprti posodi, iz katere smo izsesali zrak, »razpra-ši«. Iz posode, v katero vpeljemo prevodnike stalnega električnega toka, da more prosto krožiti v njeni notranjosti, izsesamo zrak, da znaša zračni tlak komaj 0.3 do 0.2 mm stebra živega srebra. (Imejmo na uimu, da znaša -normalni zračni pritisk na zemeljski površini približno 760 mm stebra živega srebra.1) Katodo napravimo iz tiste kovine, s katero hočemo prevleči (torej ne z anodo, kakor pri navadni gavanotehniki). Nato tok spojimo in pod delovanjem napetosti 1000 do 2000 voltov začne katoda »izhlapevati«. Neznansko drobceni delčki se namreč od nje trgajo in začno z veliko silo in hitrostjo prsati po prostoru. Vsa posoda se napolni z nekakšno kovinsko meglo, ki se oseda na predmetih, ki so v nji, pa bodisi da so tudi slabi prevodniki kakor les, bombaž, svila itd. Drobci z veliko silo lete na podlogo in se je trdno primejo. Katodna kovina pa se pri tem za čuda malo troši. ZaraDobro, vzemi tedaj rešeto v rbk&^tB bo kakor nalašč delo zate.c Foto amaterji pozor! Nudimo Vfim po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 Življenje In trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija 57 Tedaj se je začel izgubljati tudi Harveyev optimizem. »Za trdno me bodo pritisnili zaradi karabinke,« je neprestano ponavljal. Zatem so poklicali Weisserja. . Ostal je dolgo časa pri seji. Ko se je vrnil, je črnogledo zmajal z glavo. Nikakor se mu ni zdelo, da bi se ta zadeva mogla kako zagladiti. Nato je prišel na vrsto Lass. Ta se je vrnil zadovoljnejši kakor prejšnja dva in je odločno trdil, da bomo potegnili komaj dve leti ali tri. Hrvey je odgovarjal, da ne more o tein biti niti besede. Bil je trdoglav, kakor zmeraj. Niti toliko ne bomo dobili. Največ 6 mesecev. Angleški konzul mu je rekel, da je ta sodba čisto navadna formalnost. Nato so poklicali Harveya, nazadnje pa mene. Na stopnicah je zazvenelo moje ime in odšel sem dol. Dvorana je bila velika in dolga. Sodni zbor je sedel na enem koncu dvorane pred okni. Bila je cela vrsta Častnikov v svečani uniformi in z odlikovanji na prsih. Sredi je sedel polkov- nik, ob njegovem boku pa po en major, kapitan in poročnik. Peljali so nje na desno do male mizice, za katero je sedel moj odvetnik, topničarski kapitan. Na levo je stal državni pravdnik, kapitan sirskega bataljona. Ko sem zagledal tega malega debeluharja, ki me je spominjal na kapitana v Bosrahu, sem se silovito razburil. Državni pravdnik je vstal in prebral obtožnico. Potem mi je zapovedal, naj pridem bližje in obstanem tik pred polkovnikom, ki je predsedoval zboru. Polkovnik je bil visok in orjaški človek, oglatih lic, navitih posivelih brkov in hladnih modrih oči. Izpraševal me je dolgo, vendar precej dobrohotno in je pri tem gledal v zapisnik. Včasih so tudi njegovi prisedniki kaj povprašali. Zdelo se je, da jih zelo zanima, kaj sem delal med svetovno vojno. Povdarjali so dejstvo, da sem služil med vojno v Franciji pri 30. Toda najbolj jih pa zanima, zakaj sem pobegnil. To je tista usodna točka. Čutim, da bo to odločilo o stopnji moje krivde. Izprašujejo me na idolgo in na široko, jaz pa odgovarjam kar najboljše morem in povdarjam, da sem se naveličal nositi težko kamenje. Ko sem se vrnil k svojemu odvetniku, sem imel priliko ugotoviti, da nisem brez prijateljev. Kot priče so poklicali tudi Rešad-beja. To je bil rjavolas Turek, ki je bil moj seržan v bitki ! pri Mesikleju. Pričal je v mojo korist in krasno pripovedoval, kako sem se hrabro bojeval ter zmeraj poslušal častnike in — na kratko — da sem se vzorno vedel. Moj odvetnik prebere potem pismo poročnika Bernona. Polkovnik ga ustavi in me vpraša: »Ali veste, da je vaš poročnik umrl v Suejdi?« Tega nisem vedel. Umrl je zaradi tifusa. Ta vest me je globoko presunila, toda bil sem ganjen po amerikansko in nisem svojih skritih čustev pokazal z nobenim zunanjim znamenjem. Vsi sodniki so me pazljivo gledali. Če bi bilo v mojih žilah vsaj nekaj kapelj latinske krvi, bi mi bilo to pomagalo. Branitelj je potem prebral pismo. Poročnik Vernon je bil mrtev, a je še onkraj groba govoril v mojo korist. Nisem razumel vsega, marveč samo kak stavek: »Clair je bil soldat remarquable, dober vojak ... Zmeraj je vršil svojo dolžnost in ne samo to, temveč še dosti več... Bil je zelo discipliniran, izredno hladnokrven v ognju... Nobene kazni za časa službe ... Vojni križ ... Njegov beg je popolnoma nerazumljiv. Gotovo mu je kaj zmešalo glavo, zato ga ni treba prestrogo soditi.« Tako je torej pisal moj poročnik. Bilo pa je tam tudi drugih pisem. Pisal je celo moj kaplar. . Dobro je, sem si mislil pri sebi ter se smejal v duši, ker sem upal na milo kazen. Tedaj pa je vstal državni pravdnik. Ko sem zaslišal prve besede njegovega govora, sem se lahko prepričal, da je bilo moje nasprotje proti debelim ljudem opravičeno. Takoj v začetku je zašel na področje, ki je bilo zame najbolj neugodno. Izpraševal se je, ali sem pobegnil v mirnem času, ali pa pred obličjem sovražnika. Če je bilo to tako, potem bi me lahko kaznovali s smrtjo. Priznaval je, da je za časa mojega bega vladal okrog Suejde mir. Toda drugje so se boji nadaljevali. Sodni zbor dobro ve, da je vojna še trajala, in to celo tukaj v samem Damasku. Moja koinpanija je sicer v resnici bila na počitku, toda to ne pomeni nič drugega, kakor da je bila v rezervi, pripravljena, da na prvo povelje pograbi orožje. Gilbert Clair je torej pobegnil pred sovražnikom. Dolžnost državnega pravdnika pa je, da pripravi vojno sodišče do tega, da se pridruži njegovemu stališču in da me kaznuje za zgled. In lako naprej ... Ko je končal svoj govor, se mi je zdelo, da sem izgubljen. Besnel sem od obupa. Za časa govorov sem imel priliko, da sem proučil obraze svojih sodnikov. Polkovnikov obraz se je spremenil, prav tako pa tudi obrazi prised-nikov. Bil sem obupen in strahovito jesen zaradi krivične in zlobne obtožbe debeluharja. Ugovarjal sem in se posluževal svoje legi-jonarske francoščine, ki je bila nepravilna, toda zelo izrazita. Kakšna vojska, sem izpravešal, ko odhajajo ljudje po drva lahko brez orožja dva kilometra daleč od stražnice. Živeli smo v miru, v najglobljem miru. Prav za prav sem tudi pobegnil. Če bi bili boji trajali, bi bil zatrdno vzdržal na svojem mestu. Ravnali so z nami nepravilno, ker so nas po tolikih bitkah uporabljali za suženjska dela. Stopil sem v legijo, da bi se bojeval, a ne da bi nosil kamenje.