Slovenski cerkveni lasopis. . U V Sabo i o II. IAs9opatia Kratki prcmisliki i z s. e v a n g e I i j a z a d v e i n d v a j s e to ne d e I j o po bi nk oš t i h. plat. 22, 15—21.) I1 arizeji so bili ncutrudcni sovražniki Jezusovi, kleri se nikoli niso naveličali, kadar jim je ena spodletela, novih zvijač izmišljevati, de bi ga saj v kaki besedi vjeli, in si ga kakorkoli bodi z pota spravili, /daj so si bili eno zmislili. Judje so rimskimi! cesarju mogli davke plačevati, to je bila velika teža za njih, ki niso nikoli drugimn kralju podložni bili. Komaj so čakali, de hi bil kdo rekel, de naj nič več ne plačujejo. To je bilo farizejem voda na njih mh>. Zmislili so si jo namreč to: Jezusa bomo prašali. kaj je sturiti, ali je cesarju dajati davek, ali ne. Če poreče, so mislili, de ni treba lega, ga bodo pred cesarjem tožili, de jc spert-nik: če bo pa rekel, de so Judje dolžni cesarja plačevati, bo skoz to Jude zoper sebe razdražil, in vso ljubezin pri njih zgubil. Zato pošljejo prednj Herodeževih služabnikov, ( Hcrodcž je hil pa prav za prav cesarjev namestnik), in ga prašajo: ..Učenik, mi vemo, de si pravičin , de za nikogar ne maraš , ter ne gledaš človeku na lice: povej nam tedej, kaj ti misliš, ali je prav cesarju davke dajati, ali ne?" — Ko bi Jezus dandanašnji posvetu hodil, bi mu farizeji prašanjc drugači dali, namreč : ali je prav cerkvi in diihovnani davke dajali, ali ne ? Če bi rekel, de je prav, bi vse hudobne ljudi razdražil: ko bi pa rekel, de ni treba, bi raz-žalil Boga in cesarja. Tako se je Jezus, naš učenik, dal skušati, de bi nam zgled dal, kako moramo skušnjave za-verniti, pa tudi zato, de nam je gnado od Boga dosegel, de bi mogli vse skušnjave, kakoršnekoli si bodi, serčno in modro premagati. Bolj nevarne, kakor nicirsiktcre skušnjave, so skušnjave, priliznjcniga in hinavskiga sveta. Zato je treba, de priliznjence in hinavce poznamo, kakor je tudi Jezus svoje skušnjavce, kakorkoli so bili hinavski in priliznjeni, poznal. — Priliz- njeni hinavci so nam neznani sovražniki, ki jih težko spoznamo, in jih imamo velikokrat za pri— jatle, kteri nam dobro hočejo, za zveste prijatle, kteri nas nikoli ne bodo zapustili: za prijatle. kterim smo hvalo dolžni. Pa kolikokrat se le prepozno spoznamo, de so bili tisti, ktere smo za prijatle imeli, naši skriti, toraj nam neznani sovražniki! Priliznjeni hinavci so naši zvijaš k i. potuhnjen i sovražniki: oni nas hvalijo, kakor farizeji Jezusa, de bi nas lozeje zapeljali: hinavsko naše misli in djanje posnemajo , de bi nas v svoje za-dergo vjeli: nam , kakor Judež Jezusu . prijaznost na znanje dajejo, de bi nas lagleje zdali iu pogu-bili. Pri t acih potuhnjenih prijatlili pae potrebujemo • au'-:i Jezusovim golob jc priprostosti iu kačje modrosti. de nas hinavci v pogubo ne zap •Ij« ; -. Priliznjeni hinavci so naši pogubi ji vi sovražniki, oni nas preslepi*, de resnico za laž in laž za resnico vzamemo: oni nas v greli napeljujejo, ker nas zvijačno prepričajo, de (o. kar nam sve-tujejo, kar nas uče, ni greh: oni nas \ večno pogubljenje zapeljujejo, ker nam pravijo, de se nam usmiljcniga Boga ni treba bati. še manj pa pekla in pogubljenja, s kterim nas le neumni duho\ni strašijo. Lepo govore o tem cerkveni uecniki. Sveti Maksim pravi: ..Kakor orli merUim truplam oči izkljujcjo, tako hinavci dušne oči človekove, ker mu spačijo pamet in duha". Sveti Auguštin govori: ..Jeziki priliznjeneov zapletajo duše v grehe: zakaj to s<' z veseljem sturi, zavolj kar se ni nikogar bati, kteri bi štrafoval, temuč se še le hvala sliši". Kardinal Hugo pravi: ..Kakor brivci pred obraz mehko namažejo in potem še le brado vzamejo, tako nas priliznjene s svojimi besedami pred v spanje zasibljc, preden nam čast. čednost in blago, de nič ne vemo kdaj vzame-. .Priliz-njenci-, pravi s. tiregor, „so kakor psi, kteri tudi hude rane svojih gospodarjev ližejo-. Zvcličar je farizeje v sramoto pripravil. ker jim je pokazal, de njih misli ve. ..Kaj me skušale, vi hinavci? Pokažite mi davkni denar-. Denarji, ktere so cesarju plačevali, so bili rimski denarji z podobo cesarjevo; denarji pa, ktere so duhovnam v tempcl dajali, so bili tempelski s podobo kadilnice. Kimci tcmpclskih dnarjev niso jemali, kakor v iempclnu rimskih ne. Ko je bil cesarjev denar (ako velik, kakor naša petiea. jih praša Jezus: »rigava je ta podoba in napis?" Oni pravijo: „ce-sarjeva". Tedej jim reče Jezus: ^ Daj te tedej cesarju, kar je cesarjeviga, in Bogu, kar je božjiga". Potepeni in osramotcni so se pobrali hinavci spred njega. Par lep nauk tudi za nas skazovati čast in pokoršino cesarju, kakor od Boga postavljenimi! poglavarju, in hvalo ia češenje Bogu, kakor nar višimu Gospod u. Postava Jezusove vere je, de so kralji, pod kterih oblastjo živ imo, namestniki božji, de je njih oblast od zgoraj, to je od Boga, in de kdor se jim vstavlja, se božji naredbi vstavlja. Kjerkoli so ljudje z vero vred tudi to resnico za-vergli in se zoper poglavarje sperli, so povsod v hude nadloge in stiske, kakor pravične kazni božje že na tem svetu padli. Kakor podoba cesarjeva na denarjih pomeni njegovo last in oblast, tako pomeni božja podoba na naši duši. de smo mi božja last in njemu v oblasti: kakor je toraj od eni' strani naša dolžnost, de kakor dobri iu zvesti podložniki narcdham in postavam dcžclskc gosposke, če le božjim zapovedim niso nasproti, se voljno podveržemo, tako iiidi svojih keršanskih dolžnost ne smemo nikoli v nemar pušati. in tako moramo eno sturiti in druziga ne opustiti. Potočnik. Prijazin list mnogo dušnih pastirjev Vernim Lavantinske škofije. *) ,1'reljubeznjjvi! nikar ne verjemite vsakimu iluhu. temuc presodite duhove, ati so i/ Hoja. zakaj veliko krivih prerokov sc je po svetu razšlo. Ti >o od svetu, in govorijo od sveta, zato jih svet posluša. !Hi smo iz Boja. K«!or Boja spozna, nas poslaša, kilor ni iz Bo^a, nas ne posluša; iz tesra spoznate duha resnice in duha zmote. 1. Jan 4, 1. •'» ti. *.Mirno tečejo v lepim vremenu vode v svojih žlebih, se v sončnih žarkih prijazno lesketajo in peljajo žegen božji po deželi: ali kadar se o deževji votle napnejo, prederejo togotni valovi vse brege in jeze, cvetoče polja in rumene žetve z bla-tam iu peškam zasujejo, ter prestrašijo ljudstva iu dežele z smertjo in pogubo. Tako so mirno -- še le preveč mirno vsi stanovi med seboj živeli, dok- I Dcsiravno je bilo v >.Slov. cerkvenim časopisu- ze veliko od nezakonstva duhovnov govorjeno, vender z veseljem ta v resnici mili in prijazni list po vsi njegovi obsedi tukej natisniti damo. in ga za poseben kine >X'asopisa - ' sercr.o zahval« spoznanij. \ ler je poprejšna nesrečna vlada duhove panala in vsako prosto razvitje človeškiga duha branila: ali zdaj ko so narodi stari jami sterli, in prirašene verige nevredne sužnosti otresli, so — kar bi nobeden mislil ne bil — skorej vsi stanovi naravne meje svojiga poklica in svojih pravic prestopili, in zmešnjav , sovraštva in preganjanjanja med nami je toliko, de marsikteri z bridkim scrcam v prihodnost gleda, boječ se, de se bojo zaveze vsih deržav razrušile, in v nesrečnim in grešnim prepiru se ljudstva vgonobile. Ali kdo bi si bil mislil. ko nam je mesca Sušea mila zarja svobode prisjala, in smo jo z vsimi drugimi stanovi tudi ml duhovni z materjo katolško cerkevjo veselo pozdravili, mislivši, de bo o sončni svitlobi prave ker-šanske svobode tudi s. katolška cerkev svoje pravice in svojo nebeško lepoto v lepim razvila, — kdo bi sftii takrat mislil, de bo hudo vreme sedaj-njih prekucij ravno nad duhovskim stanam in s. katolško cerkevjo vso svojo jezo in togoto izlilo! In vender je tako daleč prišlo! Sveta cerkev — ta prelepa roža, od Jezusa Kristusa iz nebeške dežele v solzno dolino te zemlje presajena, s. cerkev — ta presvetla luč, od Jezusa Kristusa v razsvetljenje narodov prižgana, de bi nam temo naše pameti in našiga serca razsvetila, s. cerkev — ta prijasna zvezda, od Jezusa Kristusa na visoko nebo pripeta, de bi naui zmotenim popotnikam kazala pot v zgubljeno hišo Očetovo, ta presveta cerkev bo dans kakor nepotrebna, nadležna in neusmiljena gospodinja nar bolj zaničevana in preganjana, in jezero in jezero sovražnikov z strupenim jezikam in peresam okrog nje stoji, ter jo misli v korenini zatreti. In ker s. cerkev vojaških trum in ostrih mečev nima, de bi se branila, njeni sovražniki že glasno veselje ženejo, mnogo pobožnih kristjanov pa na tihim bridko zdihuje , de se bo zdaj in zdaj mogočno zidovje rimske cerkve po-ilerlo, in s. vera se spremila k grobu. Tega se mi duhovni seer ne bojimo, in se noben bati ne sme, ker vemo, d e j e s. c e r k e v 11 a skalo zidan a, i 11 dej e vrat a peklenske z 111 a g a I e n e b o j o. Mat. 16, IS. Tudi terpljenje in preganjanje nas ne vstraši, ker vemo, de je tudi Jezus, s. cerkve vpeljavec, v tcrplcnji rojen bil, živel in umeri, de je cerkvi terplenje naprej napovedal, in de je zares po njegovih besedah s. cerkev v solzah, potu in kervi s. aposteljnov rodila, od kervi brezštevilnih marternikov zalivana rastla, brez terpljenja in preganjanja še nikoli ni bila, de je pa ravno v časih nar hujšiga preganjanja vselej nar lepši cvetela. Ali to nas je z žalostjo napolnilo, de smo morali viditi in slišati, kako so verni skoraj povsod vse zaupanje do svojih dušnih pastirjev, ja elo do svojih škofov zgubili, kako žive studence Jezusovih bi so oženjeni duhovni postarali, koliko visi penz-jone bi mogli za se in svojo rodovino dobivati? ali če bi odmcrli, komu kakor deržavi ali pa soseski bi bile vdove žene ino otroci v nadlego? Kolikokrat je treba duhovnam zdravje in živlcnje v nevarnost postaviti, ali bi z enako serčnostjo to storili, ako bi oženjeni za ženo in otroke skerbeti morali? Ali bi se bil une dni vikši Pariški škof z toliko mirnostjo med serdito ljudstvo v gotovo smcrt podal, ako bi se bila doma jokala žena ino otroci? Zakaj krivoverski oženjeni duhovni tako pogosto in tako serčno v neznane kraje mod divje narode no grejo, kakor naši diviški misijonarji? Zakaj nič ne beremo, de bi oženjeni krivoverski duhovni toliko let mod divjaki v mrazu in v vročini, v neiz-reklj ivim terplenji in pomanjkanji se trudili, kakor naši ncoženjeni misijonarji? Zakaj nič jp beremo, de bi se bili oženjeni krivoverski duhovni noter do strašnih marter in kervavc smerti med divjaki prizadevali, kakor to tolikokrat od naših neoženjenih misijonarjev beremo? Kaj porečejo ti meseni slepci, če jim sledečo prigodho povemo: ..Prod nekimi letini piše Gaumc (Goni), je Kolera v starini in novim svetu, nar vekšo stopinjo dosegla. Vsi časopisi so pripovedovali od krivoverskih duhovnov, kteri so vri, ta svoje hiše napol odpcrli, in tistim, ki so jih k bolniku njih vere klicali, odgovorili: Ali ne morem«) iti, imamo ženo in otroke, pojdite k kaiolš-kimu misijonarju. In misijonarje tekel k bolniku , in njegova čudopolua ljubeziu je več ko enkrat nar slajše plačilo prejela, — povernjenje zmoteniga otroka v naročje s. cerkve'*. Tudi tukuj se spet do-polnujojo poprej rečene besede s. apostcljna Pavla: Kdor ženo ima, skerbi zato, kar je posvet n i g a, kak o b i ž e ni d o p a d i 1, i n j e r a z-doljen, divica pa misli na to, kar je Go-s po ti o v iga. Scer desnica vediti ne sme. kar levica da, vendar prisilcni še to pristavimo: Poprašajtc vi, diviskiga stanu zanievavci! popotne rokodelce iu berače, uboge in bolnike po farah, kje še najdejo nar hitreje usiniljeniga Samaritana, ali ne med duhovnimi? Dokler se ubogi na marskatcrc vrata po-svetnih gospodov poterkati ne upajo, se mašnikam so z mira m zaupljivo približajo, od njih usmilenja in pomoči pričakovaje. Ali bi bilo to pa tudi oženje-uim duhovnam storiti mogoče, ako bi pri pičlih letnih plačilih za ženo ino otroke skerbeti imeli? — Ncoženjeni duhovni, pravijo , bi bi bili deželi nevarni ? Pojdite, vi duhovskigs stanu nesramni obrckovavci! po deželi, in poprašajtc ljudi: Po komu jo nar vet šol vpeljanih, po svetovnih gospodih ali po duhovnih? Kdo si nar več prizadeva, ljudi brati, pisati, rajtati in drugih potrebnih vednost naučiti? Kdo je nar več bukvic v ljudstva podučenjc spi- sal? Kdo nar bolj branje pripravnih bukev in novic priporoča, tudi zastonj med ljudstvo daja? Kdo otrokam za šole več veselja storiti, toliko bukvic med nje tazdeluje ? Kdo so tisti, kteri potem, ko so v mrazu ali v vročini se v praznikih in nedeljah celi dan v cerkvi trudili, po večernicah pogosto noter do večera si z otroci v šolah prizadevajo ? In zato, ker so duhovni do zdaj vse to, tiho in brez vsiga hahanja storili, se jim zdaj za plačilo z tem vra-čuje, de se obrekujejo, kakor de bi bili za ljudstva omikanjc škodljivi, za deželo pa nevarni! Kakor nekdaj tako tudi zdaj: neb val o ž no s t je sveta plačilo. (Konec na.oledjc.j Kropljenje z žognano votlo. (Dalje.) 4. Molitve, s kterimi se sol in voda zegnuje pa so te: Per žognu soli mašnik moli: -Zagovorim te stvar soli, po živim llogu. po pravim llogu. po svetim llogu, po Bogu, kteri te jo po preroku Elizcji v votlo vreči ukazal, tle bi se ozdravila nerodovitnost votle: tle postaneš sol zagovorjena v zveličanje vernih, in si vsim, ki te vzamejo, zdravje duše in telesa: in de odbeži in odstopi od Kraja, kjer boš potrošena, vsaka prikazin in hudobija ali zvijača goljufije hudičeve, in vsak hudobni duh, zaroten po njem kteri ima priti sodit žive in mcrtve in svet z ognjem. Amen. — Tvojo neizmerjeno dobroto, vsjgamogočni večni Bog, ponižno prosimo, de to stvar soli. ktero si dal v poslužbo človeškiga rotiti, blagosloviti in posvetiti hočeš po svoji ljubezni, do je vsim. ki jo vzamejo, zdravje duše in telesa, in de kar koli se z njo dotakne ali potrosi. je prosto od vse nečednosti, in vsiga napadanja duhovske hudobije. Po Kristusu Gospodu našim. Amen*. Por žegnii vode masnik moli: -Zagovorim le, stvar vode, v imenu Boga Očeta vsigamogoeniga, in v imenu Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga. Go-spotla naš iga, in v moči svetiga Ihiha, de si voda zagovorjena za odpoditi vso oblast sovražnikovo, iu de sovražnika samiga izrovati in pokončati za-moreš s svojimi nezvestimi angeli: po moči ravno tistiga Gospoda našiga Jezusa Kristusa, kteri ima priti sodit žive in mcrtve in svet z ognjem. Amen. - Bog, kteri si v zveličanje človeškiga rodu nar veči skrivnosti v bitji vode shranil: perstopi usmiljeno na naše prošnje, in ti stvari za mnogotere očišev anja perprav Ijcni , moč svojiga blagoslova vlij: de ta stvar tvoja, ki v tvoje skrivnosti služi, moč božje gnade v odganjanje hudih duhov in od-vernjenje bolezin zadobi: de kar koli v hišah ali v krajih vernikov ta voda porosi, je prosto od vse nečednosti, rešeno od vsiga zadolžcnja: de ne pre- biva tam kužin duh, ali strupena sapa; de odstopi v.sc zalazovanje nevidniga sovražnika: in če je kaj zdravju ali pokoju stanovaveov zavidniga, de po kropljenji te vode odbeži in odstopi: de je zdravje, ki ga po klicanji tvojiga imena prosimo, od vsiga nadlegovanja obvarovano. Po Kristusu Gospodu našim. Amen-. In potem, ko je sol z vodo zmešana, še maš-nik moli: -Bog, začetnik neprcmaganc moči, in kralj neprcsiljeniga kraljestva, in vedno vcličastin zmagovavec: kteri moči nasprotniga gospostva za-tareš. kteri divjost rijovečiga ncprijatla premagaš, kteri sovražne hudobije mogočno izmorcš: 'cbe, Gospod . trepeči in ponižni prosimo in molimo, de se na to stvar soli in vode dobrotljivo ozreš, jo milostvo razsvetliš, in z roso svoje ljubezni posvetiš: de kjerkoli ho kropljcna, od ondod ho po klicanji tvojiga svetiga imena vse nadlegovanje ne-čistiga duha odgnano, in strah strupene kače daleč odpodcn, in pričejost svetiga Bulia nam, ki tvojo milost prosimo, povsod blizo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu. Amenu. (Konec nasledje.) Koristnost pozimskiga časa za kme-tiske ljudi. llrevje se obletava, vreme postaja hladno, dnevi se krajšajo, noči se daljšajo — zima se blisa. Kmalo bole kmetiški ljudje v svoje izbe vgnani imeli le bolj notrajne opravila. Možaki boste kako orodje napravljali ali popravljali, platno tkali, prejo motali ali štrene vili, ženske hote predle, šivale in po nektcrih krajih pledle kite za slamnjcke. te tudi po dnevi ne boste vsi vkup, ker bojo možaki tudi v času derva napravljali, nekteri rezali slamo iu opravljali živino, ženske hote imele opraviti pred pečjo in otroci morde pojdejo v šolo, se boste zvečer sošli ter po več ur skupej sedeli, preden poj-detc spat. Zdaj bo lepa priložnost se marsikaj prid-niga in koristniga pogovoriti, se marsikaj za časno in večno srečo potrebniga naučiti, posebno pa sc bolj uterditi v keršanskih resnicah. Nikar naj noben večer ne preide, de bi se kaj lepiga ne pogovorili , zlasti keršanski nauk naj bo slednji večer na versti. Kdor je bolj podučen in prebrisan, ali de ima bukve pred seboj, naj vprašanja zastavlja, drugi mu pa odgovarjajte; tode semtertje se skakati ne sme, temuč za vcrstjo skoz keršanski nauk pojdite od perviga do zadnjiga konca, kerkeršanske resnice se ena iz druge motajo, ter se druge derže. Ob pozimskim času se tudi vsih potrebnih molitev naučite, ali se bolj v njih uterdite, ako ste jih kaj pozabili. Nič si nikar ne prijenjajte, kar se drugi nauče, se bote naučili tudi vi. Poleg ker-šanskiga nauka imate lahko tudi kake druge pa- metne in koristne kremlje od kmetijstva, rokodelstva in obertništva, tudi si lahko kakšine prigodbe pripovedujete, tode varujte se praviti kakih škodljivih čenč, vraž ali tacih povedeb, ki človeku prazen strah delajo, kako de mertvi nazaj hodijo, in kako je tu pa tu strašilo. Take pravclcc izbe-gajo in ostrašijo otroke, de jih nikoli celi čas svojiga življenja izbiti ne morejo iz misli. Ali veste, zakaj je nekteriga že stariga človeka tako strah, de si po noči iz izbe ne upa? Zato ko je v otročjih letih strašne pravelec slišal. Mi kristjanje imamo resničnih prigodeb dovclj, torej nam ni treba od njih obračati ušes ter poslušati kvant in zmišljav. De se vam ne bo dremalo, tudi vmes kakšno pesem zapojte, pa nikoli ne kakih drajn, sej imamo že veliko lepih pesem, kterili besede in napevki izbude svete občutljcjc in povzdigujejo h Bogu naše klaverno seree. Petje ima silno veliko moč v sebi, s petjem mati svoje dete v spanje zazibiljc, o človeškim petji so že zverine utihnile in se terdo-vratneži omečiti dali do solz. S petjem se naše seree požlahtni ter divjačnost prežene, torej so resnične besede slavniga nemškiga pesnika Šilerja: Wo man singt, da las s' dicli frohlich nieder, Bose Menschen haben keine Lieder. Po Slovensko: Bad ostani, kjer pojo, Hudobni pesem nimajo. Hudobnež ne bo pel, temuč potuhnjeno gledal spod čela. Tudi naš Zveličar ni petja zamctoval, v pasjonu se bere: „In so izpeli livalno pesem in šli proti oljski gori". S.Pavel tako priporoča: „Go-vorite med seboj z psalmi in hvalnimi pesmi in duhovnim petjem , pojte in prepevajte Gospodu iz svojih sere". Efež. 5, 19. Naš slovenski jezik ima mile za petje sosebno ugodne glasove, de razun laškiga jezika mende nobeden tako; torej so Slovenci že od njega dni radi prepevali, se z petjem za božjo čast vnemali, in od ptujcov zatirani si z petjem tolažili svoje žalostne serca. Spravite pa strani vse klafarško, po-hujšljivo petje, z kterim se strup nečistosti v mlade serca vliva in poželjivost budi; sej imamo že od sile veliko lepih, svetih pesem, sosebno v g. Potočnikovih in g. Dolinarjcvih hukvih; pa če bi tudi za kratik čas kako posvetno pesem zapeti hotli, jih imate v bukvah ranjciga g. Matija Ahacelna, koroških , in štajerskih nedolžnih, milih in lepih na zber. O pozimskim času tudi lahko kaj več berete, zato so nedelski in prazenški večeri, in tudi o su-prazenkih, ko nič kaj ne delate, sosebno pripravni. Lepih bukev imamo že dokaj, nar bolj pripravne za združeno branje so: zgodbe sv. pisma, življenje Svetnikov; zlate jabelka, nebeške rože, eksercicije g. Hofmana, življenja srečna pot, keršansko de- naukov— pridige svojih duhovnov zapušajo, in pri izsušenih vodnicah posvetnih modrijanov in sleparjev podučenja išejo: tim vse, duhovnim pa skoraj ničesar ne verjejo. Se bolj pa, kakor to nas je z žalostjo napolnilo, de naši in s. cerkve sovražniki toliko zoper s. cerkev, zoper njene po razsvetljenji s. Duha vpeljane naprave, posebne pa zoper di-viški stan katolški h maš ni ko v pišejo, in zraven lažejo, kar tudi veliko ljudi verje, de vse to od nas mašnikov izvira, de hočemo mi ccrkev prisiliti, de bi nas d e vi š k iga stanu odvezala, in se ženiti nam pripustila. Ravno za volj tega, ljube duše Lavantinske škofije! smo Vam to odperto pismo pisali, Vam pred živim Bog a m očitno povedati, de to niso nikoli naše m i s I i bile, tudi z d a j n i s o, i n k a k o r v b o ž j o g n a d o in p o m o č zaupamo, t u d i n i k o 1 i i n n a vekomaj ne bojo. Mi ne živimo prisiljeni v diviškim stanu, kakor naši sovražniki vpijejo, temuč po prostim sklepu, po dobrim in dolgim pre-miselku, smo si vpričo živigaBoga in svojiga škofa duhovski stan, in z njim tudi diviški stan izvolili. Povedati pa vam zdaj tudi hočemo, kaj vse ti meseni hlapci zoper diviški stan katolških mašnikov pišejo, in Vam bomo njih neumnost in zvijačo v kratkim razkrili. Nar poprej pravijo , d e j e n a š d i v i š k i s t a n prisiljen. To govorjenje pa je velika neumnost. Mla-denč mora 24 ali saj nar manj 23 let star biti, se mora skoz 4 leta v duhovski hiši za ta stan pripravljati, kjer se mu dobro in hudo duhovskiga stanu odkrito pred oči postavi, preden ga škof za mašnika posvetijo. Z štiri in dvajsetimi leti človek na truplu in duši dozori, spozna svojo znotranjo moč, pa tudi slabosti in nagnjenja svoje, on spozna, ali mu bo diviški stan deržati mogoče ali ne. Ce si tedaj v teh letih, od nobeniga siljen, sam ta stan izvoli, ali se sme reči: diviški stan duhovnov je prisiljen ? Daljej pravijo : diviški stanje z o p c r č 1 o-veško na turo. Mi pa pravimo: diviški stan ni zoper človeško naturo , ampak on je črez človeško naturo. Kdo človeško naturo bolj pozna, kakor Bog sam, kteri jo je vstvaril? Ali pa ni Jezus sam rekel, de so ne kteri z a volj nebeški ga kraljestva divice ostali, de pa vsak tih besed ne ume? Mat. 19, i2. Ali ni živel Jezus sam v diviškim stanu in njegova mati Marija? Pravijo daljej, de diviški stan prav deržati ni mogoče. Tudi mi jim odgovorimo, de iz lastne moči to ni mogoče, ravno ker je deviški stan črez človeško naturo, kakor tudi Salomon v s. pismu govori: Ker sini pa vedel, de ne morem drugač z de rži n biti, razun če bi mi bilo od Boga dano, si m stopil pred Go- spoda, in sim ga prosil. Modr. 8, 21. Dal pa bo Bog to gnado vsakimu, z enim cerkvenim uče-nikam pristavimo, kdor z ponižnim sercam zanjo prosi. Ce je deviški stan prav deržati nemogoče, prešestvanje v zakonu in nečistost zvunaj zakona tudi greh ne more biti, in krivična je šesta zapoved, od Boga po Mojzesu dana: zakaj Bog tega zapovedati ne more, kar nam storiti ni mogoče. Ce j< deviški stan prav deržati nemogoče, jc Bog kri-vičin in neusmiljen, de toliko tavžent in tavžent ljudi v takšnih okolišinah živeti pusti, ktere jim v zakon stopiti ne pripustijo. Pravijo tudi, de je diviški stan duhovnim veliko bole z in kriv. O gospodje! kako ste vender proti nam usmiljcniga serca! Ker pa moramo bolezni sami terpeti, vam tudi naš diviški stan na potu biti,ne sme. Z vsakdanjo skušnjo vam pa vendar odgovorimo, de duhovni. nune in menihi po kloštrih ravno tako zdravi in veseli živijo, in visoke starosti včakajo, kakor oženjeni po svetu. Povemo vam pa tudi, de kdor se težav diviškiga stanu nositi ne upa, naj se svobodno oženi, ali mašnik od s. cerkve žeguan nikoli ne bo. Jezus je mladenču le svetval, vse zapustiti, pa ga ni silil, Mat. 19, 2i. ravno tako govori tudi s. apostel Pavi. 1. Kor. 7 , 2b. Spet rečejo, de so neoženjeni duhovni hinavci, ker se ljudstv u kažejo, kakor de bi a n g c 1 c i bili v človeški u a t u r i, i u hip o-č utlj i ve potrebe mesa ne poznali. Tako prevzetin pa, mislimo, še nikoli nobeden mašnik ni bil. Saj se tudi diviški apostel Pavi ne sramuje obstati, de mu je želo mesa dano, ki ga vedno skuša, tako de je trikrat Boga prosil, naj mu skušnjavo vzame, de mu jc pa Bog odgovoril, de mu je za-dost k premaganju njegova guada. 5. Kor. 12, 7 —9. Toliko pa vam povemo, vi visokoučeni gospodje! de še niste ali gnade božje nikoli v sebi občutili, ali de ste zdaj od nje zapušeni, de Je-zusoviga kraljestva popolnama ne poznate, kteri nevidno z svojo vsi ga mogoč no gnado v človeškim sercu kraljuje, in de občutka nobeniga nimate od nebeškiga veselja, ktero v čistim, diviškim sercu prebiva. Nad vami se dopolnuje, kar s. apostelj Pavi govori: Meseni človek ne ume, k a r j e od duha božji g a. 1. Kor. 2, 14. Drugi prav ijo: skoz diviški s t a n s e d u-h o v c n čisto od človeške t o v a r š i j e odloči. Čudno zares! Saj ne živimo v samotah in herlogih, ampak mi živimo med ljudmi, pri ljudeh in z ljudmi , mi se radi med seboj obišemo, gremo radi v poštene tovaršije, nas tudi ljudje radi v svoje družbe povabijo in nas, hvala Bogu! tudi v našim diviškim stanu še prav radi v svojih tovaršijah imajo. Drugi spet pravijo: diviški stan ni du- h ovni m od Jezusu zapovedan. To tudi mi vemo, in ne tajimo. Naš odgovor pa je ta: od Jezusa zapovedan seer ni, vendar pa je popolnama po Jezusovi volji. Če Jezusu diviški stan posebno všeč ni. zakaj pa je sam živel v diviškim stanu? zakaj si jr divieo za mater izvolil? Zakaj je diviškiga aposteljna Janeza nar bolj ljubil? zakaj je diviški stan nad zakonskiga povzdignil? zakaj s. a postelj Janez od posebne časti govori, ktero di-viee v nebesih vživajo? Skr. raz. J4, 3—4, zakaj piše s. a postelj Pavi, de kdor se ne oženi, boljši stori? Seer res pristavi, de to ni zapoved Jezusova. ampak le njegov svet, de bi pa kdo ne mislil, de to je kakor človek govori, pristavi: Mislim pa, de tudi jaz božjiga duha imam. I. Kor. 7. 3N. 40. Če pa Jezus diviški stan posebno ljubi, od koga ga bo po veči pravici tirjal, pri komu ga rajši vidi!, kakor pri mašnikili, ktcrim je ključe nebeškiga kraljestva izročil, jih za svoje prijatle in deželnike k svoji mizi vzel, in jih za delivce postavil nebeških skrivnost? Se drugi pridigvajo. de je diviški stan še le v cd naj s tim stoletji od Papeža G regor-ja VII. duhovnim zapovedan. To pa je debela laz . ali pa popolna nevednost v cerkvenih zgodovinah. Kdor cerkvene zgodovine bere, bo najdel, de jc precej ob času apostclnov in po njih srnerti veliko duhovnov v diviškim stanu živelo, de jim je cerkev diviški stan vedno priporočala, de so pav pervih stoletjih škofje gostokrat prisiljeni bili. za-volj pomanjkanja pripravnih diviških mladenčev in možev. tudi poštene zakonske može v mašnike posvetiti. kteri so pa potem z svojimi ženami Je kakor bratje in sestre skupej živeli. Ker se je pa kmalo mladenčev zadosti najdlo, ki so radi v du-hovski stan stopili in diviški živeli, so cerkveni očetje že v Elvirskim zboru na Španskim leta 306 po Kristusovim rojstvu sklenili, de se morajo vsi mašniki, diakoni in stibdiakoni zakona zderžati, kteri pa bi ti postavi nasproti ravnali, morajo iz števila duhovnov izverženi biti. Se ojstrejši postave v tej reči je da! vesoljni Nicejski zbor v letu 325. Kavno tako govori od zderžnosti duhovnov vsili pet zborov v Kartagi in vsi zbori na Francozkim. Črez nezakonstvo duhovnov sta že tudi papeža Inoecnca 1. in Leo Veliki v petim stoletji postave dajala. Kako nevedni ali pa lažnjivi so tedaj ljudje, kteri pravijo, de je še le Gregor VII. nezakonstvo duhovnim zapovedal. ki je črez tavžent let po Kristusu žive!. To pa je .stori! veliki papež Gregor VII., de je to, kar so cerkveni zbori in papeži v poprejšnjih časih zapovedali, tudi serčno in popolnama v celi katolški cerkvi izpeljal, ker je vsim škofam prepovedal, de ne smejo več ozenjenih možev za mašnike posvetiti, in de se morajo že oženjeni maš- niki od svojih žen ločiti, kteri pa tega nočejo. za naprej nobene duhovske službe več opravljati ne smejo. O tega časa noter do današniga dne ni ka-tolška cerkev več oženjenih mašnikov imela. To je tedaj storil veliki papež Gregor VII. in ničesar dru-giga, in zato mu vsi pobožni duhovni in s. cerkev večno hvalo vejo. Zakaj pa si je s. cerkev toliko prizadevala, nezakonstvo pri mašnikili vpeljati? Zato kerjeve-tlila, de se z svetimi opravili dtihovskiga stanu, posebno z nekervavo daritvijo s. maše le diviški stan zediniti da, nikoli pa zakonski; zakaj spodobi se, de so čiste in diviške tiste roke, ktere diviškiga Sina od Divice rojeniga nebeškimu Očetu darujejo: spodobi se, de tisti, kteri vsak dan pred altarjem stojijo, in na s. mestu za grehe ljudstva molijo, se nieseniga veselja zderžijo; in kakor posvetni zakonski telesne otroke rodijo, tako naj bi mašniki, kteri v duhovskim zakonu z s. cerkvijo živijo, se telesniga zakona deržali, v duhu pa veliko otrok Jezusa Kristusa prerodili v zakramentu s. kersta in s. pokore. To našo dolžnost dobro spoznaje nas tudi verni svoje ..duhovske očete- imenujejo, ravno kakor s. apostelj Pavi sam od sebe piše: Jaz pa sim vas rodil v Kristusu Jezusu po e v angeli i. I. Kor. 4, iS. Dobro je pa tudi s. cerkev razumela, kar s. apostelj Pavi na Ko-rinčane piše : Kdor žen o i m a, je s k e r b i n z a to, kar je posvetniga, kako bi ženi do padel, in jc razdeljen: neomožena žena pa in divica misli na to, kar jc Gospodoviga de bi sveta bila na telesu ino na duši. Kor. 7 , 33 34. So še pa clo nekteri, kteri lenlijo, de so se duhovni, zato ker ne o že njeni živijo, od postav dežele odvezali, in de so zavolj diviškiga stanu deželi nevarni. To je seer govorjeno, ali resnice teh besed še ni nobeden do zdaj spričal, in to ostane tako dolgo gerda laž, dokler se resnica dokazala ne bo. Kdo nam zamore očitati, de mi deželnih postav tako dobro kakor drugi ljudje ne dopolnujemo, če le niso zapovedani božjim nasproti? Kdo nam zamore reči, de mi ne odrajtiijemo deržavi vsiga, kar nam nalaga? Kdo nam zamore reči, de smo mi posebno v tim času za blagor in slavo domovine manj skerbni, kakor tlrugi ljudje? V katerim stanu je nar več iskrenih rodoljubov, ali ne v duhovskim? In naša misel je elo ta, de ravno zavolj tega, ker neoženjeni živimo, deržavi še toliko več dobriga leliko storimo. Neoženjeni duhoven veliko manj plačila potrebuje, kaker oženjeni. Koliko je fajmoštrov, ki se morajo pri sedajnji dragim" z 300 goldinarji na leto z živežem , obleko in z vsim drugim preskerbeti: ali bi bilo oženjcniiu duhovnam to tudi mogoče? Naj vištvo, napeljevanje h pobožnimu življenju in pri-serčne prigodbc Krištofa Šmida. Kteri imate veselje do branja, kteri ste radovedni in se zmerej kaj radi naučite, berite nedelsko šolo za učitele spisano, drobtinee, kmetijske in rokodelske novice in pa še posebno slovenski cerkveni časopis. Vi si vsih teh hukuv in spisov ne morete napraviti, pa napravite si nektere, druge pa na posodo dobivajte, vaši dušni pastirji vam jih bojo veči del posojevali z veseljem. Za cerkveni časopis, kteri vsako saboto v Ljubljani izhaja in le 2 gold. za celo leto velja, se vas pa tudi lahko kaj več štrene, de ga ali vkup ali za poredaina berete in vsaki nejkoliko plačate. Cerkveni časopisje prijetno, koristno branje, ker ogovori vse dandanašnji dobi primirjenereči in prigodbe, ktere zadevajo našo sv. vero, zatorej bi bilo pametno, dc bi slednja vas imela svoj cerkveni časopis. Vi porečete, de sc vam novo branje nič kaj ne prileze, ker so besede bolj čudne in na liro-vaško cikajo, in pa de so tudi nektere čerke dru-gačišne. Ali dragi prijatli! Kar besede vtiče, ne more biti drugači, ker bukve, novice in časopisi niso le za en sam kraj temuč za vse Slovence po Krajns-kim, Koroškim, Štajerskim, Goriškim in po Tcr-žaškim, torej se moramo poslužiti tudi tacih besedi, kteri1 drugod rabijo, če tudi pri nas še niso v navadi. Koj v začetku se vam bojo kake besede neu-mevne in pluje zdele, pa v kratkim se jih hote privadili in vse umeli. Taka bo tudi z čerkami; de vam le kdo enkrat pove, kaj je po novi pisarii drugači. ter kaj de kljuke na čerkah c, s in z pomenijo , bote berž brali ko bi žgal in pa še ložeje po novim kakor po starim čerkanji. Naj vam še v misel vzamem molitev po zimi. Molitev nam je slednjimu o vsaki dobi potrebna, kar je vojak brez orožja, je kristjan brez molitve; molitev je po besedah sv. Avguština ključ, z kterim se nebeške vrata odpirajo. .Molitvi je vse obljubljeno ; Zvclicar pravi: ^Prosite, in se vam bo dalo, išite , in bote našli; terkajte, in se vam bo odperlo". Luk. li, 9. Pa kakor je molitev zmerej potrebna, je vi kmetiški ljudje o poletnim času ne morete vselej opravljati veliko, večkrat jo morate okrajšati, de izdelani in izpehani pred počivat greste. Po zimi je drugači, po zimi so dolge noči in vi ste izpo-čiti, toraj pa tudi več časa obernite za molitev. Po Gorenskim v vsaki hiši sv. roženkranc vsaki dan molijo; o poletnim času ga molijo le zvečer, in le o velikim delu ga okrajšajo, po zimi pa ga ne molijo le zvečer temuč po več krajih tudi zjutraj. Iu skušnja poterdi, de koderkoli sv. roženkranc lepo molijo, samopašnost ni tako velika, vera bolj uter-jena, in dc so ljudje bolj zadovoljni in veseli. Mo- lite torej dragi Slovenci! povsod sv. roženkranc, molite ga vsaj po zimi vsaki večer; časi so hudi, naše duše v velikih nevarnostih, tako kakor je bilo ob času sv. Dominika. In kaj je sturil božji mož, ko je videl ljudi v veliki nevednosti v velikih za-dergali? Učiti in priporočati je jel sv. roženkranc, in v kratkim je svet vso drugačišno podobo dobil, nepokoji so bili jenjali, krivoverstva zginile, in božji mir je bil spet med ljudi prišel. Arko. Scdajni obsir katolške cerkve. Spisal Valentin Scžun. (Dalje.) XIII. Avstriansko cesarstvo. Stiska in otetba Dumtja pod lA'ojwldam /. Za tim dobrim cesarjem je pcršcl Ferdinand III., pod kterim je bila strašna .'JOIetna vojska v I. 1648 na Nemškim končana, in po tiga smerti v 1. 1657 je Avstriansko vladal cesar Leopold |. ni skof iz Novigamcsta (\Vicncr-Xeustadt) in Dunaja g«»sp. Kolon i č je bil v mestu Dunaj vedno na nogah, in stiskane ljudi in zlasti sirote tolažil in k zaupanju na Boga vnemnl, in Dunajcanjc so ga imeli med saboj kakor angela. Zato jo pa tudi vezir Kara Mustafa žugal, de hoče. kadar mesto v la>l dobi. sosebno škofa Koloniča na neznano vižo martrati iu umoriti. V tim času je hil Kari f00 z sa-blami posekati! Boj se zdaj vname strašan. \emci in Poljaki mahajo junaško na Turke; ti so premagani, do 20.000 jih leži mertvih na bojnim prostoru . in ob 6. uri zvečer že stopijo kristjani v sta-nisa Turkov, kteri so jo bili proč potegnili. Le noč .11 trud kristjanov, kteri so že dva dni samo od kruha in vode živeli, je Turkam odlog dala, de so zamogli uiti. — Z nczapopadljivim veseljem odpro zdaj Dunajcanjc mestne vrata svojim rešenikam. Kari Lotrinški in kralj Janez Sobieski, kurfir#t Maksimilian Cmanuel iz Bavarskiga, Janez Juri III. iz Saksonskiga in veliko družili vojvodov iz Noniškiga gre zdaj veselo v mesto. — Storili so pervo not v cerkev, Boga zahvalit za tako srečno zmago: ja kralj Janez Sobieski ves ginjen od hvaležnostjo do Gospoda vojsknjih trum, nt mora svojih čutil daljej premagovati, ampak zavpije pred velikim altarjem v cerkvi sv. Štefana sam na ves glas: rTe Deuni laiitlamus-, in ž njim vred hvali vsa pričijoča duhovšiua in množica Boga. \e samo na Dunaji, ampak po vsi Evropi so bile zahvale za to zmago, in papež Inoeene XI. posebni prijatel Sobicskiga. zapove v hvaležin spomin te zmage v*ako leto praznik slatlkiga imena Marije, ki je bil poprej le po nekterih krajih obhajan. po vsini ker-šanstvu obhajati. Z posebno hvaležnostjo jc bil zdaj sprejel cesar Leopold I. svojiga poljskiga pri-jatla Janeza Sobicskiga. skerhniga škofa Koloniča je papež v kardinala povzdignil. Lep spomiuik (1110-numeiit), ki ga Kolonič v stolni cerkvi s. Štefana ima, opomni Dunajčanc še današnji dan na tiga dobriga velikiga pastirja. Turki so bili zgubili per Dunaji veliko ban-dero, kteriga je bil pozneje Sobieski papežu v Him poslal. Kristjani so dobili na staniši Turkov tlo 40 milijonov blaga in dnarjev. Samo šotor Kara Mu-stafata je bil 400.000 tolarjev vredin: v vojni denarnici je bilo 2 milijona. Tudi so bili Turki per Dunaji popustili veliko kave (KaHeli), iu odslej so se bile po Dunaji perve kav arije (Kaffchhaiiser) perčele. Vezir Kara Mustafa. ki je hil na O irersko perbcžal, je hil tam otl jeze H svojih generalov (pašatov) umoriti dal; ali v I. 1684 pošlje sultan svojiga rahel n a (kapidši-baši) z zidanim motozam (Scluiur) tiga trinoga zadavit. Njegova glava je bila dozdaj v orožnici (Zciighaus) na Dunaji. A 1. 1541, 1564, daljej pod cesarjem Lco-pohlam I. v 1. 1679 in pod cesarjem Karlnam VI. v I. 1713 jc bila na Dunaji strašna kuga. Lepa cerkev sv. škofa Karlna Boromeja, ki jo je bil (a cesar ob času te zadnje kuge narediti obljubil in v predmestji \Vieden sozidal, še vedno opomni na to hudo Šibo božjo. (Dalje nasleilje.) Iskre. Gluh in mutant. Huda je bolezen, gluh biti, pa še hujši je s tistimi, ki niso gluhi, in vender ne slišijo, t. j. nočejo slišati pregreh, ktere so dolžni svariti in ustavljati. \ elika je nesreča, nmtast biti. pa še hujši je nesreča za tiste, ki niso mutasti, in vender nočejo govoriti, kjer jih dolžnost veže govoriti. Taka gluhota in niutost v božji družini na zemlji veliko škodo dela. Lampica ali *retilnica. Toliko sto, in toliko tavžent jih bo šlo pred sodbo, in vsak seboj ponese svojo svetilnico. Ka-košna je svetilnica v tvojim sercu? ali ona gori, ali je ugasnila, ali komej berli? Ali je morebiti taka, de te groza obhaja, jo Jezusu pokazati? Vrednik in založnik Dr. Janez Kriz. Poyačar. — \atiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.