157. ttnffla. i mm i m*m i m ■■. ULbfL izfcaf« vsak ■»■ »veosr, loMsil -TlUji ta prasnik*. Ins Brati t Prostor 1 m/m X 54 m/m zt navadne ln male oglase 40 vliu, za uradne razglase 60 vin., za poslano io reklame 1 K. — Pri naročita nad 10 objav popust VpraSanjem glede Inseratov naj se priloži znamka ra odgovor. 0privnl*tvo „Slor- Naroda« ln „PJaroJna TUkaraa« ftmsilova ulica ftt 5, pritllcao. — Tslslom it 9O. „Sit* uski Mar**' va^a v l|aM|aa! ta papaaHi v Jugoslaviji i V !■■■■—■!■■ i celoletno naprej plačan . K 84*— celoletno ...... K 96*— polletno ........ 42*— poli etno.......n 50*— 3 mcsečno......n 21*— 3 mesečno ..,...„ 26*— 1 7»_ q.__ * m • •••••»• •• .*••■■ u sr™™1 Novi naročnild naj posijejo v prvič naročnino vrcdno fjfB/- po nakaznld. Na samo pismena narolila brez poslatve denarje se ne moremo oziratL PnđaHfit „alav. Bar***" Baaflan alta at i, L aiaatupja, falrtf iftsv. M. ■tf* Rofcooiaov sis) vfaTa« ^^Hfl Posameina itevilKa velja 40 vinariev. Zborovanje zaupnikov JDS v nedeljo, dne 6. julija 1919 v veliki dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani. Predpoldansko zborovanje. Okroff pol 9. dopoldne se začneio zbirati udeležend v veliki dvorani »Narodnega doma«. Polagoma se polniio sedeži pred govorniškim odrom. Vsak hip se odpirajo vrata in novi udeležen-ci dohajajo y dvorano. Iz ćele Slovenije se zbirajo mtopniki: iz prestolice Slovenije, bele Ljubljane, z Dolenjske, Gorenjske in Notranjske, v kolikor ni zasedena,zeleni Šfajer ie odposlal mnogo svojih najboljših maž; nekaj jih je došlo ćelo s Koroškega, pred kratkim osvoboienega izpod tujcevega jarma. Prišli so tuđi zastopniki onesa dela našega naroda, ki danes še ječi pod kruto pestjo laškega imperijalizma. Okoli 9. je bila dvorana zasedena do zadnjega stolca- Velik dei udeležnikov ie moral stoje poslušati poročila. Shoda se je udeležilo tuđi veČ dam. Navzočih je bilo okoli 800 zaupnikov, izvoli e-nih od raznih strankinih krajevnih in okraj. organizacij. Več kot 4/s sploh vseh strankinih zaupnikov je tako pri-sostvovalo posvetovanjerru To ie impozantno število, ki dokazuje, kako na-rašča strankina sila in kako vidijo za-vedni možje baš v njei pravo svojo politično organizacijo. Se Drav posebno nas je razveselilo, da so od izven-ljubljanskih udeležencev večio polovico tvorili naši trdni kmetje, ki so kljub nujnemu delu na polju prihiteli, da zaslinio svoje zastopnike, da Čuieio njihova poročila in jim povede, kaj žele, kaj zahtevajo in kako hočejo, organizirani v JDS, varovati svoje politične in gospodarske koristi. Ta izredno velika udeležba s strani naših zavednih državljanov kmečkega stanu nas na-vdaja s posebnim ponosom, kar nam je dokaz, da je prava politična pot, do kateri hodimo. Predsednik dr. Ivan Tavčar otvori zborovanje ob 9. dopoldne s pozdravom navzočih in naznani zboro-valcem, da se minister dr. Kramer opravičuje, ker se današnjega shoda ne more udeležiti, kakor bi to sicer rad storil. Istotako bi se udeležilo shoda tuđi več narodnih poslancev, ki pa so vsi zadržani vsled odsotnosti nekaterih ministrov, ki se mudiio tačas v Parizu radi intervencije v financijalnih vpra-šanjih, tičočih se naše države. Prosi torej udeležence, naj spreimeio na znanje, da ti gospodje obžalujejo, da se ne morejo udeležiti zborovanja samo vsled trenotnih ovir, ki jih zadržujejo po neodložljivih državnih Doslih, ki gredo seveda pred strankinjmi. Omenja, da ie spored zborovanja precej dote in opominia zato govornike, naj to upoštevaio pri svojih poro- ćilih, da bo mogoče tekom dneva pre-delati stavljeni si program. Vsak govornik naj se drži načela, da več kot četrt ure ne more govoriti. Preide nato k dnevnemu redu. Ker se je ob raznih prilikah zeodilo, da so se njegove besede napačno tolmačile. ali pa, ker so se mu podtikale besede, katerih ni govoril, zato je svoj govor napisal in ga prečita: Slavni zbor! Sedaj otvarjam prvi zbor zaupnf-kov po preteku prve poslovne dobe naše stranke. V ti dobi smo doživeli zgodovinske doživljaje, ki so spreme-nili lice naši Jugoslaviji tcr boda ustvarjali njeno srečno bodočnost. Kar rakoj pričetkom tega zborovania nai-slovesnejše izražam, obseženo je v stavku: Neomahljivi služab-niki hočemo biti 'novi državi! V tem pogledu ne priznavamo no-bcnega umika, nikakega kompromisa, nikakega polovi carstva — zatorei ve-ljaj moja glasna beseda kralju Petru in njegovemu sinu Aleksandru. Oba nai živita kot svitla reprezentanta zedirne-ne, enorne. nerazdružljive, mcigocne Jugoslavije! (Zborovalci zakličejo na-vdušen: »Živio!«) Doživeli smo v zadnjih mesecih marsikaj nepričakovanega, kar je brid-ko segalo v naše izmučene duše. doživeli smo pa tuđi dosti tolažilnega, kar je krepilo naša srca. Tolaži nas. da se ie naša stranka otresla ozkih separa-tističnih mei in da je s pomočio dr-žavnikov in politikov iz Srbiie in Hrvatske mogla poseči čez meie slovenske Jugoslavije, da je tako Dostala člen tište državne strankine organizacije, kateri ie zdrava, trdna in nepre-magljiva državna misel prvi rjoeoi in prvi iiamen. Ti državni stranki hočemo pripadati, hočemo ji ostati zvesti in toplo vdani. V drugem pa se imamo ravnati po starodavni zapovedi: »Spoznavaj se sam!« Ta zapoved velja v prvi vrsti slovenskim Jugoslovanom. ki nai kore-nito spoznavalo same sebe, da nraviČ-no oceniio moČ. ki tici v njih. Te moči naj ne pretiravaio: ie sicer velika, a svojo glavno moč črrjamo vendnrle iz drža\Tie ukupnosti, tako da s kralievino Srbov. Hrvatov in Slovencev pade in stoji tuđi slovensko Jns:osJovanstvn! Ta zavest mora prešiniati nas vse, ker drngače borno dostikrat nann^n snd?1i o svoii moči, jo homo precenili, in doživeli borno zopet. da vsled te nrece-nitve ustvarfmo sami sebi naivečio ?Hcr>-do. Vsikdar pa moramo imeti t^liTco lastne svoie moči. da. Če se zgodi to ali ono, če nam krivična politika od-seka ta ali oni ud od našega telesa. Če v Parizu še tako kramariio z našo zemljo, naj se zgodi, kar hoče, — toliko lastne moči moramo vsikdar imeti v sebi, da ne izgubimo poguma, da ve-rujemo sami v se in da nikdar ne ob-upavamo nad svojo prihodniostjo. Nai nam še tako krivično obrežejo in ob-strižejo meje na jugu, naj nam še tako neusmiljeno krčijo meie na severu, pri največji nesreći mora zadoneti iz naše srede orjaški klic, grmeč klic: Kvišku srca! Naša stranka goji gotova načela, ki spadajo k njenernu bistvu, in Če bi iih ločili od nje. odnesli bi ji kosti in žile! . _. -^ Med ta načela spada predvsem, da hočemo Slovenci imeti svojo iugoslo-vansko državo, da hočemo, da ta država požene iz enako zdravih korenin, iz katerih ie poganjala poprejšnja mala država naših srbskih bratov, ki so prelili obilo in dragocene krvi, katere Da niti ena kaplja ni pojila boiišČ, ne da bi bila prelita tuđi za nas. Mi hočemo, da imej srbski narod, kakor je imel v boj ih prvo mesto, tuđi vplivno besedo pri ustanovitvi naše države. Srbski duh mora nas vse prešinjati, če hoce-mo, da ne razpade Jugoslavija v raz-lične kote in kotičeki bo vlekel vsak na svojo stran, tako da borno kmalu imeli državno telo, na katerem bi vsak ud deloval proti drugemu udu. Mi hočemo, da je naša država veličastno po-slopje, ki je zgrajeno iz mogočnih k\radrov, katerih vsak se tesno opri-jemlje drugega, tako da bo stavba zgrajena za večno in da je ne bo mogla oma jati nobena sila! Da se bo zgradila taka stavba, ie oa predvsem potrebno, da dobi svojega čnvarja, ki bode stražil nad nio in s težko roko odganjal vsakega. ki bi hotel ubiti je eno okno na nji. Država je najsvetejša organizacija, in mi za-htevamo od državnikov, da jo obdajo z vsem varsh*om in da ne doDuščaio, da bi se smela v imenu napačne svo-bode izpodkopavati in podirati! Po prečitanju svojega nagovora, ki so ga zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem, preide gosp. predsednik k drugi točki dnevnesra reda (o delo-vanju Narodnega predstavništva), h kateri so priglašeni kot poročevalci gg.: dr. Puc, dr. Novak, dr. Kukovec, prof. Voglar in dr. Pestotnik. Besedo podelj poslancu dr. Pucu z besedami: »Naj prične torej zastonnik naših beguncev in nesreČne Ooriške«. V svojem zanimivem govoru slika poročevalec, kako se ie združila nai*a demokratska stranka s hrvatskimi in srbskimi strankami cnakeg^a programa v Demokratsko zajednico, ki ima svoje zastopnike v vseh delih Jugoslavije in vseh veroizpovedani. kako se je vsled tega zedinjenia povečal njen vpliv, kakor sa dosedaj še ni imela. Poroča nato podrobno o delu v Narodnem predstavništvu in o težkočah, ki so se ori tem delu pojavljale. o stališču stranke k raznim zunanjim in notranjim političnim vprasanj em. Zaupniki mu slede z vidnim zanimanjem in ko konca, iz-ražajo svojo zadovoljstvo in soglašanje s krepkim aplavzom. Za njim poroča poslanec dr. Nova k o gospodarskem stanju države in tozadevnem delu v Narodnem predstavništvu: vprašanje je važno ravno-tako kot za meŠČana tuđi za delavca in za kmeta. Navaja finančne težkoČe države, ki so dovedli ministra do carinske naredbe in opisuje sodelovanie stranke v tem oziru v parlamentu in izven parlamenta in prosi Že sedaj, da se tozadevna resplucija, tičoča se carine, ko bo stavljena na glasovanje, sprejme. Ko preneha odobravanje od strani poslušalcev, poda svoje poročilo po-slanec dr. Kukovec o agrarni reformi v Narodnem predstavništvu. Vprašanje csvetljuje z zgodovinskeea vidika od prvega početka v ruskih strelskih jarkih, pri Cehih, Madžarih in Dri nas. Omenja ministra Korača in njegovega naslednika dr. Poljaka, poudarjanje potrebe agrarne reforme v prestolona-slednikovem manifestu in v adresni debati, razmotriva šanse, ki iih imamo pričakovati iz te akcije in pojasnjuje njen pomen. Kapitalisti naj udejstvu-jejo svoj kapital v mdustriiia z nakupom državnih fiaDiriev itd^ nikakor pa ne bodo več špekulirali z zemljo, ki mora pripasti edinole poljedelcu. JDS se ie vedno potegovala za agrarno reformo z vsemi svojimi močmi, česar se ne more reci o oni stranki, ki je bo svojem zastopniku pisala v Dalmacijo: »Vrlo mnogo nara preti agrarna reforma.« Samo ob sebi 16 umevno. da so poslušalci, med katerimi je bila velika večina poljedelcev, naDeto poslušali govornika, ki so ga med njegovim ko* vorom večkrat prekinili z odobravanjem Da se popolnoma strinjajo S strankinimi nazori je pričalo gromovito odobravanih ko ie srovornik končal. Nato ie poročal uoslanec dr. Pa-vel Pestotnik o Drosvetnem vpra-šanju. Tuđi glede tega vprašanja je storila stranka vse, kar se je storiti dalo. Ustvarila si ie splošen pregled stanja izobrazbe in skušala najti način ureditve, ki bi odgovarjal celokupnim interesom. Da to ni bila Iahka naloga, se razvidi iz tega, če pogledamo, kake razlike obstojajo v osnovnem šolstvu v posameznih delih države. V Srbiji na pr. traja šolska obveznost štiri leta, v Dalmaciji Šest, ravnotako na Hrvat-skem in v Slavoniji, pri nas zopet osem let, po nekaterih krajih se oa dosedaj sploh ni moglo govoriti o kakem ofc-veznem obisku sole. Popolnoma druga-Čen je pouk muslimanske mladine, kakor pri nas ali drugod. Navaja razlike v učiteljiščih in strokovnem šolstvtu Omenja boj med privrženci humani-stičnih in realnih srednjih Sol glede po- uka starih klasičnih in modernih ŽMfi jezikov in preide konČno na visoka sole, ki se ustanovijo v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. Ministrstvo nola-ga veliko važnost na pospeševanje ljudske izobrazbe potom oredavanj* knjižnic, kurzov za analfabet©, ljudskih univerz po vzorcu Danske in Švedske.* Mi Slovenci imamo veliko oporo v ministru Davidoviću, ki spoštuje naše, delo in našo kulturo, ker ve\ da smo si jo sami pridobili v trdi borbi. Poročilu je sledilo Živahno plo-skanje. Ker je* poslanec Čt. Brezigaf za^ držan, prečita gosp. prof. Vojrlar njegovo poročilo, ki nam prikazuje stanje države v narodno - jrosnodar-skem in financijalnem pogledu: bremena, kl jih borno morali prevzeti po bivši Avstro - Ogrski, valutno vpraša-nje, vprašanje državnih dolgov, sistem državnih davkov, carinski sisteni, kako stališče zavzema stranka k tem vpra-šanjem. Tuđi to poročilo se je spreielo z zadovoljstvom na znanje. Kot poročevalec k čefrtj fočkl dnevnega reda: »Poročilo stranfcinega zastopstva v ljubljanski vladi«, dobi besedo dosedanji podpredsednik de-želne vlade dr. Oregor Žerjav. Ko imenuje predsednik gosp. dr. Ivan Tavčar njegovo ime, izbrahne po dvorani navdušen aplavz, ki nd poneha Se dolgo potem, ko stoji govornik na odrtr in caka; da prfde do besede. PosluSald preldnejo tuđi med w>ro5!lotn velflco-krat govornika in aplavz se vedno 20-pet ponavlja. Govormlc ugotsc^a predvsem, da ni kot podpredsednlk deželne vlade nikdar nasfopal pristransko, kljub femu da je prlstaš JDS. Vedno fe stal na staliScii, da pofrebuJe Jtnrosla-vija v tem času dobro udtsvo, čtsto^ nekoruptno in neprfstranfilco. Opozarjtf nato na veliko dela Jđ *a fe Imela po^ krajinska vlada od prvega početka pa do danes, opozarfa! na tožkoce, %pj& je bilo treba informirati razne mfstjle^ kl so se mudile pri nas., Omenja bolti za naše severne hi zapadne mele. JD& nes imamo Celovec in hihko ponucHrrioi temu mesta lepo bodočnost v Jugoslaviji. Težave so btte pri sprefemanju uradnikov iz zasedenegđ ozemrja. Pri-« šla je kriza gfede prehrane, ali prema> gali smo tuđi to. Uradrald so JTtD^fl si stavko in bati se ie bilo, da PODus^tl aparat ob času, ko so Lahi koma} Čđ-kali trenotka, da bi korakafi napref. Se težje je bilo z đelavd. Vlada je povsod storila svojo dolžnost in prenričanf smo lahko, da žrtve nišo bile sam^. Upali smo si pokllcati nekatere ietnike pod oroSje. Deželna vlada: 16 storilđ mnogo za vseučilišče in ie na svodo roko otvorila tehniški kurs. Dalje pL<* vaja, da je vlada morala zadovoljiti rudarie, če je hotela si zagof oviti re-den železniški promet in s prometom prehrano. Omenja industrijo, ki je med vojno bila zaspala, vprašanje uvoza in izvoza ftd. LISTEK. Đr- Miljutin Zamik: Birmanec. m. (Konec.) •* Jožek je bil prvi hip ves bebast- Za hrbtom je pričela razgranati silna laj-na, kričali so mu nad glavo viseči papagaji, tulile so neznane živali in stra-šen smrad po mrhovini mu je jemal sapo. Oziral se Je, kje Je tista kaca, ki davi pol tucata zverin in kje sta za-raorca. A nič- Polagoma je spoznal, da ima svojo pozornost posvetiti dolgi vrsti kurnikov- Za5el je gledati- Leva je spoznal takoj po podobi v §oli, volka pa ei je bil predstavljal vse drogad-nega- Lev je ravno rjovel in Jožek Je s odprtimi usti lovil te strašne tre»lj^ je- Potem pa se je tiho nanrazal- Skoro ysak večer se gr© gospod nadučit©Q ob Savi izprehajat; tedaj se bo Joi* akril na gmajni za vrbov grm in bo tako porjovel- Alf bo tekel go^>od na* učitelj! — Ko je lev odtulil, •• ja Jožek počutil že čisto domaćega in bile so ga same oči in usta- Opicam je prl-voščil par koščkov lectastega MrnklJ^ Pri jeievca je ^aniftljal, *U H g» mogel privezati vaškemu oderuhu Dol-gorajžniku pod posteljno rjuho tako, da bi se nič ne poznalo. Posebno mu je ugaiala kakor tele velika maroga^ta mačka, o kateri je tam stoječ gospod svojim otrokom rekel, da se ji pravi leopold- Kožuh takega leopolđa si ie Jožek želei na sani, kakor ga je nekoč videl pri notarju, ki se je pripeljal po-zimi v vas. A prestrašila ga je misel, kakšne morajo biti misi v deželi leo-poldov- Ker pa na ta kožuh pač ni bilo upanja, si je Jožek želei prisvojiti vsaj papagaj evo pero- Vse polno teh tičev se je zviralo tik nad njim po me-deninastih drogovih- Posebno eden mu je bil všeč, z rumenim! prsi in dol-gim modrim repom- Ljudje bo stali skoro vsi na drugem koncu, kjer je hlapec zač>! razlag&ti živali* Jožek je ravnal po jugoslovansko, kakor kraljević Marko, ko je z levioo plačeva! turSkemu kovaču runran cekin, s deo-nioo pa nm je robil glavo- Joiek je namreč primaknll neki saboj, stopil nanj in s levioo pooujal tiču kos itruk-Ija- Z deroloo pm se je previđao pribli-šal repu, sagrabU in potegniV Ali k»-kor blisk se }• papagaj obrnll in gt c zakrivljenim kljunom vSčipnil v kassr leo, da se nm je ksr sssrettlo in se je na prstm prik«s«U debeU mg« knri Z MJoSmi Ulss^ t rrsts |e rnfafc^HI in 6e zvrnil po vmazanih tleh- >Sakra-menska afna !< je tedaj zavpil boter Ijojze in Jožek jo poln najslabše vesti ^lezel po koncil, prepričan, da ga bo boter še naprej zmerjal. Toda čudno! Nad botrom pp.mim je neki hlapec v srajei brez rckavov po nemsko tako kričal, da je vse skup letelo in se je boter ves potrt začel basati proti izho-du- Jožek se ga je prijel za suknjo, a prav nerodno, ker je desnico bil stis-nil v žep* A glej drugo čudo, tuđi bo-tru je v hitrih kapljah curljala kri iz desnega kazalca in molel ga je od sebe- Dražil je bil starega pavijana, ki je z zločestimi pogledi sedel kakor okamenel v ozki kletki, roke in pod-bradek na kolenih- Ko ni slamica vir-žinke nič zalegla, je Lojze poskusil s prstom in že jo je izkupil skoro do kosti* Da je bila mera po Ina, mu j* Se neki Dolenjec z rdeco marelo rekel: >Oe Ie taka aafja nej tuđe giiftna-c Tako najdemo oba domorodna junaka skoro zunaj pri javnemi vodnja-ku, kjer si boter pere* svojo rano- Tedaj pomoli tuđi Joiek svoj - kszsJeo pod mrzli enrek* Boter ostrmi in vpra-ša: >Ar ie je tud' afna?c — >N4k, mene je popagaj.« S tem je bil pogovor prekinjen sa daJjSo vrsto mimtt' Se vrtiljakt s katerih so piri vsskem od-meU kakes> prebisdelegs, bir- manca in ga peljali za debele tivolske koštanje, ju nišo več mikali. Sla sta k >Figovcu< nazaj- Ko sta sedla za mizo male đvorišč-ne verande, obrenčavana od velearma-6e muh vseh vrst in poklicev, sta si škodo pod okrvavljenima rohoema še enkrat ogledala- Botrova stvar je bila mnogo hujša- >Dobro, da pri nas ni tafcih mrcine je rekel- Jožek pa je skle-nil, da ostane napram gospodu naduči-telju tuđi nadalje Ie Josip Kravopas-nik- Domislil si je vrhutega, da je bil danes pri sveti birmi, a da je že-hotel tujemu papagaju vkraeti pero* Zaskr-bela ga je prihodnja izpoved- >No, ali mislita, da pri Figovcu nimajo nič več jesti, da se v prste gri-zeta?« ju je vzdramil gostilničar, ki je prišel mizo pobrisat in je za hip pie« podli mušje brigade- Kakor na komando sta vtaknila desni roki v tep in boter si je naročil malo večerje. Joiek pa je Ie sa vodo prosti- >Narott si ret4 kisle.< je dejal boter, >da ne bodo Škrt-ci misHH, da nimava.« Boter je večerjal in pil pivo* (JoŠe)c je dobil stekJenioo sifona* prar teko, kakor jo je ob nedeljsh videl poleg iapnikovega vina, če je v gostilni smel keglje postavljati- lEar oevko v usU vtakni ln sadaj pritisni« mu js cmoka* je B^retovsl botaff^ JoŠek je storil tekni in malo pritisnil- A nobena kaplja nf prišla ven- >Bolje pritisni< je dejal boter, ki se je sklanjal nad krožnik in izpod čela zasledoval proceduro* Tedaj je Jožek z vso silo pritisnil- tici «W se mu napeli kakor balon in skozC nosnici sta mu brizgnila dva ćurka kiste vode na kolena- In deset minut sef je ođkasljeval. To je bila pa tuđi zadnja] neprilika tega velikega dneva* Zapregli so; Matevž se je skriv^ nostno majal in pri napreganju tako stokal, da nm je moral boter pomagati« čene bi Se oelo uro čakali. Joiek si je sezul birmanske devi je in se> blažen, vsedel v koleeelj* Cevlje p« Je krčevito obđržal v naroČaju, Čene bi lfadfd Se mislili, da je šel bos K birmi- Ko šo v zvezđnem svitu ustavili pred domaco nišo. je držal čevlje boter, Jožek pa je a odprtimi usti >žagal< in glava mu je visela nazaj Qez naakmjaio, Jcakor sa-klanemu tefiflEa* InročiH so gtt tfreftii materi, cevlje je pa boter odđftl v roko Lenki in v vsakem dovija Je bil petatf >da bo f aut imel tuđi kat •« posneje-c y*.-> .. ,"■ m- ■ % * #- •"' ^■'■■-■eXt Pa rea, btfo Je ktsj poitae^ ^ oe^et let, tišti dan; £oF Jb moral ¥ vflpi-ko, je JoMc ta dssstaH % Qbm*&BA I»^ovoiH^ Stran X •ttjOVBttKI NAROD" mm 7. jfllija lilt. 157 štev. Deželna vlada ie imela mi tuđi svoje slabe strani; pozna Uh dobra ali sedaj iih ne mara navaiati. Ker zapu-šča deželno vlado, orod zase in «a svojega tovarite, dr. Ravnih ari a« lb* solutorii. Ob koncu izvajanj dr. Zerjava se je navdušeno ploskanje zopet ponovilo. K peti točki Ie uodal strankln tajnik, gosp. prot Breznik izčrpno po-ročilo o organizaciji stranke In o nje-nem denarnem stanju tor prečita tud! došle resoludie. Gosp. dr. Kukovec predlasa, da se izreče gosp. ministru dr. Kra-merju za njegovo neumorno delovanie popolno priznanje in zahvala. Zboro-valci sprejmejo predio* z navduše-njem. Gosp. predsednik dr. TavCar otvori nato razpravo o dosedanjih po- 'ročilih. K besedi se oglasiio razni govor-niki, med njimi tuđi priprosti kmetie. Gg. -dr. Pestotnik. Peter-manin nekateri drugi predlagajo razne spremembe v resolucijah. Resoluci-je se spreimejo enoglasno; enoglasno se tuđi izrečejo zaupnice gosp. ministru dr. Kramerju, gosp. dr. Gre-jrorju Žerjavu in vsem strankinim zastopnikom v Narodnem predstavništvu. Navdušenje, ld ie vladalo, ko se je glasovalo za te zaupnice, je dokaz, da zborovalci popolnoma odobravate dosedanje delo svojih zastopnikov bo-disi v Narodnem predstavništvu, kakor tuđi v deželni vladi. H koncu prečita gosp. predsednik Še pozdravno brzojavko gg. Milana Pribičevića, dr. Srdjana Budisavlievi-ća in Winklerja in zaključi ob pol 13. zborovanie, pozivljajoč udeležence. da se ravnotako častio udeleže nadalje-vanja ob 15. uri. Obenem vabi udeležence na vecerno zabavo v dvorani Narodnega doma. Podo! dansko zborovanjte. Točno ob 15. uri otvori dr. Kukovec nadaljevanje zborovania. Podeli torei k 6. točki dnevnega reda poroče-valcu ffosp. Adolfu Ribnikarju, poslan-cu v Narodnem predstavništvu bese do. Udeležba je popoldne oriČetkom zborovania nekoliko manjša. kikor do-poldne. Zborovanje prične ob prisotno-sti dveh tretjin dopoldanskih udelcž-nikov, drajn pa prihajajo nolagoma vsak hip, tako da ie ob 16. število zopet polno. Zborovalci slede rudi popoldne z velikim zanimanjem poročevalcu. Poslanec gosp. Adolf Ribnikar poro ča nnto obširno, kako si strankino vodstvo predstavlja izpremembe dose-danjega statuta, da priđe v stranki kmečki stan do večje veljave. »Kmečki svet« fn kmečko tajništvo. JDS. Za posvetovanie in odločam'e v -stanovskih in strokovnih kmečkih vt>ra-Išanjih se osnuje v okrilju JDS in v uo-imoč načelstvu stranke ajarrarno - stro-,kovna organizacija pod naslovom: :»Kmečkf svet«. To se sestavlja tako. fda voli vanjo vsaka okrajna orcraniza-Vcija po enega posestnika, izvrševalni [odbor izmed Članstva JDS toliko kme-[tijskih strokovnjakov, kolikor je to po-ftrebno. »Kmečko tajništvo JDS« naj tvori posredovalnico med kmetskim članstvom in vodstvom stranke. Vodi naj ga poseben knietijski srrokovnjak "pod nadzorstvom »Kmečkega sveta«. Gosp. dr. LavrenČiČ predlaga 'k poroČevalčevemu predlogu nekatere spremembe, ld meriio na to, da bi se kmečki stan kolikor mogoče osamo-svojll pod protektor, stranke;tudi pred-faga, naj se ne rabi beseda kmečka »zbornica«, ampak kmečki »svet«. V tozadevno debato so posegli razni drugi govomiki (dr. Dimnik, Oblak. Tav-zes, Osterman). Zlasti se je izrekel proti vsaki cepitvi stranke bivši župan v Kranjski gori gosp. Peterman, ki ie v priprostih, a jedrnatih besedah pouđar-jal, da je potrebna sloga, kajti »kjer se dva teneta, tretji klobuke pobira«. 26 let so vodili politiko in kmeta za nos Šustercijand; kam nas je to privedlo, vidimo vsi. Prišel je., do prepričanja, da je treba sedaj kreni ti drugo poi ki vodi v demokratsko siranko, v kateri so ! združeni vsi stanovi. Prosi tor ej, da j se glasuje za predlog poslanca g. Rib- \ nikarja. Besedam criprostega pa ra- j zumnega moža ie sledilo nepopisno na- i vdušenje m zborovalci so sprejeli pred-lagane premembe Statuta, potem ko fe tuđi g. poslanec Ribnikar oristal na to, da se rabi namesto besede »zbornica« ^»svet«. Nato se prečita poročilo p volitvah. K zadnji točki slučajnosti se oglasi med drugimi tuđi neka gospodična z dežele, ki se pritožuje nad postopanjem duhovnikov, ki se skušajo na umazan način maščevati nad vsemi, ki ne tro-bijo v njihov rog. Prosi, da bi gospodje poslanci kaj ukreniii v obrambo takih žrtev Lepo uspeli shod se zaključi ob 17. tiri 10 minut. Betoluclle predUf ane ta »prelate na zbora zanpnlk** JDS dne 6. Julii a 1919 v Ljubljani. Hesotudja radi uiliovue konfereoce, 1. Zbor zaupnikov JDS za-hteva znova, da se po principu narodnosti in samoodločbe vse od Jugoslo-vanov kompaktno naseljeno sklenjeno ozemlje pridruži kraljevini SHS. Vsled tega pozivlja osrednio vlado, naj mirovni delegaciji naroči: a) Naj zahteva brez ozira na krivične kompromise sajnoodločbo Jugro* slovanov v ozemljtt, zasedenem od Ita-lijanov, in sicer tako dosledno* da raje odreče podpis pogodbi« kakor da bi ž No sprej^a,da $t od oaa tfflfl »iihari tastni voBi odc«pi najmfl#fc li M|tt-vednejse brate v PrimodiL b) Plebiscitu v slovttttkem omq-Uii na Koroikcm, h kmtorejiMi morm »padati tuđi Celovec 6š m aote uni-čiti tega starodavnega mesta hi kom* Sdh Slovencem tospodanka m ne more pritrditL ako se pod enaktal oocoli ne dovoli našim bratom pod laiko okupacijo in dokler se vzdrfoJe krivična reSitev v beliafkem okroilik kl spada etnično in gospodarsko k nam in ga vsled tega zahtevamo sa našo kraljevino. II. V ekonomičnera osini pozirlia osrednjo vlado, da ođločno ugovarja, da prevzamemo ražen predvojnih državnih posojil ki so že v rokah naših državljanov, kakršnakoli bremena, zlasti avstrijske in ogrske dolgove, ki so se Ie v najmanjši meri uporabljali za investicije v naših deželah. Zahtevamo, da Nemčija, NemSka Avstriia, Madžari, Bolgari in Turki poravnajo Srbiji, ki je toliko storila za antantno zmago, vse vojne šjfcpde ht stroske vseh vrst. Miru, ki bi nas gospodarsko uničil, naša vlada ne srne podoisati. Resolucija radi valute- zahteva od centralne vlade, da čim preje končno resi valutno vpraša-nje, da preneha sedanje uegotovo stanje, ki najbolj ovira, da se naše gospodarstvo ne more konsolidirati. Ustano-vitev devizne centrale pozdravljamo. Za izmenjanje krone za novo enoto se izrekamo samo pod tem pogojem, ako je absolutno zagotovljeno, da padeio v proporcu menjalnega kurza vse cene zlasti pa cene življenjskjh potrebščin. Za regulacijo naše valute nai se ustanovi dobro fundirana narodna banka, ki mora stati pod kontrolo vlade in v katere ravnateljstvu moralo biti zasto-pani rudi reprezentanti gospodarskih činiteljev vseh pokrajin države. Pred-no narodna banka ni ustanovljena, naj se naša se danja krona tako zaznamuie, da je na daljnji uvoz nekolkovanih kron iz inozemstva nemogoč. Resolucija radi carine. zahteva od centralne vlade, nai čim preje uredi carinsko vpraŠanje. Srbski avtonomni tarif je za naše raz-mere neprikladen in povzroča našemu gospodarstvu velikansko škodo. Zato ga je treba spremeniti na sledeči način: I. Vsi predmeti, ki nam služiio kot sirovine in kot produktivna sredstva za našo industrijo^ katerih pa sami ne produciramo, morajo biti carine prosti. Če že moramo imeti pri teh predme-tih kako carino, naj bo carinska do-stavka čim nižja. V to kategorijo spa-dajo mazila za stroje, eksplozivne snovi, različni stroji v produktivne svrhe, barve, kemični pripomočki za industrijo, predmeti, ki spadajo v elektrotehniko, medeni predmeti, katerih sami ne produciramo itd. II. Konsumni predmeti, ki jih rabimo za vsakdanjo potrebo, a jih sami ne produciramo v zadosrni meri, naj se uvažajo brez carine. V to kategorijo spadajo: obleka, perilo, tekstilno blago, izvzemši fino in luksurijozno blago, vžigalice, petrolej, sladkor, sol. riž, olje itd. Za one predmete, za katere se plača konšumni davek. nai se pobira carina, namesto tega davka v visokostl konsumnega davka. III. Za luksurijozno blago in za blago, ki ga sami v zadostni meri iz-delujemo, naj se predpiše čim višja carina. Resolucija glede uvoza in izvoza zahteva, da se uvoz in izvoz uredi po praktičnih potrebah države z ozi-rom na našo produkcijo in valuto. Poslovanje tozadevnih uradov naj se vrši naglo in vsakega izkoriščanja potom koruptnih elementov prosto. Pri tem naj se ozira poleg producentov pred-vsem na legitivno domačo trgovino katero treba ščititi proti tihotanstvu in proti verižnikom, ki nai se iih začne preganjati na najbolj drakonični način. Resolucija glede prometa. zahteva, da se spravijo vsa dose-danja prometna sredstva: ceste, želez-nice, brzojavi in telefoni v tak stan, da se bo promet lahko neovirano vršiL Železniški vozovi nai se nemudoma do-pravijo. Železniški tarifi nai se znižaia Naša država pa potrebuje za svoio konsolidacijo in za svoj razvoj Se novih prometnih sredstev. V ta namen nai se takoj začne izdelovati obširen program za gradnjo novih prometnih sredstev. Največjo pozornost je posve-čati trgovski plovbi do morju in rekah. V to svrho je takoj ustanoviti poseben državni urad. Resolucija proti Zidom. Z ozirom na to, da se v zadnjem času v naši državi čim dalje bolj nase-Ijujejo 2idje, ki skušajo dobiti v roke pod svojim ali tujim narodno - zvene-čim imenom vso trgovino in mdustrilo, zahtevamo od vlade, da oosveča ži-dovskemu sistematičnemu naselievanju največjo pozornost ter ga z vseml do-pustnimi sredstvi otežuje, oziroma ose-mogočuie. Odločno protestiramo prott temu, da bi se židovskim trgovcem m Spekulantom, ki iščejo dovolieni sa i*-voznice in uvoznice, ali kaldh drugih koncesij, dajale katerekoli predpravice ali olajsave. ResolocUa glede agrara* nipraia zahteva od svojih poslancev, da zastavijo vse site, da se agrarna reforma nemudoma in od demokratičnih načelih Izvede in veleposestva razdele med one* ki nimajo zemlje« oziroma po» državijo. Primerna veleposestva v Slavoniji naj se porabiio za vsome km*- WAfi ajohL - • ■■ - uradntttvo predpogoi adrave uprave. Vsled taca stoti aa stattHa. da sedaaje začasne uredbe njso sadostne* temvefi Je treba srediti Dicjemke uradništva enkrat aa vselej tako. da ne to oostoj tega tako vafnega ttaaa odvlsen od trenotafli draginjskJh krls. Uradnikom naj sa takoj zooet uri-znajo praiSnje olajiave na želesaJcah. Vpelje naj se žanje bofariSko savaro-vanje. Priznava se našemu uradniStvu njegove zasluge v najteži em času ter naglaSa njegovo znestobo in nepodkuo-ljivost Opozarjamp. da ie dobro urad-ništvo za ćelo djgavo naivečie vazno-nosti tn zahtevamo vsled tega, da se vsaka podkupljivost in nezvestoba kaznuje kot najhujše hudodeJsto) zo-per državo. Resolucija glede obrtnega stanu. I. Z ozirom na to. da ima na slo-venskem ozemlju še ćela vrsta rujerodnih obrtnikov obrtne koncesije in obrtne liste, zlasti za zidarsko. tesar-sko, diranikarsko, kamnoseško in zo-botehniško obrt in z ozirom na to. da naše slovenske obrtnike preganjaio iz drugih neslovenskih mest, nai JDS takoj posreduje pri deželni vladi za Slovenijo, da ta nemudoma odredi revizijo obrtnih koncesij in izdajo obrtnih listov in pri ponovni prošnji tuje-rodnih obrtnikov vsako koncesijo in Izdajo obrtnih listov odreče. Na vsak način naj se odvzame obrtni list tuiim državlj anom. II. Ustanove naj se obrtni sveti pri obrtni oblasti druge stopnje in obrtni svet vrhovnega obrtnega oblastva, kakor rudi državni obrtni svet za državo SHS po vzorcu ministrstva za trgovino in obrt bivše Avstrije. III. Prf Deželni zvezi obrtnih za-drug v Ljubljani nai se osnuie mesto dosedanjega zadružnega. inštruktorja zadružni revizor, ki bo imel nalogo, obrtne zadruge in njih knjigovodstvo revidirati, ter biti pri tem obrtnim za-drugam in zvezam nižje vrste v pomoČ s svojimi nasveti in dejanji. Takšnega zadružnega revizorja nai se imenuje rudi pri Zvezi obrtnih zadrug celjskega in mariborskeea okrožja v *a namen nai se podeli Deželni zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Zvezi obrtnih zadrug celjskega in mariborskeira okrožja izdatna subvencija. IV. Deželna vlada za Slovenijo se naprosi, da povzroči izpremembo obrtnega reda v tem smislu, da se vpelje za obrtnike, ki izvršujejo rokodelsko ali koncesijonirano obrt in za njih rodbinske člane, ne oziraje se na dohod-ke ali pa na privatno imetie. splošna zavarovalna dolžnost za bolezen. osta-relost in invaliditeto na ta način, da osnuje v vsakem političnem okraju do-sebno obrtniško blagajno in zavaroval-nico, katere Člani so vsi obrtniki dotiČ-nega okraja. V tem smislu naj se iz-premeni § 115 b) in *c) obrtnega reda. Deželna vlada za Slovenijo se pozivlja, da kakor hitro mogoče sesta-vi sporazumno z obrtni mi orjranizaci-jami tozadevna pravila, ki bodo odgo-varjala se danjemu času in vsem socijalnim potrebam. Država naj prispeva za ustanovi-tev z izdatno podporo, vodstvo teh blagajn naj pa prepusti obrtnikom samim. V. Poverjeništvo za socijalno skrb je začelo razpuščati bolniške blagajne za pomočnike in vajence ter ustanav-ljati poslovalnice liublianske bofniške blagajne. Mi obrtniki in naši pomo£-niki, združeni v obrtnih zadrugah in v obrtnih društvih ne nripoznamo nikake poslovalnice ljubljanske okrajne bolniške blagajne, ker se te ustanavliajo brez zaslišanja naših močnih organiza-cij. Do končne ureditve socijalnih vprašanj, pri katerih ureditvi moraio sodelovati rudi naše organizacije in katerih rešitev borno obrtniki Ie tedaj priznali odpravo, ako bodo sklenili do zaslišanju naših organizacij, od ljudstva izvoljenih zastopnikov vseh sta-nov. Do te rešitve socijalnih vurasanj pa zahtevamo, da se pusti bolniško za-varovanje in z njim združeno poslovanje bolniških blagajn nedotakiiivo in pusti blagajne nemoteno poslovati. Obrtniki. nikakor nočemo, da bi se nam urinjevala volja in mnenje posa-meznikov. Obrtni zakon, ki .Ie še ve-ljavi ,nam dovoljuje ustanavlianje last-nih bolniških blagajn za oomočnike, vajence in samostoine mojstre. Zato Da ne pripustimo, da bi se na voljo Dosa-meznikov, brez navede razlogov in proti naši volji razpuščale registrirane bolniške blagajne in nam vrinile neke poslovalnice okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. VI. Obrtni davek nai se pravično razdeli po dohodkih posameznega davkoplačevalca. Vsi davki nai se sdo-je v eno vrsto in ta naj se glasi »Obrtni davek«. VII. Uresniči naj se čim prele nacrt katerega je že avstrijska vlada v državnom zboru odobrila in potem spreieU tuđi Narodna vlada za Slovenijo. da dobe v vojno poklicani ali po vojni gospodarsko oskodovani obrtnik! brezobrestno posejilo dolocene visine pod poroStvom države in občinskih uprav. Vm. Z ozirom na ta da se ie med vojno na obrtnih nadaljevamib Solab iKvpolnoma ustavil pouk m Je tako ostalo na stotine obrtnih vajencev brez teoretično * strokovnera ooulnu se po-zivljajo merodaim čmitelii, da omogo-čijo strokovni pouk s prihodnjim šot-skhn letom na vseh obrtao - nadalie-valirfh šolah. Podučujejo naj v posa-meznih strokah Ie za to stroko sposob- ^ včptđf Za ona siip&fc teteto^HL med vojno ni nudila teoretično - sito-kovna izobrazba, naj se ustanovijo posebni učni tečaJL Trgovska zbornica m obfiae nai podpiraJo a Izdatno subvencijo obrtno - nadalJevalne loja Ja stro-kovne tečaje. Zbor zaupnikov JDS se Izreka t državno- m gospodarsko - političnih razlogov za nujno skllcanje kongresa avtonomnih mest ćele kraljevine v svrho medsebojnega spoznavanja, proučavanja In zbližanja skupnih Intere^ sov, ter prosi mestno občino liubjjan-sko kot glavno predstaviteljico elavnih mest občine Slovenije, naj nemudoma prične s predpripravami za sklicanje takega kongresa v poljubno mesto v kraljevini. Razpravni program bi moral vse-bovati vsa vprašania, ki zadevaio me-sta in njihove prebivalce, istočasno naj se ustanovi Zveza vseh avtonomnih mest. Resolucija proti konfidentonu zahteva, da se vsi pod avstrijsko upravo kompromitirani javni činitelji iz vseh mest nemudoma odstranilo. Resolucija proti korupciji. Stranka JDS hoče z vsemi sredstvi voditi boj zoper korupcijo, ki se po.ka-že v katerikoli obliki v javni upravi. Pri tem odreka stranka tuđi Iastnim pristašem vsakršno zaščito. Resolucija oroti Jesenski rekviziciji. JDS protestira proti nameri ministra za prehrano, da bi se v jeseni zopet vpeljale rekvizicije kmetijskih pri-delkov, ker bi taka uredba ne - Ie vzela producentu veselje do produkciie, marveč bi tuđi bila v največio škodo kupujočega ljudstva. Ministrstvo za prehrano se pozivlja, da posveča več-jo paznost verižni kupčiii, ki je naj-večia škodlfivka točne in dobre prehrane v naši državi. Resolucija proti pogodbi z mfinskuni veleindustriici. JDS protestira proti pogodbi, ki jo je sklenilo ministrstvo za prehrano z mlinskimi veleindustrijalci ter ga po-zivlja, da isto razveliavi, ker ogroža življenjske koristi tako poliedelcev, kakor konsumentov. Glede železnice. Predlog se glasi: Zbor zaupnikov JDS sklene: Izvf-ševalnemu odboru se nalaga, da isti ukrene najenergičnejše korake, da se nemudoma odpraviio spodai navedeni nedostatki tako pri državni kakor pri južni železnici v ćeli Sloveniji: 1. Vsi nemški uslužbenci, kj so se izjavili za NemšTco Avstrijo, naj se nemudoma odpravifo če^ mejo m nado-meste s slovenskimi uslužbenci. Vsi oni nemški uslužbenci, ki Drosiio, da" bi smeli ostati v Jugoslaviji, naj se nemudoma zaobljubiio,da se v teku enega leta priuče državnega jezika v govoru in pisavi v toliko, da lim bo možno brezhibno uradovati. V nasorotnem slučaju nai se jih prisili, zapustiti Že-lezniško službo v Jugoslaviji. 2. Vsi nemški napisi pri državni — in vsi nemško - madžarski in italijan-ski napisi pri južni železnici v in na vagonih, strojih, drizinah in progovnih vozičkih naj se nemudoma nadomeste s slovenskimi in srbo - hrvatskim! napisi. 3. Vsi predpfsi in instrukcije naj se nemudoma prevedejo v slovenščino, v to svrho naj se ustanovi poseben od-delek iz za to zmožnih uradnikov, ki naj ne ooravljajo nobene druge službe, dokler delo ne bode popolnoma koji-čano. 4. Vsi nemški in italijanski napisi pri zvorah na postajah in na prosi ter pri čuvajnicah nai se ravnotako nemudoma nadomeste s samoslovenskimi napisi. 5. Vsa obrtna in stavbinska dela večjega ali manjšega obsega, ki so jih in jih še danes nemoteno izvršujejo nemške tvrdke in nemški obrtniki pri državni kakor pri južni železnici, naj se odslej oddajajo konkurenčnim do-tom dosledno Ie samo slovenskim tvrd-kam in obrtnikom. Le v slučaju, ako v dotični stroki ni nobenih slovenskih konkurentov, se sme dotično delo od-dati tuđi kaki nemški tvrdki ali nem-skemu obrtniku. Mišljena so vsa stavbinska, manjša in večja dela, ključav-ničarska, kovaška, mizarska. tesarska, zidarska, slikarska, pleskarska, klepar-ska, strehokrovna, instalacijska in druga potrebna rokodelska dela pri že-leznicah. 6. Da se vse to nemudoma izvede, naj se sestavi od vlade komisija treh mož, ki naj se izbere iz narodno za-vednih in neustrašenih železničarjev državne in južne železnice, ki naj imajo od vlade polnomoč v svrho kontrole posameznih oddelkov. To je toliko bolj potrebno, ker se nahaja pri progovnih sekcijah, kurilnicah in delavnlcah Se vse polno nemških inženirjev, uradnikov ter progovnih in delavnlh nadzira-teljev, ki kjerkoli morejo pod raznimi pretvezand preprečujejo zankazano preureditev. 7. Proti tatvinam na železnicah naj se podvzamejo najenergičnejši koraki, ReMlueiJa glede Ttemcilig&i z veseljem ngotavlja, đa smo«po 7Dletnem boju končno dosegli ustano-vitev vsenčilisca v Ljubljani* Ob tej prlliki se zahvaljujemo beograjski vladi z& njeno razumevanje naših teženj Zla«ti smo ji hvaležni salo, da se ie le-toftnio Jesen otvorijo na ljubljanskem rmmSUJUKi 4 poretno fajrjnltntg BMafausUa gleie utt«4tiH» Mhtev« od poverJenlitTa- sa uk in bogooastje, da skrbi a vso vaeino Kito, da bono Imeli dovolj in dobroga uci-teljakega naradčaja* UčitelJUča, kl mo-rajo biti Tia državna« naj se takoj re-fotmiralo* Na njih naj se nastavljalo najboljfte učne mo^L Resolveija gbš* ■trokovnlh iol sahteva, da ae natanori SimveS strokovnih in obrtnih šol, ki naj poma-gajo razvijati pri na« udomaćen© obrti ter dvigati domačo industrijo* Pri tem je treba gledati, da se razdele sole ena-komerno po vsem slovenskem ozemlja, zlasti naj se upošteva Maribor, kjer naj se poleg drugih šol nstanovl slovenska trgovska akademija- Resolucija glede vzgoje mladine-zahteva od poverjeništva sa uk in bogočastje, da nkreni vso potrebno, da se bo odgajala mladina v jugoslovan-skem državnem duhu- Izdajo naj se tozadevna navodila in potrebni spisi ter izvrševanje tozadevnih ukazov strogo nadzoruje* Resolucija glede krajnih sol* svetov. zahteva od vlade, da razpusti vse one krajne šolske svete, ki delajo proti naredbi deželne vlade, po katerih morajo biti šolski prostori v času ko ni pouka, na razpolago tuđi JDS za prire-janj shodov in Sokolom za tolovadbo* Resolucija glede zvev* nepolltičnih društer* pozivlja vsa slovenska1 napredna nepol- društva, da se osnuje sveza, ki naj skrbi za to, da bodo vsa društva živahno delo val a in da se bodo ustanav-ljala nova. Zveza naj izdaja svoje glasilo- JDS opozarja svoje pristaše na važnost clovekoljubnih in telesno vzgoj-nih društev, katerim naj pristopajo ter v njih razvijajo živahno delavnost- Resolacija glede občinskih volitev smatra asa nujno potrebno, đa se čimpreje izvedejo občinske volitve po ćeli Sloveniji* Resolucija glede strankarskeg* boja obsoja strankarski boj, ki ga je za* čela SLS ne oziraje se na negotovost V kateri se še nahaja država radi zapadnih meja in sicer na način, ki se prav nič rte razločnje od strankarskega boja v Šusteršičevi dobi- Zlasti zavrača napade na podpredsednika dr- Zerjava, kateremn se podtikajo « premifeljeno hudobnostjo nameni, katerih bo bili zmožni le nekdanji Susteršičevi najožji somišljeniki. Zaapnica elanom vlade JDS In narodnim z&stopnikom vzame poročilo strankiniH sastop-* nikov v deželni vladi odobruje na zna« nje in jim izreka svoje zaupanje- Prav tako jemlje na znanje poroftila poslancev in se jim za njihov trud zahvaljuje- Dr. Ivan Marija Čok: Mi pt nalili ii lit nenlL Pari«, 19. iunija, n. Angleška in francosJca Javnost Je 2 Živini zanimanjem sledila poteku pre-govorov in z velikim veseljem in za-doščenjem pozdravila konečni izid istih. Sir Arthur Evans, poznata kom-petenca v zunanjih zadevah. Je pisal 11. marca 1918. v »Manchester Onar-dianu«: ». . . Ta sporazum ima velik pomen: daje smrtni udarec nesrečne-mn tajnemu londonskemu paktu, po ka-terem je bil velik dei jadranske obale« obljudene po izključno slovan$kem pre-bivalstvu, obljubljen Italiji kot odškod-nina za njeno sodelovanje. Q. O r 1 a n -do, min. preds. itaU Je temu londonskemu paktu pel na-grobnico v svojem zadnjem govoru, v katerem je povdarjal potrebo italo - jugosl. zbližanja, Kot edino opravičilo ie dal razumeti deistvo, da je bil sklenjen svoječasno kot obrambena mera proti Avstro-Ogrski za slučaj, da bi ta še dalje imela obstojati kot jadranska vlast G. Torre, o katerem se govori kot o bodočem ital. zunanjem ministru, predstavlja številen in po-memben odbor politfkov, pripadajočih vsem strankam - . .Skupina, ki ie po-oblastila g. Torre za to deiovanie. obsega tri četrtine Senata in več nego polovico članov poslanske zbornice ...« Kak pomen so sporazumu prilagale oficijelne ličnosti, proizhaja i_z deistva, da je bit Trumbić 15. marca 1918. vspre-jet od Llovd Oeorgea in 20. marca pa od Balfoura. Od 6.—8- aprila se Je vršil rimski kongres pod predsedstvora senatorJa Ruffinija. Francija je bila zastopana po predsedniku komisije za zunanje zade-ve g. Franklin - Bouillonu, poslancih Al-bertu Thomas, tniniku parlamentarne-^a komiteja C. Fournolu in publicistu Pierre Ouivielle. Iz Anglije sta prišla Steed in- Seton - Watsont iz Amerike Nelson Oay. Zastopane so bile vse zatirane narodnosti iz Avstro - Ogrske zlasti številno Jusroslovani, in sicer Ju-prosl. Odbor, srbska skupština In pro-stovolici s solunske fronte. Na kongresu, tekom katerega je za Jugoslovane zavzel stališče g. Trumbić, Je bil skfc- piff1 mrir^H raktt Stev. 157. .SLOVENSKI NAROD*, dne 7. jnlij« 1919, Stran 3. Drugi dan po sklepu konfereace Je vsprejel deputacijo kongresa gospod Orlando in povdarjal svoje zadovoljstvo nad uspehom ter simpatije in sklad italijanske vlade z resolucijami, povdarja-joč isto staliSče. kakor na sejah 12. fe-bruarja in 4. marca. Razven tega je go-spod Orlando še posebej vsprejel jugo-slovansko delegacijo, o čemur pravi oficijelni italijanski komunike od 11. aprila: Gospod Orlando je člane jugoslo-vanske delegacije vsprejel s srčno simpatijo in se je ž njimi zađržal v Zlvem pogovoru nad pol ure. Istovetnost (1* iđentita) italijanskih in jugoslovanskih aspiracij. solidarnost jugoslovanskega pokreta za neodvisnost in jedinstvo z vojnimi cilji Italije in Antante, in drugo je tvorilo predmet pogovora. Jugoslo-vanski delegati so odhajali polni občudo-vanja za fino intuicijo, široki pogled in vzvišene občutke gosp. Orlanda in zlastl z globokim zadoščenjem, da je prvi italijanski minister v tem pogovoru, ki je imel vse znake intimnosti, hotel podati najbolji dokaz svojega in njegove vlade zaupanja v lojalno politiko, s katero je Jugoslovanski odbor izvrševal svojo nalogo. Prisostvoval je tuđi gospod Bissolatti.« Sledeč pozivu italijanske vlade je nato odšla jugoslovanska delegacija pod vodstvom dr. Trumbića na italijansko fronto, kjer jih je vsprejel italijanski ge-neralisim D i a z. Od tam se je potem vršila preko sovražnih črt ona propaganda med jugoslovanskimi vojaki, ki je kmalu za tem kazala toliko uspeha (neuspch avstrijske junijske ofenzive, polom na Piavi. kier so naši vojaki položili orožie). Konečno ie bil g. Trumbić sprc.iet tuđi od italijanskega kralja. Sankcija sklepom kongresa od strani Italije ni mogla biti oficiielnejša... Ali sledila je še večja sankcija: od strani zaveznikov. Gospod Clemenceau Je dokazal svoj sporazum z velikim interesom, s katerim je predpripravljal drugi enak kongres v Parizu (ki se pa potem ni vršil). Lord Robert Cecil je v svojem govoru 22. maia 1918 v imenu britanske vlade povdanal: " »Ne pozabimo pred vsem principov, za katere se borimo. Držimo visoko, vedno višje. zastavo svobode in pravice, pod katero se bolujemo. Mislimo, da nam je naš italijanski zaveznik dal v tem pogledu sijajen vzecled. Jaz ne govorim o njegovih naporih, o katerih sem že govoril. Prav posebno pa pozdravljani zadnji rimski kongres, ki je toliko do-prinesel za utrditev zveze. v koji smo tuđi mi. Mislim, da ima ta kongres vsled modrosti in umerjenja. ki se je pokazalo, in pa vsled bratstva, ki je tam vladah, velik pomen. Pozdravljam ga pred vsem, ker je dokazal. da italijanska vlada po besedah g. Orlanda absolutno priznava, da se principi na temelju kojih je bila Italija ustvariena, ne aplicira-jo samo po lokalnih okolnostih (Op.: ho-če reci: samo kadar se gre za Italijo), ampak se morajo razširiti tuđi na med-narodne odnošaie. Italija je pokazala svojo pripraviienost, da razširi na Poljake hrabre Čeho - Slovake, Romune in last but not least, na Jugoslovane principe, na katerih je bil osnovan njen Iastni Risorgimento in na podlagi kojih stopa danes proti Še sijajnejši boci očnosti. To je lepa zadača m oni, ki so sodelovali, so lahko ponosni na njeni dovršitvi. Britanska vlada ie ra-dostno sprejela in pozdravlja. Pa do-volite mi osebno pripombo. Vedno sem mislil, in to sem rudi izjavil pred 18. meseci, da med italijanskimi in jugo-slovanskimi aspiracijami ni nikake in-kompatibilitete. Mi spreiemarno to del-stvo ne Ie. ker je pravično in odkrito,-srčno, ne Ie, ker utrjuje sodelovanje zaveznikov, ampak ker zopet enkrat poudarja principe, za katere se borimo • . . Čaši, ko so se gotova prebival-stva samovoljno odstopala temu ali onemu vladarju, so odsli, prepričan sem, za vedno. Pri vssh bodocih urav-navah se ne smemo vec zatekati ni k dvorom, ni k kabinetom, ampak k narodom, prebivalstvu. Samo od tega je odvisna ideja društva narodov. o kojem se je že toliko govorilo in o kojega ustanovitvi bi iaz obupal, če se ne bo uravnava izvršila na omenjeni Dod- Taka je situacija. Od ene strani imamo nemški evangelij o sili . . . vero, da je mogoče svobodne narode s surovo silo prisiliti v umetne jedinice in iim vsiliti obsovražene vlade. Od druge strani imamo principe, ki jih za-govarja Antanta, svobodo, ono staro doktrino, na katero smo v tej deželi ponosni in po kateri se mora vladati v sporazumu z vladanimi, po kateri narodna veličina »kultura, obstoi ne mo-rejo biti osnovani na temelju tlačenja in zatiranja narodov, ki se s polnim pravom bore za svojo svobodo. Taki so naši principi . . .« Dne 1. junija 1°18 je dostavila ambasada Zedinjenih sevcrnih ameri-ških držav Jugoslovanskemu odboru v Parizu sledečo noto: Državni tainjk viju dno sporoca, da je vlada Zedinjenih držav z velikim zanimanjem sledila razpravam kongresa zatiranih narodov Avstro - O*rskej ki se je vršil aprila meseca v Rimu m da uživajo narodne aspiracije Cfho-Slovakov in Jugoslovanov za svooođo žive simpatije te vlade. Ministrski predsedniki Franciie. Britanije in Italije, zbrani v Versaille-su dne 3. junija, so izjavili v oficijelni noti : - « - Združene vlade so z zadoscetiiem vzele na znanje izjavo tajnika Zedinjenih držav in se ji nriključujeio. izraza joč najživejšo simpatijo za narodne aspiracije čeho - slovaškega m iuKO-slovanskega naroda, težeče za svobodo. m -Zakljački rimskega kongresa, «h sdta* y timkan pakta, ao fini d»- MH sankcijo ttmfijaaskeca mfaristrskega predsednJka, reneralisima in kralja, vlade Britanske, vlade Zedinjenih se-vernih ameriških drž%v ter sledni« zaveeniškega vojneza sveta v Versail-lesu. Ce po vsem tem prihajajo Italija-ni in izjavljajo, da ta pakt za njih ne velja, se moramo paČ vprašati, v kako luč postavljajo oni &wt treh čerrtin svojih senatorjev, većine članov svoje zbornice, svojega ministrskega pred-sednika« generalisima in ćelo kralja? Dalje, v kako luč stavljajo vrednost izjav zavezniških vlad in vojnih sve-tov? Vprašati se pa moramo tuđi, s kakšno predrznostjo se Italiiani upajo zahtevati od svojih zaveznikov, da ho-norirajo svoj© fit^inise pod tainim paktom, ko sami nočejo honorirati svojih obvez, prevzetih ob iavnih in slavnost-nih prilikah? Ali pa hočejo Italijani po-vedati, da so vsi njih prvi ljudje igrali Ie komedijo? Tuđi morala ali italijanska. Da, gospodje Italijani, vi ste dali svoje odobrenje k rimskemu paktu in če ta ne veže oficijelne Italije, veže. osebno vas. gosp. Orlando, gosp.Torre, gosp. Scialoia in drugi senatorji, po-slanci, politiki in državniki, ki ste bili soudeleženi, in spoštovanje do vaše lastne časti, zahteva, da izvajate kp.n-sekvence. Ali se pa hočejo gospodje Italijani sklicevati na to, da so sklepali londonski pakt tedaj, ko so bili na vrhuncu svoje moči, rimski pakt pa po Kobari-du in da tega poslednjega ni treba več upoštevati, ker je Avstrija koncem oktobra 1918 propadla in so njih Čete ■nemoteno lahko vkorakale v danes okupirano ozemlje, kamor jih moč njih orožja preje nikakor na mogla privesti. Dobra Če hočejo gospodje aplicirati to moralo, potem znamo, da jim ie potreben — nov Kobarid. Ozemlje, sporno med Jugoslavijo in Italijo, leži sredi Evrope na najvaž-nejsem mestu. Ne Ie v interesu obeh teh zadetih narodov, ampak ćele Evrope in celega sveta je, da je tam sta-Ien mir. In stalen mir ne bi bilo težko doseći, če bi Ie Italija hotela. Ali to je potrebno, da spremeni svojo doseda-njo moralo. (Če govorim o ItaliiL^ne mislim narod, ampak oficijelno Italijo.) Jugoslovani ne zahtevaio nič, kar ni njihovega, naj stori enako Italija in sporazum je tu. Odloči pa naj volja naroda, seveda ne po tišti morali, kl reklamira zase plebiscit glede Reke, ker misli, da bo tam zanjo ugoden, da pa ga povsod drugod odklanja. Mi za-htevamo, da narodna volja povsod odloči, kjer je med nami spor. In Če nam na ta način odpade to, kar bi naj raje sebi prihranili, ne bo nas bolelo srce. Prepričan sem, da enako pošteno, kakor jugoslovanski narod, čuti in misli tuđi italijanski narod. Ta poslednji, Če bi bil točno in odkritosrčno informiran, gotovo ne bi odobraval one infernalne politike italijanske vlade, ki jo tira proti Jugoslovanom oovsod, kjer iim Ie more škoditi, rudi če italijanski interesi pri tem nišo niti najmani tangirani Glavno zaslugo ima pri tem seveda italijanska politika, a mnogo, mnogo ima na svoji vesti italijanska žurnalistika, s svojimi vedno tendcn-cijoznimi in po navadi neresniČnimi in pretiranimi poročili o Ju^oslovanih in jugoslovanskih zadevah. Jugoslovanski narod do okupacije ni gojil nobenesa srda do italijanskega naroda. In vse ono zaničevanje, ponizan je, oškodova-nje, ki ste nam provzročili, odkar gospodarite na naši zemlji in kakršnih nismo pretrpeli v tisočih letih, kar nas je davil barbarski German, bi pozabili, če Italija opusti pot nasilja in krene na pot pravice. Nai bo uverjena Italija, da ji bo mir in odkrito z^avezništvo jugo-slovanskega naroda močnejsa, trdnej-Ša in trajnejša opora, nego posest naših zemelj, ki ji ne bo dala nikdar miru in ki ne bo dolgo trajala. Ko je dne 26. junija 1918 do pone-srečeni avstrijski ofenzivi na Piavi deputacija Jugoslovanskega odbora izrekla Čestitke za italijansko armado e. ministrskemu oredsedniku OrlandL je ta v svojem odgovoru med drugim dejal: ». . . Slušajte te besede: Pravi objektiv internacijonalnesa življenja Italije, pot, ki jo bo najgptoveje Drivedla do njene bod oče veličine, se nahaia bolj visoko, tam, kjer se danes rešuje najvitalnejši evropski problem. Nahaja se v bratstvu z obsežnim in mosročnim elementom, ki je poklican, da uvede nove ideje v skupnost narodov, ali pa da to skupnost vznemlrja z dolsnmi vojnami in velikimi nevarnostmi, če bi se vsled nepremišljenesra nezaupanja povzročilo. da se odtujijo. Nahaja se z eno besedo v zvezi s slovansko družino. To so besede, srospodje, ki jih je Mazzini pisal leta 1871. Mi živimo v polnem oživotvorjenju teh poroštev in za to, da se popoinoma izvrše, smo mi dali vso svojo voljo, svojo pomoč. Od-ločenj smo, stopati po tej Izvolieni poti do kraja . . .« Ce bi Italija danes res delala tako, kakor je Mazzini svetoval in Orlando obljubil delovati, bi to bilo na največjo korist Italije same, Ju£oslovanov in človeštva sploh. Spominjajte se D«fl«JW-lMfllBMrtO4L PoliMne »e$«. UREDITEV URADNIfiKEH PLAC- LDU Beoirrad, 5. julija. Vsled sklepa ministrskga sveta ae bodo vsem uradnikom izplačali dodaiki n* plaćo. Dosedanje doklade se ukinejo ter se na-mesto njih avedojo stalne doklade v na-stopnem razmerju: Za XI- činovnl ras-rd 450 K me3ečno, za X- čin razr- 500 K mesečno, za IX. čin« razr. 550 K me* sečno za VIII- čin- razr- 600 K mesečno, za VII. čin- razr. 650 K mesečno, za VI« čin- razr. 700 Kt za V- čin. razr- 750 K, za IV. čin- razr. 800 K mesečno- Ražen tega dobe urudniki vseh navedenih raz-redov za ženo in za všakega otroka po 00 K mesečno- Vpokojenci, vdove in sirote dobe po 300 kron mesečno, za ženo in za deco pa po 50 kron mesečno- Ostali uradniki dobe nove doklade po raz-merju svojih plač- Oni, ki dobivajo 1400 kron letno, dobe 350 kron meseč-nih doklad; z 1400 do 1800 kronami let-ne plare dobe 400 kron mesečnih doklad; z večjo letno plačo kot 1800 kron ie združena mesecna doklada 450 kron. Ražen te^a dobe ti nastavljenci za ženo in otroke po fiO kron mesečno- Te doklade se računajo od 1. julija t- 1- in se prieno likvidirati s 15- julijem t. 1- — Mi smo dobili svoje sporočilo o te! ureditvi prekasno za sobotno šte-vilko. Kakor se nam sporoča, je pred vsem g. minister dr. Kramer, ki je neprestano ure^iral rešitev vprašanja uradnlškili pbč v ministrskem svetu in je tudj njegovi inicijativi pripisovati, da je mlnistrski svet storil v tem pogledu z zgomiSnifm sklepom korak naprej v tem pogledu . VPRASANJE CARINSKIH TARIFOV. Dodatno k četrtkovi seji Nar. pred-sfavništva (frl. poročilo v sobotni šte-vi!M rS^v. Nnroda«) nam poročajo, da je začetkom seje zahteval poslanec dr. Nova1: "od rrc'lscd^-kri skup^čine pojasnila ,kedaj namerava finančni minister odgovoriti na vprašanje glede revizije carinskih tarifov. Na to vprašanje bi moral flnančni minister podati odgovor na javni seji v smislu določeb po-r.lovnika. Prećsednik je odgovoril, da je s svoje strani storil vse, da bi finan-čni minister v tej zadevi dal v zbornici odgovor, da pa :*e bil očividno zadržan. Današnje seic se finančni minister ne more udeležiti, ker je pozvan h kralju v Valjevo. NOVA POGAJANJA ZA KOROŠKO MEJO- Celovec, 4- julija- >Freie Stimmenc poročajo: Kakor smo že včeraj javili z Dunoja, je poveljnik italijanskih čet na Koroškem obvestil deželnega po-veljnika koroskega. da je vrhovni za-vezniški svet določil v že znanem smislu demarkacijsko ' crto med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo. Po tem nacrtu bi Celovec ter severni breg Vrbskega pzera z Vrbo spadala v področje nem-škoavstriiske za^edbene posadke- Tuka jsnj a jugoslovanska cenzura je črta-la sklepania in opazke, ki jih je dunaj-ski korespondenčni urad dodal poročiln o dolocitvi te meje. — Iz zanesljivega vira pa smo danes izvedeli, da se pri-hodnii teđen pod vodstvom tukaj se nahaja joee med za vezniške vojaške misije raed zastopniki Xem?ke Avstrije, ozir-Koro.ške in državo Srbov, Hrvatov in Slovenoev vršijo nova pogajanja za premirje, ki se bodo nanašala na dolo-čitev demarkacijske crte v vojaškem, upravno-političnem in gospodarskem oziru (kakor preskrba z živili, izmena blaga)- Pororp.jo, đa bodo ta pogajanja trajala šest do osem dni, ako potečejo gladko- Ljubljana, 5. julija* Dunajska >Po-Htiscbe Korrespondenzc javlja: Koro-ški poslanci so na medzaveznieko komisijo v Celovcu in na poveljnika jugoslovanskih čet polkovnika Milenko-vica poslali pritožbo radi aretacij v masah, ki so se baje izvršile v celovški okolici. — Sprico te vesti je Ljubljanski dopisni urad pooblnščen izjaviti, da so take in enake vesti o aretacijah v Celovcu samem ali v njegovi okolici popolnoma neresnič-ne- Ugotavlja se, da =o s© začetkom zadnjih operacij interniralo v takratni vojni coni Ie osebe, ki so skrivale orožje in ki so bile sumlji-ve, da so proti nr.šim Četam nastopile % orozjem, zlasti pa take osebe, ki so se pri prejšnjih invazijah Nemcev udele-ževalo ropov' Znaten dol teh interni-rancev, katerih mnogo pripada koro-ški >IIeimwehr< in ki sedaj zatrjujejo, da so bili prisiljeni nositi orožje proti Jugoslovanom, ie že izpuščen, ne đa bi Nemška Avstrija dala zato kake kompenzacije- Bilo j© vse pripravljeno, da se izpustijo, kakor hitro bi Nemška Avstrija priznala v Kranju sklenjeno premirje- SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. LDU. Beograd, 6* julija- VcerajSnjo sejo Narođnega predstavništva otvori predsednik dr- Draža Pavlovič ob 16"4O Preden se preide na vpraianja, se oglasi k besedi poslanec Cata Koetić (radi-kalec), ki pravi, da je đoloSeno, da ima vsak narodni poslanec svojega namest-nika. 2e sedaj je veliko iterilo namest-nikor došlo v narodno predttainiitTO In U bilo zaradi toga potrebno, da m pri merodajnih činiteljih Terifik*dj-flkega odbora* Pravi, da bi bil en na-mestnik lahko v istem časa namestnik sa več poslancev ter navaja potrebne slučaje. Poslaneo Volja VukičevK (radikalni disident) vprašuje ministra za agrarno reformo glede izplaSevanja dolžnega haka- Pravi, da je agrarna reforma že dva meseca v odseku in se mu zdi, da je zapfdla iz finančnih raz-logov« Minister dr. Poljak odgovarja, da se že dalje časa opaža izredna nujnost vprašanja o izplačevanju dolžnega haka lastnikom gospodarskih pravic, ki so jim zagotovljene v predhodnih odredbah- Smatral je za svojo dolžnost, da se zavzame ea to izplačevanje ia bo /• •:■■;■■ : -redit 20 milijonov kron-Za izplačevanje ne bo nikakih težkoč. Država bo izplačala tuđi hak, toda do sedaj samo predujeme, kar znači, da bo koneno likvidirala lastnikom gospodarske pravice iz predhodnih odredb, za kar bo dana prilika tuđi v zakonu samem* Posi- VukičeviĆ pripominja* da se izvedba agrarne reforme izkorišča v strankarske svrhe in predlaga, naj se nacrt o agrorni reformi čimprej predloži Narodnemu predstavništvu v pretres. Posl- Četa Kostič stavi na ministra za vojno in mornarico vprašanje glede oprostitve odvetnikov od vojne službe-Navaja težki položaj odvetnikov za časa vojne in ki so sedaj brez sredstev. Minister za vojno in mornarico Hadžič odgovarja, da je poslal ministru za pravosodjo dopis, v katerem zahte-va, naj se mu da na razpolago zadosti poklienih sodnikov, da bo mogel izpu-stiti čimprej domov one odvetnike, ki so v avditorski službi« Posl- Kostič se z odgovorom zado-voljuje samo deloma in zahteva, naj se tozadevna odredba raztegne na vse kralj estvo. Posl« đr- Simrak vprašuje ministra za noti anje stvari Sv- Pribičevića o postopanju kotorskega predstojnika v Sidu, dr- Jeliča, zaradi aretacije 11 ob-činskih odbornikov- Minister Pribičević odgovarja, da je dr. Šimrak napačno poučen, ker ob-činski odbor ni bil razpusčen zaradi tega, ker je >baje< odrekel pri šego kralju, temveč zaradi tega, ker jo je res-nično odrekel- Le zaradi tega je bil občinski odbor razpusčen in so bile odrejene nove volitve- Kar se tiče aretacij pravi, da so se zgodile vsled naredbe vojnega poveljništva in vsled odredbe kotarskega predstojnika. Pripravljen pa je v tej zadevi izvesti pre-iskavo- Preden se preide na dnevni red, naznani predsednik, da državljani svobodne in velike Amerike slave danes svoj največji narodni praznik — proglašenje njihove neodvisnosti- Sporni-nja se ameriških naporov in pomoči, ki so joizkazali Amerikanci zaveznikom v boju proti nemškemu imperijalizmu. Radi tega meni« da odobravaj© vsi poslanci, ker je posetil ameriškega poslanika ter mu v imenu narođnega predstavništva čestital k temu dnevu- (Burno odobravanje. Klici >Zivjo Amerika, živjo Wilson!) Posl- dr- Laginja predlaga, naj se odpošlje predsedniku Wilsonu brzojavka v imenu Narođnega predstavništva kraljestva Srbov, Hrvatov in Sloven-cev, v kateri se mu čestita k temu đne-vu in izraza upanje, da bo vztrajal ne-omahljiv na svojih načelih glede sa-moodločbe narodov, na podlagl katerih se nam mora priznati popolno narodno ujedinjenje in priklučenje k naši državi vseh naših ozemelj od Soče do Alp in Jadrana- (Burno odobravanje.) Posl- Slavko Miletić predlaga, naj se v brzojavki povdarijo naše pravice na Banat, k čemur dr- Laginja pritrdi-Nato predlaga posl. dr» Grisogono, naj se povdarjajo naše pravice na vse naše kraje- Po redigiranju brzojavke, ki je bila soglasno sprejeta, se preide na dnevni red. Razdelitev v sekcije so preloži na današnjo sejo- Nato se je pričela debata o beograjskem vseučilišču. Posl- dr. Ladislav PoliS (Narodni klub) kritlkuje v svojem govoru o vse-učiliščih nekatere določbe, predložene v zakonskem nacrtu- Nato se je nacrt sprejel soglasno. O poedinostih je govorilo veS govorni-kov in stavilo na ministra za prosveto vprašanja, na katera je minister dajal pojasnila- Minister je ođgovarjal, da Je ves nacrt izšel na inicijativo akadem-skega senata, nakar je bil nacrt tuđi v posameznostih končno sprejet- Nato se je seja zaključila in dolo-čila prihođnja za danes* NERESNICM DEMENTI IN »URADNA TAJNOST. - Nedeljski »Slovenec« tama radi našega poročila, da je bivši crno-maljski glavar Sel na dopust To pot je prišlo »Slovencu« na pomoč »kompetentno tnesto*. ki se je zavilo v dl-plomattćno previdno izjavo. V Črnom-tjn vodo že Stiri dni* da bnajo novega vodio glavarstva in da prejSnji glavar službe ne vrH. PBeJo nam o tem tm& oštra sapa v Beli Krajini zrak kmalu izčistUa. V Brežicah je, (kakor izhaja tuđi iz »Slovencac), izvršitev svoiečas-nega Qo!jeves:a ukrepa vsled ministrskega ukrepa na občo zadovoljnost ukinjena. Kaj je torej na našem poro-čilu neresničnega? Glavar Svetek je na dopustu. To so sama dejstva, ki se, tuđi s sklicevanjem na tajnost "aktov, utajiti ne dajo, ker jih vsa javnost vidi. O »uradnih tajnostihe te vrste torej raje motčite. Nekaj drusega je, če kdo zaupne iirndne brzojavke nosi v liste. Pred kratkim je »Slovenec« prinese! vest, da je poseben brzojav sistl-ral (»preklical«) premeščenje. »Nek-do« je torej »Slovencu« to pove-dal, morda ravnoisti, ki je malo poprej preiel z a u p n o uradno brzojavko, da se izvršitev prvega ukrepa začasno su«-spendira. Cuval je uradno tajnost na ta način, da je novico objavil v potvor-ieni obliki, govoreč o tem, da je pre-stavitev preklicana, — Dosti te debato. Skada papirja! ŠE ENKRAT K VPRAŠANJU IMENO-VANJ. Uradnik poštno-čekov. urađa z bančno prakso je bil namešČen za ban-čni posel te^ra urada. Drugih prosilcev ni bilo. Mož se ne udeležuje politićnega življenja. Dasi ne vemo, kaj ima opraviti ž njegovim imenovanjem naša stranka, — mi smo korupcijonisti. Po-verjenik za agrarno reformo je pripo-ročen s soglašanjem strank, in vkljub temu je to korupcija. Tuđi zdravstveni povjerenik dr. Oražen je po »korupciji« prišel do imenovanja. Ima namreS to hibo, da ni pristaš VLS. »Slovenec« se izgovarja, da se mora pri imenovanjih ozirati na sposobnost in pa na to, da imenovanje nikomur ne škodule (5e prav razumemo, da ni preteriran noben drug uradnik). Popolnoma soglašamo! Sedat bi pa te radi vedeli, komu" je Ško-dovalo imenovanje dr. Lukana in dr. Oražma? Škodovali sta morda klerikalnim živcem. Toda mi bi radi vedeli imena preteriranih uradnikov. AH pa hoče trditi spoštovani »Slovenec«, da ta gospoda ništa sposobna? Seveda, seveda, imenovanja so se izvršila le vsTed »korupcije«. »NapreU pravi temu »pana-ma«. Tuđi lepa beseda, ki najde lepo mesto. Ne razburja pa nikogar, ker vsi vemo, pri čem smo: Vinar v čaši vode, insceniran v želji za politično močjo, v Želji škodovati ugledu JDS.. O, kako se motite, gospodie! Raje odgovorite na vprašanje dr. Pestotnika, brez zavijanja in zvijanja. Namigovati, delati go-vorice, jemati čast, — to ni niti korupcija, niti panama, ampak — nekaj dru-gega. (Poročila ii Zagreba.) FINANČNO UPRAVNO SODIŠČE ZA HRVATSKO, SLAVONIJO, MED.II- MURJE TH REKO. Zagreb, 6. julija. »Narodne Novine^ prinašajo naredbo o začasnem finanč-nem upravnem sođiSču za področje1 Hrvatske, Slavonije, Medjimurja in Reke, v katerih se bodo reševali davč-ni in pristojbinski soori. Na čelu teira sodišča bo predsednik in njegov namestnik, ki bosta neodvisna v svojem uradovanju. Poslovni red tesra sodišča ustanovi finančni minister na predlojr predsednika tega sodišča. UVOZ LAŠKEGA BLAGA- Zagreb, 6* julija- »Narodne Novine< objavljajo, da so po naredbi generalne carinske direkcije dvigne na podlaci odloka ministrskega sveta s 1« julijem prepoved uvoza blaga iz Italije preko Reke na naš teritorij. ZA UJEDINJENJE PRAVO&LAVKfE CERKVE- Zagreb, 6. julija- »Narodna Politika« poroča, đa so nekateri Slani odbora za ujedinjenje pravoslavne cerkve v Stari Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini odpotovali v Carigrad, kjer bođo z metropolitom v Brusi, ki je za-stopnik carigrajskega patrijarhata, raz-pravljali o zedinjenju (50rkev v gori imenovanih provincah z onimi V Srbiji-Predsednik te misijd je P- GavriloviĆ, naš diplomatski reprezentant v Kafrn- HRVATSKA KNJIGARNA V 8TJB0-Tld, Snbotica, 6- julija- V Subotici je otvoril Josip Kratina prvo hrvatsko, knjigarno in papirnico, ki pokazuje že sedaj veliko zanimanje tamošnjih. Hrvatov. ' _..--•. .*v. y-J:%t;./ AKADEMSKA MENZA! V ZAGREtttTv Zagreb, 6- julija- VceraJ je bila na zagrebški univerzi borna flkupfičina ju-goslovanske akademske menze* Dijafiki dom se mora 18« julija izprazniti, a menza se zapre 1* avgusta. Vlada Je dala akademikom dve barakl na razpolago, s čemur pa akademik! nišo bili zadovoljni- Skup&čina je potekla burno, ne da bi bilo prišlo do kakJH E&ključkov, in je bila odgođena na ponedeljek- Odbor od-stopi in nato se režijo nekatera interna vprašanja« ______________, SKmmskl sueL KOAUCUA V CEflKI .V£AJ>L LDU. Pr^% 4 jolija* V TčerajSnji seji koaliiranih etrank se jev posni no& ni uri sklenilo, đa prevmame po#lani£ Tuflar pređseđsfro t boddči vladi- Ti sklep te danes dopoldne namanf perad* sednikthdr. Mawtfyku- Tumt Je li fP^t vabU narodno demokrat© in l|ađika stnidco k rugoToroVL fi^thl« opImmp jpjipj^te&s^yMiii^kiitakk^* * Stran 4. AOVKttKI NAIIOO*, mm 7. jauja IM*. 157 itev. • LDU. Praga, 5- julij* (CTUJ Listi poročajo: Vderaj popolđne je krožtta ▼ narodni skupščini naslednja ministrska lista, ki se jo smatra »a avtentično: mi-nlstrski predsednik: Tusar (socijalni <đemokrat)? ministar sonanjih zader; Beneš (socialni demokrat), notranje za-deve: Svehla (agrarec), javna dela: dr. Franke (narodni socijalist), polje-delatvo: Stanek (agrarec), minister za finančni resort se ni določen- minister za javno blaginjo: dr. Winter (socijalni demokrat), pravosdstvo: dr- Hodža (slovaški agrrarec) ali pa dr- Vajnor, trgovina: dr- Vyškovsky (agrarec), minister pošte: Stfibmv (narodni socijalist), naučni minister Habrman (soc- dem.)t deželna bramba: Klofač (narodni socijalist), železniški minister: Brodecky !(soc* dem.), minister za javno zdravstvo: dr- Šrobar (Slovak), minister za prehrano: Bella (Slovak)- V novi vladi bi imeli torej socijalni demokrat je pet sedežev, narodni socijalisti tri in agrar-ci štiri sedeže, od katerih eden je Slovak; s tem sknpaj imajo Slovaki tri sedeže. V opoziciji so torej narodni đe-mokratje (Kramafeva stranka) in kato-Hska ljudska stranka- Vest, da bo dr« Kramar imenovan za poslanika v Parizu, se bržkotne ne bo uresničila, kar socijalni demokratje ob?ojajo najstrožje njegovo pariško politiko, posebno na-pram Rusiji. BOLJŠEVIKI SE UMIKAJO-UDU. Nauen, 4« julija- (Brezžično). Z munnanske fronte poročajo, da so Italijani, Srbi, Angleži in Kanadijci zo-pet napredovali, boljieviki pa imeli tež-ke izgube. Mirovna Uonferenca. SODIŠCE ZA VIIiJEMA HOHEN-ZOLLERN. LDU- Milan, 4- juli ja- >Agenzia Stefani« poroča iz Londona z dne 3. ju-lija: V današnji seji angleske poslan-ske zbornice je izjavil Llovd George, da bo sodilo bivšega nemskega cesarja sodišče, čigar sedež bo v Londonu« Zbornica je sprejela to sporočilo Lloyd Georgesa z živahnim odobravanjem- ZA ZVEZO NARODOV. LDU. Zeneva, 4- julija- (ČTU-) Wilsonov zaupnik, polkovnik House, Ko imenovan za vodjo ameriške mirovne delegacije pri tajništvu zveze narodov, ker polaga TVilson prejkoslej vso važnost na uresničenje nacrta glede zveze narodov- Kadi tega bo polkovnik tuđi stalno prebival v Ženevi- POSPEŠITEV POGAJANJ Z AV-8TRIJO. LDU. St- Germain, 4- jnlija- (Dun-tor. ur-) Na vprašanje državnega kan-eelarja dr- Renneria je zagotovil generalni tajnik Dudasta. da je ententa od-ločena pogaianja v kar najkrajšem roku dokončati- Odstavki mirovne pogodbe, ki še manjkajo, zlasti finančne določbe, so že skoro gotovi in 3 ih prejme mirovna konf<\renca prihodnje dnl- LDU- Pariz, 5. juli ja- (BrezžičnoJ Kakor poroča >Petit Parisien«, bodo izrodili nemško-avstrijski delegaciji drugi del mirovnih preliminarijev najbrže drevi, najkasneje pa jutri- POGAJANJA Z BOLGARSKO. IjDU- Pariz, 4. jnlija. (Brezžično-) Mirovna pogodba z Bolgarijo se pospe-šuje in bo v kratkem^ izdelana- Svet četvorice je sprejel številne nove določ-be glede mej sosednjih držav- REVIZIJA MIROVNE POGODBE Z AVSTRIJO- LDU- St. Gtermain, 2- julija- (Dun. kor* urad- — Zakasnelo.) >Chicago Tribune javlja, da je Tittoni zahteval, naj se v mirovni pogodbi z Nemsko Av-strijo razdelitev vseh ozemelj stare Av-stro-Ogrske natančno opiše, da se na ta način izsili rešitev reškega in dalma-tinskga problema. Upa se, da bodo Italijani pristali na kompromis, ki so ga doslej odklanjali- Lansing se hoče vr-niti okoli 15. julija v Ameriko in ga bo nadomeščal najbrž Frank Polk- Tuđi ameriška delegacija se namerava po podpisu mirovne pogodbe z Nemško "Avstrijo vrniti domov- Kakor poroča >Chicago Tribune«, prejme Nemška Av-strija revidirano celotno mirovno pogodbo tekom 10 dni- LDU. Pariz, 4- julija. (Dun- kor- ur-.:— Brezžično-) M§dzavezniŠka komisija za zvezo narodov se je v današnji seji poev^tovala o odgovoru, ki so ima dati nemško-avstrijski delegaciji glede na zvezo narodov- Komisija, kateri je bilo povorjeno proučavanje na nove narod-nostne države se nanašajočih vprasanj, se sestane danes popolđne, da obravna-va problem manjšinskega varstva* RAZNI PROBLEMI PRED SVETOM PETORICE. LDU- Parts, 4. julija- (Dun- kor- nr. =— Brezžično.) Svet petorice se je danes popolđne bavil a reševanjem vprafcanja vzpostavitve podonavskega prometa in podelitve mandata za Armeoljo« Prihod-nji teden bo vzel avet petorice Jadran* ski problem v resen pretre* Vkolikor se da posneti iz neoficielnih razgovo-roT, je italijanski nastop tamošnje kro-ge presenetil* Vendar *Q amerikanski, nacrt sa naŽAljnje ■▼oi« pottopt&J* i Italijani. Ako ee ne pojarljo noprleV kovane a^rire in Italija eodelovanja ne odkloni, pricakujejo, da •• more to vprašanje v selo kratkem časn reiiti, nakar bi se dala dokončati nemiko-av-strijska mirovna pogodba in savrilti poslednja vpradanja, kl veljajo boljde-vizmu ter pogodbi z Rusijo ln Italijo- Itnllla. AVSTR1JSKO - ITALUANSKA KON-\rENCIJA. LDU- Nauen, 4- julija- (Bresžično.) Rimski list »Italiac izjavlja, da je poro-čilo o vojaški konvenciji med Nemsko Avstrijo in Italijo preuranjeno- Potrju-je pa vesti, da se orientira nemško-av-strijska zunanja politika v smeri proti Italiji in eicer iz razočaranja radi neiz-polnjenih francoskih obljub. ZVEZA MED ITALIJO IN ROMU-NIJO. LDU- Bukarešt% 4 julija- (CTU) Romunskii tisko\-ni urad poroča: Skle-pi pariške konferenoe so povzročili vidno zbližanje med Italijo in Romuni-jo. Nemara bodeta obe državi sklenili posebno konvencijo- V zvezi s tem do-epe tekom tedna romunski poslanik ▼ Rimu Lahovari v BukareŠto. NEMIRI V ITALIJI- LDU- Lagano, 3* julija. O nemirih vsled draginje v Italiji poroča med drugim >I1 Secolo« iz Forli: Boj proti dra-ginji je povzročil na tukajšnjem živil-skem trgu resne dogodke- Ker so se prekupčevalci branili znižati cene, so Ijudje uničili vsa živila in živila pripravljena za prodajo, kakor ribe, jajca, zelenjavo in sadje- Vsled tega so trgovci zaprli svoje trgovine in delavstvo je proglasilo splosno stavko, v znak protesta proti draginji živil- Sindaco (župan) je izdal oklic, v katerem pozivlja prebivalstvo, naj ohrani mir in red, a likrati ukazuje, da se morajo znižati cene naipotrebnejših živil na polovico đosedanje cene. Oklic prepoveduje izvoz pridelkov v druge občine in zahte-va, da morajo producenti prinesti svoje pridelke na trg pod pretnjo, da jih bodo sicer rekvirirali. LDU- Berlin, 4- julija- (Dun. kor ur.) >Lokalanzeiger< javlja iz Lugana: Nemiri v Italiji, ki jih je povzročila draginja, se vedno bolj razširjajo- Forli so zasedle kavalerijske in infanterijske čete- Plenilci so zneeli blago v vred-nosti osmih milijonov v delavsko zbornico in so prodali za polovično ceno. Delavske zbornice prevzamejo voditeljstvo in zahtevajo od ljudstva disciplino. Poroča se, da so izbruhnili v Torre (pri Keaplju) resni nemiri- V Genovi stavka 5000 kovinskih delavcev- LDU. Trst, 5- julija- Italijanski listi poročajo o gibanju proti draginji, katera se širi po Italiji, med drugim na-slednje podrobnosti: Dne 8- t. m- so v Florenci plenili po trgovinah ves večer- V skoro vseh prodajalnicahi po predmestjih, pa tuđi v nekaterih sredi mesta eo razprodali vse blago« Druge trgovine, katerih lastniki so se takoj udali zahtevam množice, so zaprli ter jim prilepili na vrata listke z napisom: >Na razpolago delovni zbornici (Came-ra del Lavoro).< Na več krajih je raz-ljučena množica opustošila in tmičila vse, kar ji je prišlo pod roke, zlasti ako so se lastniki trgovin zoperstavljali početjn množice- Izgredniki so poizku-sili tuđi parkrat zažgati prodajalnice ter je na nekaterih krajih že izbruhnil požar, toda gasilci so vedno pravočasno prihiteli na pomoč ter pogasili ogenj. — V Imoli blizru Bologne je bilo na dvort-šču neke sole zborovanje, kjer w> izjavili voditelji delavskih organizacija da naj se stavka konca, ker ne marajo biti odgovorni za početje anarhističnih ele-mentov, ki prevladujejo čimdalje bolj v vodstvu tega gibanja- Tedaj je nenađo-ma počilo več strelov, kar je izzvalo veliko paniko med zborovalci- Drhal je napadi a potem nekaj privatnih hiš ter se spopadlft s policijo in karabinjerji, ki so prihiteli ogroženim stanovalcem na pomoč- Tekom izgredov v Imoli so bile ubite tri osebe, mnogo je bilo pa ranjenih. REVOLUCIJONARNO GIBANJE V ITALIJI SE ŠIRI-LDU. Berlin, 5- julija- (Pun- kor. urad) >Berliner Tageblattc poroča iz Lugane: Revolucionarno gibanje «e širi od Fer li ja preko Romagne in bližnje ozemlje. Povsodi zahteva narod, da bi se prodaj alo blago po polovični oenl* Politične stranke, soci&listi in republikanci, si prizadevajo okoriščatl se, ▼en-dar pa pozivljajo, naj se sdrašijo ▼•• sile* Iz Romagne ee poroča, da m voja-ki družijo s prebivalstronv V 8p«siii so se pomorščaki in topnlc«jrji nplrmli, da bi nastopili proti množid, in pehota se ni ganila. Tuđi v Genevi 00 bili, kakor se teđa] po odpraTi oenpi(e poroča, včeraj že v drugi« spopađld w& mnojico in francoskimi Tojakl, kl m> klicali: >Doll % Italijo!< RESKI IZGREDI- LDU, Trst, 5- julija. Vcerajinfl >Corriere della Ser*c priobčaj« obitfBO oocon, katare nasiva nwtidw*> geito, I« gnatnbimrtuu H«oTarJa na«top«i}e reikega >ob£i]iatva< proti franootkim ▼ojakon> OdgoTornoat sa te iigreda daje MTeđa na rovaft Francosom in pmwU da ▼ bistvn nimajo drngega na-Bana, nego dokaiatl potrebo, da ae vo-laiko poveljnUtvo na Reki iitrga Ita-lljanom in da ▼ druge roke; da je ta domneva remična, o lem ne pripniča list nobenega dvoma, kljub temu, da je osnaduje kot abeurdno- Nadalje namiguje >Corriera della Sera<, da se Italija nikakor ni hotela vmešavatl v razmerje med Nemd in Francozi ob Renu, se za-varuje proti temo, da bi se Francija rmešavala v nasprotstvo med italijan-skimi in jugoslovanskimi interesi ob Adriji ter pravi, da je taka nesrečna politika svoj ča« vodila v Mentano (malo mestece bliza Rima, kjer so papežke čete s pomočjo Francozov premagale Garibaldija) ter v trozvezo. H koncu pravi: Z godovi na in dobrovemost bosta priznali, da, ako govorimo odkritosrč-no, storimo danes vendar še vse, kar je v naših močeh, da ohranimo in resimo bratske vezi, ki so združevale Italijo in Francijo tekom štiriletne krvave preiz-kušnje- V drugi brzojavki poroča >Cor-riere della Serac o reskih dogodkih: V sredo zvečer sta bila napadena 2 fran-coska častnika na obrežju Ammiraglio Rainer in tuđi v Četrtek zjutraj je skupina reskih Italijanov insultirala mirao-idočega francoskega častnika. Drugače je dan potekel mirno- Vse čete in posad-ke vojnih ladij brez razlike so do dalj-nih naredb konsignirane- General Gra-zioli je v sredo zvečer obiskal ranjen-ce v francoski bolnici ter nato posetil i talijansko prireditev v Filharmoniji, kjer je bilo nabito polno občinstva- Raz-položenje je bilo Se vedno zelo razbur-jeno. General, pozdravljen z burnimi evviva-klici, je irael nagovor na občin-stvo, kjer je dejal, da razume popolno-ma ogorčenje Rečanov in pozival ob-činstvo, naj s© vzdržuje vsakršnih iz-gredov- Stevilo ranjencev, ki so jih pri-nesli doseđaj v francosko bolnico, zna-ša 40. Eden izmed njih je v veliki ne-varnosti- Pomagaimo invalidom! S teskimi žrtvami plačujejo Slo-vcnd, Hrvati in Srbi svoje ujedinjenje. Velik broj naših hrabrih sinov je položilo svoje življenje na oltar domovine. Na njihovih kosteh zidamo sedaj mi zgradbo novega in velikega kralje-stva. Drugi so, ranjeni, prelili svojo dragoceno kri za rešitev in sreČo svojega naroda. Nekateri njih so ozdraveli, drugi ostanejo pohabljeni vse svoje življenje, ker so izgubili noge, roke, sluh ali očni vid. To so naši slavni invalidi. Iž njihove krvi je vznikla naša svoboda in naše jedinstvo. Nekateri teh invalidov so sposobni, da si s svojim delom zaslužijo svoj suhi kruh. Ti in drugi, težje poškodo-vani — ali naj bodo v strahu za sebe in svoje rodbine? I jedni i drugi po-trebujejo brze in obilne pomoči. To pomoč jim poizkuša dati država, potem društvo RdeČega križa in druga naša dobrodelna društva. Toda invalidov je mnogo in njihove potrebe so velike in raznovrstne. Vsled tega je potrebna vedno nova inicijativa, da ublaži rane in bedo vsaj v teh prvih in najtežjih dneh. Vrhovna komanda, ki govori v imenu vse srbsko - hrvatsko-slovenske vojske, smatra za svojo sveto dolžnost, da pozivlja na nabi-ranje denarnih prispevkov v celem kraljestvu v prid našim čestitim invalidom, nekdanjim borcem in junakom, s čijih krvjo se je uresničila naša narodna zaobljuba. Za zbiranje te denarne pomoči je izbran invalidski dan, Petrov dan tega leta (po starem koledarju) kot rojstni dan našega narodnega kralja Nj. Vel. Petra I. Ta dan bodo vojne oblasti s pomočjo dobrodelnih društev — prepričan sem, da se bo njihova pripravljenost in najboljŠa volja pri tem sijajno dokazala — nabirale de-narna sredstva v celem kraljestvu. pri-Čen5i z glavnim mestotn, pa do naj-manjše vasice. Pozivljam vse častnike in vojake naše hrabre vojske, da se ta dan spom-nijo svojih nesrečnih drugov in da s svojimi darovi bratski obvežejo njihove rane. Prosim celokupno prebivalstvo kraljestva, bogato in siroto, moško in žensko, staro in mlado, naj vsakdo daruje po svojih sredstvih, naj daruje za naše nesrečne junake. Ta pomoč se ne daje v miloščino, nego v znak naše bratske hvaležnosti in ljubavi Oni imajo pravico, da račn-najo na naio hvaleinost in ljubezen. Vsi smo trpeli tekom te dolge in krvave vojne, ali blagodat fmagoslavntga' miru pomore nam, da ae to trpljenje skoro pozabi. Invalidi pa trpe ie dalje, dokler live. Sveto dolžnoit ima zato vsak Slovence, Hrvat ln Srbin, da ublaži to trpljenje, bolj ko more. Zbrani doneaU so namenjeni vsem invalidom vsega kraljestva, Vojaki in driavljaui, državljanke m obod, izpoinimo ta dan vri svojo m** nafeiatta. olaMaoilO fal bottkO dolinoftl Z bogatimi darovi ublažimo bedo vrlih svojih invalidov in otrimo solze njihovih lirot Naša pozornost in skrb žanje naj jim dokaže, da njihove žrtve nišo bile zamant Podrobni programi se bodo objavili za vsako mesto posebej. Načelnik štaba: Vojvoda Žlvojin P. Mišić s. r. lavna telovadba Sokola I. Skoro pet let je minulo, odkar je »Sokol I.« priredil svojo zadnjo iavno telovadbo. zadnjo nedeUo pred i^bruhom vojne, pripravljajoč se za IIT. vse-sokolski zlet v Ljubljani. 2e takrat je pokazal Sokol I., za kako resno smatra sokolsko delo. telesno vzgoio in Driča-kovati je bilo, da bo žel tuđi v avzu-stovih zletnih dneh zaslužene usDehe. Pa bila je to zadnja orireditev Dred izbruhom sve tovne vojne« kar na mah se je ustavilo Dotem vse sokolsko delo, pričela se je doba preganjanja ln mrtvila in sele splošni prevrat je omojcočil zopet redno delo. Sokolstvo se je za-vedalo svojih nalosr in nričelo se te tiho. a neumorno delo na vseh poli ih. Javna telovadba, prva po končani sve-tovni vojni, ki jo je priredil Sokol I. včeraj na istem prostoru, kakor Dred petimi leti, je jasno pokazala, da uživa Sokol I. ne samo iste, ampak še mnogo večje obče simpatije, kakor pred vojno in da deluje z isto vnemo v do-sejfo stavljenega si cilja. Kljub zatiranju je društvo svoje vrste potroiilo ln ginljivo je bilo videti zlasti telovadbo. bodisi ženskega. bodisi moškejca nara-ščaja. kjer je nastop teh malih pokazal, s kakim navdušenjem se je vce-pila že mladini ljubezen do sokolske ideje. Ob pol 10. dopoldne so se vršile na prostoru Kmetske posoiilnlce ob Dunajski cesti skušnje za poDoldanski javni nastop. Ćlani. šolski naraščaj, ko-jertke, obrtni naraščaj in članice so iz-vajali proste vaje pod vodstvom svojih vaditeljev ter želi mnogo odobravanja od strani številno zbranejja pbčinstva. Tuđi skupina je izborno uspela. Proti 5. popolđne je dospelo društvo Sokol I. v spremstvu drusđh sokolskih društev, kakor Sokola II., Vič, Moste, Štepanja vas, Dev. Mar. v Polju in primorskes:a sokolske^a krožka ob zvokih trobentaškejra zbora na telo-vadišče. Ob 5. popolđne se je pričela javna telovadba. Prvi so nastopili članJ In sicer je izvajalo 24 bratov proste vaje za zlet leta 1914. pod vodstvom načelnika brata St. Vidmarja. Sledil ie nato nastoo deškega šolskesra narašča-ja, kjer je 77 dečkov izvajalo proste vaje za zlet 1914 pod vodstvom vadi-telja brata Berceta. Nato ie nastopilo 88 gojenk, izvajajočih proste vaje- za zlet 1914, pod vodstvom podnačelnika brata Slapničarja. Obrtni naraščaj. 76 gojencev, je izvajalo proste vaje. pod vodstvom brata Antona Brejjarja. Vse te proste vaje je spremljalo mnogobrojno zbrano občinstvo z živahnim odobravanjem in navdušenjem. Sledila je orodna telovadba članstva, kjer je nastopilo pet vrst pri posameznih orođ-/ih, ter želo za svoja izvajanja, zlasti posameznikov, burno priznanje. Nato je izvajalo 35 članic proste vaje za zlet 1914 pod vodstvom brata Slapničaria in končno je nastopilo 44 bratov z žud-nimi prostimi vajami za leto 1919 pod vodstvom brata Vidmarja. Vse te proste vaje, bodisi Članstva, članic, zo-jenk, šolskega in obrtnesra naraščaj a, so bile vzomo izvajane ter so žele s strani občinstva, katerega je bilo zbra-nega nad 5000, splošno odobravanje. Po kratkem odmoru se je sestavila skupina, pri kateri Je sodelovalo okros: 250 oseb, ki je zbudila ?plošno udiv-ljenje. Kratek nagovor na zbrano Članstvo in občinstvo ie ime! nato t>odsta-rosta brat Marolt, ki ie v kratkih, na jedrnatih besedah očrtal sokolsko delo ter velik pomen uiedinienia vseh sokolskih društev našega kraliestva v eno veliko jugoslovansko državo pod-pirajočo orjranizaciio. Ob zvokih »Lepe naše domovine« zaključila se ie dostojno in trezno ta velenomembna prireditev. Tako pri prostih vajah, kakor tuđi med odmori je sviral pod spretnim vodstvom jcosd. Pahorja salonski orkester Sokola I. Ćela prireditev je pokazala, s kakim razumevanfem in s kakim navdu-šenjem stopa Sokol I. kreoko po svoji zacrtani noti in kako ima priČ ako vati pod tako spretnim vodstvom še lepših rsnehov, kakor iih je dosesrel dosedaj. telimo mu na tei njegovi poti. ki bo Sele uspešna takrat, ko bo imelo društvo svoj lastni dom, da se bo mozlo ncovirano razvijati, obilo uspeha. Na zdar!_______________________________ Jugos!ovanska himna na Dunafu. — Kako so Dunalfani informirani o Mariboru. Maribor, 4. julija. Te đn! se je vrnila družba Mari-borčanov in sicer so bili v njej zašto-pani: Slovenci, Hrvati in Nemd. Član te družbe Hrvat mi pripoveduje prav zanimive stvari o življenju in tačasnib razrnerah na Dunaju. Za danes bodi omenjeno Ie nekaj doživljajev. Prišli smo — tako pripoveduje moj svedok, v kavarno Herrnhof v l.okraju. Igralo se je na klavirju. Zasedli smo mizo ter se raigovarjati kakor je že naneslo v vseh tren jezikth. Naenkrat sapoje klavir .Hej Štovani!- — Mi, zlasti tcvtdft Jflfioiloviiii iflio kii oitTuriit Morda je to Ie provokacija, ker so nas sliSali nežinirano govoriti tuđi slovenski oziroma hrvatski? Ali glasovir je sviral dalje: .Lepa naša domovina." in čudom čudo tndi: »Junak iz Like". To je dvignilo posebno nas Hrvate in eden nas je dvignil svoj glas med sviranjem klavirja. Seveda smo bili vzradoščeno presenečeni! In zvedeli smo iz Dunajčanov: MI DunajČani ostanemo kakor srao bili, zakaj bi ne spoštovali Jugoslovanov naših sose-dov? Posebno pa glede umetnosti kot je godba in glasba sploh vztra-jamo na stališču, da ostani vsaj ta umetnost mednarodna. Tam in na drugih mestih kamor smo prišli, se nas je seveda izpraševalo po naših razmerah; posebno glede Maribora izražajo Dunajčani svojo radovednost. Ostanimo si — Čim se razraere urede, prijatelji z Jugoslovani, ampak Maribor ostane naš! To trditev gojijo na podlagi informacij, češ, da je ves Maribor in vse ozemlje okoli njega pri-stno nemško (urdeutsch?) Vrednost teh informacij smo prav ocenili Se Ie, ko so nas izprasevali če je res, da mi Jugoslovani tukajšnje Nemce brez usmiljenja pođimo v ječe, da jih za vsako malenkost obešamo, sploh da z njimi ravnamo kot s popolnoma brezpravno rajo. Uvideli smo, kako nesramno nas tukajšnji nemšld hujskači obrekujejo po svetu, če jim ćelo Dunajčani nasedajo na take obskurne laži, Tedaj smo bili mi Jugoslovani iz te družbe veseli, da smo imeli tuđi Nemce seboj. Nam, smo d ej ali, morda ne bi verjeli, če bi Vam zatrjevali, da je to podlo obrekovanje elementov, ki jih tuđi Vaša država ne mara. Ampak vprašajte te Nemce, ki z nami žive, če je na vseh teh obrekovanjih Ie pi-čica resnice. In naši nemški znanci so Dunajčanom natočili čistega vina. Tedaj so sele Dunajčani uvideli, kako slabo so informirani o nas in naših razmerah napram Nemcem, in priznati so morali, kako napačno so nas so-dili na podlagi namenoma napačnih obvestil, ki jih poleg naših nemških hujskačev po Dunaju razširjajo tuđi — Italijani. Pozivni razglas, Vsled odpusta letnikov 1890—1894 se na podstavi sklepa ministrstva za vojno in mornarico Pov. F. Dj. O. št. 19,742 in Vrhovne komande O. štev. 36.483 tega leta pozivljajo s tem vsi v letih 1888 in 1889 rojeni, ki so bili svojecasno asentovani ali pa pri prebi-ranjih za črnovojno službo z orožjem sposobnim spoznani k dvemesečui orožni vaji. K orožni vaji morajo priti vsi, ki so v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pristojni ali rojeni, kakor tuđi tišti, ki ne morejo dokazati ino-zemskega državljanstva. ZglaslioTS Zglasiti se morajo pri vojno-do-polnilnem poveljstvu, v čigar področju je njihovo bivališče, in sicer: letnlk 1889 dne 26. lollfa, letnik 1888 dne 30. Juiifa ▼sakokrat ob 8, dopoldne. Po možnosti naj pridejo vpokli-canci v vojaški opremi in obleki (posebno s plašči in perilom) za katero dobe primerno odškodnino. Orožne vaje so oproščeni: 1. Železničarji, poštni uslužbenci in rudarji. Po 1. Juliju t 1. v službo sprejeti železničarji, poštni uslužbenci in rudarji nišo oproščeni in se morajo brezpogojno pozivu odzvati. 2. Bogoslova ter dijaki, kl obis-kujejo visoke in srednje Sole ali zavode, ki imajo po brambnem zakonu pravico do enoletne vojaške službe. 3. Oni, ki so bili pri nadpregledu (superarbitraciji) proglašeni za vedno invalide ali začasuo premeščeni v ne* aktivno razmerje, ako ta doba še ni potekla. Vsi ti se pa morajo javiti pri pristojnih orožniških posta]ah, ki vpo-Iljejo vojnim dopolnilnirn poveljstvom sezname prijavljenih invalidov. Rezervne častnike, praporščake in kadetne aspirante se bode pozvalo po potrebi, ne glede na letnike. Na eventualne prošnje za oprosti* tev orožne vaje se ne bo oziralo in orožne vaje razven navedenih opro* ščencev ne bo nihče oproščen. — Vsak vpoklicanec mora brezpogojno o pravem Času odriniti k tej dvame-sečni vaji. Žapmstva naj izdajo vpoklicancem potrdila. da odhajajo k orožni ?aji; to potrdilo daje vpoklicancem pravico do brezplačne vožnje po železnictli. Kpoklicanci, ki se ne bodo pravo* Časno odzvali pozivu, bodo dalje časa pridržani v složbl in se bodo strogo kaznovali po vojnih zakonih. Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". i57. itev. »SLUVgNlfclU NAKUir ** 7. Jttlljt 1919, Stran 6. Dnevne vesti. Prisega naših rekrutov. Danes do-poldne smo v ljubljanskem Tlvoliju rie-dali krasen prizor. Ob 10. uri so bili na »ignšču« zapriseženi novi reknrti vsi sami sinovi zelene srbske Sumadije. Sredi livade je bil postavljen oltar, kjer se je vršila božja služba. V širokem četverokotnjku so ob drevoredih stali mladi vojaki. Ko so prispcli zastopniki civilnih oblastev (pređsednik deželne vlade dr. Brejc s poverjenikoma Golio in Vrstovškom, delegat finančnega ministra dr. Savnik, župan dr. Tavčar itd.) je namestnik generala Smiljanića, pol-kovnik V u k as o v i ć, obšel čete in jih pozdravljal s »Pomozi Bog«, na kar so čete krepko odgovarjale. Po izvršeni prisezi je svećenik osovoril vojake ter uh opozarjal na njih vojaške dožnosti. Nato je Lzpregovoril komandant polka polkovnik N a u m o v i č ter v govoru, iakem po mislih in lepem po besedah, daleč slišno predstavil četam vso težo njjhovegra stanja, pa tuđi veličino njihovih dofžnosti. Nastopil je polkovnik Vukasovič ter moštvu. ki se mu morda toži po rodni Šumadiji, klical, da je rudi bela Ljubljana njih iasrna srbska zemlja in da jih Slovenci ljubijo. Drevo-redi okoli terjšča so bili polni občin-stva in to občinstvo se je burno odzva-lo tem njegovim bescdam. S tem je bila slavnost končana. To ni bila prisilje-nost avstrijskih kasamskih dogodkdv; to je bila naravna narodna svečanost sredi bujne prirode. To ni bila vojaška odrevenela osamelost. to je bil Živ prizor iz narodnesa življenja, ki so se ga v lepi medsebojncsri udeležili vojaki in ne vojak!, to je narod. Vefjka razstava v Ljubljani. Odse-ki trcrovske in obrtriške zbornice v Ljubljani so v svoji skupni seji dne 3. uilva soglasno sklenili, predlagati zbor-ničnemn r»lennmu. da se nrihodnje Ieto v Ljubljani priredi velika razsta-va, ki nai bi bila izhodišče za za vsa-koletne industri jalne in trgov-s k e s e m n j e v Ljubljani, po vzoru irkozvane »Messec. kakor je vsako Ieto Drjrejajo v Lipskem, Utrehhi itd. z velikimi prakticnimi uspehi za industrijo in trsrovino. Poverjenik za uk in boeočastje* Dr- Karei Verstovšek tekoči teden »e sprejema strartk- IŠče se monter za mestno pljnamo v Sarajevem. Več se poizve pri Po-.sredovalnem uradu za begunce SHS v LjuKiani. Dunavska cesta 38, I. nadstr. Invalidom bivšega pešpolka Št. 87 se bodo julija meseca v druarič izplače-vrJze enkratne rodpore. Pravico do da te podpore imajo oni, ki so po izvinu nadpregleda spoznani za več kot 309tb invalide. Invalidi, ki v Jugoslaviji še nišo- bili pri nadprecrledu, naj se ja-vijo pri svojem dopolnilnem poveljstvu v svrho zdravrriške preiskave. Prošnji 7i Dodnoro ima vsakdo priložiti potr-trdilo pristojne občine in orožniške postaje, da je brez premoženia. in podpore res potreben. Slepci. težko pohab-ijeni in za vsako delo nezmožni dcbijo roleg podpore Še posebne doklade. Podpore se bodo pošiljale le po pošti, zato naj navede vsak v prošnji svoj natan-čen naslov. Služba okrožnega zdravnika. V uradnem listu Št. 112 je razpisaria služba okrožnesra zdravnika pri Sv. Lenar-tii v Slovenjih goricah. na kar se opo-zarjajo interesenti. — V uradnem listu št. 112 je razpisana služba okrožnega zclravnika za za zdravstveno okrožje Sv. Marjeta nižje Ptuja. Interesenti se opozariafo na ta raznis. Primarijske službe. V uradnem listu št. 112 z dne 27. junija. 1919 razri-snie deželna vlada za Sloverrijo službe nrimarija na internem oddelku obče javne bornišnice v Ptuju in na internem in kirurgičnem oddelku obče javne bolnišnice v Brežicah. Naše mlade zdravnike-strokovnjake opozarjamo na razpis. GospođinIske Sole v Sloveniji. Z največjim zanimanjem sem preČital pod-listek gospe Minke Govekarjeve v 152. šrevilki Slovenskega Naroda o Javnih državnih gospodinjskih Šolah. Te sole so za nas Slovence nujno potrebne. O nih bi se moralo že davno govoriti in pisati Nekaj let pred izbruhom vojne smo si prostore, toda primanjkovalo vnrašanjem. kako bi prišli do lastne čospodinjske sole v okraju. Pripravili smo si protore. toda primanjkovalo nam je sprva učiteljic, in sredstev za Poplačanje teh. Ko so se razrnere glede nčiteljic nam v prid zboljšale, pa nismo mogli premasrati težkoč glede de-narnih sredstev. Niti od dežele, niti od države nismo mogli izposlovati nika-kega prispevka! Lotili pa smo se spet tega vprašanja, preden je gospa Gpve-brieva javnost z izvrstnim ^ člankom dozorila na potrebnost in važnost go-spodinjskih sol. Scdaj ie nas položaj ^dneji. Mestna občina je imela v nvrrnškem dekliskem domu popolnoma [•rejcnn gospodinisko solo. Ako nastane, kakor se namerava, iz dekliškega corra »Mladika« j,e paČ naravno, da Kospodinjska šola'ne bode prenchala, amr>ak bode imela svoje prostore, svoje zavetišče v »MladikiV Država SnS r m ne bode mačeha. kakoršna nam je -■!a Avstriia. Zanašamo se na njeno T^- if>! Razmere v Ptujn so se tuđi ^remenile. Delokrog gospodinjske sole p- 2 bode obsegal v bodoče le mesta, '■nrak ćeli sodni okraj, pa še menda -Ji sosedne, ako se nam pcsreči da r: nzorno in praktično uredimo §olo, '3 katero imamo izvrstne prostore fn ^ nrinravo. Gospa Govekarjeva Je v svojem spisu omenila ?e bivši nemški 5o!j v Celju in Mariboru. Moje vrstice nnj dodajo tof kar je ona prezrla. Javnost nai bode opozoriena tuđi na go- ^°^«*9 takUJLftoJP* ******°** v *££^dlkU- ^^ ^ morama ker je aeobhodno potrebna. Zatoraj se trudi- m>t »a J^J)nredfa»o to zagotovimo! ^«^1^ se je v^eraj vladni oficijal ^ospod Zvonimir Oregorič z učite-ljico gdč. Angelo Mandelj. Bilo srečno! Upokoje«! častnikl ta voi. uradnlkL Ker je ministrstvo za vojno in mornarico z naredbo Pov. F. A. C. br. 35618 od 26. junija t. I odredilo, da morajo vs upokojeni častniki in voj. uradniki položiti pismeno prisego. se ti častniki «n voj. uradniki tem potom pozivljajo, da se v Raj kraj šem roku javijo pn naslednjih komandah: Komanda mosta Ljubljana, orožniška postaja Ko-cevje. Staj. obmejno poveljstvo Mari-rOri S?Ikovna okrožna komanda Pli-oerk, Polkovna okrožna komanda Celje, v svrho položitve prisege. Podrob-ncjše podatke dobe imenovani pri gori ome'''c-v:s Icomnndah. Vagon živil sta hotela utihotapiti v Nemsko Avstrijo nemški postajenačel-nik v Konjicah Wedenik in trgovec S. Zivila sta skrila med storže. Predno so mogli \Vedenika prijeti, je pobegnil v Nemško Avstrijo. Pod sekvester je dala vlada pre-moženje gozdarja grofa Attemsa v Slovenski Bistrici — Emila VVajgelna. Se-kves^er !e dr. Lemež. Pod državnim nadzorstvom. Pod državno nac'.zorstvo je dano premože-nje grofa V e 11 r a von der L i 1 i e v i r.s-reir. !n Češka Union banka y Celju. Za sek\restra grofa Vettra je imenovan odvetrjk dr. Fran Roš v Laškem, za sekvestra »Union-banke« pa ravnatelj »Posojilnice« v Celju Jos, Smertnik. Nova slovenska trgovina v Celju. Na Glnvnem trgu v Famin^erjevi hišl v Celju otvori specerijsko trgovino Slovenec Anton Močnik. Iz koroškega jetništva je ušel te te dni poročnjk Franc Zacherl, Zadnji čas se je nahajal v brlnišnici y Ennsu na Gornjem Avstrijskem. Življenje med Švabi mu je bilo dalje ne-mogoče. Akad. pevsko dnišlvo »Obitfć* v Beogradu priredi izlet v Zagreb. Liiib-Ijano. Sarajevo, Dubrovnik in Cetinje. V vseh teh mestih priredi koncert v prjd siromašnih dijakov, ki so trpeli vsled vojne. Ekskurzije dijakov. Ministrstvo prosvete je odredflo. da se bodo vsako Ieto v velikih počimicah vršile velike ekskurzije dijakov širom naše države, da upoznajo krasote in zanimivosti svoje domovine. Poštni promet s poljsko republiko. Začenši z 10. dnem meseca jul i ja t. 1. bosta odnravljala poštna urada Kra-kov 2 in \Varszawa 1 pisemske sklepe za Beograd in Bnkarest. Beograd pa za Xrakow 2 in Warszawo. Vse pošiljke za poljsko bo torej od 10. dne t. m. naprej odpravljati v Beograd potom r»!?em«:kesrn sklena iz Ljubljane 1. Matura. Na državnem moškem učiteljisču so bili zrelostni izpiti od 3. do 5. julija; predsedoval je ravnatelj A. Dokler. Aprcbirani so bili: Bitenc Karei, Bolhar Alojzij, Buria Rihard, Debeljak A 1 b e r t (z odliko). Der-žaj Emerik, Gallob Rudo!!. Kavčič Iv„ Kumelj Metod. Potisek Tvan (z odliko), Prosenc Rudolf, Seliškar Anton, Strel Alojzij, Trost Franc (z odliko), Tscheme Alojzij, Vidmar Karei yittori Srečico, Završnik Rudolf (z odliko). Zu^ančič Jožef, 2 a b-kar Jožef (z odliko); K o s a n c P a v 1 a (z odliko), Leskovec Ama-lija (z odliko); privatist Prestor NTiko-I?is ho.^pitanti: Grašič Franc. Plelian Albin, Podržaj Ferdinand, Vidmar Ferdinand, Za vrsnik Stanko (z odliko). — Med šolskim letom 191« '19 so dobili zrelostno izoričevalo: Kmfic Fr.. Torkar Ivan in Weber Aloizii, ki so bili več let v ruskem vietniShoi, ter poroč-nik Lachainer Ivan. Po Bohinfu se cede sline našim nemškim in lašlcim nepn'iateliem. In to ni čudno, kajti težko dobis k!e kraj, ki bi bil tako le^. tnko miren in luibek. kakor pred Šumnim svetom zaprta kotlina s pre!epim iezerom. Kdor ie kđaj dožfvel leno s^lnČno j"tro ob B^hinj-skem jezeru in miren, tih veter. ju ne pozabi, in sicer ?ra bo vleklo zopet na-zaj na njegove ze-ene bregove. Al'O hoČeŠ preživeti rekni tTh?h, mirnih dnl, razvedriti $i crlavn **i srce. Dridi v Bori inj in rte bo ti v"' LeT:i iznreTiodi po senčnatlh srozdovib. osvež'ijoče kopeli, krasni izleti, vožnja po mirnem jezeru v vznožju s snesrom pokr?tih gorskih velikanov, vse to ti bo dalo vžitek. ki £a zastonj iščeš v letovlščih, podnih tnjeov. Mirno rire^^i'Če in izvrstno do-strežbn na^eŠ v »Zlatorosfu« v hotelu SPD. Kar ti nudi hotel boljše vrste v me^fii tcera tu ne bos pogrešal. in to za zcv zacrne cene. Rcdek ^feda»§ki jubilei. Z včerai-šnto zaključno predstavo, ko so v Na-rodnem gledali šču petindvajsetič peli Smetanovo »Prodano nevesto«. so praznovali trije člani srledaliskesra zbora, seveda brez šopkov in vencev, brez daril in brez pozornosti intendance re-dek jubilej. Poteklo \e namreč 25 let odkar so znani ljubljanski tenorist z. Jakob Lumbar, njegova soDrosra. al-tistinja sa. Oabrijela Lumbar, in tenorist gosD. Franc Rus Tvrvič nas top i li na slovenskem odru v »Prodani neve-sti«. Nad 25 let pa že poio v glediškem zboru, kar dokazuje njihovo izredno vztralnost in požrtvovalnost. S! a vijencem za njUiovo dolsrolctno delo v pro* speh slovenske opere naisrčnejsa hvala ili najiskreneiie čestitke! CaraloU: Ižvestje Muzejske^a đm-Stva za Kranisko, !etnik IX-----zvezek Iboditvi inujedinjcnjit AvmvttZlw*n. Nor prispevek o Copu (Dalje); dr. Franjo Đnčar. Račun Fabijana Kirchbergera n pogleda hrvatske i slovenske protestantske tiskare u Urahu-Tubingenn sa god. 1562. i 1563.; Ferdinand Seidl-WU-fried von Tepper. Der diviluviale See von Prečna bei Novo Mesto; Dr. Po-nebšek, Naše ujede, II., nadaljevanje; Dr.Ovidon Sajovic. Zapiski iz ptičjega življenja na Kranjskem v letih 1917 do 19ia*f Slovstvo. Ušeničnik Alexius Dr. Um die Jugoslawia. Eine Apologie. M. Premrou Miroslav, Monimenta sclave-nica. Petit-choix tire de la collection des documents recueitHs ct anotćs; dr. J. Slebincrer. Bibliografija za Ieto 1917. in 1918. Zapiski. Fran Podkrajšek. Kam so prišle slike iz nekdanje bolniške cer-kve sv. Križa na Dunajski cesti? — Dr. P. Hugo Bren. Za ztrodovino akademije ljubljanskih operozov. — Dr. J. Le-sar. Peter Pavel Vergeru Starejši. — Ljud. Kaščer. Erjavec kot »jamar«. Ljud. Kuščer. Donesek k naši jamski favni: Dništveni vestnik; Slike. O našem klavirskem virtuozu Cl-rilu Ličarju se v zadnjem času v naših časopisih ni bralo skoro nič. A to ni znak, da ni bil delaven. Potoval je kot sprerrr;cvnlcc mojstra Kociana, pred vsem po Češkem in Poljskem, in je na vseh Koci?novih koncertih nasiopal s samostoinimi točkami. O Ličarju se vsi koncertni kritičarji izražajo nad vse pohvalno. V roke mi je prišlo nekoliko teh ocen; naj citiram samo par znači! neišili. — »Nova Doba«, Plzen: »Po svoji hvalevredni navadi uvajati mlajše talente na koncertni podij, nam je Kocjan to pot pripeljal mlađega slovenskega piaiista Cirila Ličarja, ki pa ie mofrel samo v gori navedeni št. 2 (»Jok in stuk«) pokazati svoje odlične kvalitete.« — »Češki Dennik«, Plzen: »Mladi klavirist g. C. Ličar ima vse prednosti, ki so potrebne za nje-jteov razvoj v um etnika najboljših kva-Ijtet. On ima veliko tehniško dovrše-nost, razumevanic 7a duha skladbe, razvit smisel za ritmiko in melodiško frazo in ori tem redko mirnost. Zaigraj ie z velikim uspehom Lisztove varijacije na Bachov tema »Jok in stok«, v kate-rih je popolnoma uveljavil vse prednosti svojega talenta.« — »Ostravsky Dennik«. Moravska Ostrava: »Na kla-virju pa (nam. Kociana) je spremljal virtuoz Ličar. I?:ral je fino. izrazito in v samosto.ini točki. Chopinovem Scher-zu b-mol. ie pokazal vse prednosti svoje zrele umetnosti: ognjevit temperament, briljantna tehniko in krasno pred-nasanje.« — »Pražke Novinv«, Praga: »V dveh točkah je ijrral Kocianov spremljevalec Ličar samostojno. Znan je na našem podiju, znan je in cenjen pri našem občin. zaradi svoje finoče lidnosti in ^loboke.cra umetniške^a smi-?■}?.. a zaftrt pri tem s skromnostjo — tuđi on ie ime! za?hižen usrjeh in glasno pohvalo.« — »Union«, Praga: »Po-lejr slavnecra umetnika (Kociana), čegar koncert je počastil s svojim obiskom prezident nr.še rennblike. ni imel pia-nist ^oscod C. Ličar, absolvent praš-ke^ra konzervatorija v razredu prof. Hoffmeistra, lahkega stalisča. to tem mani, ker ie izbral Cesar Frankov teh-niški težavni in za prednašanje težki preludii, koral in fu?:o. Ce je vkljub temu zahteve dela popolnoma zadovoljil :n dose^rel močen uspeh, je s tem njegova napredmoča umetnost najprepri-čevalneje dokumentirana.« — »Nova Peforrra«. Kralcov: ^Sp'-emljal Je (nam. Kociana) gospod Ciril Ličar; redko je slisati tako đobrega sDremlievalca.« — »Bialer Nachrichten«. Bilsko v Sle-ziii: »Sodeltiioči pianist gospod C. Ličar je izvršil soremljevanje vijolinskih Itočk na naifinejši način in ie svojo solo-točko. Scherzo v es-molu od Brahmsa. s svojo briljantno tehniko in s svojim bravuroznim prednašanjem popolnoma i;ve!javit.« — Naj zađostuje to. V Li-čarfn imamo umetnika, na katerega srnemo biti ponosni. Upajmo, da ga borno kmalu spet imeli priliko slišati v To^reba stavbnega maiQ"V:f.\ za Bc^'irad. Trsrovska in obrtniška zbornica v Ljubliani je prevela od dobro informirane stran« SDoročilo, da potrebu-je »Odbor za obnovo stanova v Beogradu, Jngoviča ulica 1« različnega stavbnega miteriiala. Interesenti naj poš!?':jo svoje ponudbe na omenjeni naslov. DoTolIrnje za naknp žita. Minietr-•ctvo za prehrano in obnovo f!rtScl }q izdalo nr.s'or>na doroljenja za uvoz v Slo-veniio: G- A- Tonkoviču iz Zasrcba sed^m vn.sronov koruze: Fmiju Wei?s iz Si=ka 2 vagona pšenice in tri vagone koruze; Iliji Predovi^* iz Ljubljane 200 I korarcTov prašičev; Danielu Omerzu v I Belovaru eden vasron inoke ▼ Slovensko Bistrico; Josipu DraSkovie iz Slov. Gradca tri vagone koruze in *-' ^ vagon pšenice. Ini. Cirfi M. Koch: NEKAJ O DANAŠNJIH V1SOKO-STAVBNIH RAZMERAH. Mnojrokrat posluša! sem pogovore in ugibanja, koliko bi veljala danes nanovo z^rnjena hiša. " Posebno,poydaria!o se 1e, ali ne bi bilo mogoče postaviti nekaj malih hišic za eno družino, da se tej neznosnf sta-novanjski bedl naredi konec. Zagotav-IjaJo se je, da je veliko tacih fludi. kf bi radi nekaj žrtvovali, samo da pridejo pod lastno streho. Glede troškov za zgradbo tacih W-«ic slišal sem večfnpma prenizke, dtlo-ma pa tuđi previsoke cene, kl so sf jih predstavljali Jajikt Vvtf^JP •"&*** I Istav^ma vrednoti eiteca aM dnizega po-tlopja z ozirom na današnje razmere. SpuSčati se danes v take ocene, ni tno-ffoče, ker takorekoč od dne do dne ra-stejo cene gradivu. Nekateremu se posreći dobiti to ali ono gradivo ceneje kot drugemn. sploh je pa cena odvisna od tega, koliko je stavbnega gradiva sploh na razpolago. Cim manj ga je. tem dražji je. Pri cenitvah je pa glavna stvar ta, da se doseže ona cena, ki se bo v doglednem času ustalila. Na tem polju so se razni veSČaki hudo urezali. Ako vzamemo v roke strokovne liste, ki so biii pisani pred par leti, beremo, da je z gotov ostjo pričakovati, da se bodo cene ustalile pri onih cenah, ako prištejemo predvojnim cenam 30, kveč-jem 50%. Ako dotični pisec pogleda današnje raztnere, bo takoj prepričan, da temu ne bo tako. Gotova stvar je, da se bodo cene znatno znlžale, kje se bodo pa ustalile, bo nam pa konečno pove-dala naša urejena valuta. Cim več si bodemo znali pomagati z eksportom do-mačih pridelkov, tem ugodnejša bo vrednost naše valute in cene gradiva se bodo po tej reerulirale. Da vsaj približno označim, koliko bi veijala zgradba ene visokopritlične hi-šice pri danes obstoiečih cenah, narisal sem si stanovanje, ki bi obsegalo v pritličlu predprostor, tri sobe, dve po 25 m2, ena 16 m2, kuhinjo, kopelj, shrambo, stranišče in stopnjišče. V pod-strešju nahajali bi se dve sobi PO 20 m2f sobica za služkinjo in neka; podstrešja. Ker b? bila stavba visokopritlična, izko-ristil bi se prostor pod pritličjem za pralir-:". v!et, drvarnico in shrambo. Zazidana ploskev hišice bi tvorila 138 m2. Izvršitev priprosta meščanska, v sobah hrastove deščice, boljše peči in štedilnik, kritje strehe z opeko itd. Vračunši potrebno kanalizacijo, brez hodnika in potrebne vrtne ograje, veljala je taka zgradba pred vojno okoli 20.000 kron. Oglejmo si nekoliko današnje cene. Za tako poslopje rabi se brez temelja in zunanjega glavnega zidu podprjtljčja 80.000 komadov zidakov. Tisoč koma-dov zidakov, postavljenih na stavbo, notabene če jih ugodno kupiš, velja danes 500 kron. Torej velja danes samo opeka za zid in potrebne obloke v kleti, 40.000 kron. Ker smo pri opeki, oglejmo si cenO enega kubičnega metra izdelanega zi-dovja. Za podlago naj služi, da rabimo za 1 m3 zidov.ia 260 komadov opeke, 1000 komadov 500 K = 130 kron; 0*1 m8 usrašenega ar^na. 100 kg 22 K = 52 K 80 vin.; 0*25 m3 peska, 1 m8 30 K = 7 K 50 v; 7-5 ur zidar, ura 3 K = 22 K 50 vin.; 11 ur delavec, ura 2 K = 22 K; 10% pribitek za oder, orodje in nad-zorstvo 4 K 45 v; skupaj 239 K 25 vin. Da imamo popolnoma izdelan zid, treba pri šteti Se omet. Z ozirom na razno debelost zidov-ja se prišteje na 1 m8 zidovja vsaj 6 ma ometa. 1 m2 ometa velja na podlagi goraj-šnjih cenlOK88vX6=65K28v. En kubični meter zidovia z ometom vred velia torei 304 K 53 v. Pred vojno napravilo se je 1 m3 ta-kecra zidovja povprečno za 20 kron! Po-višek znaša na ta način 1500%. Ako vzamemo nekaj predvojnih proračunov za stanovanjske hiše v roke, se prepričnmo, da obsorbira potrebno zidarsko delo za eno hišo približno polovico vseh za stavbo potrebnih stroškov. Trošek za zidarska dela gori popisane hiše bi bil torej 10.000 K 4- 1500% = 150.000 kron. Drugo glavno gradivo, ki priđe pri taki stavbi v poštev, je les. Tuđi les se je, posebno v zadnjih tednih, zeTo po-dražil. Pred vojno plačalo se je za 1 m8 rezanepra lesa 40 kron. Danes se ga za 400 kron težko dobi. Vzemimo, da se je cena lesa dviffnila za 1000%. Meter ž!ebovja in odpadnih cevl dobilo se ie preje za 3 krone, danes velja meter 35 kron. Ako primerjamo sedanje cene za pri stavbah potrebna obrtniška dela, vidimo, da so se vse od nredovojnih cen dvignile naimanj za 1000%. Ostanimo torei nri povišku 1000% za ona dela, ki so izven zidarskih notrebna. Odštejmo od 20.000 K 10.000 K za zidarska dela, ostane za druga obrtniška dela 10.000 K. Ta znesek, povišan za 1000%. dobimo 100.000 kron. Prištevši zidarska dela. veljala bi ta malenkostna zsrrcidbfcn brez sveta, hodnika In ograje 250.000 kron. Dvomim na. ako bi bilo r»ri današnjem nomanikantu raznih srradbenih po-trebščin sr>Ioh mogoče hišico postaviti. Tzračunimo si najnižjo upravičeno naiemnino takega stanovanja. Potrebni nro^tor na! bi veliol 10.000 K, 250.000 4-10 000 K = 260.000 K. O bresti od 260 tisoč kron po 3% == 7800 K. Na kato* stališče bi se davčna oblast radi pred^ piša davka postavila, ne vem. Recimo pa na tole: Danes se plača za namišljeno stanovanje letno 1500 kron. Ker brez povoda pri obstoiečih zakonskih določilih go-spodariu ni mosroče stanarino zvišati, vzemimo za oodlago teh 1500 kron. Od-bivši 15% vzdrževalnih troškov, ostane davku podvržena najemnfna v znesku 1275 kroti. V davkaorostem casn odrade na 5% in indirektni davek, amortizacijo stavbne vrednosti. zavarovalni-no. voja§ko nastanitev, kanaisko pri-stojbino itd. okolf 40% = 510 kron. Tore! nai bi stanarina znašala 7800 +' 510 kron = ^10 feron* Mislim, da si bode tuđi naJbujSi vojni dobičkar premisHl naložiti si svoj de-nar na ta način. To znaCi slabo perspektivo stavbnim podjetirikom. ^ Ako ne moremo postavit! novili sgrađb, postalo bo tuđi tefko vzdrfe- ^A^^ ^i^^Jb^A^J^B a^k^^B^ ftl^^t^tA^^^ WUwlf posestnile bo to khko storA po veCtal pa ne. Tako smo izpostavljeui nevarno-sti, da se bodo nekatera poslopja morala prepustiti razpadu in stanovaniska beda bo Se hujša. Vsak mora nehote pričeti prem&-Ueva«, kako tej mizeriji odpomoči. Glavni moment, da se enižaJo ce-« ne gradivu Je, da vlada cene za prehrano kolikor mogoče potisne navzdoi. Na ta način nastala bo delavska moč ce-nej§a, vsled tega tuđi gradivo, kl ga mora delavec Izdelovati. Dalje bo naloga vlade skrbeti za to, da napravi izdatne opekarne in sploh podpre do-maco industrijo kolikor največ mogoče. Ker se bodo vsi gozdovi podržan vili, je prvi korak storjen in prepričan sem, da se bo cena lesa v doglednem času znižala, vsaj za n_otranjost države. Treba bo pa tuđi misliti na to, da se obstoječe stavbne rede nekoliko pre-iraredi, kajti danes so vsi več ali manj pomanjkljrvi. Mislim v prvi vrsti na debelost zidovja in stresnih konstnikcij.: Je potrebno, posebno pTi enostanovanj-skih hišicah tako širokih in ognjavar-* nih stopnjic? Glede stresnih konstruk-i cij se Še vedno drži po većini starih metod, da mora povsod biti poveznica, stebri, opore itd. Pri tej hišici, ki sem jo popisal, ne bi blto treba za streho drugega lesa kakor nazidnlce, srednje lege. špirovcl in klešče, eventualno še; rlemenska lega. Seveda bo morala ta-' ka konstrukcija biti pravilno izpeljana.( V higijeničnem oziru ne bi kazalo kaj popustiti. V to pokllcane oblasti bi morale paziti strogo na to, da se za zl-davo izbere ugodna tla in napravi za-dostna kanalizacija. , S tem naj bi bilo podanih' nekaj čr-j tic v današnjih in bodočih stavbnih raz-i| merah, posebno pa onim, ki so o tem Že tuđi mogoče premiSljevalL Društvene vesti in prireditve. Društvo orožniSkth vpokoienceT«V Pređsednik društva orožniških vpoko-j jencev SHS. za slovensko ozemljo vr; Ljubljani vabi svoje somišljenike na se-j jo, ki se vrši v nedeljo dne 13. julijaij 1919 ob 16. uri popoldne v restavra-; čiji >Novi svet«. Dfnevni red: Dopisi društva državnih ushižbencev kralje-j stva SHS za slovensko ozemlje v Ljub-j ljaii. Dopis člana Jakob Kozjeka. Spre-! jetje priglašenih članov. Slučajnosti. ! Gasilska župa Zalec sklicuje v ne«; deljo, dne 20. julija t. 1. povodom pr^ vega župnega zleta v Št. Peter v Sa-j vinski dolini izvanredni obČni zbor obj 3. uri popoldne v šolsko poslopje z na-; stopnim dnevnim redom: 1. Poročik) oj ustanovnem občnem zboru »Jugoslo-> vanske gasilske zveze Ljubljanac* —<■ 2. Slučajnosti. Pred občnim zborom »e vrši javna vaja z gasilnim orodjem krajevne?:a pr. gasilnesra društva. Obč-nemu zboru sledi veselica v prid doma-; čega erasilnega društva." — Župni odbor.i Filatellstični khib za Slovenflo V Ljubljani se je ustanovil. Gospodle In gospe, ki žele pristornti k temu klubu. kateri iim nudi priUko, si pridobiti do* ceni pismene znamke, nai tzvoliio svof; pristop pismeno prijaviti t č. tajniku; Miroslavu Černetu v Ljubljani. Gru-i berjevo nabrežje 16. Vsak Član kluba ie obenem rudi član hrvatskeza filateli-stičnega društva, ter dobiva kot strcnj ko\Tii list »»Jugoslovanskega filateti-«1 sta«. — Odbor. V Mariboru se je ustanovilo 'đra-»] štvo tukajšnjih jugoslovanskih držav-j nih uslužbencev* Namen društva je, za-; stopati koristi jugoslovanskih držav-| nih uslužbencev eploh, posebno pa ©r^j ganizirati aprovizacijo. Društvo poj potrebi posreduje pri nabavi aproviza-j cijskega blaga za člane, kupuje in raz-, deljuje brez dobička- Kdor želi postati! član društva, naj javi svoj prietop pri; zaupniku svoje stroke ustmeno- KomuiSi pa tega ni mogoče, naj se javi pismenoj odbora v roke g- blagajnika, đavcnegaij upravitelja Fran^ta Frana, davkarija-^ Narodna čitalnica v VeUkorcu. Na(; Vidov dan je bil ustanovni občni zboc; Narodne čitalnice s sedežem v Vett-j kovcu. Na ta zgodovinški dan se ie»] zbralo ob 18. uri za Velikovec dovolfi občinstva vseh slojev. Ker ie bil KOSD.i general Maister zadržan* ie poslal kot; svoja zastopnika dva častnika, Vj: okusno okrašeni dvorani, ki jo ie okra-j sila učiteljica fcdč". AL Modiceva, iel; orvoril zborovanje predsednik Diiprav-«! ljalnejja odbora strokovni učitelj zoso4\ J. Magerl, kateremu sre največ zasluzi se, da se je tako brzo ustanovila Na-J rodna čitalnica, in vzradoščenegaj obraza pozdravi! riavzoče ter se za-hvalil za njihovo udeležbo. Poudarial; je, da ravno sedanii čas zahteva od; nas, da se ravnamo do izreku »ne le: kar veleva mu stan, J&r more, to moš je storiti dolžan«, saj nismo bili poslani sem, da vršimo le svoje stanovsker dolžnosti, ampak zlasti Se zato, dal; privedemo v naročje domovini one Iz-« gubljene duše, ki so se vsled nem$ke-» ea terorizma odtuiiJe svojemu rodflb: Omenjal je, da mora biti nalocra Nak! rodne čitalnice, vzbniatl fn krcoitl narodno in državljansko zavest ter sonP; meni ti »nemSki Vdlkermarkt« v »slovenski Velikovec«« Po prečitanih pra-* vilih se je izvolil prvi odbor nove Čitalnice, ki je obljubti, da ooide takol na delo. Še isti večer je Narodna čitak nica v Velikovcu priredila prvi rabav-ni večer, ki sa le počasti! s tvolo na-vzočnostjo irofD. ireneral Mtteter i' svojim častnisTdm zborom. Ob (Tovot^l preoevanju narodnih to donoUnlmlM pesmi ter sviranju klaviria in viiotin nam je čas kaj hitro POtekaL H* ppwJ-Iok Koso. kanonika Kotaflm •• J* jaj »novorojeno deto^ nabrmia. te «»; Stran 6. »SLOVENSKI fMUtUCT dac 7, jtUija W9._________________ ^____________ 157, mct. ZdrušltcT vrađniStva tomarnih iti-yWov SHS- Dne 20., 21* in 22- t- navršilo se je t Zagreba zboravanje or-ganizacij uradnižtva denaraih. savodov kraljeetva SHS- Zastopano je bilo nrad-ništvo Srbije, Slovenije, Dalmacije, Bosne in Banata- Uradništvo Slovenije feta zastopala Ivan Hiter (Mestna hra-nilnica) in Al- Lenoek (Jadranska banka) y Ljubljani. Sprejel se je nacrt enotnfc službene pragnmtike, ki se naj uveljavi pri vBeii denamih zavodih SHS brez razlike- Druga točka zboro-.vanja se je tikala ustanovitve enotne-ga pokojninskega zavarovanja in sklada pod upravo zasiopnikov uredništva in države- Končno se je osnula z izvolitvijo osrednjega odbora Zveza vseh organizacij uradništva denamih žavodov t kraljeetvu SHS z osrednjo pisarno v Zagrebu- Darovi korošldm beguncem- Dril?1- TominŠek, Ljubljana 500 K; Učitelj-stvo, Hajdina 65 K; Kn- šk- lavant-konzistorij 5000 K; Škofjeločani v go-stilni I. Hafner 305 K; župnik I- Pajt-ler, Sv- Rupert v Slov- gor. 100 K; ka-plan PavliĆ, Sv. Rupert v Slov* gor-20 K; notar Viktor Poznik, Lož iz ka»» po*. 60 K; bralno društvo Men-gel 700 K; Narodna čitalnica, Novo mesto 950 *i Fr- Stnnfek, kapUn, Slov. Bistrica 10 K; KiDeteka pooojil-nica ljubljanske okolioa 1000 K; Na sklad asa vojne, vdovo in sirote ▼ Mariboru; 6raxrednica Sv- Križ 210 K 60 ▼; deki. mešž. Sola II-, Maribor 88 K; Vole Emil, Trbovlje 706 K; učiteljica Povalej, Maribor 1026 K; Bolske sestra Maribor 361 K; Bkupaj 1Le journalc je Tittonl zahteval obsežne kolonijalne kompenzacije- Italija zahte-vsl. v Afriki južno od Tripolitanije Borku, Tibesti in DjibntL v Orijentu pokrajino. Adalo in sevemo Anatolijo s Heraklijo- Sain Brice na glasa v >JcmrnaltL<:. da Francija ne more odsto-piti Djibutija, ki tvori zvezo med Fran-cijo in njenimi naselbinami na Mada-gaakarju in vdaljnem Orijentu- Itali-jangke pretenzije lahko ustvarijo velike težkoče v Tnrčiji in povzrocijo međna-rođne zapletljaje v Mali Aziji- Italijan-ski nadrti v Orijentu so v prilog gotovim amerifekim afipiracijam. Italijanske nacrte pođpirajo ođkrito radi Angleži, v katerih interesu je, da nasele čim naj-več najrazličnejših elementov v turski Aziji, ki bi naj tvorili jez proti eventualni ofenzivi z Rusijo- Francija nima nobenega interesa, da bi se udeleževala te igre- ITALIJA VZTRAJA^ NA LONDON-SKEM PAKTU? Pariz, 6. iulia. Z ozirom na vesti, 3a bo Italija popustila glede jadranskega vpra.^anja in da bo zahtevala zato kolonijalne kompenzacije, izjavljajo poučeni italjjansi krogi, da bo Italija vstrajala na londonskem paktu in da se ne bo odpovedala nobenim svojih za-htevam na Jadranu. Kar se tiče vpraša-nja koloni], določa londonska nogodba: Ako dobita Anglija in Francija nemške kolonije, ima Italija pravico zahtevati primerne kolonijalne kompenzacije. Italija nima namena zahtevati, da bi ji Francija odstopila del Tunizije. (Te vesti so najbrže manever v zvezi s >kom-penzacijami«.) TARDIEU KONFERIRA^ S TITTO-NUEM. /' Parfe 6. Juliia. Predsednik teritorijalne komi^je Tardieu je imel včeraj dolgo konferenco s predsednikom italijanske delegacije Tittonijem. Kakor je znano je Tardieu izdelal nacrt za sporazum v jadranskem vpraSanju. NAŠI MINISTRI PRI CLEMEN- CBAU-TJ. Pari«, 6* jnlija- Clemenceau je vce-raj sprejel delegacijo vlade kraljestva SHS, ki je prišla v Pariz, da posreduje pri predsednikn mirovne konference glede težkih. gospodarskih in financi-jalnih problemov, ki se tiSejo kraljestva SHS* Delegacijo tvorijo ministrski predsednik Protić, minister zunanjih del dr- Trumbić, pravosodni minister Trifković, miniflier za rudarstvo in go-zdarstvo* Marinkovlć in ministar sa konstituanto đr* Kramar. VPRASAKJB PREHRANIŠ CENTRALNE EVROPE-Parf«, 6. julija- Najvižji zaveznifiki fivet je imel včerai popoldne sejo, na kateri je r&zpravljal o poročilu, ki ga je predložil gospodarski svet glede prehrane centralne Evrope. Na dnevnem redu je bilo tuđi vprafianje glede po-trebnih odredb, da m teređo one lodke ađroTne pogodbe, ki m minMaio nm ZAVEZNIŠKI ODGOVOR NA AV-STRIJSKO NOTO- Pariz, 6* julija. Komisija za uredi-tev geografskih meja je imela včeraj pođ predsedstvom Tardieua sejo, na kateri je redigirala zavezniški odgovor na avstrijsko noto glede teritorijalnih vprašanj v Južni Tirolski, v Celovški kotlini, na Češkem in onih ogrskih žu-panijah, ki govore nemski- Najvišji zavezniški svet je včeraj začel razprav-Ijati o tem odgovoru- ODŠKODNINSKO VPRASANJE. Parjz, 6. julija. »LeTemps« priob-čuje nekatere podrobnosti glede vpra-sanja odškodnine in glede meja. Kakor je znano, so zavezniške velesile skleni-le zahtevati od bivše Avstro - Ogrske primerno odškodnino, pri kateri naj partipicirajo vse države, ki so nastale na razvalinah stare monarhije. Odškod-ninske vsote se imajo razdeliti po ne-enakih deležeh. Skupna svota ima zna-šati 1500 milijonov frankov v zlatu. Po-leg tega ima vsaka država pravico, da na korist blagajne za odškodnino odku-pi vso produktivno imetie, ki ji pripade od stare Avstro - Ogrske. Sto milijonov frankov je določenih za zavezniške države. Nemška Avstrija mora plaćati vojne odškodnine 10 milij. kron v zlatu. Vsa javna državna posest se ceni na okrog 6 milijard. Herbette naglaša, da Nemška Avstrija te svote ne bo mogla plaćati. Zato bo treba zaseči njeno aktivno premoženje. Predvsem pa bo treba vzeti v posest avstrijske vodne sile, ki jih Avstrija ne more izkoriščati. VPRASANJE ZAPADNIH OGRSKIH KOMITATOV. Pariz, 6. julija. Glede štirih ogrskih komitatov ob avstrijski meji med Dravo in Donavo prevladuje v odloćilnih kro-gih mnenje, da se jim mora dati posebno upravo, ker so to pokrajine z meša-nim prebivalstvom. Pustiti te zemlje pod madjarskim gospodstvom, bi značilo prebivalstvu delati veliko krivico. Na drugi strani pa bi bila v tem s stra-gičnega stališća vsaka obramba Čeho-Slovaske nad vse težka. Takisto pa bi tile tuđi v tem slućaju vse zapadne države odrezane od vsake zveze s podo-navskimi zemliami. Ako bi se pa ti štirji komitati prisodili Nemški Avstriji, bi lahko nastala velika nevaraost za slučaj, da bi Nemčija anektirala Avstrijo. Ceho - Slovaška bi bila popolnoma ob-krožena od sovražnjkov. — Od severa pri Vratislavi do juga pri Bratislavi, zapadnim državam bi bila zaprta pot v Prago in v Varšavo, in zgrajen bi bil nov germanski most med severnimj in južnimi Slovani. Z ozirom na to je treba vpraŠanie omenjenih Štirih ogrskih Župani] resiti tako, da bodo odstranjene vse možne nevarnosti. O ITALIJANSKO - FRANCOSKEM SPOPADU. Milan. 4. julija. Vse italijansko Ca-sopisje razpravlja na uvodnem mestB o dogodkih na Reki in strastveno napada Francijo. Vsi listi prjznavajo, da je prišlo na Reki do krvavih spopadov med Italijani fn Francoz!. Cenzura je da!a listom popolno svobodo, da izra-žajo svoje ogorčenje radi dofcodkov na Reki. Radi interpelacije poslanca Trat-tija je franeoski veleposestnik Barrere včeraj posetil ministrskega predsednika Nittifa ter mu vročil protest franooske vlade. demonstrativna: stavka v frakciji in itaiiui. Pari«, 4» Jalija- Administrativna io-misija generalne konfederacije delarcav je imela voerai sreeer sejo, da ee posve-taje o organizaciji generalne stavke, kl bi se naj istocasno priredila dne 21* juli* ja v Frandji to Italiji- Delo se ustavi sa Si nr. Orgsnisatorjl stavke Isjavlja-jo, da Ima ta demonstracija bsjbmb pro- draginjt, tor dose« takojtejo demobitt-saeijo hres Tsakasa sadrika, rapoata-vitov vseh ustavnih sroboiSta In sploi* no amnestijo- HOMATUE IN STAVKE V ITAUJt MOa«, 4. JuliJa. Anglefl so odklo-nili, da bi se dne 21. t m. udeležUi sploSne stavke. V FjoUiu ao delavci zo-pet pričeli z defom. Položaj v Toscani je navzd vznemirljiv značaj. Generalna stavka v Florenci se je pričela včeraj. Vse prodajalne so zatvorjene. V mestu je polno vojaštva. Množica je začela po mestu pleniti. Tuđi v Imoli je množica plenjla. Voiaštvo je moralo intervenirati in streljati na izgrednike. Mnogo ljudi je bilo ustreljenih. Izgredi so na dnevnem redu v Bologni. Caseni in Fa-enzinj. Generalna stavka se je začela y Anconi in Civita Vecchii. UREDITEV ANGLESKO - FRANCO-SKIH ODNOŠAJEV. Paria, 6. julija- Henri Symon je da-nes odpotoval v London, da konferira z Lordom Milnerjem in sklene definitivni sporazum med Francijo in Angle-ško glede Kameruna in Toga* VLADA PROLBTARJATA V FLORENCI, Milan, 5- julija. Stavkarsko gibanje v Srednji Italiji ee opasno razširj^ Proletarjat je gospodar položaja v Florenci. Čete so se ustavile, da bi strelja-le na množico- VILJEMA BODO SODILI V LONDONU. London, 4. julija. Kakor izjavlja Llovd Ticorcre. se bo vršila razprava proti bivšemu nemškemu cesarju Vilje-mu v Londonu. GOVOR LLOYDA GEORGA. London, 4. julija. GoVor Lloyda Georga je vsa javnost sprejela z nai večjo pohvalo. Vse časopisie hvali z redko enodušnostjo državniško spretnost ministrskega predsednika. Tuđi opozicijonalni listi se pridružujejo tej pohvali. ,^ ARBITRAŽA V FRANCIJI- Pariz, 4- julija- Colliard, minister za javna dela, je včeraj eprejel delegate delavske federacije pod vodstvom Soussola, s katerimi je razpravljal o radarskem konfliktu v južni in v srednji Franciji- Delegati so izjavili, da sprejmo arbitražo vlade- Colliard pokliče k sebi tuđi predstavitelje lastnikov posamnih rudokopov. ODHOD TURSKE DELEGACIJE. Pariz, 4- julija- Turska misija je odgodila svoj odhod za 24 ur. Turski pooblaščenci zapuste Pariz danes zve-čer- MISIJA GENERALA DJENDONA. Pariz, 6. julija. Ruska misija pod vodstvom generala Dragomirova, ki jo je poslal general Djenikin, je prispela v Pariz. DIRKA V LJUTOMERU. Ljutomer, 6. julija- Danes se je vršila tukaj prva jugoslovanska dirka* Dirka je bila izključno kmecka priredi-tev, na kateri so dirkali konji, ki so še tik pred dirko opravljali poljska dela-Pri nalepšem vremenu posetili so mur-sko polje gostje skoraj vseh krajev od Maribora do Varaždina- Obiskovalcev je bilo okoli 3000- Zastopana je bila De-želna vlada po poverjeniku za kmetij-stvo, prlatu Kalanu ter nadzornikoma Pavlinu in Černetu, Kmetijsko društvo po generalnem ravnatelju Pireu, dravska divizija po majorju Barboriču, žrebčarna po podpolko^niku Ravnihar-ju ter nadživinozdravniku Rebemaku. Za dirko darovala je državna vlada 3000 K. dirkalno društvo v Ljutomeru ter pl. Rozmanit po 2000 K. Generalni ravnatelj Pire je daroval častno dari-lo, srebrno voglo za najboljšega dirka-ča v drugi skupini, Kmetijsko društvo pa 6astno dnrilo 200 dinarjev za najboljšega dirkača v četrti skupini- Dirko je vodil predsednik spodnještajerskega konjerejskega odseka, namestnik kme-tijskega društva, g- Lovro Peto var- Naj-več zaslug za prireditev pa si je stekel predsednik dirkalnega drušava, g- Hin-ko Drofenik. Daljava za prvo in drugo skupino 2000 m, za 3. in 4- skupino 2664 metrov in za peto skupino 1333 xn« V prvenski enovprežni vožnji je zmagal Josip Vavpoti^, Lukavci, s >Savo c, triletno Amerikanko, v 1-525', da-rilo 300 K; v glavni nevprežni vožnji hael Filipič, Stara Novavea s >Prince-do<, 51etno Amerikanko, v 1'57, darilo 400 K ter častno darilo srebrna vogla; v prvenski dvovprežni vožnji Josip Vavpotic, Lukavci, s >Savoc ter Anton Bežan, Šalenci, « >Ljubljanco<, z dve-ma triletnima Amerikankama, 2*395, darilo 400 K; v dvovprežni glavni vožnji Mihael Filipič, Stara Novaves, 8 >Prin-ceso« ter Joeip Sršen, Veržej, s >Eli-no<, dvema enaj9tletnim& Amerikankama, z 206, darilo 500 K tor čaetnim da-rilom 200 dinarjev; ▼ jahalnl dirki Mihael Filipiž, Stara Navaves 8 >Frince-ak z 11*33, darila 250 K- Nadaljni lupehi t prvi skupini: % Antou Beian, dalemi, >Ljubljanas 2*125, darilo 160 K; 3- Tomai Hohman, Učečovd, »Fena«, 221, darilo 100 K; 4. Fraiie Kardinar, Banord, »Karolinac, 2«, darilo 80 K; t treijl dntpinl: FlUpl«, Stara No-norol, >Ni«rm< 1575, 900 K; Slavi* An- lipi« MUkael, Stara Novave«, >Pina«, 2025, 140 K; Slavič Markov Klju^&rov-ci, >Eg*<, 2035, 120 K in >Noea<, 2*065, 100 K; Golunder Franc, Veržej, »Elvira«, 2*10, 80 K; Slavit Anton, Grabe, >Jožko<, 214, 60 K; v tretji skupini: Kilipič, Stara No-vavea, Hofman, Učečovci, >Mura< — >Fenac, 2*59, 240 K; Jelen, Lukavci, VavpotiS, Lukavci, >Nonius< — >Diri-]ancf 323, 160 K; v četrti skupini: SlaviČ Marko, Ključarovci, >Nora< — >Ega«, 2065, 350 K; Vavpotič, Lukavci, >Valza< — >Vuricac, 213, 250 K; Golunder, Veržej, Jelen, Lukavci, »Elvira« — »Mijol-ka«, 2*17, 180 K; Filipič, Stara Novaves, >Breda« — >Pina«t 218, 160 K; Slavič Anton, Grabe, >Joško< — >Pavlina«, 1*569, 140 K; v peti skupini: Vavpotič, Lukavci, >Vurica«, 1*35, 150 K; Filipič, Stara Novaves, >Breda«, 1'45, 100 K. Dirko eo posetili med drugim okrajna glavari a iz Ptuja in Ljutomera ter dr. Izidor Cankar iz Ljubljane- H koncu je nagovoril L- Petovar navzoee v vznešenih besedah ter pozdravil in ', zahvalil navzoče predstavnike- LAŠKO VOJAŠTVO NA NASl MEJI. Reka, 6- julija. Na istrski obali od Voloske do Labinja je koncentriranih okoli 70 000 Lahov- Vojaki so namešče-ni stanovanjih« NOVI KRVAVI SPOPADI NA REKL Bakar, 6- julija. V soboto zvečer ]e došlo zopet do krvavih spopadov med laškimi in franeoskimi vojaki. Italija skrbno prikriva, koliko jo bilo mrtvih in ranjenih* ČUDNO POSTOPANJE DR. SLO-KARJA. Beograd, 6. julija. Demokratska Zajednica je imela v soboto sejo, v kateri se je med drugim razpravljalo o izvozu v Nemško Avstrijo. Konstatiralo se Je, da dobijo izvoznice Ijudje. ki jih najmanj zaslužno. V predsobi drja. Slo-karja je vedno polno Nemcev in Madža-rov, namrec Židov, ki imajo pred dru-gimi T>rcdnost. Poslanec Kesmanović je izjavil da je meseca maja t. 1. delal na to. da bi njegovo okrožje izvozilo 400 vagonov krompirja, ker drugače se,^nije. Sedemkrat je interveniraj ali niego-yo okrožje ni moglo dobiti izvoznice in tako se je 40.000 meterskih stotov krompirja imičilo. V sosednjem okrožju dobil je istocasno neki žid izvoznico v 24 urah. Zd! se, da namerava dr. Slokar protežirati ljudi, ki so bili nosilci madžarsko - avstrijske invazije in obstoii v resnici nevarnost, da se Dunaj in Budimpešta preselita v Beograd. Slokarje-vo protežiranje dunajskega multimilijo-narja Fuchsa. drugih vojnih dobičkar-jev in verižnikov je tako očito, da Je skrajni čas. da se odvzame drju. Slo-karju ta referat, ker preti njegovo po-stopanje izzvati tako nezadovoljstvo naših trgovskih krogov, da priđe med njimi do prave revolucije. ČUDNO DOVOLJENJE FINANCNE-GA MINISTRA- Beograd, 6- julija- >Pravda< javlja, da je finančni minister naceloma odo-bril, da ee more vršiti iz Budimpešte uvoz kron za potrebo Vojvodine« >Pravda< pridaja: >Kaj znači to? Ali je to soliden način za rešenje valutnega vprašanja našega kraljestva* JADRANSKA BANKA- Zagreb, 6- julija- >Jutarnji List« ima vest, da se preseli Jadranska banka s svojo centralo v Zagreb ter da se fusijonira z zagrebško Induetrijalno banko na Hrvatsko vseobčo Kreditno banko- Poslovala bo še naprej pod imenom Jadranska banka s kapitalom sto milijonov kron. Svoj delokrog razširi tuđi na Srbijo, Banat in Bačko. Vse priprave so že v teku in se isčejo lokali za podružnice v novih mestih- RAZREDNA LOTERIJA:-Zagreb, 6- julija- >Jutranji Lietc ima vest, da je ministrstvo trgovine vse pripravilo, da uredi razredno loterijo« UVOZ IZ AVSTRIJE-Beograd, 6. julija- G. Raznic" in dr-Slokar odpotujeta na Dunaj radi regulacije uvoza iz Avstrije- DOVOZ IZ ITALIJE- BeogTad, & julija* Dovoljen Je nvoz blaga italijanske provenijence* Carina se bo računala po minimalnem tarifu. POVRATEK PRESTOLONASLEDNI-KA IZ VALJEVA. Beograd, 6- julija. Prestolonaslednik Aleksander se je vmil s svojega poto-vanja v Valjevo vćeraj ob 634 uri. Po Petrovom dnevu bo prestolonaslednik posetil Novi Sad in Bačko- POTOVANJE BEOGRAJSKIH MATU- RANTOV. Beograd, 6- julija- Okoli 400 beo-grajskih maturantov odide 15- julija na potovanje po Jugoslaviji, na katerem obišcejo centrale poedinih oblasti. Njihova pot le: Zagreb, Ljubljana, Bled, Bosanski Brod, Sarajevo, Mostar, Div brovnik in Novi Sad- PROSLAVA CIRIL - METODA V BEOGRADU- Beograd, 6- julija. Včeraj se je na svečan način proslavil praznik Ciril-Metoda- V katoliUd cerkri j# sluiil ma-io iapnik Wagner in obenem imel dalj- ka liturgija ▼ staroslovenskem Jeziku, na kateri je pontificiral narodni poslanec Spinčić v asistenci narodnoga poslanca Segvića- Liturgiji so prisostvo-vali minister Alanpović, veliko število narodnih poslancev in mnogo naroda, ZA SOLSTVO V JtTGOSLAVIJI- Beograd, 6- julija. V naši državi Je treba postaviti 8000 šol in nastaviti 1CMXX) učiteljev- Vlada je odobrila kredit 10 milijonov dinarjev; rešitev im^ prednost pred vsemi drugimi« DOMOVI ZA DECO- Beograd, 6. julija- Parlament So v kratkem sklepal o zakonu za pozidanje domov za deco* POZIV ODSOTNIH POSLANCEV V BEOGRAD- I Beograd, 6- julija- Pređsednlk parlamenta je brzojavno pozval vse po-slance, ki se nahajajo izven Beograda in ki se ne udeležujejo sej v zbornici. FARMACEVTSKI KURZI- Beograd, 6- julija. Na filozofski fakulteti se otvori fannacevtski kurz- V ta kurz ee bodo sprejemali dija^i, ki so dovršili najmanj šest gimnazijskih raz-redov* Beograd, 6- julija- Vojni minister je zapovedal komandantom divizij, da se pripravijo za dan demobilizacije« V voj-nem ministrstvu se dela živo na razpo-redbi oficirjev in vojaških uradnikov, kakor tuđi na formaciji ćele naše vojske na suhem in na morju za čas miru« Del čet se demobilizira na Petrov dan. PROSLAVA CIRIL METODA V SARAJEVU. Sarajvo, 6- julija. V soboto se je tukaj proslavil god Cirila in Metoda- V katoliški katedrali se je služila velika masa, kateri je prisostvoval velik del me&canstva- PROSLAVA NARODNEGA PRAZNI-KA V ZAGREBU- Zagreb, 6- julija. Včeraj je bila 'V Zagrebu svečana proslava narodnega praznika, V stolni cerkvi je vodil nadbiskup Bauer pontifikalno maso, a pro-povedoval je drugi biskup dr- Negradi« V grško - katoliški cerkvi je služil maso križevački kanonik dr. SajatovlĆ-Meščanstvo se je zbralo okoli akademske menze. Zvecer je bila zabava v >Hr-vatskem Sokolu«, ki so jo priredili aka-demičarji- Razne stunrL * Ođpravljena napitnina, Zadnjega velikega štrajka v Italiji so se ude-ležili tuđi natakarji, ki so med drugim zaMevali tuđi odpravo napitnine- Dogovor med njimi in gospodarji določa, da bo napitnina ođpravljena s 1- juli-jem t- 1- Pozivajo občinstvo, naj niko-mur ne ponuja več napitnine- Kdor bi jo eprejel, bi bil takoj odpušcen- De-lavni čas je določen na 10 ur na dan- • »Adventisem« v Rusiji- Iz Om-ska poročajo, da je pričel v centralni in sevemi Rusiji verski pokret v obli-ki adventizma, zlasti pa v moskovski, novgorovski in vladimir&ki guberniii-Kmetje pravi, da je prišel dan jeze in da je Lenjin napovedani antikrist- Sovjetske oblasti se boje tega pokreta, zato ga skušajo z lepa zadužiti. Poisvedbe. Kdo v^, kje se nahaia vojak Janez Štirn, vojak 5. stotnije 17. pešpolka, ki je bLl meseca marca 1915 kot vjetnik v Kaljažinu, gubernija Tverska, Rusija, Kdor kaj ve" o njem, naj blajarovoli spo-rociti njegovi ženi Tereziji Štirn v Ljubljani, Rožna ulica 23. izdaiatel] in odgovorni urednlK: Valentin Kopitar. Lastnlna to tlsk »Narodne tlskarncit. Poslano." Gosp. Antona Peska, odjeovomema urednika »Jugoslavije« v Ljubljani. Z ozirom na članek v »Jugoslaviji« št. 161, sporočam Vam sledeče: Razun obsodbe, ki pa po sodbi vsakesra pa-metnega človeka nikakor ni bila pravilna in proti kateri sem vložil ničnost-no pritožbo, je ves članek popolnoma neresničen in izmišljen. Da ni res, da sem pri Vašem upravništvu dva dni moledoval. sledi iz tega in ie dokazano s tem, da je bilo do Vašem prvejn napadu v soboto št 155., moje »poslano« že v nedeljo v listu št. 156 priobče-no. V najboljšem slučaju bi Vas bil čas imel prositi samo nekaj ur. ne pa. kakor trdite, ćela dva dneva. Ravno taka kakor ie izmišljeno zori navedena ravnotako ie neresničen ves ostali članek o milijonih, pogovoru itd. Ako mi pa dokažete, da Je Vaš članek popolnoma resničen. Vam rad podarim onih 2000 kron, katere W bil bil moral plačati glasom obsodbe, ako bi ne bil vložil priziva. Sicer bi pa bil na Vašem mesta toliko možat da bi svoje v lista dane besede, da se z mano ne boste prere-kall ne prelomU V Liublitnl dne 5. iuliia 1919. _____ MILAN HOCEVAR * Za TBtbino tega spte ie uređz^ ikvo odsovorno. kolikor ićkti* lakoa 157. ttev._______________^^______________________.SLOVENSKI NAROP*. trn 7. jaHja l»19. Stnm 7. momi ntniift. fZtZZT^: ske str oke Uče službe Naslov pove upr. Slovenskega Narod«. 6546 ni«nf\ ftmi najboljeg sestava, sasma FlSflll S1TDL nov Hl malo rabljen*«- limo kuoiti. Ponude tvrtci Scairareil irug, Ztfrefc, Preradorfćera 1. 3347 STROJE za praole v»v&ki«. Zalec pri Celja. 6096 Dflhiftlfl v **** "»oderan slogih ori-rUUlilfU poroča po zmerni ceni Fnn Sfcitar, Ljubljana, Rlatka c 1«. Staffteao in poništreno strojao mlzarstro. Kupujem tuđi les vsake vrste. 1072 Kupujem uiRlof les. \T^oX^ si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vajfon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za. drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 ffar itoriilnik 8e kupl takoi- NasIov i!Ql SlKlillUil pove upravniStvo .SI Naroda«. 6702 toljartli MM stroji Edrtč lje-i (linksartn). Ponudbe na upravn. pod „Haka«. 6703 BolirSMOStilna^kSkem^: stu ali trgu v Sloveniji. Ponudbe na urravniStvo 9S\. Naroda« pod »Go-stiina«. 6701 liisljrta Kandldafiiila sa™?« lT, y seh predmetov za nižje razrede za U >a počitnic, najraje na deželi. Pis-rr.ene pcnudbe na upravn .Slov. Na-nda* pod .učiteljska kandlćatlnja*. 670C CnenflrtlFna ftrO mebliran° sobo v me-U, (JOUillld ISIK stu. Ponudbe pod „Meato" na upr. .SI. Naroda* 6706 tTsrf MCMl) *mo2en siovenščine, an- IM yUilJuD gleSčinc, francoSčine , reir.šč'ne in ital iaSčinc želi primerne-ga mesta pri večjem podjetju. Ponuđ-r..j na upr. ,S1. Naroda* pod .Kosmo-p:!it3in*. 6*708 }iM oiiĐnazijalHa FiT^rčz .v.'.:, želi priti brezplačno za dobo po-, nic kot družabnica k 15—18 1 de- letom premožne rodbfne v Sloveniji. r'onudbe pod »Slovenija 1919« na upr ,S1. Naroda'. 6709 Pozor! Imam v zalogi 8 vagonov ovsa, 20 va-gonov koruze, 7 vagonov fiZola, 4 vagone pšenice, poldrug vagon aidove kaše, 1 vagon sirka »a metle. Millvof Topolčlć, agentura Bjelovar na Hrvsikem. 6705 Kupim ni deliro olirapoili metor-n!h fioles. avtomoliilo? in novo pner- Ittftibfl vsake vrste za koksa, motorje frullRU in avtomobile. — Florianćlć, Šelenbnrgova ulica 6. 4273 MnainjH^SK !enj5kem v blizini Toplic, vse v do-brern stanju in obdelano. Eventualno se tuđi zamenja 2 drugim v blizini Ljubljane. Ponudbe cod »posestvo 6645« na upr. SI. Naroda. 6645 Slance zmofeo imjigoTođja, «£?■„• nemščine popolnoma vešč, vseskozi samostojen pisarniški vodja in &21H0-ptojna slovenska-Đenilka korespondentinja zmožna stenografi je in strojepisja, ki je obenem dobra raCunarica, se sorej- meta takoj v velikem tovarniSkem podjetju Samo prvovrstne moči x več-letno prakso In dobrim! priporočili nai poSljejo ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda' pod „K 1919" 6697 IPtihta iln ^HLK Tik.11* |m»-rium IH mmtam K lOdh Ctrljer, bttafi H^t (ptatBM). Baa fcnska vrhnja jopica* «na noSka jopa. Breg tt frt —drtf.____________ 6/07 BMWa dlmnja) v Utlnskem jezik« iUtm a slaa, U biva zm čm pofltalc na Btafo. Ponodbe pod JBmiP om opnvnlitvo .»Slovenskejfa Izroda14. 6675 Ogledalo za oblačenje, omara za obleko, že-lezna postelja, SSS^T.; letaikev „•arteelaab*" aaprealal. ▼pn«afl v aospeakl »Ud «Uv. 4, U. ■■<■!■ *•*■», «•«- 6659 7 JAJCA "S jajca z* čaj (temno rumena) 85 v. la jajca (£ez 50 g težkt) 80 v. Ha jajca 70 v. Plavci (Schwimmer) in umazana 60 v. en komad, •• prodajajo v originalnih zabojih pn EM. SUPPANZO ? Rogatca. Sio?euko SUjento. 5919 Papriko, najfinejSe vrste po K 55 — 65 za kg razrošilja. dokler traja zaloga, Petar Zauct eksportno pođjet|«v C«Ue, SoUJta nllca ftt 11. 6S62 Sraatom Jffld tat J« aptt ođpit In tprcjtaaa boUilfca. v*eb vrst. kakor tuđi okrepcanj« no. trtbae. Zdmvljenjt. todl izvrstan hrana pri smtraih etnah Pojasnila dajr tastnik in vod]a «tw hn lit*, pelfi •evala Banajat. prt MaHfcf. 6491 Kupulem lioovo cvetie po najvišjih cenah xbir»ite gal G. trgovci naj javijo skrajno pro*> đajno ceno, sicer ponudba brer pomena! Vinka VaMc\ talee pri Celfri_______________6420 MT Sprtjme« tako] "VI iroovsko solniito. ki je zmožna samostojno voditf pod ružno mešano trgovino. yTnd. člsbacher, laskS trg. Zdravko Novak Lina Viedenig poročena V Metliki, dne 7. julija 1919. Reprezentacljske 66':'° elektrolntenerle In vlife monterje slovenske narodnosti, ki 2e uspeSno delujejo v prometu x odjeraalci, sprejme] pod ugodnim! pogoji velika električna družba za snujoče se podietje. Po-' nudbe z natančnim popisom dosedanjega življenja pod „IltktrlzitthrjteftU-j schaft FTo 25090" na Ann. — Ezp. M. Đnkea Nnchl. Daaa| (Wici) I/lJ Zaloga poMštva In tapet ? ERNST ZELENKA £ eblastveae maprteeieal Israđanao Solska Bile« S MABIBOB Oospotka «Bea M3 Driooroča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohfitva: tpalnlh, jodilnih tob* Idubnih garnitur, divanov, otoman, Hme 2a madrac« iid. 3336 , Ka{veila lzblra. Zmerne cene, goUd— poetreiba] A. Nušič pi«|« VR. NOM>, = UUBUANA, = ftelenbargeva aL e. Wa|atare!ia trgovina tjUabO, strnn, oramoloner In flaa-benlh potrebSčfn rseb vrat. PopraTlla v laainl 4elav-nlel atrolunmo la eeaa, \ Razpis. A Pri novo nstanavljajočem se 9vJngoalevanakeai generali neat korniBariJatn in promet In tnrlatlko sa 81OTenllotf v Ljubljani, se razpisuje 1 ali tuđi 2 pogodbeni službeni mestt začasnih tajnikov generalnega kotnisarijata z mesečno plača 1.200 in I.090 K. Prosilci morajo poleg primerne splošne izobrazbe dokazati obsežno strokovno usposobljenost glede prometa tujcev in turistikc v kateri namen je prošnjam priložiti izčrpen curiculum vitae m morebitne reference. Vsled važnosti generalnega komisarijata 99 bodo upoštevali samo prvovrstni prosilci. Primerno opremljene in kolekovane prošnje Je predložiti de Inklnzlrae 1C Inllja t. L pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani, ▼ Iijnbllanl, dne 1. julija 1919. Vodja poverjeništva za javna delai 6590 _________ Inq, Kllnar, 1. r. ^ ■ I HIKšAJ mirovne škatljice vedno v lllIAIIIfl LMflfll I I »ajvečjib količinah v zalogi Kfia a m jm U4ggr Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. DelniSka Ravnica: K30,000.000. ^ili/l\flll>JI\fl m#i"EAlM\X^Reieny#s Okr©9 K 10,000,000.-. . ,.M__ I U—IibIbi I IHOMTUIi Mtt^tt devize, vrednostne papirje itd. SPBEJEMA: Viog« ■« "SS?^- «*• **&*. .»h „im~A*Mi*m. ^^ nBMUai Čeke, Mkagice in akreditive na na ta- in inozouka mat*. torij. Rentni datek ptact taau ii s»o)egt. > J~5 gESSm skladBeo. KOVU** m PBODAJA: DcTize, faiirte, rndnostoe papirje itd. —««3»^ *£~ | mfa, hm, n^ fa nnn^e aajknlaiitneie. Brzojavni naslovi JJUDRAMSKA. ? Toloffon it. 257. Stran &__________'_____________________________-________.SLOVENSKI NAKUU«, «■* 7. frflja ion____________________•___________________________________157. ttcv. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani mm-****.**-*.*.—*^*^. gajr StritarJova ulica ilov. 2. *Wt ^h^^m^^.^^ Podružnice v Splitu* Celovcu, Trstu« Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. ■ar Sprejema "fJl Kupiti« in prodaje vsa vrste vrednostnih papiriev, valut vloge na knjižice in tekoii raiun - . '" *ovollttJJMrhl.rC - proti ugodnemu obrestovanhi a^a^ „ VSdKOVrSfnG IvKCUlTC ^a^ Dr. BCHJANIN IPAVIC ls LJoblfne ordinira do ioson! v tonske a sdravilisčn „Državne toplioe Dobrna pri ' _____________Celja."___________________6704 Ođdai&m na debelo ia drobno fin rum in dobro sliuovko 4% blago, nadalje jedilno in namizno olje, kis, kavo kakor drugo špecerijsko blago po najnižjih cenah. say i*oti?©t>vi|et^^* Prosim, naročite takoj dokler zaloga, pisarnišlci, koncepta?, kancelijski. .svileni, oglieni (vse barve) indigo modri in vijoličasti, cigaretni, Aaadie •strojnice (HGlsen) pišemski L t d. _^ __ • trake za vse plsalne stroje, bloke za pisarne, reresa vse vrste, svinčnike, kopirne knjige, trgovske knjige, uradne in trgovske koverte. povoš;eni paoir, rađirke, žepna peresa, kompletno, krep. poclr za rože delati, noteze. kopirne preše, narodne in umetne razglednice, milimeterski papir, razno crnilo in galanterijsko blagi 6699 razpošiljam sa đabelo in drolmo. V zalogi 150 parov nogavic, Črn!h za dame. Postrežba točna in solidna se. Se pnporoČa tvrdka Jos. Omersn, trgou asentura in Roni. trgovine Ljubljana, Đaasjska cesta St. 6 3. nsdsiir. IVfiN JAX in sin Dtmajska cesta štev. 15, Ljubljana. Slvalnl stroj! in stroži za pletenje. %__ Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. — Ustanovljena leta 1867. SW Vezenje poućnje bresplačao. "W Plsnlni stran .Affler1 Kolesa VSi Ceniki zastonj in franko. Diirkopp, Stvria, Waffenrada |W 1 • ki bi se dalo uporabiti v industrijske svrhe, oziroma se j kupi tovarna Icaterekoli strofce, nai je v obratu ali ne. B:t; mora v Ljubljani ali bližnji okolici ev. tuđi kje drugje. Ponudbe z opisom In ceno se prosi poslati pod ' .TOVARNA" li Asoiiao ekspedicijo A1. Mitelli, Ljibljana. Violine, strune, citre, harmonike, kitare, tamburice, telovad. rogovi, vse druge glatb. instrumenti in potrebSiine w veli-u kanski zslegi. :: OLFONZ BREZNIK učitelj Glasb. Matice in edini za-prisež. izvedenec dež. sodišča LJUBLJANA Kongresni trg št 15. (■asprotl aantke oerkve.) ■•" Priporoia se tvrtka ■ ~Wm Josip Petelinc Ljubljana Sv. Petra nasip St 7. ToTarniaka malo«a ttvalaih strot^v Ia nflb vosam«tath delowy Igtl te alfa, t«r iragega galaateriiaktga iamodnega blaga. Vcfje množine pisemskega in pisarniškega papiria z ovftki v zalegi. :. ini»Kal* Ws:. amestaa stavbaaika ia soAno saar. eaaUaa, LjibljtM, Tra^vskl prisUn 14. prevzemata in izvrSujeta vsa stavbena dela, kakor tuđi vsakovrstna projektiranja in napravo načrtov in visoke stavbe, rerkve, javne sole, nadalje cenitve, tehnična mnenja i. t. d. — Ob jedn m imata tuđi oblastveno dovoljeno zasebno posredo-valnico zu nakup in prodajo posesiev, kakor hiš žemljiSč, gozdov Ltd. 930 Maj za prikroievanie shlek za snoško in žensko stroko se pričao dne 14. falija t. 1. Pojasnila in priglasitve vsak dan od 10. do 12. ure v Gosposki ulici št. 7, L nadstropje. T. Kune 6619 I98tctk konc. ftale ta prikrolevaajs. Elsktrotehnlški m instalacijski urađ ^LJv B bb^bh H r9 D I si aia I WL I H VLaT aa^aM I Va *" mt fl^aB »aV I a^am I bb^bb Frankopanska u!. 8. Telef. 3-31. (Palaca Hotel tmpertat). Tovarniško skladišče vsega električnega materijala, motorjev, dvnamo-stroiev in ostalih električnih strojev. Posebni oddelek 2a urejanje kinematografov in kompletne centrale. Prevzema preraontiranje izgorelih motorjev fn dynamo-strojev. Zunanje naročbe se opravijajo takoj solidno in po zmernih cenah. — Trcškovniki in nacrti se izvrSujejo na zahtevo takoj. I M J©diSno sol in viigalise dobi v nekaj dneh Gospodarska zveza v Ljubljani. P. t. reflektanti naj blagovolijo poslati svoja n aro čila takof. fW ¥ zalogi ima aleđete: ~W$& Ž¥epl. cvet, modro galico, ralljc in živinsko soL KOPyi8 priđe v kfatk@§CT> > I mm« mmI4 1Ic in r9k ■*•* ■"*?<» preinostl, tako r rfrtTStrcnta ktkor [ tepa POIl v dnuftbae* ozlr«. FeHojera po-olnom« neikodijira prdik«- ' šesa vE!saa posada ra ebrarovasje hi acforaajc kože, •dsttaal oetisto^i cole, ojeda prišče, hraal proti toločarid, s«JbČbJ« pegan, bori, rtzkavostl, Tdostl kcie. Lorćclc »efaejše vrste • K. Oaotl li poitnJna se računa posebej najrmeje. Namesto škodljiveqa mila liSUlS.^TTtuS: ro je daaes le zelo tfrago ali Ina ie iste i*fer»te ii Mikooljlvosti kakor pred vojno. BoljSe fa f1nfj*e za aegomje koic » danalnjna {asa si niti misliti ne normo. Dtmka I*_m se more doseli sano t FelierjeTO .Elsa^-Tsnotitaa oomado ytJfflG loSc 7i rast Us. Okrepi kožo na glavi, preprecsje plesavnst in c$ive!ost Loaček nočnejte vrste 6 K. Oa«t in poitalaa se račma posetej oaj- c eseje. Za vsakdanie negovanje telesa "J^r^^ tnivasje te?na, otroške kopcii, kakor xa tu:no vodo itdL Ceoa kartoaa K 1*50 SraLA; ..4A4: •■ povsođ t lepn rositi se More kolj ifclažtijot, kla-S6QO3 "ZBIl aeč, o*Tcfmjo4 Fenerjer .Đza« ■eatolal mlgreuki [ irttft. V locai cerkl K ^—- hvrstea pnfi clarokohi fo nifmi. Rabi se tadi ,\ pretl vbcđijajo Ia ranirvt Vo4a um «il (cmlljf.mn) 2'SO K. Kaplfte« proti ." Tob«bot« K «-M. Pnrvl sagavakl p»ai «•* prsti kmil'tm stekleaica 4 K. • Traaam*9 tapal« v stekL • la !• IL 7a 3#tl*»~«l«u> pn*> ivedska ttoktmra, vef. stekt I l«v talzaa (adea) LO ZGI006C, kala rttkj 2 t aTurl-i AXA.l odstra«! bm voleaa Fdlcr|eva tmrbt. rhiklHra .Elsa" ■\Ulia CCCSd _. ,«—> — —. Proti potenju telesa in nog je FeBerjev •»»• prsšek s vsiooa IJ-—. Krmilri prašek za živino , mtm »nani te »pet iofti. Kartoa 12. /A Otaot fa poitntn* se račsaa ttoseaej im ^a ■ajceadc Um saroa vcC ■*<«• pt]> ^Jfe , ann! kartati ie treba pri tekanaja ^Hgg Evgenu V. Feller ; tJf SaMbloM. B%M arsj CL SaB ' - --^& Zdravilišče Gleichenberg na Stajerskem za vse obo'elosti sopil. Popoin zdraviliSki obrat, z *>yJH preskrbljeno. Do-volene za pripotovanje da deželna vlada v Gradcu, Štajersko. (Priložiti je 10 kron in zdiavniško spričevalo. 6479 |w§l^ znamke SPRS 9 @ 81 9 SSB& gaBBMSSSBBBBMBj WV • V^bM ^■■BHSHBBbI ajSlBHHaiBSSHHHflaiai ne do sete 1b ne prebosl nobeno drago milo. Tvornica mila in sode IGNAC FOCK, Kranj. w%* u\* IVI lUalaV Modi oblastveno poverjeni stawbni inženii*. Specijalno stav!!, bjelja za Hetouiie, leiezoMslR li TOdne zgiafliie v Ljubljani, Hilierjeva ulica it. 7. W3T Ss^ršuie strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrame, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prema t strohovno innite? vse nacrt! slarktm iiteiinke stnke. Tebnlžna nmenja. aastopstvo strank v tetoUkth »ado^mh. sm- MODNI SALON -mm STUCHL^f - MASCHKE UUBLfAHA — ŽIDOVSKA UL. O — DVORSKI TRO I. gsriporofa naiveiio izbiro finih Jiamnikov, svilenih ktobukov In iepk za dame hi dektfte. Popravila se sprejemajo in točno izvrše. Držav. toplice DOBRNA pri Celiu (poprej Neuhaus) Akratoterma 37oC, visoko radioaktiven vrelec. — Izvrstni zđravilnl u»pehi pri ianskUi bolesnih (vnetje maternice in jajčnfkov, eksudati, katari, motenje menstruacije, bledičnost, steriltteta, slabokrvnost), Uvtalh POtoznla (neurastenija, neuralgija, krči, pomanjkanje spanja, histerija, Basedow) prottna ia ravmatlissia, artarioskleroal. — Termalaa kopali, dietno zđravljenje. masaža, ziačne, peščene in solčne kopeli. EoamettSuip bjdrolaraplla. — Prijetno podnebje, krasen park in iglovinast gozd, zđravUiŠka godba, zdra-vlliška dvorana, čitalnica, knjižnica, koncerti, plesl, lawn-tenis, kegljišče. — izborna prehrana, električna razsvetljava in vodovod. — lamllai laaif -OktOber. Strokovni zdravnik za ženske bolezni: Dr. Benjamin Ipavic. Pojasnila daje topliško upraviteljatvo v Dobrnl pri Celju. Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drug Središnica: SPLIT, Dalmacija. Pođrninlco: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenttmn-strasse 11. Bavi se samo na toUMo - ls¥ozom i knpovanloms svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. MOMm 1 prodajom s inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd. 3533 Bnofaml naslov; PolJaMraf. Stante Tloa Je naialo komwai avaaooa iaaiia ttlS K ŽM.HMM . auvaica b w,uwumw-. ^l^S Češka inđustrllalna banka ZTl. Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. »Mr-ii— fcaaaaa tFaaiakrilt VMa*fwtaa kaatJM IraasalMif«.