AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 241 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, OCTOBER 14TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV NOCOJ BO KONEC OBRAVNAVE j Pričevanje v slučaju davčne Poneverbe od strani raznih re- j Publikanskih mogotcev, kot so bili obtoženi od države, je bilo včeraj končano. Po vsej priliki bo tudi obravnava nocoj zaključena, nakar dobijo slučaj v roke trije sodniki, ki so bili navzoči Pri obravnavi. Danes bo govoril državni pravdnik Lieghley svoj zadnji govor, nakar sledijo še govori cele baterije znanih odvetnikov, ki zastopajo obtožen-] ce. Državni pravdnik bo danes govoril uro in pol, dočim so odvetniki zagovornikov rezervirali ostali del dneva za sebe. Sodniki se bodo pozneje posvetovali, ali so obtoženci krivi ali ne. Najbrž ne bodo takoj oddali svojega pravdnega reka, na katerega vsa javnost v Clevelandu z napetostjo čaka. -o- Norman Thomas, socialistični kandidat, napada metode obeh kandidatov Salt Lake City, Utah, 13. oktobra. Norman Thomas, aktivni socialistični kandidat za predsednika, je bil precej navdušen v svojem govoru v tem mestu, ko Je izjavil, da je bilo Zedinjenim državam mogoče spraviti skupaj biljarde za vojno, in bi bilo ravno tako mogoče spraviti skupaj miljarde za boj proti brezposel- i »osti. "Vsakdo," je izjavili Thomas, "bi moral zaslužiti toliko, da se preživi. Ako ne, je država odgovorna za njegovo življenje. Mnogo bodo oporekali temu, češ, da je to "dola." Toda bodite pošteni sami s seboj. Visoki tarif, katerega republi-; kanci dvigujejo v nebesa,, ali ni v resnici "dola" ali podpora ve- j 1'kim industrijam? Ali ne daje| Rekonstrukcijska finančna kor-1 Poracija dolo železnicam in finančnim zavodom? Zakaj je! Charles Dawes, bivši republikanski podpredsednik, dobil $80,-1 000,000 od vlade v W?,shingto-nu ?" Druge točke v programu Thomasa so: "Petdnevno delo v j tednu in šesturno delo na dan; odprava dela otrok, starostna Zavarovalnina in ogromni gradbeni program za nove javne ceste, mostove in poslopja. V svojem govoru je Thomas zaporedoma napadal Hoover j a in Roose-velta. "živimo v ironičnih časih," je dejal Thomas. "Imamo obilico delavcev, materiala, strojev. Kakšen abotni sistem je to, ki ne more vsega tega spraviti skupaj — sistem, ki dovoljuje, % strada 10,000,000 ljudi, dočim poljski pridelki gnijejo na farmah!" Država New York in mesto brez denarja New York, 13. oktobra. Mesto kot država New York se imajo boriti z ogromnimi finančnimi težkočami. Dočim mesto New York skoro ne more dobiti posojila za plačila tekočih stroškov Pa preti državni vladi $100,000,■ 000 deficit. Najbogatejše mestc sveta, ki je v boljših dnevih lah ko potrošilo $600,000,000 za svo jo upravo, ima le $16,000,000, d; Plačuje svoje stroške do 10. de cembra, ko se začnejo plačevat novi davki. Včeraj si je mest izposodilo $10,000,000, da lahk P^ača uslužbence za 14 dni. Osta !o je v blagajni še $6,000,000. * Pennsylvania železnica je ng r°čila 1,282 novih tovornih vc zov. Krščanska drama Nekaj podobnega kot je bila veličastna drama "Pa-sijon" bo vprizoril v nedeljo Jugoslovanski Pasijon-ski klub v Slov. Narodnem Dcmu, ko pride na oder petdejanska krščanska drama "Mučeniška smrt ev. Neže." Igra je težavna, ima silno pretresljivih prizorov, bajno-lepih scenerij in nastopov izza časa, ko je bilo preganjanje kristijanov v Rimu na vrhuncu. V igri nastopijo rimski vojaki, liktorji, bi-riči, poganski svečeniki, vestalke, tribuni, rimski meščani, kristijani. Prvo dejanje se vrši blizu tem-pelna boginje Veste, drugo na rimskem sodišču, tretje na morišču, ko se pred stavija cbglavljenje sv. Neže. Četrto dejanje se vrne v tempel boginje Veste in peto dejanje kaže krasno živo sliko sv. Neže. Je to v resnici iz-vanredna predstava za naš oder, in igrovodja Mr. Josip Grdina zasluži vse priznanje za obilen trud, ki ga je imel z vprizoritvijo te drame. Vstopnina je samo 75, 50 in 35 centov. Vsi sedeži rezervirani. Vstopnice dobite v pred-prodaji pri Mrs. Mary Kushlan, v S. N. Domu. Začetek igre je točno ob 7. uri. Po igri je prosta zabava in ples. Občinstvo je prošeno, da pride točno, ker se bo natančno ob 7. uri začelo. Boj med demokrati in republikanci za pridobi -tev države Colorado Denver, Colo., 13. oktobra. [Država Colorado se je večinoma vedno znašla v republikanskih vrstah, letos pa prvič dvomijo republikanci, dp. bi Hoover dobil večino v Coloradi, dočim demo-j krati zatrjujejo, da je država Colorado letos njihova. Republikanske organizacije te dni trdijo, da se je položaj zadnje čase obrnil veliko na bolje in sicer v prid republikancem, čemur oporekajo demokrati, rekoč, da je Roosevelt "preveč naprej," da bi ga mogli poraziti. Politični ha-zardisti, ki radi stavijo velike s vote na uspeh volitev, stavijo danes v Denverju 50:25, da bo Roosevelt zmagal v Coloradi, do čim se nudi enak denar, da bo Roosevelt zmagal z 10,000 glasovi v Coloradi. Leta 1928 je imel predsednik Hoover v Coloradi večino 128,000 glasov, kar je ogromna večina, ako pomislimo, da je bilo v vsej državi oddanih le 386,000 glasov. Demokrati morajo torej letos pregovoriti 60,000 republikancev, da volijo demokratsko, ako želijo zmagati v Coloradi. Zlasti se farmarji pritožujejo radi nezaslišano nizkih cen. -o- Bush pride na stol? Visoki tarif Cincinnati, Ohio, 13. oktobra. Tu je govoril bivši vojni tajnik Newton D. Baker, ki je izjavil pred 3,000 državljani, da visoki tarif je pripeljal Ameriko na rob prepada. Ne samo, da je Amerika zgubila trgovino in poslovanje z Evropo, pač pa si je Ame-Irika nakopala tudi sovraštvo od Ameriški industrijalci iščejo boljših trgovskih zvez s sovjetsko Rusijo New York, 13. oktobra. Zastopniki več kot 200 ameriških tovarniških družb in podjetij so imenovali poseben odbor, ki naj izdela gotov načrt večje in boljše kupčije in prodaje med-Zedi-njenimi državami in med Rusijo. Pričakuje se, da bi po novem načrtu Amerika lahko prodala za $100,000,000 več blaga v Rusijo na leto kot p«, to dela sedaj. Obenem bi pa se povečal tudi import iz Rusije v Ameriko za najmanj $25,000,000 na leto, dočim znaša danes skupni import in eksport med Rusijo in Zedinje-nimi državami komaj $25,000,-000 na leto. Ameriški industri-1 jalci so ustanovili posebno druž- j bo, ki naj izpelje omenjene načr- j te v resničnost. -o-- Pametna odredba Sosedi imajo navado, in takih j sosedov je precej, da za vsako malenkost hitijo v urad policijskega prosekutorja in zahtevajo tam varant zoper soseda. Tudi zatožijo se radi sosedi za vsako malenkost. Ta je videl druzega pijanega, mogoče je pri njem kaj po žganju dišalo, ta je prestavil mejo, ali je otrok spleza! preko plota, ta igra radio po 10. uri zvečer, skratka vse take malenkosti pridejo od nevoljnih so-1 scdov na policijsko sodnijo, kij je zadnje čase tako preobložena s tisočerimi malenkostnimi slučaji, da ne more več pravilno naprej. V bodoče bodo take ovadbe in zgtožbe na sodni j i nekoliko dražje. Vsak, ki zatoži koga in hoče varant, bo moral plačati $10.00, in ker marsikdo nima teh $10.00 se pričakuje, da bo stotine nevoščljivih sosedov odnehalo tožiti. Le v slučaju, kjer je policijski prosekutor prepri čan, da je resen slučaj, se bo opustila zahteva za $10.00. Po končani sodbi se bodo odšteli stroški' obravnave, a preostanek se bo vrnil tožitelju, če bo kaj ostalo. Kanada je dvignila tarif napram Ameriki, ga znižala napram Angliji Ottawa, 13. oktobra. Kanadska vlada je danes ob polnoči naznanila, da je stopila v veljavo nova pogodba med Kanado in j Anglijo glede colnine. Glasom j te pogodbe so ameriške industrije ponovno zelo prizadete, dočim je dobila Anglija, ogromne ugodnosti. Posledica bo, da se bo še [manj izdelkov Zedinjenih držav izvažalo v Kanado, dočim bo Anglija imela gotove ugodnosti, ki znašajo v več primerih 40 odstotkov nižji tarif na blago, izdelano v Angliji, kot v Ameriki. Ze-dinjene države bodo radi tega kanadskega tarifa zgubile milijone dolarjev, ker ne bodo mogle |tekmovati z angleškimi produkti. Angležem bo mogoče ceneje prodajati blago, narejeno v Angliji in ga pripeljati v Kanado, kot pa Amerikancem, ki so sosedi Kanade. Za približno $8,-000,000 angleških izdelkov gre na svobodno listo za import v Kanado. Anglija bo lahko svobodno uvažala v Kanado železne in jeklarske izdelke, kemikalije, zdravila, žganje, steklo, avtomo- i bile in tobak. Vse to je sedaj prihajalo iz Zedinjenih držav na podlagi nizkega tarifa, toda ker , je administracija v Washingto-nu bila za visoki tarif napram ( Kanadi, se je Kanada sedaj, j i maščevala s tem, da. je sprejela visoki tarif za Zedinjene drža-ve in dala skoro vse ugodnosti | Angliji. Enako se bo tekom ene- j ga meseca zgodilo v Avstraliji, -Novi Zelandiji in Indiji. -o- strani Evrope, ker je z visokim tarifom nameravala uničiti evropsko trgovino, a se je izkazalo, da je ameriška eksportna trgovina bila uničena z visokim tarifom. "Zgubili smo vero v same sebe," je dejal Baker. "Bali smo se, da nas bo Evropa hotela pre-slepariti, pa smo se obdali z visokim zidom in smo mislili, da bomo v samoti postali lepo debeli in bogati. Danes pa smo, hvala visokemu republikanskemu ta-rifu, precej suhi in blizu beraške palice." Izvanredni davki County avditor Zangerle je izjavil, da namerava izbrisati iz knjig za $50,000 vrednosti izvan-rednih davkov, kot jih ljudje n. pr. plačujejo za kanale in vodovodne izboljšave. Ti davki zna šajo $1.00 na leto in se plačujejc v obrokih tekom 15 let. Zangerle trdi, da stane vlado veliko vet denarja na leto, da pobira t< davke, kot pa v resnici dobi denarja v davkih. Ako se davek odpusti, bi ljudje profitirali $50,-000. Banket "Orla" V nedeljo, 23. oktobra priredi društvo "Orel" banket v klu-bovih prostorih nove cerkve sv. Vida. Po banketu bo ples, igralo se bo karte in vršila druga lepa zabava. Prijazno so vabljeni stari irt mladi, da se udeležite te prireditve. Komai so v sredo odpeljali roparja Francis Bush iz Cleve-landa v Columbus, da prestoji ostali del svoje kazni kot ropar, pa ga bodo danes že zopet pripeljali v Cleveland, kjer bo postavljen pred sodnijo radi—roparskega umora. Bush je oni ropar, ki je zadnjo soboto napadel zlatarsko tvrdko Quinlqn in ranil z revolverjem očeta in sina in je bilo pozneje še sedem oseb obstreljenih, dočim je bil njegov tovariš ropar Townsend po divji gonji ubit. Sedaj je pa zlatar Quinlan umrl radi strelov, in Bush je bil nemudoma obtožen umora prve vrste. V eni uri ga je obtožila velika porota, v kratkem pride pred sodnika in poroto, ki bodo takoj odločili nadaljno usodo njegovega življenja. Slavnost v knjižnici Boy scouti imajo nocoj večer veliko slavnost v St. Clair javni knjižnici, ko bo poveljnik scou-tov izročil županu Miller ju fo-tcgrafični posnetek fine slike George Washingtona. Mr. John L. Mihelich, predsednik St. Clair Merchants Improvement Association, bo imel otvoritveni govor, dočim bo govoril v slovenščini dr. James W. Mally. župan Miller bo imel poseben govor ob tej priliki. Vstopnina je le proti vstopnici, katere dobite v St. Clair Library, pri August Kollandru v S. N. Domu ali pri Grdina Hardware Co. Otroci morajo biti v spremstvu staršev. Poslopje za brezposelne župan Miller je vložil v mestni zbornici zahtevo ali predlog, da se dovoli, da mesto zgradi na Lakeside Ave. in 17. cesta prenočišče za brezposelne. Eno tako prenočišče že imamo na Chester Ave., toda brezposelnih brez strehe je toliko, da se vsem ne more ustreči. Zato je. župan Miller podal zahtevo, da se zgradi nemudoma novo poslopje, a katri bo prostora za 2000 brez poselnih. In župan pravi, di mora mestna zbornica hiteti : odobritvijo načrta, kajti zima j< pred durmi. Rojak umrl v Lorainu Poroča se nam, da je prošli petek umrl v Lorainu rojak Fr. Glavan, star 51 let, doma iz Škrilj pri Igu. Bival je na 1782 E. 34th St., Lorain, O. V Ameriki je bival 18 let in bil član društva Ameriški Slovenci št. 21 SDZ. Pogreb ranjkega se je vršil v pondeljek. Zapušča soprogo Frances, si«a Joe in Jim-mie, ter pet hčera ^Frances, Štefanija, Josephine, Anna. Naj bo'ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Bender ima težave Ponani George Bender iz Cle-velanda, ki kandidira za kon-gresmana na republikanskem ti-ketu in je imel zadnje čase več govorov po državi Ohio, je doži vel precej neprijetnega. Take mu je n. pr. v Akronu nekdo vr gel vrč vode v glavo, rekoč, da je suhač, dočim mu je policija zaplenila njegov gramofon na trnku, s katerim se vozi okoli, češ, da povzročuje preveč ropota okoli. Pota politike V torek pride v Cleveland eden najboflj vplivnih republikanskih zveznih senatorjev, senator George W. Norris, repu-bikanski vodja iz države Nebraska. V mestnem avditoriju bo govoriš za — demokrata Roose-velta. Shodu bo predsedoval A. F. Whitney, predsednik unije ameriških železničarjev. Mnenje drugih Pisali smo že, da se je dal Charles Ely lansko leto voliti županom mesta Euclid, in uspelo mu je pri volitvah v očigled silne politične mašinerije, katero si je znal župan Ely ustvariti. Takoj po izvolitvi pa je naznanil, da mu ni več za županstvo v Euclidu, pač pa želi biti izvoljen za okrajnega komisarja na republikanskem tiketu. Tozadevno piše angleški časopis "Press" v uredniškem članku sledeče: "Rekord Mr. Elya kot župana v Euclidu ga nikakor ne priporoča, da bi bil izvoljen za okrajnega komisarja. S svojo upravo se je nahajal v finančnih težkočah. celo v dobrih časih. V Euclidu je ustvaril politično mašino, in to1 je vse, uprava mesta Euclida pod županom Elyem pa ga nikakor ne priporoča za izvolitev .. ." Splošno se pričakuje, da bo Ely poražen zaeno z drugimi republikanskimi kandidati. Ples 5. novembra Slovenski demokratski klub v 23. vardi priredi v soboto, 5. no-'vembra, velik ples v Knausovi 'dvorani na East 62. cesti, i To je v soboto pr.ed volitvami, 'Kot se nam sporoča bo vstopni-| na prosta. Na razpolago gostom bodo okrepčila. Nada.lje se tudi naznanja, da je demokratski klub 23. varde zopet odprl svoj glavni stan na 6129 St. Clair Ave. Upor med republikanci Iz mesta Urbana, Ohio, se poroča, da je tamojšni republikanski kongresman, Charles Brand, ki zastopa farma.rski okraj, se izjavil proti Hoover ju in za demokrata Roosevelta. Brand je izjavil, da je Hooverjev visoki tarif prignal farmarje njegovega okraja na beraško palico, in ker Roosevelt obljubuje znižati I tarif, bo volil za njega. Krasen koncert Slovensko pevsko društvo "Naš Dom", Lorain, Ohio, priredi v nedeljo, 16. oktobra, v dvorani Slov. Narodnega Doma v Lorainu, svoj slavnostni koncert, ob priliki obletnice ustanovitve društva. Koncert je pod izbornim vodstvom Mr. Louis Šeme-ta. Začetek točno ob 7. uri. Kot vidimo iz programa bo preizvajana na tem koncertu tako bogata vsebina slovenskih popevk, kot je nismo opazili na nobenem drugem koncertu še. Tu podajamo le nekaj pesmic, umetnih, domačih in narodnih, ki se bodo glasile na tem koncertu: "Straža ob Adriji," "Vsi so prihajali," "Dobra žena," "Kukavica," "Jaz pa vrtec bom kopala," "Ko ptičica ta mala," "Kaj ne bila bi vesela," "Jurij Benko," "Mati ziblje," "II Bacio," "Kazen," "Žabja svadba," "•'Javorina planina," "Po Gorenjskem, po Kranjskem," "Koline," "Spet ptičice pojb," "B^rčica" in dr. Pojejo mešani, ženski, moški zbori, solo in dueti. Vstopnina k temu krasnemu koncertu je samo 40c. Po predstavi je prosta zabava in ples. Rojaki v Lorainu ne bi smeli zamuditi tega krasnega koncerta. Vabljeni so pa tudi njih prijatelji iz Clevelanda in drugod. MILLER JE UKAZAL ZAPRETI KLUB I Clevelandski časopis "Press" je priobčil spis svojih report, er-jev, češ, da je policija pač aretirala nekega človeka, pri katerem je našla kotel za kuhanje žganja in več žganja pri njem, ne zapre pa nekega privatnega kluba na 5209 Euclid Ave., kjer prihajajo člani kluba in tam jedo in—pijejo. Namesto da bi dotični reporter o onem klubu sporočil policiji, če ga je toliko skrbelo, da se klub zapre, so raje ta dogodek porabili za velik napad na—župana Miller j a. Slednji je takoj naročil policiji, ;da naredi pogon na klub, kar je policija tudi storila včeraj. Klu-bove prostore so zaprli včeraj ob 7. uri zvečer. V mestu Clevelandu je tisoče takih klubov, kjer se ljudje shajajo, da jedo ! in pijejo, in tudi med Slovenci imamo mnogo takih klubov. Ali i naj policija vse take klube za-pre, tudi naše? Enako hujska-joče pisanje v časopisju pač ne bo prineslo ne boljših časov, niti ne bo ubilo prohibicije, in pri j tem se celo napada župana, ki t je znan kot najbolj liberalen ! človek.' Vprašanje je, ali naj policija zapre VSE klube? Ako jenega, zakaj ne vseh? To zna i biti posledica hujskajočega pi-| sanja. ProhibicijTpkoro od-pravljena, in dobra pijača čaka državljane New York, 13. oktobra. V vzhodnih državah ameriške unije sploh več ne razpravljajo o prohibiciji, ker so prepričani, cla je prohibicija kot kampanjski volivni problem, brez pomena. Kdor pozna razmere v vzhodnih državah, kjer se je pričela prva propaganda proti prohibiciji, ta se bo čudil, da ljudje na vzhodu sploh ne omenjajo več prohibicije. V državah Massachusetts, Pennsylvania, New York, New Jersey, kjer prebiva nad 20,000,- 000 ljudi politični govorniki sploh ne omenjajo prohibicje 1 več. Zanimajo se le, kdo bo izvoljen, Roosevelt ali Hoover. Prepričani so, da prihodnji kongres bo na vsak način, ako že ne od-i pravi prohibicijo, jo bo pa tako cblažil, da bo Volstead postava ibrez pomena. In pivovarji morajo imeti ugodne informacije tozadevno, sicer ne bi v vseh več-ijih mestih postavljali nove pivo-i varne in naročevali nove stroje. Dočim se je Hoover izjavil indi-rektno nekako "da je pivo že okoli vogala," je pa Roosevelt zatrdil, da mora biti 18. amendment nemudoma: odpravljen, že sedaj dobite v vzhodnih državah pivo, vino in žganje kjerkoli hočete. in oblasti le v najbolj red-kih slučajih preganjajo kršilce prohibicije. , I - Ingalls in delavci Republikanski kandidat za go-vernerja države Ohio, milijonar Ingalls, je kot državni poslanec ; v Ohio, ob vsaki priliki volil pro-ti delavskim interesom, kot spri-jčuje rekord državne zbornice v Columbusu, in kot naznanja de-mokratični glavni stan. Važna seja V nedeljo 16. oktobra se vrši važna seja društva Tabor št. 139 SNPJ in se prosi vse člane, da so navzoči. * Na lovu je bil ustreljen bivši avstrijski in sedanji poljski general Hempel. Registracija i V torek, 18. oktobra, je zadnji . dan, ko se lahko registrirate za volitve 8. novembra. Po tem dnevu bo volivni urad za registraci- j1 jo zaprt. '" 1 " j Ukradeni bondi Detektivi v Clevelandu so vče-ranj zaplenili $37,000 v ukradenih bondih in aretirali štiri razvpite bančne tatove, katere so iskali v Washingtonu, New Yor-ku in Chicagi. . Nekateri izmed bondov so del ropa, ki je znašal $1,000,000, ko so pred enim mesecem roparji vdrli v poslopja Koch Co., v Chicagi, kjer so "drilali" 14 ur, da se navrtali j ogromno železno blagajno, iz. ka- j tere so odnesli bonde. Zopet J drugi bondi so od neke banke v i New Yorku, kjer so jih pogreši-! li pred enim letom. Jugoslovanski dan Vršijo se obširne priprave za | Jugoslovanski dan, ki se bo vršil 4. decembra v S. N. Domu na St. Clair Ave., Cleveland, O. Za to slavnost bo povabljenih več Častnih gostov, kot: Newton D. Baker, dr. Pitamic, jugoslovanski poslanik, čehoslovaski, poljski in romunski konzuli in več drugih. Izvoljen je odbor, ki bo sestavil zanimiv program in o katerem bomo še poročali. "Slamnata volitev" Poskusno glasovanje, ki ga je vpeljal časopis "Plain Dealer" v Clevelandu glede predsednika, gcvernerja, senatorja in prohibicije, izkazuje sledeče rezultate: Hoover 2,455 glasov, Roosevelt 3,578, Thomas 576. Za senatorja: Bulkley 3,606, Bettman 1,939. Za prohibicijo 565, proti 4,994. * Koncert društva Soča se bo vršil 12. novembra v Slov. Domu na Holmes Ave. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the PdSt Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 241, Fri., Oct., 14th, 1932 Ali gremo na farme? Važno je vprašanje kako priti do vladne zemlje zastonj, in če se jo enkrat dobi, kako se je treba ravnati, da bo uspeh. Omenili smo že, da daje vlada svet po 160 akrov, po 320 akrov in po 640 akrov. Farme po 160 akrov so navadne farme, na katerih se nahaja voda, farme po 320 akrov so tako-zvane "suhe farme" in farme po 640 akrov so najbolj pripravne za večjo živinorejo. Za farmo od 160 akrov plačate $16 do $22, kar je odvisno od tega, kakšno ceno nastavi stric Sam za dotično zemljo. Za farme 320 akrov je treba plačati od $22 do $34, in za farme 640 akrov pa plačate od $34 do $58. Ko naredite prošnjo za vladni svet, vam bo vladni zastopnik povedal, da je mogoče dotična zemlja bila že od-tegnjena javnemu prometu, najbrž za gozdarske ali enake svrhe. V to svrho se morate obrniti na "General Land Office," Department of Interior, Washington, D. C. Stric Sam je običajno zelo dobroten napram prosite ljem za vladno zemljo, toda rad pa ima pri tem točno disciplino. Vi ne boste dobili niti pedi zemlje, ako, je tajnik za notranje zadeve prepričan, da se ne morete preživeti na dotičnem prostoru . Na drugi strani pa, ako se v resnici .pošteno trudite, da zboljšate svoje zemljišče, tedaj vam bo šla vlada v vseh ozirih na roko, da vas obdrži na dotični zemlji. Ako ste bili v ameriški armadi, tedaj vam ni treba bivati postavno predpisano dobo na dotičnem zemljišču, da postane slednje vaše. Bivši vojaki ,kot tudi vdove vojakov lahko dobijo vladno zemljo, ako samo za gotov čas bivajo v onem kraju. Navadno se zahteva bivanje treh let na zemljišču. Če ste vi služili v ameriški armadi, recimo, 20 mesecev, pa zahtevajo od vas samo šestmesečno bivanje na zemljišču, da postane slednje popolnoma vašalast. Tekom bivanja na vladnem svetu morate povzročiti gotove spremembe in kultivacijo zemlje, kot čiščenje zemlje, napeljavanje vode, setev in nekaj drugih potrebnih stvari. Potrebno je najprvo, da si izberete državo, kjer hočete dobiti vladno zemljo. Ko ste se za to odločili, vam bodo poslali mapo krajev v dotični državi, ki so označeni kot: ugodno za živinorejo, ugodno za splošno kmetovanje, za sadjarstvo za gozdove, itd. Ko ste si to izbrali, vam pošljejo načrt do-tičnega okraja, kjer je zemlja po vašem okusu, in vi izberete svet, ki vam najbolj ugaja. Potem so za izpolniti še gotove druge potrebne zadeve, nakar prisežete, da ste vse to naredili po svoji lastni volji, in da je vaša volja stalno naseliti se na dotičnem svetu. Stric Sam zahteva, da ob koncu druzega leta bivanja na vladnem zemljišču imate že poljske pridelke na najmanj 10 akrih svoje zemlje, in na koncu tretjega leta morate imeti že 20 akrov kultiviranih. Kdor ima voljo in vztrajnost, in par sto dolarjev, bo v treh letih samostojen gospodar z ogromno farmo. Žal, da jih toliko prej vrže puško v koruzo, predno so še dobro začeli. Kdor hoče imeti uspeh z vladno zemljo, bi se moral ravnati po sledečih predpisih: 1. Oglejte in preiščite zemljo v najbolj neugodni sezoni in preštudirajte karakteristiko sveta, da ga dobro spoznate. 2. Dognati morate kdaj in koliko dežja pada v dotičnem kraju. 3. Dognati morate, kako hude so zime v onem kraju. 4. Seznanite se morate z domačini tam okoli, z vašimi bodočimi sosedi, ker oni vam lahko več povedo kot vsi vladni uradniki. 5. Prepričati se morate, kaj je z vodo na dotičnem svetu. 6. Ne pričakujte obile letine prvo leto. Glejte, da imate za prvih devet mesecev dovolj lastne hrane in da si postavite kočo za silo. Kdor ima še moč in zdravje, ženo in nekaj otrok, ki so že sposobni, da primejo za to ali ono poljsko delo, in če imajo poleg tega par sto dolarjev, železno voljo prenašati težave prvih par let, ti bodo imeli uspeh. Preskrbljeni bodo za vselej, ko postanejo lastniki lepe farme od 160 do 640 akrov. Začetek je pa težak in uspeh pride le z železno voljo. Rešil pa bi se marsikak problem in slučaj brezposelnosti na ta način. ga ni vredna in bi sploh ne smela biti v kakem uradu. Ker mesto da bi koristil ljudstvu v splošnem, mu je pač deveta briga in zanemarja svoje dolžnosti v uradu in obrača čas v svojo korist. Posledice tega delovanja se pač pokažejo na priprostem delavcu v podobi jarma, ki ga tišči doli, davki, brezdelje, pomanjkanje, beda in podobno. Zato je pač potrebno, da se večkrat snidemo skupaj, ne samo zato, da se zabavamo, pač pa da se bolj razumemo o razmerah. Sveta dolžnost vsakega državljana v Ameriki bi morala biti, posebno sedaj v teh volitvah, da premisli po svoji pameti, ali vzame v pretres priporočila drugih in opusti svojo trdo-vratnost do stranke, pa naj voli za osebo, za katero po svojem prepričanju misli, da bo za korist v splošnem, ne glede na katere stranke je ali kam pripada. Ker trdovratnost ali nezadostni pouk prinese korist le za ene, drugim pa sledi izkoriščanje. Zadnjo soboto, 8. oktobra so nam bili v tukajšnjem Jugoslovanskem domu priredili rojaki iz Bessemer, Pa., zelo komično igro pod vodstvom Mr. Snežiča, katera je bila v veliko zadovoljstvo. Predstave in kretnje v igri so jim gotovo prirojene, ker je bilo toliko smeha, da se je vsak za trebuh držal, da je še lahko prestajal. Udeležba je bila obilna. Poleg domačih, se jih je veliko udeležilo iz Girarda, Niles in Bessemer j a. Najbolj zadovoljna pa je gotovo morala biti Mrs. Gabrovšek iz Girarda, ker je odnesla dobitek električno uro, Mladina se je pa tudi veselo zabavala, ker jim je izborno igral orkester iz Bessemerja. ' Torej najlepša hvala igralcem in orkestru iz Bessemer, Pa., za njih trud in prireditev, kakor tudi vsem, ki ste se udeležili prireditve. Kar se pa tiče prosperitete, je tukaj pri nas kot v veliko drugih mestih, še vedrid"'za:1ogalom, Pa saj tega smo se že privadili in še kar naprej čakamo, če je človek zdrav, se še kako preokre-ne, a ko pa pride bolezen, je pa težava. Zato je priporočljivo, da človek vse drugo prej opusti kot pa. društva. Res je težko za plačevati asesment, a v bolezni je velika opora. Vsak član, ki opusti društvo, škoduje sam sebi, ker je danes lahko zdrav, jutri pa bolan in potrebuje pomo či. Vsak član, ki pripada k društvu SDZ, je lahko član tudi v teh časih, ker se mu nudi prilika in se je lahko posluži, če hoče. — S pozdravom, Frank Ponikvar. KAJ NAS BOLI? -....... „, . ...................... -.» . . . .• ■ DOPISI , >—p—» . « »«—•—•—•—•—•—•—«—•—•—•—•—•—•—«—•—•—•—*—L Warren, O.—Dnevi postajajo vedno krajši, noči se daljšajo. Topli dnevi in veselje po parkih mineva, kakor tudi sezona za pristnega Slovenca, ki se rad zabava na prostem: na piknikih in drugih podobnih zabavah v prosti naravi. Jesenski čas jo sedaj tu in ne bo dolgo, ko nas bo zopet obiskala zima in nas pripravila, da poiščemo zopet ono zavrženo suknjo, o klateri mislimo v toplih dnevih, da j t* ne bomo več rabili. Kar se pa tiče zabav in veselic, se pa vseeno lahko obdržujejo naprej, čeravno ne več zunaj, pa po dvoranah, domovih in drugih, za to pripravljenih p r o s torih. Potrebno je, da se ljudstvo večkrat združi, ker vsak ima svoje ide- je in svoje prepričanje za to ali ono stvar, bodisi v verskih, političnih ali drugih ozirih. Skozi vse poletje in na vsaki prireditvi se je govorilo o slabih časih, v katerih se nahajamo in pa o volitvah, ki se vrše drugi mesec. A v vsaki grupi ljudi, še tako majhni, se je vedno videlo, da vsak na svojo stran vleče. Veliko je kandidatov, ki jih ljudje ne poznajo in tudi ne vemo ničesar o njih zmožnosti. In tc> samo zato, ker ne spadajo v tisto stranko, ki si jo mi predstavljamo za najboljšo ali spadamo k nji, sami nočemo slišati o njih, a še manj pa, da bi oddali glas zanje. Zato se velikokrat pripeti, da dobi oseba od nas glas in pomoč za izvolitev, ki Euclid, O.—Iz našega mesta se vedno kaj čita v naših slovenskih listih. So pač vsakovrstne prireditve, zabave in vinske trgatve. A to le tam doli pri sv. Kristini, ali tukaj doli v našem koncu je pa. vse nekako tiho in zaspano ter izgleda, kakor da bi se bili vsi izselili iz naselbine. Čeprav jih je res. en par odšlo na farme, pa vendar nas je še nekaj ostalo. In torej mi, ki smo ostali, se hočemo pokazat, da smo še pri življenju. Zatorej društvo "Cvetoči Nobel" priredi ples v soboto 15. oktobre v Špelkotovi dvorani. Igrala bo izvrstna godba; vstopnina je samo 10 centov. Društvo bo priredilo ta ples največ radi mladine, da se nekoliko pozabava in razveseli, ker kakor se vidi, da sedaj v teh slabih časih vsak hodi okoli bolj kislega obraza, kot bi brezove metle na up prodajal. Nič ne bo škodovalo torej naši mladini nekoliko dobre zabave in te bo dovolj, ker bomo imeli dobro godbo. Poleg tega bomo pa še pokušali "ta novega." Ta bo pa za vse: stare in mlade. Bomo videli, če nam bo šel tudi ta novi pod kapo. Menda bo bolje za naš ta stare, da pokrijemo klobuke xa ta večer. Torej na svidenje v soboto vn-čer vsi, stari in mladi! Član društva. Cleveland (Collinwood), O. — Bral sem Vaš uredniški članek dne 6. oktobra in sem si mislil: ako bi Vam vsi ljudje odgovorili kar čutijo, bi napolnili list za več izdaj. Resnica je, da radi pišemo o veselicah ter poročamo le prijetne stvari. Znano je nam vsem iz življenja, da kjer se stvari, ki se razvijajo v življenju, ne popravljajo ali kritizi^ rajo, rastejo kar tja v en dan-Današnja neizprosna depresija je nam posameznikom, kakor tudi splošnemu narodu, prinesla razočaranje. Sicer je razočaran ves svet, toda iz teh slabih časov bomo vsi prišli za eno ali več izkušenj bogatejši. Stotine nas je, ki odidemo zjutraj na delo v zavesti, da storimo svojo vsakdanjo dolžnost, in zopet nič! Ne samo zaradi denarja, katerega se (ne zasluži, ampak v človeka' se uriva neko skrivno očitanje ali vest, ki se vseli v prša in stori človeka tako bolnega, da mu ni obstanka nikjer. človeka .se loti neka tuja sila, ki zastavlja dih v prsih, vzame si oblast nad tvojo fizično močjo in odločnostjo tvojega du* ha ter te vodi do negotovega koraka, doma in po cesti, da včasih ne vidiš in ne slišiš. V takem položaju išče človek utehe, ker se počuti popolnoma odveč, kamor pride. Na milijone nas je takih danes v tej bogati deželi Ameriki, kjer smo nekoč sanjali v lepo bodočnost, katera se nam danes vidoma vsak dan bolj oddaljuje. Nimam namena v tem članku prinašat na dan vzroke te depresije. Kot naročnik Vašega lista pa želim izraziti iskreno priznanje vsem, ki delujejo v humanitarnem delu, da lajšajo' gorje onim, ki jih je usoda današnjih časov vrgla v pomanjkanje) in nesrečo, čast in hvala naj gre podjetjam, klubom in našim podpornim organizacijam brez izjeme. Nehvaležnost je sicer plačilo sveta in dobro vemo, da mnogo ljudi dobi podporo tu ali tam, ki bodo pozabili, kadar se posvetijo boljši časi. Upajmo pa, da bo velika večina teh znala ceniti dobro delo svojega bližnjega. Kakor sem prej omenil potrtost brezposelnih, želim omeniti tudi moralno potrebo opore, ki je marsikdaj na mestu, kadar občujemo med seboj. Lahko je zavzeti brutalno stran in se smejati, norčevati se iz nesrečnikov, kar je seveda obsojanja vredno. Vliti v obupno dušo nekaj poguma in upanja, to naj bo: naloga vsakega Slovenca. Taka* beseda včasih človeka zravna v ravnovesje, da je zopet zmožen nositi težkoče svojega življenja naprej. V tem slučaju se lahko mnogo stori pri naših društvenih sejah, katere so te čase bolj obiskovane ko prej. Naj preidem naprej na drug predmet. Omenil sem v začetku članka, da ako stvari, ki se med narodom razvijajo brez kontrole, prirastejo predaleč, ni posebno dobro za narod. Tukaj imam v mislih naše narodne stavbe in podjetja. Nimam najmanjše želje, da bi jih ne bilo. Priznati se pa mora, da imamo v širši slovenski metropoli zelo neprijetne finančne obveznosti napram našim narodnim domovom, katere se je gladilo zelo brezobzirno na ekonomične in strategične točke. Napake storjene, se ne dajo popraviti, včasih pa je možnost. Na primer: vzemimo v roke papir in izražu-najmo, koliko denarja so naše organizacije vplačale za operacije in koliko zopet so plačale za bolnišnice, v katerih leži' dnevno mnogo naših ljudi. Mi smo si postavili sedem narodnih stavb, kamor nosimo denar za društva in zabave in čudno se mi vidi, da nisem skoro nikdar bral, da bi imeli Slovenci v Clevelandu svojo bolnico. Sicer je danes prepozno, vem pa da bi se vzdrževala in sicer ravno v Collin-woodu, kjer se je naseljevanje močno zgostilo. Naši zdravniki bi to najbolje vedeli, saj jih imamo vedno več. Bolnice v Clevelandu so se v zadnjih letih vse prezidale v moderne stavbe, katerih večina se nahaja na vzhodni strani mesta. S takimi zavodi bi pač ne mogli kompetira-ti. Imam pa v mislih zavod, ki bi se financiral deloma privatno, deloma pri društvih in ki bi imel tako, bolj domače lice. Sicer pa beremo imena naše mladine že v vseh panogah različnih zavodov in šol. Ako beremo pa izkaz državne univerze v Co-lumbusu, vidimo največ židovskih imen. Ali bo to "izvoljeno"1 ljudstvo dobilo popolno kontrolo v bližnji bodočnosti nad nami, ali jo že ima? Naša mladina je bodočnost vseh naših narodnih, ustanov, ki se bližajo bodoči' generaciji v področje. Polagoma in gotovo bodo prevzemali naša mesta, popravili pogreške po svoji previdnosti ter gospodarili po svojem razumu, katerega so si mogoče utrdili tudi po nas. Ako so si zgradili svoje misli po svojem okusu, bodo spremenili naše ustanove po svoje. Otroci danes — čez 20 let fantje, kakor smo bili mi. To bo kmalu. Zato nam je lahko v tolažbo delo naših organizacij, pri katerih se «mladi že v mladosti spoznajo1 med seboj. V tolažbo so nam naše šole, kjer se jim oznanja naša beseda ter uči rodnega jezika. Oni starši, ki se ne brigajo za svojo lastno kri, ne morejo pričakovati ničesar sebi ljubega od svojih otrok. Zato se včasih obupno oziramo po naši mladini in to nas — boli ... M. I. L. kosljiva, ker strogo pazi na to, da rojakom najboljše postreže v blagu in ceni. V zalogi ima vse-vrstne najboljše sode in tudi belo in črno grozdje iz solnčnih vinogradov. Odjemalci, kaiterim je Matija stiskal, ga hvalijo in mu dajejo neoporečeno priznanje. Na direktno pohvalo Matija ne da veliko, ampak naročilo rad sprejme in isto tudi vestno izvrši v splošno zadovoljnost. Naročila se lahko oddajajo v njegovi trgovini, ali pa na Miller Ave. v Euclidu poleg preše. Frank Marinčič, daleč na okoli poznan rojak, ki živi na 15012 in Slyvia. Ave. že več let preša našim ljudem prvovrstno grozdje v največjo zadovoljnost. Prodaja grozdje najboljše kvalitete po najnižjih cenah. Lansko leto si je nabavil moderno prešo, katera je dnevno v akciji in pro-ducira najboljšo kapljico. Tudi sode ima v zalogi, če jih kdo rabi. Letos se je odločil, da bo tudi stiskal dopeljano grozdje proti mali odškodnini. Njegovo blago in postrežba je prvovrstna, zato mu rojaki zaupajo in pri njem naročajo blagodejno kapljico. Anton Godina bo tudi letos prešal; glavni stan ima kjer poseduje trgovino z sadjem in zelenjavo v Kmetovi hiši 15609 Waterloo Rd. Obljubuje tudi, da bo prodajal najboljše grozdje na tone iz najboljših vinogradov. Vsak, kdor je od njega kupil v prejšnih letih, je bil zadovoljen z dobro kakovostjo in nizkimi cenami. Njegovi stari odjemalci in poleg teh tudi novi, se lah- Če verjamete al' pa ne. (Dalle na 3. strani). Dnevna vprašanja 1. Kdaj so odkrili prvi petro-lejni vrelec v Zedinjenih državah? 2. V kateri državi se dobiva najboljši petrolej? 3. Koliko imajo posamezne države poslancev v kongresu? 4. Kdo je predsednik najvišje sodnije v Ameriki? 5. Ali bi bilo prebivalstvo De troita večje kot ono Cleve landa, če bi se vštelo vse predmestne prebivalce? i—i- Odgovori na vprašanja NAŠI PREŠARJI Grozdje je dozorelo, t rs je kloni pod težo in vabi vinogradnika na obiranje. V mislih prešteva, koliko mu bo letina vrgla, če ga bo spravil na trg in prodal. Vsak 'cent izkupička ima že odmerjeno pot v kritje potrebščin za naprej in. nazaj. Kakor hitro bodo vsi računi poravnani, bo od vsega^ truda ostalo v rokah vinogradnika le šop potrdil. Da pa grozdje služi pravi s vrhi je potrebno, da se dobe ljudje, ki se razumejo na prepara-cijo, ter iz njega dobe to, kar okolica želi imeti. ; Tovrstnim ljudem pravimo prefer j i in pri teh je moj namen, da se malo ustavim in jih našim ljudem predstavim, kje bodo dobili najboljšo postrežbo v kvaliteti in ceni. Na Waterloo, kjer številka 17721 zaznamuje hišo, živi naš rojak Tom Krašovec, ki je poznan kot zelo dober in izkušen prešar. Vsako leto se rojaki s zaupanjem obračajo na njega, da jim preskrbi izborno kapljico, s katero se pobahajo pred prijatelji. Moderna preša, ka- tera je montirana v prostorni stavbi, lahko dnevno producira nad 30 sodov najboljše pijače. Rojak je tudi letos bogato založen z dobrimi sodi in prvovrstnim ohijskim belim in črnim grozdjem.. Preša tudi dopeljano grozdje proti mali odškodnini. Kakor vsako leto, tako že tudi letos v družbi svojih sinov preša poznani in zanesljivi prešar John Mandel. Njegove preše so to leto dobile novi dom in sicer dve poleg njegove hiše na 15318 in Waterloo cesti in tretja p4 na 160. cesti poleg Slovenskega peka John Zalarja na Waterloo Rd. Poleg prešanja prodaja najboljše grozdje ohijskega pridelka in tudi mošt dobre kvalitete. Če mu kdo pripelje grozdje sam, mu ga stisne proti mali odškodnini. John Mandel ima veliko starih odjemalcev, kar znači, da jih vsako leto prav dobro postreže. Matija Klemen, ki vodi trgovino z železni no na 16119 in Waterloo Rd., se že več let peča z prešanjem grozdja na Miller Ave. v Euclidu. Matija pravi, da njegova kvaliteta je nepre- 1. Dne 28. avgusta, 1859, so dobili prvi petrolejni vrelec v Titusville, Penna. Dobili so ga 69 čevljev globoko v zemlji. 2. V severo-zapadnem delu države New Mexico. „ 3. Ustava pravi, da se število poslancev določi po številu prebivalstva posamezne države, in sicer naj pride en poslanec na vsakih 30,000 prebivalcev, kar se pa danes ne izpolnuje več. Posamezne države imajo sledeče število zastopnikov v poslanski zbornici kongresa: Alabama 10, Arizona 1, Arkansas 7, California 11, Colorado 4, Connecticut 5, Delaware 1, Florida 4, Georgia 12, Idaho 2, Illinois 25 in dva izvanredna poslanca, Indiana 13, Iowa 11, Kansas 8, Kentucky 11, Louisiana 8, Maine 4, Maryland 6, Michigan 13, Massachusetts 16, Minnesota 10, Mississippi 8, Missouri 16, Montana 2, Nebraska 6, Nevada 1, New Mexico 1. New York 43, North Carolina 10, North Dakota 3, Ohio 22, Oklahoma 8, Oregon 3, Pennsylvania 36, Rhode Island 3, South Carolina 7, South Dakota 3, Tennessee 10, Texas 18, Utah 2, Vermont 2, Virginia 10, Washington 5, West Virginia 6, Wisconsin 11, Wyoming 1. 4. Charles Evans Hughes. 5. Da, kajti prostornina De-troita je večja kot ona Cle-velanda. Glasom ljudskega štetja iz leta 1930 znaša število prebivalstva Detroita in predmestij 2,104,764, do-čim znaša število ljudi v Clevelandu s predmestij vred 1,194,989. Neki brivec je bil obsojen v smrt na električnem stolu. Kot vsakemu, tako so tudi njemu dovolili, da sme izraziti svojo poslednjo željo, katero mu bodo izpolnili pred smrtjo. Brivec nekoliko pomisli, pa pravi: "Iz srca vam bom hvaležen, če mi izpolnite tole mojo željo: rad bi namreč pred svojo smrtjo obril kakega človeka in ta naj bi bil tisti državni pravdnik, ki me je spravil na električni stol." A V gledišče hoče neka ženska, ki ima v roki veliko košaro. Vratar jo pa ustavi, rekoč: "Mati, košaro ne smete vzeti seboj v gledišče! Kaj pa imate notri?" "Nekaj klobas in par hlebcev kruha. Saj stoji na programu, da se vrši drugo dejanje dva tedna pozneje in mislite, da bom sedela cela dva tedna v gledišču brez vsake hrane!" A Možak gre k zdravniku radi svojega rdečega nosa. "Nobena druga stvar vam ne bo ponuv gala," pravi zdravnik, "kot da se odvadite pijače. Dve leti pijte samo mleko." "Tudi to ne bo pomagalo. Pil sem že celi dve leti mleko, pa imam kljub temu rdeč nos." "Kdaj pa je bilo to?" "Prvi dve leti po rojstvu." A Mož in žena prideta v mena-žerijo, kjer ravno lastnik razlaga: "In tukaj, cenjeno občinstvo, je velikanska kača, ki sicer ni strupena, toda ima tako silno moč, da lahko stre največjega vola." žena se obrne proti svojemu možu: "Miha, da mi ne boš šel preblizu!" A 's'Pa mora biti strašansko vpit-, je, kadar se začneta dreti vaša dvojčka oba hkrati?" "No, saj ni tako hudo, ker eden tako vpije, da se drugega niti ne sliši ne." A V isti hiši sta živela zdravnik in odvetnik, ki sta se oba pisala šmid. Primeri se, da odvetnik umrje in kmalu zatem odpotuje zdravnik po opravkih v glavno mesto. Ko dospe tje, pošlje ženi brzojav, da je srečno dospel. Pismonoša pa se zmoti in prinese brzojavko od-vetnikovi, mesto zdravnikovi ženi. Kako se ta začudi, ko odpre brzojavko, v kateri je stalo: "Srečno dospel. Vročina neznosna." A Več turistov, med njimi tudi Američan, si ogleduje ognjeni Vezuv. "Kako je to lepo!" vzklikne Američan, "saj se kadi kot v peklu!" "Na, ti Američani so bili pa tudi že povsod," pripomni nekdo, ki je slišal opazko Američana. A V naš urad je prišel nekdo, ki vpraša: "Ali bi lahko govoril ss Mr. Jadrichem?" "Lahko, toda s katerim, ker pri nas delata dva brata-Jadri-cha." "Jaz mislim tistega, ki ima sestro na 4l0. cesti." A Pri neki družini v Euclidu je prinesla štorklja luštkano deklico. Mesto da bi je bil njen petletni bratec vesel, pa očitajoče reče svojemu atetu: "Ja, za to je denar pri hiši, za radio pa ne, za katerega vas že toliko časa na-ganjam!" A Mož je kupil nov brivski aparat in je sklenil, da se bo odslej sam bril, ker so slabi časi. Ko si pripravi vse potrebno in se pripravlja k važnemu opravku, mu reče žena: "John, počakaj^ da pošljem otroke na dvorišče, da se ne bodo zopet navadili kakih posebno izbranih besed!" Naši prešarji , (Nadaljevanje z 2. strani) Ko obrnejo s polnim zaupanjem dobre postrežbe na njega in mu Padajo naročilo, katero pripelje na dom v vsaki količini. Tudi Tone Baraga nekaj hi-fro stopa po Holmes Ave. in Sa-ranac Rd. Zdi se mu, da je čas iukaj in z njim tudi sezona za grozdje in mošt. Kleti so praz-ne, oziroma sodi votlo done in treba bo posode napolniti, če 8e vam zdi kakšen sod dvomljiv vsled slabega duha, pokličite To neta in on vam bo dal dober nasvet, če ga lahko rabite. Če pa hočete poleg dobrega soda tudi na j boljši mošt, dajte mu ob tej Priliki tudi "oder," ki bo z vso yestnostjo v zadovoljstvo izvršen. Baraga je ekspert v ohaj-čanu in kdor tega ne verjame, naj vpraša Frank Marna, ki je med Slovenci prvak v spoznava-11 ju, koliko kdo vodq prilije. Gotovo dobite odgovor "Tone je pošten, zanesljiv in dober človek." Tudi z grozdjem bo imel opravka* če ga bo hotel kdo dobrega kupiti po nizki ceni. Tudi Slovenska zadružna zve-Za se je oglasila, da bo prodajala grozdje in mošt po najnižji Mogoči ceni, kot vsako leto. Nabila, lahko oddaste v vseh njenih podružnicah. V Collinwoodski okolici sem vam predstavil naše prešarje in Prodajalce grozdja. Prepričan sem, da se jih bodo rojaki v da-nih razmerah posluževali. Če sem slučajno kašnega pomoto-ma spustil na j pa odda v našemu listu oglas in isti dan jih bo vedlo na tisoče, da tudi on trguje Preša. Sezona je tukaj in sedaj je treba udariti, dokler je železo vroče. Kdor oglaša ta ima Uspeh, čeprav so mizerni časi. Bolje, nekaj, nego nič. Prepričan sem, da bodo naši Prešar j i in trgovci imeli grozdje od naših slovenskih farmer-jev. in kako ga ne bi imeli, Vsaj vendar slovi kot najboljše, se ga da v državi Ohio do* hiti! Le vprašajte pri vaših dobaviteljih po slovenskem grozdju in prepričali se boste o najboljši kvgiliteti. Delavec pomaga trgovcu in obrtniku, ter ista Pa zopet farmer ju, da proda svoj Produkt konzumentu. Slovenski denar mora ostati v slovenskih ^okah, tako da eden drugemu ščitimo eksistenco življenja. Kadar se zahtevano blago ne more dobiti pri našemu rojaku, šele Potem naj se naše oko ozre po tujcu v kupčiji. Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine. 3. Oznanil je a.ngel Gospodov Mariji.— Vsi ljudje. 4. Angleški govor. — Father Matun. 5. Mother dear O pray for me. — Vsi ljudje. 6. Izpostavljeno presv. Reš. Telo — O salutaris Hostia. 7. Pete litanije, odpevajo vsi ljudje: 1 Mati najbolj sveta. 2 Marija k tebi uboge reve. (Molitev za povzdigo Barage.) 8. Blagoslov. 9. Laudate Dominum. 10. Zahvalna — vsi ljudje; spremlja godba. 1. LURŠKA PESEM Zvonovi zvonijo premilo pojo, častijo preblaženo Lurško Gospo: Ave, ave, ave Marija, Ave, ave, ave Marija. PR. JAKLIČ: PERLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 rnmnnTtmnmnmii Slovenski dan v Providence Heights Pozdravlja te angel z nebes visočin in kliče te človek iz solznih dolin Ave, ave..... Premilo se sklenjene tvoje roke. Ti Jezusa prosiš za naše dolge. Ave, ave..... 3. ANGELSKO ČEŠČENJE Oznanil je angelj Gospodov Mariji, spočela od Svetega zdaj je Duha. češčena si Marija, je angelski glas. Bo zadnja ura bila., Marija prid po nas. Marija je rekla: Gospoda sem dekla, po tvoji besedi se naj mi zgodi, češčena si Marija..... In sveta Beseda meso je postala, med nami prebival je Jezus sam. češčena. si Marija..... 5. MOTHER DEAR O PRAY FOR ME Mother dear, oh, pray for me Whilst far from heaven and thee I wander in a fragile bark, O'er life's tempestuous sea; O Virgin Mother, from thy throne So bright in bliss above Protect thy child and cheer my path With thy sweet smile of love. Chorus Mother dear, remember tne And never cease thy care, Till in heaven eternally Thy love and bliss I share. 7. MATI NAJBOLJ SVETA O, Mati najbolj sveta, Brez madež spočeta, Devica si pohvaljena, O prosi Ti za nas. V nedeljo popoldne ob pol 3 se bodo zbrali, kot običajno enkrat na leto, katoliški Slovenci na božji poti pri Materi Božji v Providence Heights. Navadno Se je ta shod vršil na drugo nedeljo meseca oktobra. Letos pa s° prišle razne ovire in zato smo za teden kasneje. Prosimo, da se zberejo ljudje Pravočasno, vsaj pol ure predno se procesija uvrsti vrhu hriba. Letos bo sprevod šel po drugi strani na prostor pred Groto. Na cesti so nam delali številni avtomobili ovire. Po drugi stra-lli je pa pot privatna last in to-l'eJ prosta vseh -ovir in nevarnosti. Cerkveni odbori vsake fare naj delajo red pri procesiji in naj skrbijo, da bodo ljudje pravo-casno uvrščeni. Vsi pevski zbo-l_i> namreč: sv. Vida, Matere sv. Kristine in sv. Loveča naj se združijo. Pevski v°dje vseh fara so prošeni, da Sv°je pevce pravočasno pripelje-j0 na prostor, to se pravi pol 3 ^ajzadnji čas. Ko pridemo pred Groto, zapoje cela množica lurško pesem, kakor spodaj navedena. Izreži-£ Pesmice in prinesite seboj, rogram je sledeč: 1- Lurška pesem, pojejo vsi •judje. Slovenski govor. — Father ptpšak. O Marija, Božja Mati, Prosi za nas Jezusa! Daj nam vselej pomagati O Devica zvoljena. 10. ZAHVALNA PESEM Hvala večnemu Bogu! Vse stvari ga zdaj molite Stvarniku, dobrotniku večno slavo zadonite! Zbori angelski pojo, hvali zemlja in nebo. Sveti, sveti, sveti Bog! Vse je polno tvoje slave Tebe moli zemlje krog, molijo nebes višave, Vsi svetniki te časte vsi pravični te slave. -o-- Bonus veterani bodo zopet korakali Washington, 13. oktobra. Skupina devetih bivših vojakov, ki so bili pregnani iz Washingtona, je naznanila, da bo priredila ponovno korakanje v Washington, kjer bo paradirala pred Belo hišo. Kandidat za governerja nenadoma umrl Kansas City, Mo., 13. oktobra. Demokratski kandidat za governerja države Missouri, je danes nenadoma preminul. Pretekli teden se je ponesrečil v avtomobilski nesreči, ki je danes zahtevala njegovo smrt. bil vklenjen. In biriči so hoteli natančno vedeti, kdo je bil še poleg, kdo je požigal in ropal, zahtevali so, da bi izdajali sosede in prijatelje. "So bili še nekateri črni možje zraven, pa jaz nisem poznal nobenega," je bil navaden odgovor, ki pa ni zadoščal. "Vam bomo že pokazali, kana-lje tolovajske." (Dalje prihodnjič) -o- Ivan Broz odpotuje Gospod Iv^n Broz, ki je pred nedavnim prišel iz Jugoslavije v Ameriko, odpotuje v soboto 15. oktobra v Detroit in Chicago, da se tudi tam. spozna z našim narodom. Pred odhodom se zahvaljuje vsem, ki so mu napravili bivanje v Clevelandu prijetno, pa časopisom, ki so mu posvetili vso pažnjo za časa njegovega prihoda. Gospod Broz se prav čudi napredku naše naselbine in lepemu odnošaju med narodom. Nikdar ' si ni predstavljal, da je naša naselbina tako velika in tako napredna, čudil se je številu naših društev, narodnih domov in naših cerkva in pravi, da je to res istinita slovenska Ljubljana. V domovino odpotuje 8. decembra na brzoparniku Europa in smo gotovi, da bodo vsi potniki, ki bodo z njim potovali, kar najbolje postrežem. Gospodu Brozu želimo srečno potovanje in upamo, da bo ponesel seboj lepe utise iz slovenskega Clevelanda. POSEBNE CENE ZA SOBOTO Pork chops v kosu, funt 12Vac Pork shoulder v kosu, funt 8V- imela graščina na Igu in v Na-ri mršlju. Logar Menat naj bi bil 10 sam pokazal blago, ki je bilo 3- ukradeno na Preseki. >e Začele so se hišne preiskave, ji Najprej so bili na vrsti oni, o 'a katerih so splošno vedeli, da so bili oteli mnogo blaga pokonče-la vanju v graščini, ki so sami prani vili, kaj so domov prinesli, ali 0- katere so raznesli zavidljivi so-z- sedje, in tako so bili med pr- s vimi Malnarček, Štrumbelj, Švi-e- gel j, ki so dobili obiske biričev in in vojakov, kateri so jim preiti teknili vse shrambe in vse koli- te, odnesli, kar ni bilo njihove-d- ga in o čemer so potrdili gra-z ščinski, da je bilo nekdaj v eh ižanski graščini; odnesli so pa 01- še marsikaj drugega; zakaj gra-ze, ničarji niso bili pretenkovestni sili in so se kaj malo brigali, kaj je ko bilo graščinsko in kaj kmetovo ro- "Nazaj! Vse nazaj!" taj Tako so vikali biriči in jema se- li do živega. In ko je bila pre na iskana vsa hiša, ko ni bilo nobe m- nega prostora, več na kmetovi az- zemlji, kamor ne bi bil vteknil ki svojega nosu birič in kamor ne ior, bi bil pogledal granfčar, tedaj so de- pa obkolili odrasle moške, ki so bo bili pri hiši, in jim napovedali: "V imenu postave!" Bajoneti kq se povesili, zarožljalo je železje in žuljave kmečke roke so dobile železne zapestnice. Nobeno izgovarjanje, nobeno zatrjevanje o nedolžnosti ni pomagalo. Pri komer so dobili kaj graščinske imovine, je Naprodaj je vsa oprema za candy trgovino. Jako poceni. Vprašajte pri Frank Laušin, 4058 St. Clair Ave. (243) Krvave in riževe klobase, 6 komadov za ... 25c Doma sušene šunke .. 17c ft. Dcbra salama........25e ft. Mehki telečji steak .. .20c ft. Meso za juho.......,10c ft. Zmleto meso........10c ft. Domače suhe klobase, 3 funte za ...........50c Kvart Salad Dressing .. 19c Apricot Bar Cookies, 2 funta za...........25c Maslo (butter) ......23c ft. Lepi orehi, polovice .. 49c ft. Domače kislo zelje, 3 funte za............ 10c Domača kisla repa----5c ft. Velik zaboj Climalene . .19c 6 velikih kosov mila —22c 5 funtov zaboj Chips ... 25c Basket krompirja 29c Pork & Beans, kanta 5e ZA SOBOTO! Govedina za juho, ft. _ _ 410c-12c Govedina za stek, ft. 15c Mleto meso, 3 ft. za 25c Telečji steak, ft.____23c Telečji chops, ft.---17c Prešičev šulder, ft.__10c Sveža šunka, ft. _ _ _ _ 14c Svinjska prata, ft. _ _ 13c Suha rebra, ft._____12c Domače šunke, ft. _ _ 13c Suhe klobase, ft.---16c Doma zaklane kokoši, ft_____18c-20c Vsa grocerija vedno po najnižji ceni. FRANK VESEL 791 E. 185th St. Odda se stanovanje za malo družino, 4 sobe, furnez in garaža, vse skupaj za $18 na mesec. Vprašajte na 16412 Arcade Ave., telefon: KEnmore 2753-J. (242) Naprodaj so tri kuhinjske peči, tri za gret-Po $1.00 komad. Ena stis- je kalnica ali preša za $3.00. Vprašajte na 7215 Myron Ave. (243) LOUIS PRIJATEL 6507 St. Clair Ave. 16610 Grovewood Ave. V najem se da stanovanje, velika klot, posode za pranje, velika izba, veliko dvorišče. Vroča in mrzla voda, vse za $17.00 na mesec. Stanovanje se nahaja na 6526 St. Clair Ave. (243) PRASEC SE BO PEfCEL«! V soboto 15. oktobra pri ' JOS. SCHNEIDER & SINOVI 888 E. 222d St. v Euclidu. Prijatelji so prijazno vabljeni. Vstopnina je prosta. Začetek ob 8. uri zvečer. (243) Kdor želi lepe piščance od 4 do 6 funtov težke po 20c .funt, kokoši od 4 do 6 funtov težke po 20c funt, izvrstne riževe in krvave klobase, in lepo zalogo mlade prasuti-ne po jako nizkih cenah, dobi to pri Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Mr. Ogrinc se vljudno pripo- ARNOLD ZWEIG KANARČKI GARANTIRANI PEVCI MALI PAPAGAJI ŠCINKOVCI LIŠCKI GRLICE Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D, 5 Zlale ribice, lepe tropične, 2 S kletke, akvarije in zaloga 2 S hrane za vse živali. 2 1 Collinwood Pet Store \ 1 15706 WATERLOO RD. | 77imiiiiimimmiiimimiiimmiimiiiiii: WOLKOV JEWELERS Vz CENE RAZPRODAJA SE BO NADALJEVALA SAMO ŠE NEKAJ ČASA Dva božična izleta v domovino Ako nameravate v domovino, pridružite se rojakom, ki potujejo - z izletoma na najnovejšem parniku francoske linije "CHAMPLAIN" 26. novembra ali "PARIS" 9. decembra Za pojasnila in navodila pišite takoj na: AUGUST KOLLANDER CO. 6419 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO ali pa na Obiščite našo zlatarsko trgovino, ki je bila pravkar prenovljena, Naša fina zaloga ur, demantov in zlatnine za polovično ceno na tej razprodaji. Sedaj imate priliko, da si izberete božična in birmanska darila. ,da si boste mnogo prihranili. Darila se spravijo za vas, dokler jih boste rabili. Posebno za soboto 15. oktobra: očistimo in popra- vimo vam uro za ^ g Naš 20 letni obstoj v trgovini v tej okolici je vaša najboljša garancija. WOLKOV JEWELERS INC. 6428 St. Clair Ave., Cleveland, O. Nasproti S. N- Doma breach. J&na TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rti. CLEVELAND, "Z Jc na dan se plača za ta novi plinov grelec MNOGO LET so se mogli samo bogatejši domovi vesalitj dobrote plinovega gretja* ker so bili plinovi grelci in plinova kurjava predragi za skromno denarnico. Toda tudi mali dom danes lahko uživa udobnost plinovega gretja, ker $ 5 0 TAP PAN PLINOVI GRELCI, po 'nslillirani : tanejo samo sedem centov na dan. Vsak lastnik hiše pet ali šest sob. si lahke privošči to udobno investacijo za eno leto, da si pridobi vse prednosti plinovega gretja, posebno v jesenskih in spomladnih mesecih. In grelec bo storil svojo dolžnost leta in leta, se bo ponovno sam izplačal v čisti1 ekonomiji plinove gorkote. Lahka odplačila—priljubljen načrt plačevanja $5.50 pri inštalaciji in $2 na meseci za ostanek. Napravite sestansk z nami sedaj za popolno informacijo glede tega nenavadnega grelca. IRA E. BAKER CO. rezidenčno in industrijsko plinovo gretje." Oprema za kontrolo temperature. 1836 Euclid Ave., telefon MAin 3781. LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAiALHO LEDU IN PltEMOGA 1194 E. 1671 h St. PokliUtei KEnraor* 4381 Tudi letos lahko kupite najboljše grozdje in to po zelo nizki hcenah. Pri meni lahko naročite grozdje vsake vrste in ga tudi stisnem za vas v sladek mošt. Prodajam grozdje in stiskam. Postrežba prvovrstna, cene nizke, izvrstno blago. Se priporočam. FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (Cez dan) Podružnica n« 15335 Waterloo Rd. 1259 Union Trust Bid*. Suite 2, v Slov. Del. Domu ^Telefon* Main'7200^ ZveSer od 6:30 do 8:00. Telefon: KEnmore 1244 JOSEPH ZORMAN ODVETNIK 0411 St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) Uradne ure: 10.-4; zvečer 7.-8. Ob sredah: 10.-12. 532323234853232353235353484853534823535353235353534823235323482348535323484848535353232353234823532323 PETO POGLAVJE Nadporočnilc in korporal Okoli dveh popoldne je sporočil delavski oddelek štabu, da so že n&šli mesto, kjer so bile žice električne napeljave pretrgane. V kake pol ure bo tudi telefon zopet vspostavljen. Z električno napeljavo pa bo vsekakor vzelo nekoliko dalj, zagotovljeni na so lahko, da bo okoli šeste ure že delovala. Winfried je vprašal, dali deluje že dalekovodni telefon. "Ne, gospod," je odvrnil korporal, ki je prišel od delavskega oddelka, "ne še." Sneg pa se je v onih krajih precej staj al, vsled česar bo gotovo lažje najti poškodbe na napeljavi. Winfried je odslovil korporala ter stopil k Pontu, da ga vpraša, kdaj bo gotov s plačilom moštvu. Narednik mu je pojasnil, da okoli četrte ure. Ob štirih bo za Winfriedove namere še presvetlo. Ob petih bo vsekakor bolj primerno, je dejal, ali pa še nekaj kasneje. Na vsak. način pa pred nočjo. Medtem je bil že Pont napisal povelje za delavsko kompanijo, ki je bila nastanjena v F. S. št. 5. Vzel je isto iz modre mape, a Winfried jo je podpisal. "Sedaj pa pojdiva v generalovo sobo, da pritisneva divizij ski pečat." Uradniki so sedeli ob oknih ter skrbno tipkali. Iz gorenje-ga nadstropja, kjer je bila nastanjena operacijska sekcija divizije, se je culo smeh častnikov, ki so čakali, da zopet zagore žarnice." Ritmojster von Baden-bach je baš pripovedoval, kako je prisilil v nekem kraju, vse Judinje, da so se morale na sredi trga skopati, tako da so jih lahko fotografi fotografirali. * V stražnjj sobi ječe je gorela ena sama sveča. Druga je bila prižgana v Griševi celici, ki si jo je on sam tako lepo posnažil. Korporal Sacht je slonel na svojem ležišču ter opazoval strop sobe. Iz Griševe celice se je ču-lo nekako mrmranje. Rus je govoril samemu sebi. "Pač premišljuje," si je mislil korporal Sacht ter globoko dahnil. Začel je misliti. Kaj ko bi sedaj naenkrat stopil Rus semkaj ter bi ga skušal zadaviti? česa naj bi se Rus bal? Ko bi poskušal sedaj zbežati ? Najbrže ni bilo nikogar druzega zunaj. Vse moštvo je odšlo v glavno poslopje po plačo in po smodke. človek, ki se nima bati druzega na svetu nego smrti, a ta mu je zapisana za jutri, pač nima vzroka, da ne bi skušal pobegniti, četudi si mora priboriti prosto pot z umorom. Tako, za vsak slučaj: korporal Hermann Sacht je vložil v cev oster naboj ter dvignil varnostno zaporo. Spominjal se je nekaterih besed, katere mu je zabičal že pred nekaj dni ritmojster von Brettschneider . . . Tako je sedel Hermann Sacht ter kolebal med sočutjem z GriŠo in svojim lastnim dobrobitom. V celici pa je upiral jetnik svojo glavo med roke, strmel v svečo ter govoril nje plamenu. Zunaj je nastajal mrak. Tu v sobi j-c bilo dovolj gorko, a vendar je bilo vsled teme in onega mrmra-jočega glasu tako čudno pusto. Griša je neprestano mrmral. Spočital je sebi, ker se boji, zatrjeval sam sebi, da so vendar minile že vse nadloge, če bi pa zbežal, bi se vse neprilike in muke pričele znova. Saj je bila smrt dokaj prijetnejša nego pa ponovni! odhod v vojno, ponovna ostavitev Marfe Ivanovne. "Od česa pa naj se posloviš, dečko," se je vpraševal mrmraje. Le od te krvave ječe in še stotin enakih. Saj je dovolj jasno, da te bodo ponovno zaprli, ako te puste živeti. Delati boš moral, zmrzovati in neprestano bo deževalo. Rusi tam preko nočejo še miru. Pa tudi Nemci nočejo še miru. In tudi Francozi in Angleži in Amerikaiici 1— kdaj bo tedaj konec? Saj je vse tako lepo pripravljeno zate. Poskušal, pomeril si svojo trugo: krasna mala hišica je, ki si si jo sam napravil. Seveda, ti bi hotel, si hotel domov: a oni te ne bodo nikdar pustili. Koliko ovir je med teboj in tvojo malo rusko hišico: bodeča žica, bajoneti, mine, topovi, strojne puvške. O, Griša, saj veš, da si nor, če se bojiš, a vendar se bojiš, ti nori vojaček, ti . . . Ko bi vsaj Babka prišla. Obljubila je, da bo prišla. Vsak čas mora priti! Ona nosi njegovega otroka, a drugega vzreja Marfa Ivanovna doma — O, Bog! Saj ne koristi, ako se bojiš!" In ob misli na smrt se je grozničavo stresel po vsem telesu. Nato pa je nekdo potrkal na zunanja vrata. Hermann Sacht jih je odprl in se zadovoljstva oddahnil, ko je ugledal Babko, ki je prišla zavita v ruto ter s košaro na roki. S svojimi ostrimi očmi je takoj ugotovila, da ni razun Sach-ta nikogar v sobi. "Griša je tam notri," je dejal Sacht. "Dobro, da dobi obisk. Razvedrila ga boš, storila, da se bo nekoliko smejal. In potem bo večerja in tudi par kapelj žganja." "žganje?" je dejala Babka. "Dobro — pa tudi jaz ga imam nekaj." Pri tem je pokazala izpod rutice, s katero je imela pokrito košarico, dve steklenici žganja. Griša jo je prijel za roke ter jo potegnil k sebi na klop. In povedal ji je, kako je dobro, da je prišla. Trebalo mu je sedaj nekoliko razvedrila — jutri bo vsega konec — in medtem, ko ji je govoril, je šklepetal z zobmi. . Upal je, da bo ono, kar je imelo , priti, izvršeno čimprej. Rad bi, . da bi bilo drugače sicer, a kar je, je dobro, čimprej bo prišel . konec, timbolje. i Končno je stopil v celico Hermann Sacht ter jima dejal, da bi rad za kratek čas nekam ven. ; Ne smeta mu tedaj zameriti, ako ju bo v celico zaklenil. In tako je odšel: saj mu bo dobro delo, ako se navžije nekoliko svežega zraku ter zapusti ta strašni pro-!. stor za nekaj trenutkov. Babka je gladila Griši roke ter mu jih poljubila. Zbežali bomo — nikar se ne boj. Prine-, sla sem žganja s seboj — dovolj ga je za vse — dve steklenici: : prva dobrega, druga slabega. ; Midva bova pila dobrega, ali. hor češ? Pogrelo, ti bo drobovje. I Njim pa bom dala slabega. Pre-; dno bo pričel strup delovati, poj-[ dem jaz stran in te bom čakala zunaj, nasproti vhodu v glavno poslopje. Vsi bodo strašno bol-■ ni, morebiti bodo celo umrli. Do-i kaj lahko se jim tedaj izmuzneš, Griša, a mi te bomo še nocoj t, skrili, kjer te ne. najde nihče iz-med njih. Trgovec Veresejev je najin prijatelj, ako se ga dr-. žimo. On ima ključ do stran-i skih vrat stolnice in nama ga bo dal. Prvi teden boš ostal -pod glavnim oltarjem: tam bo dovolj kruha in žganja in tudi luč. In tudi bo dovolj gorko tamkaj. Imel boš tudi mehko postelj in boš kaj lahko vstraj-al, dokler ne pridem jaz pote s .sanmi Pravim ti," je dejala zmagoslavno medtem ko je iskala njegovega pogleda, "ne bodo naju spoznali, tim manj našli, pravim ti. Seveda oblekel se boš v kožuh in kučmo, in imel boš tudi potni list ter., pojdeš z menoj v, Vilno — ali me čuješ? In potem te bo lahko skrila stara gospa s Bjuševa. Nu, vsekakor imamo s za to še dovolj časa. Pijva se- k daj, Griša." Odmašila je eno h steklenic ter nalila kozarec do p roba. On pa ga je vzel in ga v spraznil na dušek. > ? "še enega mi daj," si je zaže- r lel ter zlil še drugega po grlu. ti "Ali ne boš pila tudi ti?" Ona pa je odvrnila, da ne, ker r bi škodilo še nerojenemu otro- i ku. Vsaka ženska bi morala to I vedeti. Ona pa bo kmalu rodila c Griši sina! In nato je Babka 1 govorila Griši, kakor žena svo- c jemu možu. Pravila mu je, ka- 1: ko se bo zaklonila pri gospe Bju- j ševi, ki je bila izvežbana babica, j Do sedaj je že pripravila vse za s otročička. Iz vojaških srajc, ka- 1 tere so ji vojaki darovali, mu i je pripravila pleničk in srajček. i Nato se je vrnil Hermann t Sacht. Griša se mu ni zdel več 1 tako bled in prepaden, kakor je 1 bil poprej, Griša si je zaželel i tobaka. Babka mu je takoj po- i nudila svalčic. čim si jo je Gri- i ša prižgal, potegnil vase dim ter ' ga nato pihnil pod strop, se je ' prvič Čutil nekoliko bolj potola-ženeka, pomirjenega. Pot v pro- : stost je bila pred njim -odprta. Ni bil več preplašena zver, ka- : tero preganjajo psi od vseh stra-1 ni. še enkrat mu je bilo dano j na prosto izbero in medtem ko se je praskal za ušesom, jo je povprašal o nje potanjkih načrtih za beg. Nekako odleglo mu je, ko mu je zatrdila, da nima nobenih nadaljnih načrtov še, pač pa naj se on okoristi s pijanostjo in zastrupljenjem .svojih straž. Tudi on sam, naj se dela, kakor bi mu bilo slabo. Pri-beži naj ven k ograji, naj si vtakne prst v usta, tako da bo bljuval. Če bo pa prišel za njim kelo izmed mož, da ga straži, ali pa če bi se straža upirala, naj se ju odkriža s krepkim udarcem po lobanji, ter naj zbeži skozi vrata. Najbrže bodo tedaj odprta — nu, gotovo ne bodo zaklenjena. Na ulici sami seveda bo trenutek resnične nevarnosti, kajti iti bo moral čez ulico baš tam, kjer je svetilka, seveda če bo oni čas zopet gorela. Ona bo stala v temni ulici in ga za roko vodila skozi mrežo prehodov med hišami. Ker pa sta poznala mesto dobro, bosta po par stranskih ulicah prišla do Veresejeva, še predno bo stopila kaka patrulja na glavno pot. O, da, Babka je poznala mesto, kakor je poznala gozd. Saj ni bilo mnogo razlike, izvzemši seveda, da je gozd imel tu štiri stene. "Tile Nemci so tu docela tujci," mu je pojasnjevala bo-drilno. "Nihče naju ne bo izdal, kajti vsakdo, ki se potepa pono- m nn moc+n ca KniJ v\v^orl\rc«£>rYi 70 vojo lastno kožo." Kako da bo-ta živela v Vilni? Vendar, ka-or tu v Mervinsku. V Vilni je lilo na stotine hiš, ki so bile za-irte in v katerih je legar odpra-il svoj posel. In čeravno bodo sTemci poskušali na vse mogoča lačine, vendar ju ne bodo nik-lar tamkaj zasačili . . . Griša jo je poslušal in ji božal •oke. Da, vse to bi bilo prav le-)o — tega ni mogel zanikati. 3ilo bi zopet nekaj življenja — :eravno v skrivališču. Vse stra-lote bi se zopet vrnile: ne bi vi-lel mnogo solnca in tudi ne bi )il resnično prost — kljub temu. )a bi pomenilo življenje. Nato e zazehal in jo prosil, naj bi posedela nekoliko. Truden je, pa )o legel in nekoliko podremal, a lato se bo zopet zbudil, žganja li več vajen, vsledčesar se poču-:i trudnega. V resnici pa je hotel le nekaj miru, da premisli /so stvar. Kadar je hotel Griša mirno premišljevati in prevda-riti priliko, ki se mu je nudila, ni smel gledati ničesar. Tako je legel in se okrenil k steni, potegnil nase odejo ter zaprl oči, medtem ko je tudi Babka počasi zapadla v polsen. Griša je premišljeval. Dve možnosti sta bili pred njim. Moj Bog, izbirati je imel med dvema grobovoma. Grob pod cerkvenim oltarjem, kjer bo nekaj luči, jedače in pijače, nato divji beg. Zatim življenje v kaki vi-lenski kleti, skrit pred belim dnevom in ljudmi, ki bi ga morebiti za primerno nagrado izdali. Na drugi strani pa miren grob v trugi, ki si jo je zbil sam: tu ne bi bilo luči, ne jedače. Teh pa gotovo ne bi pogrešal, ker jih ne bi več rabil. Tu bi našel mir, večni pokoj. Mar je mogel dvomiti, za kaj naj se odloči? — Babka je bila vsekakor, prepričana, da bo imel Griša proste pot, čim bodo straže občutile pr vi učinek strupa, pričele bljuva-ti. Mar ni bilo še dovolj moštva ki jih je lahko zamenjalo? Mai niso bili še trije vodi, ki so pole-gavali na svqjih slamnjačah, k' bi sicer gotovo kleli, a vsekakoi nastopili takoj službo, čim bi j it poklicali? In kaj bi branik straži pri vhodu, da se ne bi po- služila svoje puške ter pričela streljati? čeravno bi morebiti zgrešil Grišo, vendar bi alarmiral vso okolico. To je bil tedaj zopet ženski načrt, dobro mišljen, dobro zamišljen in poln modre previdnosti — ki pa kljub temu ne bi uspel. Tu je sedaj ležal, pred sabo samo še eno sitnost, ki pa ne bo prišla do jutri popoldne. Do tedaj pa bo imel mir, nihče ga ne bo nadlegoval. Mar ne bi bil tedaj norec, ko bi se vrgel v vso to zmedo in nevarnost, samo zato, da bi vsi njegovi prihranki ostali naredniku, ker ne bi bil imel on časa, da bi napravil svojo oporoko? Kako prijetno je, je mislil 7. zadovoljstvom, da ne čuti človek na tilniku tuje roke, ki te vedno vleče naprej: sedaj je bil zopet prost ter je smel izb?rati, lcakor še mu je poljubilo, ne da bi ga kdo naganjal. življenje! Dovolj je prestal skrbi in bojev. Ako so moža silili, da je moral imeti neprestano mokre noge — mar si ne bi ta izbral raje smrt, posebno še, če ga ne bi hoteli prisiliti, da skoči sam v prepad, pač pa da bi ga postavili pred vrsto pušk? Pri Bogu, Griši pa ne bo potreba več iti ven v sneg, v temo in mraz, nazaj k lovenju in skrivanju, strahu pred razkritjem, ter možnosti, da ga ustrele kakor divjega mr-jasca v hrbet. Hotel je, naj gre vse svojo pravilno pot in naj [ nihče ne moti njegovega miru j do jutri popoldne. Michael Casserman | 18700 Shawnee Ave. | PLUMIIING & HEATING | KEnmore 3877 £ Dr. A. L. Garbas i W SLOVENSKI Jy > ZOBOZDRAVNIK * k G411 St. Clair Ave. i) v Slov. Nar. Domu Y F sojia it. 10 k TV>1 T-TRnripi'snn nfll!) NIČ SE NE BOJTE! Ludwig Gustincič 4526 St. Clair Ave. HEnderson 6625 TAPPAN BURNIkS 1. Se hitro vdenejo v furneze za gorak zrak in imajo 20" lISSv^^^^^lHIl ill 22" stebrov za Oirenj in za čebre za vročo vodo 18" , ijft (/(T 2. Napravljeni za povprečno hišo pet in šest sob. BlKjjKaj^^^^jHr ||j| 3. Dajo dovolj gorkote v vsem času grelne sezone ter lrXflBBM| |M , ~ napravijajo gretje s plinom v jesensidh in zimskih me- I^^Lfi^ftB SREČNIH 4. Se lahko vdenejo, lahko odstranijo in lahko nadomesti- BBmBg aajS^I^B IB ^ , ^ 6. Napravljeni in garantirani od družb^, ki izdeluje grelne ^ " yrelcev pripomočke Vfi kot BO let. 7. Cene ho razmerne s časom—$29.!,0 vdelani in na obro- ^ KAJ BOSTE NAPRAVILI? V LETU DEPRESIJE 1932 v:-''Iv , ' 1, "■ 'T-1 t" . V; ■ priredijo W\W flfl "NAPREDNE SLOVENKE" { / Centni Ml ti \ tJ£j 1 AjLaJ V SOBOTO VEČER, 15. OKTOBRA, '32 ^^ •1 ■ ■■ v Slov. Nar. Domu, 6417 St. Clair Ave. IGRA JACKIE ZORC