Ir-SS-ri jTl Y A T^T A I I \ 4	fl
•?« /edinjenih^drža»ah. > M g | /Jk I /% I Bil f\	in the Urižed Ste*«* |
Velja za vse Teto... $3.00 $ \J UXXkJ 1 1 XHiV/l/Xl	# Issued ev^day e^p* I
L^^^SJ Osf skvenskih ieW? t Amerikr.	|
raUEFOK TMAMKM: M87 POSTLANO!1. Entered m »econd-CIa« Blatter, lepUnJwr 11, IMS, a« tke Port Oftee at Mew York, W. Tn Ute tki Act ot Ooagrmw of March S. 187»,	JKUBPON FISAJfcNK: «87 OOITLAHDS
NO. 229. - ŠTEV. 229._NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 29, 1915. — SREDA, 29. SEPTEMBRA, 1915.	VOLUMX XXm. « UETNTK Iim
SRBSKI POSLANIK JE OD POTOVAL IZ SOFIJE, BOLGARSKA BO ODPOKLIGALA SVOJE KONZULE,
NA SRBSKI MEJI JE BAJE SA MO 300,000 NEMŠKIH IN AVSTRIJSKIH VOJAKOV. — ZAD NJI ČAS STA DOSPELI ŠE DVE DIVIZIJI. — STALIŠČE RUMU NSKE JE PRECEJ TEŽAVNO. — BOJI OB DARDANELAH. — GRŠKA VLADA JE IZJAVILA, DA BO PROTI VSAKEMU, KI BO KRŠIL NJENO NEVTRALNOST. — SRBSKI POSLANIK JE BAJE ZATO ODPOTOVAL, KER JE BOLAN. — USTAJA V DRINOPOLJU. — IZJAVA ANGLEŠKEGA ČASTNIKA.
Situacija na Balkanu.
Berlin, Niineija. 28. srpt. —j
l/. ziiaosl ii ve ara vira s«* j«» dozna-
i
I o. <la namerava (Jrška na vsak narin ohraniti svojo nevtralnost J < e je to resnica, zavezniki ne bo- j «1») mopli v Solunu izkrcati svojih nt. Nekaj francoskih in angles-j kili častnikov je sicer dospelo v So;tin, pa j_'a bodo morali kmalu m\ pustiti.
Časopisje vprašuje, kaj bo storila Gržka. če bodo zavezniki po-1 skušali kršiti njeno nevtralnost, r
Pogajanje.
Berlin, Xemeija, 28. sept. — Atenski dopisnik nekega tukajšnjega lista pravi, ilu sedaj lahko potrdi veH. da so pogajanja nn'd (irsko in Rumunsko prekinjena in mogoče zelo za vedno kotirana. < Irsko poslaništvo v Berlinu j i * pozvalo vse v Nemčiji ži-\<• če (Irke, tla naj so vrnejo v domovino in naj se /.glase pri sv o-jih polkih.
Poslanik je zapustil Sofijo.
Berlin, Nemčija, 28. sept. — Z Balkana poročajo, da je bil pri srbske:« ministrskem predsedniku '_rršUi poslanik in mu rekel, tla (»o (irška odločno proti vsakemu, ki bo hotel prekoračiti njene meji- ii 1 i l>o kivil nevtralnost.
Budimpoštansko časopisje po-i'<a da je srbski' poslanik Antič odpotoval iz Sofije v Belgrad. — Pre.I odliodom je rekel bolgarskemu ministrskemu predsedniku Hidoslavovu. da je dobil daljši dopust, ker je bolehen. Ministrski predsednik mu je baje odvrnil, da l>o bolgarska vlada odpo-klieala vse svoje konzule iz Ma-eedonije. ker so tudi on i bolehni.
Nevtralna zona.
Berlin, Nemčija. 28. sept. —
lierliner Tageblattu" so iz za-lii slji\, vira sporočilo. <la se Bolgarska in Grška pogajate, glede ureditve nevtralne zone, ki bi obsegala kakih 2f>00 kvadratnih j ar« lov. Situaeija« ki je zavladala zadnje dni na Balkanu, je zelo ivsiiH. 1/. vsega se da sklepati, da se bodo Balkanske države ume-šale v vojno.
Štiri divizije.
Pariz, Francija. 28. sept. — Bolgarski kabinet je baje dobil od Nemčije naročilo, da naj mobilizira Bolgarska proti Rumuu-ski samo štiri divizije. Bolgarska je že izdelala svo.i vojni načrt. — Prve sovražnosti bodo baje žareli Macedonei, ki bodo takoj, ko se bo nudila prva ugodna prilika. napadli Srbe.
Bolgarski poslanik.
Berlin, Nemčija, 28. sept. — Raz poslopje bolgarskega poslaništva v Parizu ne vihra več bol-iarska zastava, kljub temu, da je bolgarski poslanik še vedno v mestu.
Rumunska. Berlin. Nemčija, 28. sept. — " Independence Roumain«*" piše: Rumuska vlada ne bo izpremenila sv°j,4ga stališča. Vsi diplomati so uverjeni. da je politika, ki jo zasleduje sedaj, edino prava. Vr da namerava ministrski predsednik ( «.,tinesen resignirati, ni resnima .
Izjava grofa Andrassyja.
Berlin, Nemčija, 28. sept. — <rtoi' Julij Andrassv, bivši ogrski ministrski predsednik, je izjavil. da mora ostati Rumunska nevtralna in da bo tudi ostala. Če bi he pridružila xavezuikom in če bi
zavezniki zmagali, bi zagospodovala nad Balkanom Rusija. Ka-korliitro bi se to zgodilo, bi bilo enkrat za vselej konec rumunske neodvisnosti. Avstrija in Nemčija prav dobro vesta, na kako težavnem stališču se nahaja Rumunska in zatq popolnoma nič ne računata na lt^eno pomoč.
Londonska poročila.
London, Anglija, 28. sept. — Atenski dopisnik tukajšnje Reu-terjeve agenture poroča: — Vse obljube bolgarskega poslanika v Atenah nimajo nobenega upliva na grško vlado. Grki nič kaj ne simpatizirajo z Avstrijo in Nemčijo. odkar so bili pa Nemci tako strahovito poraženi v severni Franciji, je grška prepričana, da bodo zmagali zavezniki.
Avstrija in Nemčija imata ob srbski meji samo 800,000 vojakov, ne pa 800,000, kako sta pred par dnevi poročali. Artilerija, ki jo imata na razpolago, je izvrstna.
Švabi in Bavarci.
Pariz, Francija. 28. septembra. "Tempsu" poročajo iz Niša. da sta dospeli zadnje dni na-mejo dve novi nemški di\ iziji. V prvi so skoraj sami Svabi. v drugi pa Bavarci.
Avstrijci so poskušali pri Rači in ViŠegradu prekoračiti Drino, pa so jih srbske čete pognale v beg.
Izpred Dardanel.
Berlin, Nemčija. 28. sept. — Neki francoski poslanec je priobčil v Petit Parisien" pismo, katerega je dobil od svojega prijatelja. Pismo se glasi:
—	Na Galipolisu se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo. Ce zavezniki ne bodo kmalu priredili splošnega napada, ne bodo nikdar dobili < 'ari grad a v svoje roke. Zdi se mi, da bi bila eela ekspedicija ponesrečena. Po mojem mnenju bi bilo boljše, če bi vse zavezniške čete zapustile Ga-1 i pol is in se izkrcale pri Catald/i. Turkov ne bomo premagali, če jim ne bomo prišli za hrbet.
Živila v Turčiji.
London. Anglija. 28. sept. — Atenski dopisnik je sporočil neki tukajšnji brzojavni agenturi, da so se cene živilom v Turčiji takoj znižale, kakor hitro je bila podpisana bolgarsko-turška pogodba. Cena petroleju se je zmanjšala v teku 14 dni za 75 odstotkov.
Kljub temu pa vladajo v glavnem mestu še vedno grozne razmere. Po ulicah se vrše neprestano demonstracije: ljudstvo zahteva. da naj se sklene takoj mir z zavezniki, češ. da bi v nasprotnem slučaju doživela Turčija silen poraz. Ljudje so jezni na En ver be-ja. ki ima sedaj v Turčiji skoraj več besede kakor pa sultan. Prepričani so. da bi se razmere takoj zholjšale, kakorhitro bi ne bit Enver hej več vojni minister.
Skoraj vse turške banke so se preselile v Malo Azijo. Prebivalstvo ob Marmarskem morju je dobilo povelje, da naj bo pripravljeno na odhod.
Usta j a.
London, Anglija. 28. sept. — Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Atene sledeče poročilo:
—	V Drinopolju se je spuntalo mohamedansko prebivalstvo. — Poulična drhal je umorila dva si-nova drinopoljskega župana Adil beja. Ustajo je zatrlo vojaštvo. Več ustasev so ustrelili.
Nocoj zvečer je vladal v mestu popolen mir.
Nemčija in Dardanele.
Atene, Grško. 28. sept. — Neki angleški častnik, ki je bil pride-ljen generalnemu štabu angleške armade na Galipolisu. je rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu :
— Nemčija je že zdavnaj ugibala. kako bi si priborila pot do Sredozemskega morja. Kampanja pri Dardanelali je tem sanjam napravila za vedno konec. Dokler bo angleško brodovje še nepoškodovano. je izključeno, da bi prišel kak Nemec, na Galipolis. Naše čete so z vsem potrebnim preskrbljene. Turki so popolnoma izčrpani, poleg tega jim pa tudi primanjkuj«* niunicije. Skoda turškega naroda, da se je tako slepo u-dal Nemčiji. V slučaju, da bi se Turkom posrečilo spoditi zaveznike z Galipolisa. bi se morali večinoma vsi Turki izseliti v Azijo, nad evropsko Turčijo bi pa zagospodovala Nemčija.
Dober plen.
Carigrad, Turčija, 28. sept. — Turške čete so vjele na Galipolisu dva zavezniška poizvedovalna oddelka in zaplenile precejšnjo množino strojnih pušk ter drugega vojnega materijala.
Turško vojno ministrstvo naznn nja: — Položaj ob Dardanelali je neizpretnenjen. Naše čete so vjele pri Anaforti dva zavezniška poizvedovalna oddelka in zaplenile več strojnih pušk. Ker je bila cela turška fronta prisiljena umakniti se, smo zaplenili razen strojnih pušk tudi veliko množino vojnega materi jala. V Kavkazu je položaj neizpremenjen. Rusi še vedno napadajo naše pozicije pri Vanu, pa se morajo vedno s precej težkimi izgubami umakniti. Pred par dnevi .-,o nameravali zavezniki izkrcati še nekaj vojaštva na Galipolisu. I\Ii smo vse to še pravočasno opazili in jih pognali v beg.
Naša armada dobiva neprestano nova ojaeenja.
Dumba odpoklican,
Dumba je sporočil vladi v Wash-ingtcnu, da gfa je njegova vlada formalno odpoklicala.
Washington, D. O.. 28. septembra. — Avstrijski poslanik, dr. Dumba, je danes državnemu department« brzojavno sporočil, da ga je njegova vlada odpoklicala domov. Vlada ho vzela to poročilo oficijelno na znanje ter odredila vse potrebno za varnostno spremstvo. jie da bi čakala formalnega obvestila od strani dunajskega zunanjega urada. Domneva se, da bo odpotoval Dumba dne 5. oktobra.
Danes so dospele sem vse listine in vsi dokumenti, katere se je našlo v Angliji v posesti poročevalca Archibalda. Poslujoči tajnik Polk je izjavil, da se je objavilo vsa poročila, ki so imela količkaj važnosti. Prepise listin se je dostavilo justičnemn department« v ugotovitev, če je mogoče storiti kake korake proti poročevalcu Archibald«, kapitanu Pape-nu in avstrijskemu konzulu Nu-berju v New York«.
Nova avstrijska poslanica.
Ameriški poslanik ,na Dunaju. Penfield. je sporočil danes državnem« department«, da je sprejel avstrijski odgovor na poslanico vlade Združenih držav glede nje stališča v vprašanju dobave mitnici je.
Nova poslanica je zelo dolga in se peča s tehnično stranjo ameriškega odgovora na protest avstrijske vlade proti dobavi muni-cije za zaveznike. Vsebino se bo sporočilo potom kabla. Deloma je že znana iz dunajskih poročil,
Pittsfield, Mass., 28. septembra. Ba ron Erich Wiedinek, legaeijski svetnik avstrijskega poslaništva, je prevzel danes zjutraj posle avstrijskega poslanika.
ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA". NAJVEČJI ^T /OVENSKI DNEVNIK V ZDR. nRZAVAH
Z zapadnih bojišč. Novi uspehi Francozov.
Nemci poročajo, da se je odbilo vse napade in da j s zaznamovati tudi nekaj pridobitev.
PARIŠKE VESTI.
Francozi zatrjujejo, da kljub velikanskem odporu stalno prodirajo v Champag-ne.
Eerlin, Nemčija. 2H. septembra. A današnjem nemškem ofuijel-nem poročilu se glasi, da niso Nemci le ustavili ofenzivo zaveznikov. temveč da so polom proti-naskokov pieeej pridobili na o-
zemlju.
Poročilo se glasi: — Sovražnik je nadaljeval včeraj z napori, da prodre skozi naše bojne črte, a ni imel pri tem nikakega uspeha. Nasprotno je imel na številnih točkah zelo velike h:«rnbe ter smo mi precej pridobili na ozemlju.
Pri naših pcotinaskokih smo u-jeli '20 častnikov in 750 mož. vsled česar se je zvišalo število jetnikov. storjenih na tej točkili, na približno 4000. Med temi se nahaja veliko častnikov. Zaplenili smo nadaljnih devet strojnih pušk.
Pri Souchez, Angres in Roclin-eourt ter na celi fronti od Champagne pa do Argonov, se je odbilo vse francoske naskoke.
A' okolici Souain je spravil sovražnik na pozorišče kavalerijo. iz česar je razvidno, da ne spoznava resnično situacijo. Dosti te kavalerijo se je uničilo in ostali so bili prisiljeni pobegniti.
V	Argonih smo vprizorili majhno prodiranje, da izboljšamo svoje postojanke pri La Fiile Morte. Operacije so itn«-le za že I je ni uspeh ter smo ujeli 4 častnike in 2:10 mož.
Na višinah pri Combres se je včeraj in predvčerajšneni razstrelilo sovražniške postojanke in sicer potom razsežnih minskih operacij.
Francoska poročila.
Pariz, Francija, 28. septembra. V današnjem popoldanskem poročilu se glasi, da so imeli Francozi v Artois distriktu nadaljne uspehe ter da so prodrli korak za korakom iztočno i« jnžnoiztočno od Souehez.
V	distriktu Champagne so nudili Nemci na nekaterih točkah močan odpor, a smo kljub temu napredovali v smeri proti griču 18;">, ki leži za pad no od Navarin farme.
V	Argonih se je ustavilo trdovratne naskoke Nemcev s šestimi ali osmimi bataljoni proti francoskim zakopom pri La Fille Morte in Nolante. Potom francoskih protiuaskokov se je vrglo nemško infanterijo iz skoro vseh pozicij, katere je zavzela.
Ozemlje pred našimi zakopi je pokrito z nemškimi mrtveci.
V	večernem poročilu se glasi, da napredujejo Francozi iztočno od Souhez in tla so ujeli sto Nemcev. med njimi par mož pruske garde, katero se je premestilo semkaj z iztočnega bojišča.
Tudi v Champagne so Francozi napradovali in sicer severno od Massiges, kjer smo ujeli 800 Nemcev.
V	Argonih so vprizorili Nemci močno obstreljevanje na francoske pozicije. Francozi so na ta o-genj krepko odgovarjali. Infan-terijskih naskokov niso vprizorili Nemci nikakih.
Cilj zaveznikov je Lens.
London, Anglija, 28. septembra. Angleška armada v severni Franciji je iztočno od Loos nadalje napredovala ter je njen cilj važno |mesto Lens. Francozi, ki operirajo nadalje južno, so imeli baje tudi uspehe. Od severne strani so sedaj Angleži oddaljeni od mesta Lens le še tri milje, dočim stoje j Francozi na jugu pet milj od me-sta.
j "Zaposleni smo sedaj pri tretji obrambni Črti sovražnika*', — poroča general French. — "Dru-iga je vodila zapadno od Loos".
Najostrejši naskoki cele vojne.
Amsterdam, Holandsko, 28. septembra. — V "Frankfurter Zeitung" se daje izraza začudenju, da se je vspričo tri dni dni trajajočega obstreljevanja Nemcem na zapadni fronti posrečilo vzdržati naskok zaveznikov. Nadalje se glasi v članku:
"Poročila, katera se je objavilo, ne dopuščajo nobenega dvoma o tem. da je izbruhnil na zapadni fronti vihar, ki presega vse. kar se je doživelo v sedanji vojni."
List je mnenja, da so pariška poročila glede števila ujetih Nemcev pretirana, dasiravno je gotovo. da se je ujelo veliko število Nemcev.
"Nikjer niso naši napadalci do-sedaj dosegli resničen, trajni u-sj»«-h. Obžalujemo tisoče, kateri so padli, a smo ponosni nanje, ker s«, držali pred nami ščit."
Berlin pravi, da se je ofenziva izjalovila.
Berlin, Nemčija, 2S. septembra. Prekmorska agentura pravi, da so v Berlinu prepričanja, tla se je splošna ofenziva zaveznikov na zapadni fronti izjalovila. Nikake možnosti ni, da bi prodrl sovražnik skozi nemške črte vspričo f)00 kilometrov dolge fronte.
Pričakovati je. da so imeli Nemci velike izgube, vendar so številke, katere se je objavilo v Parizu, pretirane. Na vsak način pa se je izjalovil naskok sovražnika in nemška bojna črta je nepretrgana.
Pariško naziranje.
Pariz, Francija, 28. septembra. Poročila s fronte v Champagne kažejo. da je bilo desno krilo armade nemškega kronprinea. ki je bilo pri naskokih v petek in soboto omajano. Francoski častniki za-^•j'ljcjo, da je imela armada nemškega prestolonaslednika v zadnjih ter v bojih celega poletja nad 100,000 mož izgub.
Prebivalstvo Pariza se ne udaja prevelikem« optimizmu glede zadnjih uspehov zaveznikov. Vsak si je popolnoma na jasnem glede tega. da je bil to le pričetek, ki o-pravičuje najboljše nade za bodočnost.
General Marehand ranjen.
Pari2t Francija, 28. septembra. Brigadni general Marehand, ki je postal slaven v bitki pri Fashoda in ki se je tudi tekom sedanje vojne že večkrat odlikoval, je bil v soboto, tekom francoske ofenzive v Champagne, težko ranjen. Drobec granate je zadel generala
v spodnje telo.
___«
Posojilo gotovo.
Zaveznika, Francija in Anglija, besta dobila v Združenih državah $480,000,000 posojila.
Sir Henry Babington Smith, član komisije, ki se je pogajala z ameriškimi finančniki za najetje bilijonskega posojila, je včeraj objavil pogoje, na.podlagi katerih je postala transakcija gotova.
V izjavi se glasi, da je otvoril neki ameriški sindikat, na čelu kojega stoji bančna hiša Morgan, za Anglijo in Francijo kredit v višini .-£480,000.000. Za to bosta izdala Anglija in Francija skupne obveznice v znesku $500.000.000, ki bodo nosile 5% obresti ter bodo zapadle v petih letih. Za celo svoto jamčita obe deželi skupno in posamezno.
Posojilo se bo izključno uporabilo za plačevanje naročil iz Združenih držav, za splošne produkte in tudi za munieijo.
Na neko tozadevno vprašanje se je izjavilo pri Morgan«, da ni Rusija prav nič vdeležena pri tem posojilu.
Potovanje kapitana Papena.
San Francisco, Cal., 28. septembra. — Kapitan Papen, vojaški atašej nemškega poslaništva, in neki princ Hatzfeld sta naenkrat prekinila tukajšnje bivanje ter odpotovala včeraj v Mehiko. Veliko se je govorilo o misiji Papena v Mehiki, a splošno prevladuje prepričanje, da nima ta misija ® diplomatičen značaj.
Rusi se umikajo. | Boji za posest Dvinska,
Odpor ruskih armad v Volhiniji je bil popolnoma zdrobljen. Rusi potisnjeni nazaj.
BOJI PRED RIGO.
Severoiztočno od Višneva se je prodrlo ruske bojne črte. Preko 3000 jetnikov.
Berlin, Nemčija. 2s. septembra.
V	današnjem poročilu glede operacij na iztočni fronti se glasi:
Armadna skupina Hindenburg: Nam nasproti stoječe ruske čete, katere se je včeraj potisnilo nazaj na južnozapadni fronti pred Dvin-skom. so .skušale včeraj vstrajati v bolj zadaj nahajajočih se postojankah. Mi smo jih napadli ter potisnili še bolj nazaj. Južno od tega mesta so se vršili kavalerij-ski spopadi.
Operacije armade Eichorn v bitki pri Vilni. ki so dovedie do umikanja Rusov preko Maros Sinorgon-Višncv črte. so se končale z zajetjem 10 častnikov ter 22 tisoč mož. s tremi topovi. 72 strojnimi puškami ter drugim vojnim materijalom. katerega je moral pustiti sovražnik na licu mesta.
Južno od Smorgona so bili naši naskoki uspešni in severoiztočno od Višneva smo prodrli skozi sovražniške postojanke. Ob tej priliki smo ujeli 22 častnikov in 3300 mož.
Armadna skupina princ Leopold: Mostna pročelja iztočno od Baro-novici se nahajajo po završeni bitki v naši posesti. 1'jeli smo 350 mož.
Armadna skupina Mackensen:
Položaj je neizpremenjen.
Armadna skupina general Lin-singen si je izsilila južno od Lut-ska prehod preko reke Stri j. — Vsled pritiska tega uspehu se nahajajo Rusi na celi fronti severno od Dubna na polnem begu.
Obstreljevanje v zalivu Rige.
Petrograd, Rusija, 28. sept. — Oficijelno poročilo mornariškega ministrstva z dne 2o. septembra poroča, da so ruske bojne ladijt obstreljevale nemške pozicije na kopnem v zalivu Rige. Neka nemška granata je padla na neko rusko bojno ladijo ter ubila dva častnika. Ruske ladije so prisilili nemške baterije, tla so umolknile.
Nadaljevanje operacij proti Rusom.
Berlin, Nemčija, 28. septambra.
V	"Berliner Tageblatt" izjavlja znani major Morath. da bo nadaljeval nemški generalni štab z o-fenzivo proti umikajočim se Rusom. lieglede na naskoke zaveznikov na zapadni fronti.
Morath pravi: — Anglija se bel ji. da bi Rusija sklenila separaten mir ter je poslala raditega čete na kontinent, da izpremeni situacijo vsled napadov na Nemce. Angleži so imeli v teh bitkah velikanske izgube."
Nemci prekoračili Strij.
London, Anglija, 2S. septembra. Skoro najvažnejša vest v današnjem nemškem poročilu se tiče bojev v trdnjavskem trikotniku v Volhiniji, kjer so pričeli Rusi z močno ofenzivo. Armada generala Linsiugena si je izsilila prehod preko Strija ter se Rusi na celi fronti umikajo. Njih odpor je popolnoma zlomljen.
Vsled tega se domneva, da hočejo zavzeti Nemci Rovno, zadnjo tam nahajajočo.se trdnjavo, ki je Še v posesti Rusov. Ker pa je ta trdnjava za gališke operacije največje važnosti, je pričakovati trdovratnega odpora Rusov.
Kanonada na morju.
London, Anglija, 28. septembra. Poročila iz Stockholma pravijo, da je bilo slišati včeraj zjutraj na južni obali Švedske močno grmenje topov ter se vsled tega domneva. da se je vršil boj med ne - -škimi bojnimi ladijaini ter angleškimi podmorskimi čolni, ki so skušali prodreti v Iztočuo morj ■.
| Situacija v Mehiki.
-
V	državo Texas je vdrlo 500 mehiških banditov. — Carranza de-
mentira. — Topovi na meji.
Washington, D. C.. 23. sept. —
V	okraju Brownsville ob mehiški meji so zavladale zadnje dni skrajno kritične razmere. — Generalni major Funston je brzo-javil danes vojnemu departmen-tu. tla je poslal v Progreso, Tex., oddelek gorske artilerije, ker je vdrlo preko meje ;100 banditov. Dosedaj se še ni dalo dognati, če operirajo bauditi samostojno, ali pa če delajo po naročilih Carran-ze. Vojni tajnik je zapovedal ban-dite zasledovati in jih kolikor mogoče veliko v jet i. Ker je državni department opozoril Amerikance v Mehiki, da jim preti velika nevarnost, se j ill je precej izselilo, kljub temu je pa v Sonori še vedno kakih 200 ameriških družin. Amerikanei se izgovarjajo, iTa nimajo dovolj denarja za po*\
El Paso, Tex., 28. septembra. Tukajšnji Carranzov konzulat odločno demontira poročila, da jo Carranza onim ljudem, ki so plačali Villi davke, zapovedal davke še enkrat plačati.
Brownsville, Tex., 28. sept. _
Prva baterija 4. artilerijskega polka v El Paso. Tex., je dobila povelje, da naj se takoj poda v Progresso, Tex., ker je tamošnja ameriška posadka preslaba, da bi bila kos 500 banditom, ki so vdrli preko meje.
Washington, D. C.. 28. sept. — Iz zanesljivega vira se je doznaio, da so se Villove čete umaknile iz Torreona in da se nahaja glavna sila Carrauzove armade pri .Sail Pedro de las Colonas.
Delavci povoženi v predoru. Philadelphia, pa.. 28. septembra. — Deset delavcev je bilo ubitih in šest drugih ranjenih, ko je za vozil neki potniški vlak Philadelphia & Reading železnice danes zjutraj pri Phoenixville. 27 milj severozapaduo od Philadel-plnje, \ nekem predoru naravnost v skupino tam zaposlenih delavcev.
Vlak je pridirjal s tako naglico, da niso imeli ljudje časa, da bi se umaknili. Ponesrečeni so vsi Italijani.
Pozor, |joši!iatelji denarja!
Denarne posiljatve t A natrij* tiodemo sprejemali kljub vojni > Italijo, posta gre nemotljeno pr® *o HOLANDIJE in SKASDINA
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne posiljatve ne is-olačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in de-loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja poši Ijanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj r« rojakom n« nam denarja pošiljati, ker jih vrdne iireatavljajo, latino pa se poflj* -sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo rojaku, ako vedo s* a J ego v naslov.
Denar nam pošljite po "Dome »tie Postal Honey Order", ter prt ložite natančni Vaš naslov in osa >«ebe, katerj te Ima isplacsti.
91 m • <*
K	$	K	$
5.,.. .90 j	l9.sn
10....	1.75 1	130...,	21.45
15....	2.t>0	140....
20....	3.40	150..„	24.75
25....	4.25	160....
30....	5.05	170....	2* (5
35---- 5.f0	180...,	i-.i 7<t
40.... 6.70 190________31 :55
45.... 7.55	5'«'....	330,
50.... 8.25 250________41 2>
55---- 9.1U	30U..„	<■.» so
60.... S.HO	350....	57.75
65....	10.7-1	400....	6'i.CH)
70--------U.55	450....	71 25
75--------1*2,40	500.,..	82 50
80 ...	13.20	600....	9:> (H
85 ...	14.05	700....	115*5"
90 ..	14.S> 800________132.1-
100..».	16.50	900....
110....	18.15 1000________163.0»
Ker se cene sedaj j ako roreml njajo, naj rojaki vedno glodajo p> naš oprla8.
TVRDKA TRASI SAXBZi, 1 ** OortlaMt »t. Ve* H, %
GLAS NAHODA, 29. SEPTEMBRA, 1915.
«US NARODA"
^ofrak Daily.)
- w■<! *i>d published by thm
Mc	fublishipf Co.
■i. vorporttioo.)
f - - « £ 4A&5EK F^ewMkaic l«,HTIS BENEDIK. Treasurer. %
*	jf Business of the corporation enč" addrn-sse* of above officers :
^ rtiaiivlt Street, Borough of Ma^-
New York City, N. Y.
t« ceio 'eto velja Ust 7a Ameriko in Lananc.	....... .....J3.00
5** »at* . . .................1.60
*	''tt ita aifcsto New York........ 4.00
> • leta li? me? o New York ... 2.00
«a leto -..........4.60
"flClieti.............2.55
■_ ?«trt I tta............ 1.70
vrLAS NARODA" izhaja vsak dan ivvtemii nedelj in praznikov.
"TaJL<» NARODA"
- < ,M> of the People") at*. - ia7 except Sundays ana
aU r pi Di j early $3.00.
AdmtlMriiMU of. kgreemcnt
t- vf >a 'n osobr-oBt' te
% , . .	pošiljati po
tf .m^y Order.
*r. m *-pu f r ' kroja naročnikov pro-— c aa »■e nam tudi prejšnji • --alift&e riaznani, da hitreje najdemo naslovnika.
V' « »kta it fjc-siijatvam naredite ta tis'ov:
»SLAS NARODA" It Ortk»ndt SL, New York City.
!>'.*♦<» 4*87 Cortlandt.
- iSSS&r
Možnost nemške ustaje v New Yorku.
V	"New York Tribune" je priobčil neki Ivan Narodnv članek, ki je vreden, da ga priobčimo.
"Doeiin postajajo diplomatieni odnosa ji med Nemčijo in Združenimi državami vedno bolj napeti, je videti, da posvečata vlada in narod prav malo pozornosti temu, kar bi se v resnici lahko zgodilo, če bi se prekinilo diplomatične odnošaje med obema deželama. Dasiravno prevladuje pri večini naroda in tudi v poloficijelnih krogih prepričanje, da bi preki-njenje diplomatičnih odnošajev komaj pomenilo vojno, bi dalo to napol histeričnim nemškim fanatikom povod, da vprizorijo usta-jo proti lastnemu političnemu nasprotniku. Nemški Amerikanei bodo provocirali oborožen konflikt med vlado Združenih držav in narodom in to iz dveh razlogov : Ker je nemški element vzgojen v militarističnem duhu ter vidi rešitev plemenskih nasprotij v krvi in železu in ker bi se s takim uporom preprečilo, da bi ameriški tvorničarji izvažali orožje v roke zaveznikov.
V	New Yorku je nič manj kot ducat nemških strelskih društev in vsa ta skupaj štejejo do 20.000 članov, kojih večina je služila pri nemški armadi. V slučaju potrebe 1 i se nadaljnih 10.000 članov slič-ii ih društev neopaženo lahko zbralo v New Yorku in v eni uri bi stala na nogah armada 30,000 dobroizurjenih vojakov. Poleg teh bi se lahko ustvarilo čete iz različnih nemških pevskih društev, ki so vsa združena v skupno organizacijo, ki šteje kakih 10,000 članov, če ne več.
Kolikor mi jo znano, so vsi ti člani nemških pevskih društev fanatični patriotje ter pripravljeni, boriti se za '1Vaterland". Nemci bi torej lahko spravili v eni uri v New Yorku na noge 50,000 mož. V mestu pa je le 10,000 članov Narodne garde in par sto mož redne armade. Res je tu policija, a člani policije so povečini Irci in Nemci, ki bi stopili na stran ustašev. Policija pa bi se tudi v drugačnem slučaju "ne mogla boriti s krepelci in revolverji proti dobrooboroženi armadi 50,000 mož.
( lani nemških strelskih društev bi se tekom ene ure polastili: arzenalov in munieijskih skladišč v tem mestu, predno bi se mogla Narodna garda sploh zbrati.
Za gotovo lahko izjavljam, da so vsa nemška strelska društva oborožena z armadnimi puškamij in da imajo na razpolago dosti municije. S par sto dobro izvež-l banimi vojaki zasedem lahko vsa newyorška municijska skladišča, i ki so last ali Narodne garde ali pa vlade. Petnajst brzostrelnih topov napravi lahko strašno zme-l šnjavo po newyorskih ulicah. V. mostu pa je par sto brzostrelnih
topov in mesta, kjer se nahajajo, so Nemcem dobro znana.
Ko se je pričela vojna, mi je
več visokih nemških častnikov prigovarjalo, naj postanem elan ; njih družb. Poznali so namreč moje homatije z rusko vlado v pre-j teklosti ter mislili, da me bodo j pridobili na svojo stran. Sprejel sem jih prijazno in poslušal. Ko seni pa izjavil, da sem pristaš zaveznikov. so ti nemški prijatelji izginili. Tedaj sem dobil majhen vpogled v nemško-ameriške ma-hinacije in od tedaj sem bil prepričan, da se nekaj resnega pripravlja.
Nemce v tem mestu bodo podpirali Ogri, številni Poljaki. Švedi in poljski Židje. Nemci so tudi pričeli z veliko agitacijo med Irci. Nadalje so popolnoma organizirani ter verujejo v železo in eksplozivne snovi. Vsak Nemec ima v svojih možganih militarist ično maroto, ker je bila Prusija ona. ki je uvedla prisilno vojaško službo in ker je Bismarck zastrupil celi narod /. militarizmom.
Situaciju je bolj resna kot se domneva. Edina pot. da se pre-1 preči take nemire, je ta. da se dobi že sedaj kontrolo nad situacijo." —
Ta izvajanja so sicer nekoliko pretirana, a zrno resnice tiči v njih. Kdor pozna newyorške Nemce, njih oholo vedenje'in zaničevanje vsega, kar ni nemškega ali za Nemčijo, ta bi se ne čudil, če bi se kaj takega v resnici pripravljalo ali udejstvilo.
Dopisi.
Pcrtage, Pa. — Veselega nimam ničesar poročati, pač pa žalostno vest, da je pred kratkim ubilo v rudniku rojaka Alojzija Plešiča. Pokojnik je bil star 28
•	.et, doma iz Medvod na G oren j-; skern. V Združenih državah je bival osem let. V stari domovini za-
1 pušča žalujoče stariše in tri se-■ stre. Med tukajšnjimi rojaki je i bil zelo priljubljen, kar je pričala 1 mnogobrojna udeležba pri pogre-. bu. Pokojnik je bil član društva , sv. Barbare št. 77 v New Alexan-' dria, Pa., katero mu je preskrbe-
•	!o dostojen pogreb in mu položilo i na krsto krasen venec. Kot pokoj-i nikov prijatelj se društvu in vsem
•	rojakom prisrčno zahvaljujem. ' Naj v miru počiva ! — Josip Russ.
>	naročnik.
Eveleth, Minn. — Blagovolite nam odstopiti nekoliko prostora ; v vašem priljubljenem listu. Eve-1 leth je ena največjih slovenskih naselbin v Ameriki, pa je tako mrtva kakor človek v grobu. Še lansko leto smo čitali v časopisju. " da spimo medvedovo spanje, in ' res smo spali dosedaj. Zbralo se nas je torej par rojakov-narod-; njakov in zaceli smo ugibati, ka-1 ko bi se dalo napraviti v naselbini boljšo slogo. Sklenili smo ustanoviti društvo in delati natihem. dokler se delo ne spravi v pravi ' tir. Pregovor pravi: "Kjer veli-
>	ko grmi, je malo dežja in nazad-i nje se vse skupaj razbije kakor ; ribniški pisker." Naši tovariši so
•	kmalo zasledili, da nekaj skriva-
>	mo pred njimi. Začeli so ugibati, i kaj imamo. Nekateri so rekli, da
•	imamo politični klub, drugi so za-; trjevali, da se pripravljamo na : štrajk, tretji so bili pa mnenja.
da delamo postave. Kakšne posta-
>	ve neki? Take, da ne bo smel no-
>	beden hoditi na lov, kdor ni ameriški državljan. Takih in podob-
i nih govoric je bilo vse polno. Da . bodo izvedeli Slovenci, o čem smo ukrepali, jim povemo, da smo [ ustanovili društvo "Slovenski l Dom". Namen tega društva je, I postaviti v naselbini lepo zgrad-. bo, ki bi imela na pročelju napis i "Slovenski Dom" ter bi bila last' vseh tukajšnjih Slovencev. Da' i tukajšnji Slovenci v resnici po-; trebujemo Slovenskega Doma, se je pokazalo pri zadnjem zborova-! nju. V kratkem času smo nabrali1 $234, kar je vsekakor lepa svota i za prvikrat. V kratkem času bo pa še več. Slovenci in Slovenke,! vsi na delo! Držimo se gesla: V slogi je moč! Čim več bode po-! močnikov, tem lažje bo breme, j Torej na delo s trdno voljo, da' j bomo vsi za enega, eden za vse. I Z bratskim pozdravom za Slovenski Dom: John Adolsh, Martin Panjan, Jakob Ambrozich.
Osebna vest.
Mr. Anton Zbašnik je pred kratkim vstopil v službo Pittsburgh Deposit and Title Company v Pittsburghu, Pa. Naše iskrene čestitke!	3
Razbita ladija.
Spisal Guy de Maupassant.
Bilo je včeraj, 31. januarja.
Ko sem obedoval pri svojem starem prijatelju Jurju Garinu. je vstopil služabnik in mi izročil debelo pismo, na katerem je bilo vse polno tujih znamk in poštnih pečatov.
—	Saj dovoliš? — je rekel Juri.
—	Seveda. —
In za<*el je brati osem strani dolgo pismo, popisano z veliko angleško pisavo. Bral je počasi in pazljivo.
Zatem je položil pismo na stran in rekel:
—	Čudna zgodba je to, katere ti nisem še nikoli povedal. Čuden slučaj, ki se mi je bil pripetil na Silvestrov večer. Dvajset let je že od tega. Danefe sem star petdeset let. tedaj sem jih bil trideset. Tedaj sem bil nadzornik pri zavarovalni družbi, katere ravnatelj sem
danes. Novo leto sem sklenil praz-i _ 4 ... novati v Parizu, kakor je bila že
pri meni navada. Zjutraj mi pride ravnatelj povedat, da moram iti takoj na otok Re, v čegar bližini se je ponesrečila neka jadrnica. ki je bila pri naši družbi zavarovana. To je bilo ob osmih zjutraj. Ob devetih sem bil v pisarni, kjer so mi dali potrebne informacije. zvečer ob osmih sem pa že sedel v ekspresnem vlaku, ki me je pripeljal naslednje jutro. 31. decembra, v La Roehelle. Ker sem imel še dve uri časa, sem si nekoliko ogledal mesto. Čas mi je zelo hitro potekel in tako sem kmalo sedel na malem parniku "Jean Guiton", ki me je imel prepeljati na otok Re. V kratkem času smo imeli mesto za seboj. Dan je bil žalosten, eden onih dni. ki leže na srcu in jemljejo človeku moč in eneržijo. Vse naokoli je ležala megla, mokra kakor dež. mrzla kakor led.
Pogovarjal sem se s kapitanom, malim možičkom, ki je bil zelo prijazen človek. Ko sem ga vprašal. če ve kaj natančnejšega o nesreči, mi je začel pripovedovati:
Vihar je gnal ladijo tako daleč na odprto morje, da je nismo mogli več pripeljati k bregu. Samo del tovora so rešili.
Moja naloga je bila, natančno pregledati vse okoliščine in dognati, kaj je bil vzrok nesreči. Od mene je bilo odvisno, kaj bo storila družba.
"Marija-Jožef" (tako se je imenovala ladija) — je pripovedoval kapitan — je bila že precej stara. V viharju so jo metali valovi kakor morsko lupino. Slednjič jo je zagnalo morje na pesek. Vsaka pomoč je bila zastonj.
V daljavi sem zapazil temno točko. — Ali je to otok Re? sem vprašal kajntana.
—	Da, gospod.
• Kapitan je pokazal še na drugo točko v morju: — Ali vidite?
—	Da, kaj je to?
—	To je "Marija-Jožef".
Nisem mu mogel vrjeti. Črna
točka je bila oddaljena najmanj dva kilometra od obali.
—	Toda, kapitan, na mestu, kjer se nahaja ladija. je voda najmanj sto metrov globoka.
—	Sto metrov, da, prijatelj! — se je nasmejal. — Niti dva metra ne, da veste. — Zatem mi je pojasnil: — Sedaj je še plima. Za dve uri se greste lahko izpreha-jat in če hočete, pridete po suhem do ladije. Zaostati seveda ne smete dalj nego poldrugo uro. Ta o-ba lje ravna kakor miza.
Kapitanu sem se zahvalil in š«l v ospredje ladije. odkoder sem mogel lahko videti mestece Saint Martin, kateremu smo se vedno i bolj približevali.
; Na otoku smo bili kmalo. Voda i je bila res že toliko upadla, da i sem šel po obedu na izprehod , proti nasedli ladiji. Hodil sem po ; puščavi, kjer je bila pred par mi-| nutami še voda. Ladija se je ved-■ no večala in kmalo sem bil pri . njej. Nagnjena je bila na stran, njene stene so bile razbite, jam-{ | bori polomljeni. Vse razpoke so , bile polne peska.
Splezal sem na krov in začel prodirati v notranjost. Naenkrat! sem zaslišal nad seboj človeške glasove. Do mozga me je pretreslo. Zdelo se mi je, da se je prebu-1 dil kak mrtvec v notranjosti in da bo zdajpa^daj stopil predme.; Hitel sem na krov in na svoje naj-; večje začudenje opazil na njem štiri osebe, ki so se me gotovo bolj prestrašile kakor jaz njih. Poleg treh mladih deklet je stal star gospod. Najmlajša je hotela zbežati.1 starejši dve sta se pa tesno oklenili očeta.
—	Ali ste vi lastnik te ladije? me je vprašal v slabi francoščini.
—	I)a, gospod.
—	Ali si jo lahko ogledamo?
—	Seveda, gospod.
Začel se mi je na dolgo in široko zahvaljevati, toda jaz ga nisem razumel, ker je govoril angleško. Dekleta so bila krasna, posebno starejša, stara kakih osemnajst let. je bila sveža kot cvetlica. Vse Angležinje so podobne darovom morja, ta tukaj se mi je pa zdela, kot da bi vstala iz peska, ker je bila barva njenega obraza podobna rožnati barvi školjke in ker so bile njene oči globoke kakor morje.
K°r je govorila nekoliko boljše francosko kot njen oče, je bila ona za tolmača. Natančno sem ji moral popisati, kako se je zgodila nesreča, umevno je seveda, da sem lagal. Zatem smo se vsi skupaj napotili v notranjost ladije.-j Jaj sem bil neprestano pri naj-I starejši, ki mi je pripovedovala, da so bili pozimi v Biaritzu in so prišli na otok Re, gledat ponesrečeno ladijo. Bili so prinrosti do-
L
jbri ljudje, katerih edina strast je j bila potovanje. Ko smo bili že I precej časa v ladiji. je za mrmrala • sama pri sebi: — Zdi se mi, da
L	.. ..
nekaj šumi. l.og ve. kaj je bilo to? —
Poslušal sem in zaslišal šumenje vode. Skočil sem na krov in v svojo največjo grozo opazil, da je voda začela naraščati in da z
I ladije ni bilo mogoče več priti na i i
, kopno.
J Anglež je hotel prebresti vodo. kar sem mu pa odločno odsveto-■ val, češ, da bo po preteku nekaj minut že par metrov visoko.
Nekaj časa ni mogel nobeden izpregovoriti nobene besede, slednjič je pa rekla najmlajša deklica: — Sedaj smo pa mi ubogi , brodolomci.
Hotel sem se zasmejal i. pa se nisem mogel. Bal sem se, strašno sem se bal. Mogoče bolj za druge, kakor za samega sebe. Deklici sta se oklenili očeta in gledali na morje.
In približala se je noč, tako težka, mokra in mrzla, kakor valovi oceana. — Ničesar drugega nam ne preostaja — sem rekel — kakor prenočiti na ladiji.
—	O yes! -— je odvrnil Anglež.
Najmlajša deklica se je začela
tresti od mraza. Hoteli smo iti v kabino, toda bila je že napolnje-. na z vodo. Sedli smo k zlomljenemu jamboru. Poleg mene je sedela najstarejša. Natanko sem slišal, kako so ji šklepetali zobje. Skozi obleko sem čutil toploto njenega telesa in ta toplota mi je bila sladka kakor poljub. Niti besedice nismo več izpregovorili. Podobni smo bili živalim, ki se skrivajo, hoteč uteči nevarnosti. Kljub vsej nesreči se je pa pojavil v meni občutek sreče. Srečen sem bil, ker sem sedel poleg dekleta.
—	Zakaj mi je tako čudno pri srcu? — sem vprašal samega sebe.
Zakaj ? — Mogoče zato, ker sedi ona poleg mene. Mala neznana Angležinja? Nisem je ljubil, ker je nisem mogel, toda osvojila in premagala me je popolnoma.
Iz tisoč nevarnosti bi jo rešil, tisoč neumnosti bi napravil zaradi nje. Ali me je njena lepota tako omamila ?
Naenkrat je nekaj zastokalo. Najmlajša deklica je pričela jokati. Oče jo je nekaj tolažil, pa jaz nisem razumel nobene besede.
—	Ali vas zebe, gospodična ? — sem vprašal svojo sosedo.
—	Da. je odvrnila. — Zelo me zebe.
Hotel sem ji dati plašč, pa ga ni hotela.. Ker sem ga bit pa že sle-kel, sem jo ogrnil žnjim, kljub | temu, da se je na vse načine u-stavljala. Pri tem sem se dotaknil njene roke. Po vsem telesu me je izpreletelo.
I Voda je vedno silnejše butala v ladijo. Nastal je pravcati vihar.
—	Slabo za nas. slabo, — je rekel Anglež.
In res bi bilo slabo, če bi nastal vihar. Vihar bi pomenjal smrt za vse. Sunki so postajali vedno močnejši.
| Angležinja se je tresla. Čutil ; sem, da sloni čisto na meni. Naj-1 rajše bi jo posadil v naročje.
Anglež je večkrat prižgal žvep-lenko in pogledal na uro. Naen-j krat mi je ponudil roko in zakli-1 i cal: — Gospod, želim vam srečno Novo leto!
Bilo je polnoči. Dal sem mu ro-! ; ko, katero je krepko stisnil. Nato 1 je rekel nekaj po angleško in de-; kleta so začela peti: "God Save' the Queen." Petje se je izgublja-! lo v temni noči.	j
i Ko so končale, je začela peti najstarejša. Naenkrat se je ladija močno stresla in nagnila na desno &tran. Deklica je padla preko me-
ne. jaz sem jopa, misleč, dar je napočil ugoden trenutek, z vso silo objel in jo začel poljub o vati na lica, na oči, ustnice in na lase. j
Oče je rekel: "Kate!r' in mlada deklica v mojem naročju je'
odvrnila: "Yes", ter se posku-j Šala izviti iz mojega objema. Takrat mi je bilo vseeno, tudi ee bi, se ladija preklala na dvoje In če bi padla oba v vodo.
— To ni bilo ničesar hudega, je nadaljeval Anglež. — Samo sunek. Rešeni smo!
Tedaj sem opazil na morju rdečkasto svetlobo. Zaklical sem in nekaj mi je odgovorilo. S čol-, nom so nas iskali. Krčmar je bil v skrbeh, pa je poslal s čolnom po . nas.
Rešeni smo bili. Pol ure pozneje smo bili že v Saint Martinu.
Anglež si je mel roke in mrmral: — Dobro bomo večerjali, do-l bro bomo večerjali!
In res smo dobro večerjali, toda meni je bilo težko pri srcu.
Naslednji dan smo se ločili. Pred odhodom smo si stiskali roke in drug drugemu obljubili, da si bomo pisali. Malo je manjkalo, i da nisem šel za njimi. Čisto neumen sem bil. Prepričan sem bil, da bi se poročil z deklico, če bi jo le osem dni prej poznal. Človek je pa včasih res čuden.
Dve leti nisem slišal ničesar o njih. Zatem sem dobil pismo iz New Y"orka. Deklica mi je nazna-| nila, da se je poročila. In od ti-I stega časa si piševa vsako leto pr-I vega januarja. Piše mi. kako živi. I pripoveduje mi o svojih sestrah, o svojih otrokih. samo o možu ne ; zapiše niti besedice... Zakaj ne? ! Da, zakaj ne?... Jaz ji pa pišem samo o tisti noči, ki sva jo preživela skupaj na ladiji... Ona je mogoče edina ženska, katero sem ljubil... ne... katero bi bil ljubil... To se pravi, kdo ve... In potem... vse mine, vse mine... Sedaj se je gotovo že postarala... najbrž bi je več ne poznal.. . Ah. kakšna je bila tedaj... tedaj na razbiti ladiji... Kako krasno bi-,tje!... Sedaj mi piše, da ima že sive lase. . . Moj Bog, to je strašno!... Kje so njeni krasni lasje od prej?... Ne. ne. deklica z razbite ladije ne živi več... Moj Bog. kako žalostno, kako žalostno je vse to...
I
Vrag in Dolenjci.
(Dolenjska povest).
>
-
Dr. Ivan Lah.
(Konec.)
Vrag je pomaknil klobuk na ' oči in se je delal, kakor da dremlje. Pri tem je dobro pazil, da je ; zdaj pa zdaj padel kak kos svile, •žameta ali dragocenega sukna po
■	cesti na tla. Vedel je namreč, da ljudje zjutraj radi pobirajo po
I cestah, kar izgube ponoči vozni-! ki. Videl je pri svoji poti po Do-j lenjskem, kako so pobirali žito, zrnje ali kavo, kadar se je vozniku raz vezala vreča. Od vseh vasi so zjutraj prihitele ženske in so pobirale.	j
J Tako je modroval vrag: "Dolenjci so zviti in se ne dado iz-I lahka premotiti. Ko bi jim ponu-i [jal napuh iz roke, bi ga ne vzeli, ker bi se bali vražjih izkušnjav. Ko pa ga bodo našli na cesti, ne: j bodo nič hudega slutili in ga bodo i z veseljem sprejeli." J Tako je mislil vrag in tako se je i ' zgodilo. Zjutraj, ko so ljudje od- j pirali hiše. so videli na cesti ko-j ! se blaga. Šli so in so jih z veseljem ; pobrali. Hvalili so Boga, da se je ; voznik toliko napil, da ni izgube ;
■	zapazil, in so raznesli kose vsak! j na svoj dom.	4 | j Trije vozniki pa so vozili najprej in so privozili na svetokrižki
| klanec. Ta klanec je bil najtežji' ! na dolenjski cesti, zato so vozniki ( na vrhu postavili kapelico s tremi; ; križi. Ko ^ta prva dva voznika pripeljala srečno do vrha, sta! (Vzkliknila: "Svet križ božji", in j sta se prekrižala. Vrag pa se je ; križev tako bal. da je pognal konja v ves dir in je v največjem teku letal prav do Šmarja. Zato* (je tukaj z voza izgubil več kosov nego drugje in je od te dobe v ! tej okolici več napuha kakor dru-'god.
Vozniki so vozili naprej in so | prišli na drug velik Hanec, ki se j imenuje Stekan. Vozili so nav-| zgor po težkih ovinkih in so se bli-i žali Višnji Gori. In zopet je bila | na vrhu klanca kapelica in križ in oba voznika sta se prekrižala, i ko sta privozila na vrh. Vrag pa se je vnovič ustrašil križa in je pognal po klancu navzdol, da se je voz skoraj prevrnil. — Ko so šli zaspani Višnjani dopoldne na
izprshod ~~so našli na cesti kose lepega blaga in so jih nesli domov. Bili so zelo veseli in so rekli: "Danes z izprehoda ne nosimo drv, ampak žido."
In od tega časa so postali zelo ošabni, oblačili so se lepo in bogato in so bili ponosni na svoje meščanstvo.
Trije vozniki pa so vozili naprej in so privozili do Št. Vida. — Solnee je sijalo že visoko in je bil poln dan. Ker je pa medtem za vragovim vozom narastla množica ljudij. ki je pobirala kose, ki so padali z voza (mnogi so i tudi kradli s silo, ker so mislili, da voznik spi), sta se ozrla prednja dva voznika.nazaj in sta za-j pazila, kaj se godi. Ko sta vide-' la, da tretji voznik dremlje na vo-j zu in izgublja blago, je vzkliknil eden: "Glej ga vraga, kako spi."
Vrag pa je mislil, da sta ga I voznika spoznala, in ker se je bal. da bi ljudstvo umelo njegovo pre-| varo, je zapodil konja v tek. Na klancu pod St. Vidom se je voz prevrnil in zadnji ostanki drago-1 cenega blaga so se raztresli po tleh. Vrag ni imel več časa voza vzdigovati, ker bi se pri tem lahko pokazalo njegovo vražje kopito, zato je hitro izpregel konja, pograbil je nekaj kosov blaga, J vsedel se je konju na hrbet in je od jahal naprej. Ljudje so mislili, da ima voznik slabo vest in da zato beži pred njimi — ter so z veseljem pobirali dragocene daro-ve. —
Ko so kmetje od daljnih vasi j videli, kaj se godi, na eesti. soj prihiteli in pobrali, kar so jim drugi pustili. ■
Pa tudi Jur Mokronajzar in' Anton Kranjčan nista gledala mirno. Pograbila sta, kar sta mogla. in sta naložila vsak na svoj voz. Največ pa so dobili Sentvi-čani, ki so se za več let bogato založili.
! Jur Mokronajzar in Anton j Kranjčan, ki sta že več let prijateljsko vozila po dolenjskih cestah, sta se hudo sprla zaradi voza, ki je ostal na cesti, in sta zato hudo sprta in razžaljena krenila vsak na drugo plat: Jur je odpe-j Ijal naprej skoz šentrupertsko dolino proti Mokronogu — Anton' , je zavil skoz Krajino proti Žu-j j žemberku. Ker pa se je njima zde ' i lo tisto blago sumljivo in sta se : bala, da bi njima ne prineslo ne-j sreče, sta ga za cenen denar pro-j dala ženskam po vaseh, koder sta vozila.
Vrag je na svojih konjih dir-! jal naprej po cesti in je z glasnim ; grohotom metal kose skoz vasi ! prav do Novega Mesta. Tam je •preplaval Krko in je odletel na vrh Gorjancev, kjer se je ozrl po lepi dolenjski zemlji, ki je ležala pred njim. in se je zagrohotal, kakor da je v oblakih zagrmelo. i . Videl je, da se mu je njegov na-' črt posrečil, kajti Dolenjci sol (sprejeli njegove darove. Vrag je i ujel Dolenjce na svoje limaniceJ
Vasi.so se tekmovale, katera bo lepše oblečena. Lepo oblečene žen-1 ske niso hotele delati, ampak so' se hotele zabavati in plesati. Dolenjci so zaradi napuha padli v grehe: začele so se zdražbe. pre-
piri, pravde, poboji, sovraštvo in žalostni časi.
Vrag pa se je zadovoljno vrnil v peklo in mu ni bilo treba z ro-žički viseti na razbeljeni peklenski steni, kajti od takrat je mnogo Dolenjcev prišlo v peklo.
Razpoloženje v Rumuniji.
"Pester Llovd" piše: Na Balkan poslani poročevalec pariškega lista "Temps" javlja, da je na Rnmunskem razpoloženje splošno za ohranitev miru. Pilipescu se bridko pritožuje, da je Rumunija zamudila pravi trenutek za pristop k četverozvezi (Rusiji, Franciji. Angliji in ItalijiL Tudi zdaj je možno, da ostane Rumunija nevtralna, a težko je to vspričo zmag na Poljskem. Tudi Take Jo-neseu toži. da je Rumunija zamudila ugodni trenutek. Poročevalec je poskusil izvedeti mnenje vlade in poroča, da je pomanjkanje municije glavni vzrok nevtralnosti. Ofieijelna Rumunija ni danes na nobeno stran vezana in nima z nobeno državo dogovora.
Ognjenik Etna bljuje lavo.
Rim, Italija, 27. septembra. — Včeraj zvečer se je za vršil a vulkanska erupcija Etne in iz žrela so se vsule cele reke goreče lave. Dosedaj se ni poročalo o nikaki škodi.
Na Liparskih otokih je bilo ču-jtiti močne potresne sunke. Ti oto-I ki leže nedaleč od obali Sicilije.
Papež in mirovno gibanje.
Kelmorajn, Nemčija, 27. sep-j tembra. — Papež je poslal pruskim katoliškim škofom, ki se nahajajo na zborovanju v Fuldi, poslanico. v kateri se glasi med drugim: "V isti meri, kot se veča vsled nadaljevanja vojne povzročena beda. raste tudi hrepenenje j po miru. Mi upamo, da bo odprla ■ ta splošna želja pri vsakem pot. ki vodi v strpljivi ljubezni do bližnjega k miru." Papež končuje poslanico s pozivom na mir, ki naj bi združeval hrepenenje po pravičnosti s častjo narodov.
j Zaplenjenje španskega paraika.
Genova, Italija, 27. septembra. : Policija je zaplenila španski tovorni parnik "Luis Vives", na : katerem se je našlo 100.000 lir v j zlatu. Oblasti domnevajo, da je ' bilo namenjeno zlato za Nemčijo. Kapitan parnika se nahaja pod nadzorstvom.
Draginja v Rusiji.
"Ruskoje Slovo", poroča: V Varšavi se je dvignila cena mesu na 90 kopejk za funt proti prej-1 šnji ceni 80 kopejk. V Charlowu so izjavili mesarji, da ne morejo (dobavljati za maksimalne cene mesa.
V Sebastopolu primanjkuje kruha.
I
Najstarejši sin slavnega ruskega
pisatelja Maksima Gorkega,
služi kot prostovoljec v francoski armadi. V bojih pri Arrasu je bil težko ranjen, tako da so mu morali amputirati levo roko.
■V Kako pomagati Hm
starišem, bratom, sestram in znancem v teh groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka
FRANK JURJOVEC
in največja slovenska
trgovina z grocerijo in vinom v Chicagi
razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. —
gjMi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer:
Štev, 1. 5 funtov RIŽA in 5 funtov fljn rn KAVE s poštnino vred . . vJiOU Štev. 2. 10 funtov žg-ne KAVE fine 0A nn s poštnino vred.....Ot-iUU
Štev, 3. 10 funtov RIŽA najfinejšega 0O C ft s poštnino vred.....oZiOU
Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov.
Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več let.
Sedaj je cena lOO Kron $16,00.
Priložite Domestic Postal Money Order.
Tvrdka Frank Juqovec
1801 W. 22nd Street,	Chicago, Illinois.
i	l^S ifcloM qlaoT	» 4MWI -ofj i;z;*»i{inb «vtAf»n( !><> od BfJ&uH b-vi / v$«Nloiu;\ tlnu^r.l tiiAžn - r*«» tu'.li r.Jyi u:l • >if do /'OH'.ibi,	«1 .>< ■ <- i*/i	rjvol- xii.
fiL-AS NARODA, 23. SEPTEMBRA, 1ST 5.
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva.
r—-—i
Napisal prof. Lubor Niederle.
(Nadaljevanje)
obr-Ui« imdi.blsist nad Slovenci ni mogla biti velika, kajti Slo-,» bili dostikrat na svojo roko udarili na kakega sovražnika bi / brskih poveljnikov in brez obrskega nadzorstva.
|>,,/ii,-j.. -i- j.- zavezniško razmerje med Slovenci in Obri izpre-, ,, nil,,. Obri v.. hoteli popolnoma gospodovati nad Slovenci, ki so se ,l!: , • >vra/.uiki -ami bojevati, doeim so Obri ostajali doma in si prilaščali plen. OI> nmdccn žara m hodili med Slovence in živeli na j,;[)' ..k,.. . vilo jim jemajoč žene in hčere ter nakladajoč jim razne . lav ke.
s.-vi-ila si obrskega gospodstva ne smemo misliti pravno ureje->f.tln»'ga i:i p..vso«l cnakt ga: bilo je marveč le faktično. v ko-r i! k.ular močnejši obvlada slabejšega. Obrske oblasti, ki je trajala kakih SO let, j® rešil Slovence Samo (623—258), združivši seri • i, ju/m- Slovane v zavezniško državo, ki je bila kos Obrom,
Frankom iu Langobardom.
Zato vidimo. <!a so takrat in eli Slovenci ki so jim vladali do-...... t vi..|\« ■ 1 i. mir pred sovražniki. Toda jio Samovi smrti je razpad-
, .,, država in začeli so se novi boji z Langobardi. Bavarci
in «>bri.
siov.-nski vojvoda Borut je bil sam preslab, da bi odgnal Obre; ■•.-t ji- jM.jioči pri svojih sosedih Bavarcih, ki jo je drago plačal: i; „,vi ,, pomagali pregnati Obre. zato pa so morali Slovenci priznali 1111 i a ->t Bavarcev. ki so bi i i podložni Frankom. To se je zgodilo v prvi polovi.-i VIII. stoletja. Ko si je pozneje Karol Veliki pod-r-_o ! bavarsko vojv< lino in Lan goba rde ter uničil Obre, so prišli Slovnici okrog leta MM), naravnost pod frankovsko oblast : t. zv. ■,..., ,,i|i,,nsUi j. « li. ki so bivali po danešujem Koroškem, K ran j-■ k, in. zapailnein Štajerskem, vzhodnem Tirolskem, južnem Solno-ri.sk.-lil ill južni Dolnji Avstriji) panonski (,t. j. oni po vzhodnem Sin let'skrm, /apatlnem Ogrskem in severnozapadnem Hrvaškem), i;akor tudi Slovenci o Benečiji, < Joriški, (»radiščanski in Istri. Ka-VrliUi j, izpočelka pustil Slovencem njih domače kneze in voj-. le. . a bi se ljudstvo tem laže privadilo tuje vlade in vere. Ko so v, |lit «lrii/eni Slovenci, Hrvati in Srbi pod vodstvom panonskega vojvode Ljudevita. ki je vladal na ozemlju med Dravo in Savo. u-:, r-11 1'raiikovski oblasti in bili poraženi, tedaj so Slovenci izgubili domače kneze, a namesto njih so prišli nemški grofje.
Kra 11 kov.sk o gospodstvo j«' za vedno uničilo slovensko samostojnost v začetku IX. stoletja.
:{. Pr\ i poizkusi pokristjanjevanja Slovencev spadajo v VII. sto-1 j, k,) j-- valadal Samo. Sv. Amand. škof ntivchtski, je hotel do-vej :nd Slovenci lnueeniško krono. Njegovo prizadevanje ni imelo trajnega uspeha, niti mučeništva ni dosegel.
K«i so prišli Slovenci za vlade Boruta pod bavarsko-frankovsko ,,;,I ;si tedaj je z;,čelo uspešno pokristjanjevanje in sicer na se-V! i iz Sol!H"_rrada (škof Virgilij na jugu iz Ogleja (patrijarh Pavlin II . Karol Veliki je leta Sil. določil, da bodi reka Drava od svo-jeira izvira pa do izliva v Donavo meja med obema tekmecema: pokrajin- .si \. rno oil Drave so bile izročene nemškemu Solnogradu, dežele južno od Drave italijanskemu Ogleju.
pokristjanjevanje po nemškem duhovništvu je škodovalo slovenski narodni in politični individualnosti. S krščanskim križem se .ii■ družil nemški me-. Slovenci so plačevali novo verstvo z izgublja njeni svoje narodne in politične svobode. Oznjanjevalcem novega verstva nji bila bolj pri srcu desetina nego Kristusov nauk: učeni .M« lin je vnoral svariti pred takim počenjanjeiu soinograškega nad-ikofa Arua ua opominjati oglejskega patrijarna Pavlina, naj odlaga z desetino.
Slovenci vo se upirali krščanstvu, ki jim je donašalo desetino i! uničevalo stare šege in navade, narodno in politično svobodo. — N> inSki v ladarji so dobro vedeli, da si ne podvržejo Slovencev, do-i h :• jim ne uničijo poganstva, ki ji' bilo steber njih neodvisnosti. 1'oldepnovt po bogastvu iu nenasitna lakomnost sta bili najkrepkej->i oviri razširjevanju krščanstva. Plačevanje cerkvene desetine je bilo i /111 e d glavnih zaprek. Končno je zmagal meč. Zato se pa tudi ;>ra\ nič ne čudimo, da krščanstvo v tej obliki ni prinašalo sadu višjega duševnega, kulturnega življenja.
\ *>-<■ drugačne nego pri karantanskih. so bile iz početka razmere panonskih Slovencev. Solunska brata sv. Ciril in Metod sta učila krščanstvo v duhu in resnici v slovanskem jeziku; zato sta prina-š.d-i kulturo. Položila sta temelj višjemu duševnemu življenju: figurativna pisava se je umaknila fonetični, tradicijonalno slovstvo ■ • je izpopolnilo z umetnim. Zal .da si je zopet krščanstvo sile podjarmilo krščanstvo duha : slovanski knez Svatopluk je s svojo sa-niopa-nostjo, omejenostjo in nezmožnostjo pomagal Nemcem, da so uničili delo solunskih bratov, ki je ostalo za Slovence brez trajnega i t l plodnega vpliva.
Panonski, kakor karantanski Slovenci so zapadli letargiji. iz katere jih je zbudilo še le XVI. stoletje — doba reformacije.
4. < )benem s pokristjanjevanjem se je začela med Slovenci nemška kolonizacija.
Po fraukovskem vojnem pravu je pripadala kralju vsa ona zemlja, ki si jo je pridobil z orožjem v roki. dalje oni svet, ki ni imel gospodarja in končno to, kar se je konfiseiralo zaradi veleizdaje in nezvestobe.
Ako pomislimo na to. koliko so trpele slovenske pokrajine od rimskih časov pa do Karola Velikega, potem si lahko predstavljamo, da je bila ogromna zemlja prazna in brez gospodarja, Kralj je dal svojo imovino, krtmur je hotel, v dar ali v užitek, beneficij : zasluženim velikašem, škofijam in samostanom. Ti fevdniki so naseljevali nemške kmete in obrtnike. Tako so zasedli Nemci zlasti gorate kraje severnega Štajerskega in severnega Koroškega, ker je bil ta s\ i malo obljuden in obdelan, d očim so rodovitnejši deli južnega Štajerskega in Koroškega ostali slovenski. Naselnikom so se obetala obširna zeemljišča, popust davka in vojaške dolžnosti. Tudi južno od Drave med večino slovenskega prebivalstva je naseljevala nemška gospoda nemške kmete.
Najstarejši urbar brižinskega gospodstva v Škofji Loki iz leta 1160 našteva 108 nemških in 153 slovenskih kmetij. Ravno tako je bilo drugod, na pr. v Velesovein, na Kranjskem, na Bizeljskem v Podčetrtku na Štajerskem itd.
Na drugi strani so si pa tudi nemški meščani pridobivali posestva na kmetih sredi slovenskega prebivalstva. Na ta način so zlasti na Koroškem (Velikovec) in Štajerskem (Celje Maribor, Ptuj) nemške mesta širila svojo moč in vpliv med slovensko okolico. Na slovenskem ozemlju so se naseljevali Bavarci. Franki in Saši, ki jih je morebiti Karol Veliki zaradi njih upornosti dajal med Slovence, kakor je to delal ž njimi drugod.
Najprvotnejši in najpriljubljenejši način kolonizacije je bil ta, da so se prisvajala plodovita zemljišča, ki so šele pozneje pravno potrjevala. Mnogokrat se kolonizatorjem ni zdelo niti potrebno iskati potrdila svoji novi posesti.
V X. stoletju so napravili cel kup ponarejenih listin, pripisovanih Karolingom. v katerih so pomešane prave daritve z izmišljenimi. Solnograški in pasovski škof n. pr. sta množila svojo moč na ta način, da sta pomagala svojim prijateljem in pristašem dobivati kraljevska zemljišča. Tudi slovenski knezi in plemiči so dajali škofijam in samostanom posestva v dar.
Nemško kolonizacijo v Panoniji so zaustavili Madžari, ko so 907. leta porazili bavarsko vojsko Luitpolda: za pol stoletja je ponehal v teh pokrajinah frankovski upliv. Sicer je panonsko slovan-stvo postalo plen Madžarov, vendar je bilo južno Štajersko rešeno za blovcjistvo, ko so sc po porazu Madžarov ob Lechu leta 955 od-
I prla vrata na stežaj nemškemu naseljevanju, ki se je pričelo sedaj z mogočnim tokom.
Od IX. stoletja pa skoro do konca srednjega veka so prihajali tuji našel n i ki na slovenska stla. V XII. in XIII. stoletju je bila brez prelivanja krvi in brez hrupa ponemčena vsa periferija od Slovencev zasedene zemlje. A' začetku novega veka je bila nemška kolonizacija že končana.
Dasi je vsaj del koroških in štajerskih Slovencev ohranil svojo narodnost, na to so vplivali razni vzroki. O Madžarih sem že govoril. Ivan Vrhovec omenja troje vzrokov:
1. V prvi vrsti morda dejstvo, da so Slovenci sprejeli krščanstvo in da so Nemci ravnali pravičneje ž njimi.
-Jugoslovani so imeli čisto drugačne nemške sosede nego severni Slovani: Bavarci so bili predvsem kristjani, Saši pa so se borili za svojo svobodo »lo zadnjega in so se malo brigali za krščanstvo. toda bili so izvrstni germanizatorji.
3. Karantanski Slovenci južno od Drave niso spadali pod solno-graško nadškofi jo. ampak pod oglejski patrijarhat. ki je bil slovenstvu preje prijatelj nego nasprotnik.
Res je, da so se Saši krčevito držali svoje plemenske individualnosti: res je pa tudi. da so n. pr. bavarski škofje iz koristolovja z uničevanjem Mctodevega dela pripravljali pot nemški politiki. Ali niso bili dalje Slovenci ravno tako strastni in divji nasprotniki krščanstva. kakor n. pr. polabski Slovani, dokler so pač mogli? Značilno je vsekako, da je izraz "krščenik in krščeniea" pomenjal (po-nekodi še danes) hlapca ali deklo. __(Nadaljuje se).
Mednarodno izmenjavanje zlata in njegov pomen.
Narodi, kakor tudi posamezniki, morejo poravnati svoje obveznosti samo na tri načine: — z blagom, s kreditnimi sredstvi, ali pa z denarjem, ki pomeni v mednarodni trgovini zlato.
Ob zbruhu vojne so vojujoče se države izprevidele, da tvorijo zaloge zlata, v posesti dotičnih vladnih bank. končna sredstva, s katerimi se more poravnati vojne potrebščine. Teh zalog zlata niso nič več smatrali kot podlago trgovskega kredita v lastni deželi, pač pa so postale mesto tega nekako vojno sredstvo. Vsaka država je storila potrebne korake, da prepreči izvoz zlata izven mej, razven v slučajih in potrebah, ko bi se njim zdelo prav in potrebno.
V	drugi polovici leta 1914 je zapadla velika množina amerikan-skih zadolžnic in sploh vrednostnih papirjev v Evropi in zato se je moralo izvažati zlato iz te dežele. ker je bil istočasno radi vojne prekinjen izvoz amerikanske pavolje in pšenice, s čemer se je moglo plačati one zadolžniee. Ta položaj pa se je spoznalo in smatralo le začasnim, zato se je izvozilo le prav malo zlata v inozemstvo (Evropo).
V	teku par mescev potem pa so se razmere obrnile. Začelo se je izvažati pavoljo v velikanskih množinah in vojujoče se države so začele nakupovati tu velikanske množine vojnih potrebščin. Pod uplivom teh dejstev so začele padati cene evropskih denarjev in sicer do tako nizkih točk, da bi bilo treba pošiljati zlato iz Evrope sem v plačilo — z drugimi besedami. izvoz iz Združenih držav v evropske države je tako presegel in nadkrilil uvoz iz dotičnih držav, da so te morale začeti misliti. na kak način bodo mogle poravnati svoje obveznosti.
nogi so menili, da bodo začeli prodajati nazaj v Ameriko ameriške vrednostne papirje, kar se pa ni zgodilo. Brezdvomno bi bilo koristno za dotične vlade v Evropi .če bi njihovi državljani začel prodajati ameriške vrednostne papirje ter bi denar potem naložili v vojnih posojilih lastnih dežel, vendar se zdi, da evropski lastniki ameriških vrednostnih papirjev vidijo, da imajo svoj denar najboljše in najvarnejše naložen v Ameriki in da dobe tu najboljše obresti.
Ker pa se je uvoz iz Združenih držav v evropske vedno bolj večal in večal, trebalo je bilo poslati sem nekaj manjših količin zlata in skleniti tu manjša posojila, kalita še vseeno ni zadostovalo, da bi se moglo držati cene denarjev dotičnih evropejskih držav na zaže-ljeni višini. Anglija je pošiljala zlato v Združene države, večinoma potom Kanade. Francija je pošiljala v Anglijo in Združene države in Rusija v veliki množini v Anglijo iz Arhangeljska v Belem morju, in to je tudi uplivalo, da so se zboljšale cene denarjev Francije in Rusije v Združenih državah, a to le začasno.
Gotovo ,je. da, dočim se nadaljuje vojna, so Združene države zelo važen izvor za oskrbovanje potrebščin vojujočih se držav. — Njih dolgovi napram tej deželi bodo rasli in morajo se poravnati na eden od treh načinov, omenjenih začetkom tega članka.
Pošiljanje blaga v to deželo sko-. ro ne pride v poštev, ker ga dotič-jne dežele manj producirajo in več porabijo doma, kakor v normalnih časih.
' Kreditna sredstva lahko obstoje iz dveh oblik: prvič, prodaja ameriških lastnih zadolžnic in vred-
nostnih papirjev nazaj: drugič, prodaja njihovih lastnih zadolžnic Ameriki.
Prva pot. kakor že omenjeno ni prav v oblasti evropskih vlad, ker se nahajajo vrednostni papirji v rokah privatnih lastnikov, ki jih nočejo prodati.
Drugi način se je mislilo dolgo časa, da tudi ne obeta mnogo in da bo treba vse poravnati z zlatom. V zadnjem času pa se je pokazalo. da se bo vsa stvar uredila ravno na ta način. Že nekaj časa se mudi v New Yorku skupna komisija, obstoječa iz zastopnikov francoske in angleške vlade, ki se posvetuje z ameriškimi finančniki
0	sklepu velikanskega posojila. Sprva se je mislilo, da bo to
posojilo dosegalo tisoč milijonov dolarjev (bilijon), a menda ne bo presegalo petsto milijonov dolarjev po zadnjih poročilih. To posojilo pa obratuje tako, da dajo francoska in angleška vlada Ameriki zadolžniee, to je. zavežejo se. da bodo v toliko in toliko letih plačevale po pet odstotkov obresti na kredit, ki ga bodo dobile I tu. Kredit bo uporabljen le v nabavo živil in drugih potrebščin, a ie za streljiva.
Oton Župančič:
Gledam...
Gledam brezo, smreko in hrast, tiho zamišljene v svojo rast, večno zamaknjene v neba dih — kakor da sam sem izmed njih....
Gled un dekle, ženo, moža — kam drvi to, kam se peha? Nem mimo njih gre neba dih — kakor da sam sem izmed njih....
t Aleksandrov-Jos. Murn:
Zdravstvu!!
Zdravstvuj! Prišet ni čas. ko bi obadva si bila na poti, ko hladno srce, trd izraz odkrila bi zaveso že prepozni zmoti____
Čemu uklepati svobodno hrepenenje,
odlašati spoznanje do daljev? Ti si tak krasna! In Tvoje življenje
netilo drugim večno bo ljubav.
Izgube zavezniških mornaric.
"Taschenbucli der Kriegsflot-ten" poroča o dosedanjih izgubah mornaric sledeče :
Anglija je izgubila: 9 linijskih ladij. 7 oklopnih lcrižark. 5 varovanih križark, 1 topničarko, najmanj 6 torpednih rušilcev, 1 tor-pedni čoln. 10 podmorskih čolnov,
1	ladijo za iskanje min, 1 parni k za iskanje min, 1 lučno ladijo, 5 pomožnih križark in 1 sanitetno ladijo.
Francija izgubila: 2 linijski ladiji, 2 oklopni križarki, 1 topničarko, 2 torpedu t rušilca, 6 torpednih čolnov. 2 podmorska čolna In 1 iskalca min.
Japonska je izgubila : 1 oklopno križarko, 1 torpednega rušilca. 1 torpedni čoln. 1 iskalca min.
Rusija je izgubila: 1 linijsko ladijo, 1 oklopno križarko. 1 varovano križarko. 1 torpednega rušilca, 1 topničarko in 1 ladijo za polaganje min.
Italija je izgubila: 2 oklopni kri-žarki, 1 podmorski čoln, 2 torped-na čolna in 1 pomorski zrakoplov.
Novi vpoklici v Rusiji.
I"Zeit" poroča preko Haaga: "Timesu" javljajo iz Petrograda: Rusija bo od moštva drugega po-
t i
živa za enkrat poklicala 2 milijona pod orožje. Dosedaj je odšlo' (> do 7 milijonov ruskih vojakov na bojišče, ravno toliko jih je še na razpolago: seveda pa morajo j biti popre je izvežbani. Nabava o-rožja in municije se stopnjuje, čim bo Rusija z vsem potrebnim preskrbljena. bo ponudila napadalcem odločilno bitko.
KAil ZASTOPNIKI,
kateri »o pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Nir^la" ln knjige, ka • kor tudi sa vse a rage t našo stroko spadajoče posle:
Jeanjr Linrf, Ark. In okolica: lCchae' Olrar.
Bast Francisco, CaL: Jakob Lovila
Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Celo.: Jerry Jamnik. Paeblo, Colo.: Peter Cullg, J. M Boj t«. Frank Janeah In John Germ.
Balida. Colo. In okolica: Lonls O stello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, led.: Ljunbert Boisfcar. Indianapolis. Ind.: Alois Bndniax Woodward, la. in okollm: Lukae Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. WrbUL Orlesby, ill.: M*tn. Hrlbernlk. Chicago, III.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovlnae. La Salle, I1L: Mat. Komp. Joliet, HI.: Frank Laorlch, John Z» -eel In Frank Bamblch. Mineral, Kana.: John 8tale. Waokegan, HL: Frank PetkovBek v» ftiath Ogrln.
So. Chicago, GL: Frank Cera« t> Rudolf Poiek. Springfield, I1L: Marija Barborlt Frovtenae, Kana. In okolica: Fran* Kerne
Molfrorr. Mau. In ok»Uea: MartU Cos.
Cftiuaet, Mich. In okolica: Pait <thnlts In M. F Knb# Maolstlqne, Mick. ta okolica: P
Kotel tin.
So. Range, Mick. In obeUea: «, l>
IJkovl«.
*.«r«r». MIm.: Joulo Fndaa Ckdshelm, Minn.: K. Zgone, Jako) Petrich ln Frank Žagar. Dnlntfa, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goni« M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel In Louis M. PeruSek.
Ereleth, Min.: Jurij Kota*. Gilbert, Minn, in okoiiea: L. Vescj Hibblng, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Jo* Adamleh. Nash wank, Minn.: Geo. Maurla. Virginia, Minn.: Frank Hrovatici St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. ASdrldge, Moat.: Gregor Zobee. Great Falls, Monk.: Math. Uriel 34C9 N. 5th Ave.
Red Lodge. Mont.: J. Koprivšek. Roundup, Mont.: Tomaž Pan lin. L.ttle Falls, A. ¥.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakner, i xJarlnCtS, Chaa Karl i tiger in Jako' lesnik.
ttarbertoa, O. In okolica: Alois Bt
ant
Bridgeport, 0.: Frank Hočevar Collin wood. O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio ln okolica: John Ku» is 1735 E. 83. St.
Vonngston, O.: Ant Klkelj. Oregon City, dreg.: M. Justin Allegheny, Pa. ln okoiiea: M ST>* rlrh.
Bessemer, Pa.: Louis HrlbaT Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pletergek Burdine, Pa. la okolica: J oho K»
Utnik.
Cenemangh, Pa.: Ivan Pajk Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Cnnonsburg, Pa.: John Kokilch. Bronghton. Pa. In okoiiea: A. Des far.
Darragh, Pa.: Dragu tin Slavil Danlo, Pa. in okolico; Josip Suhor Export, Pa. In okolica: John Prosto; Forest City, Pa.: Karl Zalar In F» Leben.
FarelL Pm.» Aatoa Valnatla««
Greensburg Pa. in okolica: Josepb Novak.
irwln. Pa. la okoiiea: Frank Dea
w
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja lr John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlieher. Meadow Lands. Pa.: Georg Schnlts Monessen, Pa.: Math. Klkelj. Moon Run. Pa. in okolica: Frank
fltlsfcnrgh. Pa.: Ignacij PodvaaaU Ignas Magister, Z. Jaki« In TT. R 7»
koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph SkeriJ West Newton, Pa. la akoliea: Jn«j Jovan.
WIDoek, Fa.: Frank B«hm to Jo PsterneL Tools, Utah: Aston Pal«< Wintergnartera, Utah: Lrali rick.
Black Diamond. Wash.: Gr. Porent* Raveasdale. Wash.: Jakob Bo» lak.
Davis, W. Ya. M akaUcar Joha itr. sleh.
Tlimi W. »a ta «koU«*r
Kocljan In A. Korcnchan. Grafton. Wis.: John Stampfsl Kenoha, Wis.: Aleksander Peadlr Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik 1b Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Repteo > Heronlm Svetlin.
West Allls, Wis.: Frani RkaP i Lonls LmrifarM
. Rods Springs, Wyo.: A. Justin, Tal Stalich in Valentin MarMna
Slovens ko katoliško'
b =a podp. društvo ^g^ff svete Barbare
-^^w -
a	a
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inlcorporirano cine 21. januarja 1S02 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERXEL, Box 05, Wlllock, Pa.
I.	podpi-edsedcik: KAROL ZALAR, Hox 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik : ALOJZ TAVČAR, 299, N. Tor. 3rd St., Rock Springs,
Wyoming.	»
Tajnik: JOHN TF-LBAN, Box TOT, Forest City, Pa, II. tajD'k: JOHN OSOLIN, Box 41)2, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 53T, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1CMJ4 North Chicago St., Joliet. EL
VRHOVI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC. 9C0 Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4T34 Hatfield St., Pittsburgh. Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINO, Box G22, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Bos TOa, Conemungli, Pa. IIL nadzornik: ANDREJ SLAK, TT13 Issler Ave., Cleveland, OUo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral. K&ns. I. porotnik: MARTIN STKFANClO, Box 78. Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPClC. 528 Dav<?on Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit, Mich
UPRAVNI ODSOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. P. No 2. Box 11%, Bridgeport, O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo T. tsjnikn Ivan Telban, P. O. Box T97. Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
' Za smeh in kratek čas,
OBČINSKI SLUGA.
—	Za božjo voljo, napravi sc hitro, da bo.š prebral ljudem oklic! —
—	Počakaj, da sc naučim brati.
V ŠOLI.
Učitelj vpraša učence, če doma kaj molijo. — Vsi potrdijo, samo mali Pepcck molči.
—	No. Pcpček, ali sc pri vas nikdo ne spomni na Boga?
—	Samo oče.
—	Kclaj pa ?	1
—	Ko prinese mati na mizo kosilo.
—	Kaj pa pravi ?
—	0 moj Bog, kdo bo pa tega hudiča žrl?!
GLAS NARODA, 2,9. SEPTEMBRA, 1915.
f^BCLOV€NSKfl|iqn|»
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St, New Tork, N. T.
Edward Kalifih, tajnik, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
John Jager, blagajnik, 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, MtTin
Slovenci in Slovenska Liga.
S tem člankom se ne mislimo nikomur opravičevati, pač je pa i iš namen še enkrat pojasniti stališče, ki ga zavzemamo, povedati slov-uski jvanosti v Ameriki še enkrat, da imajo nekateri o Slo-vcnki Ligi popolnoma napačne pojme in da s svojo vihravostjo v hipnem navdušenju dobri stvari veliko več škodujejo, kakor pa koristijo. —
Slovensko Ligo se je moralo ustanoviti, Slovenska Liga je v teh težkih časih krvava potreba ameriških Slovencev. — Par tisoč nas je tukaj, raztreseni smo po celi Ameriki, časopisje in podporne organizacije so edine vezi, ki nas vežejo. Mi smo na stokrat boljši m stališ. n. kakor so naši bratje onkraj morja. Do nas ne seže s krvjo omadeževana pest avstrijske vlade, nam ni dodeljena strašna usoda boriti se brat proti bratu, človek proti človeku. V tem pogledu omo vredni zavidanja, med nami in onimi v stari domovini je taka razlika kot med prostim in na smrt obsojenim človekom.
Kot ljudje in kot Slovenci smo dolžni ljudem pomagati in če zaenkrat drugega ne moremo, že vsaj čustvovati z ubogim trpinčenim narodom.
Sedeli smo lepo na varnem in poslušali grozne stvari:
Avstrijska vlada je poslala na bojno polje vse za vojaščino sposobne Slovence do dvaintridesetega leta. Malo kasneje so morali iti vsi do dvainštiridesetega leta in pozneje do petdesetega. — Slišali smo, da doma ni kruha, da umirajo oni. ki so ostali, od lakote. Slišali smo, da je začela avstrijska vlada zatirati slovenski jezik, bralo se je o ljudeh, katere so za par mesecev zaprli, ker so javno izjavili, da so Slovani, o tisočih ranjenih "in ubitih, o nemškem gos pod s t vu nad našimi zemljami, o popolnem zasuženju celega naroda. Slišali in videli smo pa še več!
V	naši novi svobodni domovini so se dobili ljudje, ki so to početje popolnoma odobravali, ki so pri vsaki priliki navdušeno pozdravljali krutega gospodarja, v katerega east in slavo se žrtvuje vsa ta nedolžna kri. prelita po nepotrebnem in po krivici.
Ali ni umevno, da nas je to bolelo, da smo sklenili na ta ali oni način pomagati zatiranemu narodu v stari domovini. — Vsak pošten človek bi storil tako, in nobeden, ki se le količkaj vživi v naš položaj, nam ne more zameriti.
V	svesti, da vsak posameznik ničesar ne zmore in da lahko le velika večina kaj doseže, smo ustanovili v Ameriki — Slovensko Ligo. —
V	navdušenju, katerega nam pa tudi nikdo ne more zameriti, smo bili šli tedaj nekoliko predaleč. Vedoč, da je avstrijska vlada največja sovražnica Slovencev, smo postavili v svoj program, da Moramo M vsemi silami delati za svobodo slovenskega naroda. — Vedoč, da se zamore narod le tedaj prosto razvijati in uspevati, če je samostojen in od nikogar odvisen, smo postavili v svoj program. da bomo pri vsaki priliki zahtevali avtonomijo slovenskega naroda. Vedoč, da je prvi pogoj za napredek izobrazba, smo sklenili delovati za večjo izobrazbo slovenskega naroda. To tri točke je obsegal naš program.
Oni naš človek, kateri pravi, da naš narod ne potrebuje zgoraj omenjenih treh stvari, je sovražnik našega naroda, in nimp. pravice, da bi si nadeval ime Slovenca.
Veliko vprašanje je. če se bodo naše želje uresničile, in če bo naše delo uspešno. Mi smo slabi, skoraj brez sredstev in brez velikih in uplivnih zagovornikov, ki bi nam stali na strani.
Delo smo započeli iz ljubezni do bičanega naroda, iz ljubezni, do bratov, ki si sami ne morejo pomagati.
Zdi se nam, da nismo napravili nobene pregrehe, če smo skleni i posvetiti vse svoje sile delu za narod, če je naša želja, da postane naš narod prost in svoboden in gospodar na svoji zemlji.
Oni Slovenec, ki vidi v tem kako pregreho, se popolnoma strinja z delovanjem avstrijske vlade, naše največje sovražnice.
Kljub temu, da so meje trdno zakljenjene in da skoraj ne pride preko njih pismo, ki ne vsebuje malega slavospeva na avstrijsko vlado in njene krvnike — je vseeno prišel glas o naših sklepih in o našem delu med Slovence v Avstrijo. Lahko si je misliti, kako jim je bilo tedaj pri srcu. V silnem trpljenju in v neprestanem strahu za življenje, so skoraj pozabili na nas; kvečjem zavidali so nam. ker smo na varnem. Naenkrat se je med njimi razširila govorica, da so njihovi edini pristaši v teh težkih časih ameriški Slo-venci, ki žnjimi čutijo, ki javno govore svetu o zatiranem narodu iu o skrajni potrebi, da se mu pomaga. — Mi tukaj smo naenkrat postali njihovo edino upanje, edino sredstvo, s pomočjo katerega bodo lahko kdaj kaj dosegli.
Časopisje, ki ga je vlada vzela v zakup, katerega urejuje vlada potom slovenskih urednikov, je bilo seveda proti nam. — Toda črke so razodevale laž, med vrsticami se je pa bralo čisto resnico,s
Kadarkoli je bilo zapisano v kakem starokrajskem listu, da je Slovenska Lica v Ameriki brezpotrebna, da so Slovenci iz dna duše udani avstrijskemu cesarju, se je vedno videlo, da je urednik za-p.^al take in podobne besede s krvavečim srcem, vendar je bilo dobro, da jih je zapisal. Ljudje po desetkrat, stokrat pretehtajo vsak stavek in v največ slučajih izvedo za njegov pravi pomen.
Našim v domovini niso natančno znane razmere, ki vladajo pri nas. Prepričani so. da še vedno delamo, to kar smo začeli, uverjeni so, da bomo dosegli cilj. katerega smo si postavili. Kako hud udarec bi bil zanje, če bi izvedeli, da smo obstali sredi dela, da smo poslali apatični, da se ne brigamo za nobeno stvar več..
Naši nasprotniki imajo vedno pri rokah fraze: — Slovenci se navdušeno bore za eesarja in za domovino, vsak dan jih je po par sto odlikovanih, njihova zvestoba do habsburške monarhije je! vedno večja in ni res. da bi se količkaj ohladila.
Da, je že res, da se bore, toda vsi junaški Čini, ki jih napravijo, so kup jen i ponavadi s smrtjo. Pred Slovencem je sovražnik, za Slovencem je madžarski ali nemški bajonet. Ker ve, da bajonetu ne more uteri, se najrajše vrže na sovražnika, in ga poskuša poklati. Slovenski vojak si išče tam rešitve, kjer vidi edino možnost za rešitev. *—
Če so vsi tako slepo udani slavni habsburški monarhiji, če so vsi brezmejno zvesti avstrijskemu cesarju, zakaj se pa vedno bere o samomorih slovenskih vojakov, zakaj so vse ječe po Slovenskem napolnjene z ljudmi, o katerih se je mislilo, da niso zmožni nikomur niti lasu skriviti na glavi. — Zakaj so skoraj v vsakem pismu, ki nam ga pišejo iz domovine besede: — Strašne razmere vladajo tukaj. Veliko, veliko bi vam pisali, če bi smeli, toda prišel bo čas, ko? bomo lahko vse povedali.
Zakaj vse to? — Kaj imajo v mislili? — Ali si ne upajo pisati o dobrotah, s katerim jih obklada vlada, ali nameravajo ob ugodni priliki povedati, kako brezmejna je bila njihova udanost Njegovemu Veličanstvu?
Predstavite si narod, ki je žrtvoval vse, kar je imel. ki sedaj lakote umira, kateremu jemljejo govorico in mu jo hočejo vzeti popolnoma! Po čem hrepeni tak narod? Mogoče želi izkazati še večjo pokorščino onemu, ki je vse to povzročil?
Ne, želja naroda, ki je prehodil vseh štirinajst postaj križeve-ga pota sta — svoboda in ustajenje.
Dolžnost nas vseh je pomagati, da doseže svoj cilj. — Ni rečeno, da bi ga moralo doseči danes ali jutri, glavna stvar je. da ga doseže, da si pomaga iz krempljev krivičnega gospodarja. — predno ga popolnoma ne uniči.
In v tej smeri naj gre naša pot.
Pokažimo, da smo možje dela in da smo Slovenci. — Dolgo časa smo čakali, in vsak je že povedal svoje mnenje. — Sedaj preglejmo in prevdarimo, kdo je zastopal njaboljše stališče in katerega nasveti so bili najboljši. — Oprimimo se najboljših!
Ker smo Slovenci v Ameriki edini Slovenci, ki lahko javno go-verimo, ki lahko kaj napravimo za brate onkraj morja, je naša dolžnost, da se z vso vnemo lotimo tega vzvišenega dela.
V tem slučaju ne smemo biti ne socijalisti, ne katoliški možje, ne liberalci. Bodimo samo Slovenci ni delajmo!
Če bomo kaj dosegli, bo naše zaslužen je veliko, če ne bo mogoče ničesar doseči, bomo imeli že vsaj zavest, da smo v polni meri izpolnili svojo dolžnost.
Tovariš Kladviček.
Podlimbarski.
(Nadaljevanje).
Naša soba je bila pozimi nrraa, da bi jo pes oblajal, no za Sveti večer smo si preskrbeli kuriva iz plotov, ki so stali v bližini naših vojašnic. Takrat si premeteni davkoplačevalec še ni omislil bodičastih žičnih ograj, kjer se ne more ničesar ukrasti. Po napoju konj so tovariši sedli krog tople peči k prijetnemu pomenku. z Matičkom pa sva se morala olikati in napraviti za nočno parado.
Ob devetih sva šla pred Mari-jaševo stanovanje, ki se je nahajalo v posebnem poslopju v prvem nadstropju precej pri stopnicah, kjer je na oglu brlela sve-tiljka. ki je razsvetljevala hodnik in pa druge višje stopnice, držeče v drugo nadstropje. Ko sva stopila pred stanovanje, ki je bilo zaprto, ker nadporočnikov sluga je spal v konjušnici pri častniških konjih, je za durmi zarenčal pes Amor, kakor hi nama hotel sporočiti, da zvesto straži iruetek svojega gospodarja.
Z Matičkom sva vzela vsak svoj kos komisnega kruha ter začela večerjati. Amor je umolknil, ker jedočega človeka je smatral za poštenjaka. Spravila sva se na stopnice nasproti durim. Matiček je lagotno sedel, jaz pa sem se le prislonil, kakor se je bolje prileglo. Bil sem tisto zimo kot novinec na onih delih života, ki se pri ježi najbolj dotikajo sedla, tako odrgnjen. da šest tednov nisem pošteno sedel razen na konja, kjer se mi je pri prvih konjskih kretnjah od samih bolečin zazdelo, da na dnevnem nebu migljajo zvezde. Natlačila sva si pipi in pušeč sva sovražno zrla v mračne duri. Kmalu pa naju je premagala utrujenost in začela sva dremati. Tedaj so se odprle zadaj na hodniku tretje duri in iz njih ^ • je ulila žarka luč na mostovž. - -Precej za tem sva slišala kako je drgnila trda ščet lesene podnice.
"Poslušaj, kako drga! Sveti večer je, pa dekli ne dajo miru" je rekel Matiček.
"Ali jo poznaš?*'
"Poznam. Tista Barba je, ki1 gre vsako jutro ob osmih s eajn na trg, poteplje oči, pa vendar na obe ušesi rada sliši, kaj se govori o njej. Tam-le pri polkovnem krojaču Binderju."
"Ti se pa že dobro izpoznaš v terenu."
"Iz Kolovraškega je doma. z očetom sva večkrat šivala tam. Že črevlje sem ji meril. Njena gospodinja Binderea je sitna, nezaupljiva, skopa baba; vse preračuni in pretehta, kar prinese Barba s trga; vsako stvar ji predrago kupi; če razbije krožnik ali kozarec ga mora gospodinji dražje plačati nego velja v trgovini; — vsak krompirček ji pošteje. ki pride v lonec in na mizo; hrano ji daje vojaško, plača namreč zanjo porcijo menaže ter hlebček komisnega kruha na dan in še to bi rada dobila zastonj. Naši kuharji pošiljajo za Barbo najlepše por-eij, kakor v podčastniško sobo. Zato se pa tudi redi kakor bol-ha."
'Kako si pa domač pri njej. Matiček!'
"Saj je zaradi mene sem prišla. Na svetega Martina dan je prišla."
"Ali se boji, da bi se ji Klad-v.vek ne izneveril?"
"Bo že tako, hudiča! Lažje se i služi, ako ima človek svojo žensko."
"Dobra je ženska, dobro."
"Ti gledaš rajši v bukve." Matiček je povedal prav: -,iz sem gledal rajši v knjige, j "Ej, malo moram pa vendar ; porekognoscir^ti po hodniku." j Tovariš je skokoma vstal in za ; rožljal s sabljo na kar je pes žalostno zalajal. "Molči, mrha kosmata, da ti ne razčesnem pasje duše!" je robntil Matiček, toda
oni za durmi ni utihnil. "Ako jaz ne morem spati, naj pa še drugi ne!" je rekel tvariš in trčil z o-strogoma. Nov pasji lajež. Matiček se je zagnal proti durim in zacepetal z nogama. Se hujši lajež.
Tedaj je stopila iz onih duri. za katerim je dekla pomivala ve žo, dolga in suha ženska z naočniki. Osato je gledala na naju.
"Aha. krojačica Binderea ji', tista suha preklja", je šepetal Matiček ter se postavil pred Ma-rijaševo stanovanje v vojaški post oj, strmo zroč proti oni žeuski. kakor bi ji izkazoval vojaško počaščen je. Krojačica je zopet izginila v vežo. "Boš videl, zdaj-le nama pošlje kakšno povelje, če ne pride njen stari bav-bav sam", je rekel tovariš.
In res. kmalu zatem je prišlo zalo in krepko dekle z lepimi, široko odprtimi očmi k nama. Z najmilejšim glasom je zaklepetalo : "Gospa so ukazali, naj vama povem, da ne smeta nagajti psu, ki bo s svojim lajanjem spravil vso hišo pokonci. Ona hoče imeti mir ponoči."
"Glej, Barbka, kako pametno govoriš. Tudi midva hočeva imeti mir ponoči. Še pes ga ima rad, a človek ga nima. človek ga nima", je mehko in prepričevalno odgovoril Matiček, segel z roko pod Barbino bradico, pridvignil njeno okroglo glavo ter se zazrl vanjo. Deklica je zardela, ker spodobilo se je pokazati nekaj sramežljivosti zaradi mene, ki sem. ubogemu Lazarju podoben, slonel na stopnicah. Z ramo je odrinila Kladvič-kovo roko.
"Pa zakaj ta grdi nadporočnik ni vzel svojega psa s seboj? Saj ga navadno jemlje."
"Pa zakaj — res — o Barbka — Kladvičkova desnica se je zopet iztegnila.
"Morda pojde k polnočnici. Pa zakaj postavlja zvečer vojake k svojim durim?"
"Pa zakaj si nocoj tako ljubka
—	Barbka?"
"Mari naj bi vas zapiral, da se vsaj naspite".
"Mari naj bi me zaprl k tebi. o Barbka. ki si tako rdeča in vroča."
—	Glej jo, črevijarsko dušo! Kako pa se cre v ljubezenski maščobi ! — sem se začudil v sebi ter iz vadil izza bluze drobno knjižico. —
Deklica je z ramo lahno odpeh-nila Kladvičkovo desnico, ki jc bila dromljala ob njenem ušesu po kvišku počesanih laseh in po njenem belem vratu. "Meni se vojaki smilijo."
"Pa zakaj, o Barbka?"
"Zato."
"Zakaj?" Tovariševa desnica se je v tretje iztegnila.
"Ker toliko trpe na jahalnici. Včasih pogledam skozi kuhinjsko okno in vidim, kako siromake opletavajo z bičem in kako cepa-jo s konj."
"Dobro, da ne vidiš v pokrito jahalnico."
"Novinci, ti so šele pravi reveži. Od jahanja so vsi odrti in krvavi po stegnili. Marsikateri hodi kakor tisti otroci s krivimi nogami, preden jih shodijo." Barba je pogledala name z izrazom pomilovanja za mojo bedo in očitanja za mojo hojo.
"Do spomladi se koža ustroji, da je trda kakor svinjsko usnje."
—	Hvala ti, Kladviček! Prav potolažil si me s svinjskim usnjem
—	sem si mislil.
"Pa zakaj premišljuješ, Barbka, o vojaških stegnih? To se že prenese", je rekel Matiček ter včipnil deklico v napeto lice.
"Kaj premišljujem? Le tako pravim, ker so gospod Binder povedali. In gnoj morate nositi z golimi rokami."
"Kaj naj ga nosimo z belimi rokavicami?" sem so oglasil jaz, da bi pri dvospevu dveh razžarjenih src ne veljal za preštorastega.
Deklica "je s svojim širokim pogledom obrsnila mojo suho dolgost in nio več. Okrenila se je k I Matičku. "U, kako te je danes
[cijazil merjasec po dvorišču in te I butnil ob zid. To te je bolelo."
"Ko bi drugih bolečin ne bilo na svetu —" Tovariš je vzdihnil in se ozrl name, kakor bi se hotel pohvaliti: Glej, kako dobra je moja Barbka.
Nu, naročila sem vama, kar so mi ukazali gospa in zdaj moram hiteti s pomivanjem."
"Pa zakaj že greš, Barbka, ki si tako dobra in usmiljena."
"Do enajstih mora biti moje delo končano, potem se napravim in grem k polnočnici."
"Ti greš k polnočnici? Onda grem tudi jaz", je rekel Matiček in v vzhieerrosti je popraskal z o-strogo po dvernem podboju. Amor je strašno zarenčal.	|
"Ali ne boš tiho, mrcina kodrasta". jc mirila deklica ter naperila ljubko šobo v dolenjo dverno špranjo.
Zdajci je zahrkal pri tretjih vrata h raskav glas. Binderea je! stala zopet na hodniku.
" T, stare burklje še niso na gorkem", se je tiho in ljubeznijvo izrazil moj tovariš. Zopet se je po- j stavil na 'abtak7 ter se strmo za-i zrl v ponočni strah. Barba je tihih korakov odhitela k svoji gospodinji, ki jo je. godrnjajoč nespodobne besede, pehnila v vežo.
"Vidiš, kako ravna skopulja z njo?" je rekel Matiček.
"Kavalirstva ni na njej, čeprav je sieer lahko visoka gospa. Pa kako pojdeš k polnočnici, če se do tedaj ne vrne Marijaš?"
"Pojdem pa brez njega iu jutri naj me v božjem imenu zapro. Obljuba dolg dela." Zasukal se je napeti in ob steni je tihotapil k onim durim. odkoder s«1 je slišalo enomerno ščetno praskanje.
Odprl sem svojo knjižico in začel Čitati Otela. Takrat že nisem več tako visoko čislal angleškega dramatičnega pisatelja, kakor prejšnja leta. V svoji revščini sem mu jel očitati, da je risal samo kralje in drugo visoko gospodo; če je uvedel v svojo dramo pre-t prostega človeka, je norce bril z njim. Č lovek, ki tiči do grlo v nesreči, ne ljubi dvorjanov in tistih, ki jim ližejo pete. Ako najde nepoklicani kritičar dlako v jajcu, zagleda precej tudi ščurka poleg. Domislil sem se, kakšne malenkostne razloge je rabil slavni u-metnik za zgradbo svoje drame. Tisti Desdomonin robec, ki ga ji* videl Otelo pri svojem namišljenem tekmecu, se mi je zdel pre-malenkosteu za strašno Otelovo ljubosumnost. Zrel mož in imeniten general naj bo tako lahkoveren in nerazsoden? Razjezil sem se nanj in ga vtaknil v bluzo. — Dremota je zlezla name. Pogledal sem po hodniku: moj tovariš je slonel ob podboju tretjih duri. Sladkotno šušljanje mehkega pogovora je prihajalo na moje uho. Zleknil sem se po stopnicah in zaspal sem. Nekdo me je nepri-Ijudno potresel za koleno. Misleč, da se je vrnil Marijaš, sem sko-kma vstal, čeprav me je po vsem životu bolelo in skelelo. Pes je prestrašen zatulil. Matiček je stal pred menoj čil in brdek; vesel si je mel roki. "Ps-ps! O schoen, o brav!" sem miril Amorja, pa niti nemščina ga ni potolažila.
"Pusti mršjo žival, naj laja!" je rekel Kladviček. "Tako sva dognala z Barbo, da morava psu, kar se da, nagajati. Stari Binder se silno togoti in ne more zaspati. Rekel je, da pojde k našemu kapitanu pritožit se. Naj le gre! Lajež bo razdražil trudne ljudi in naju spravil izpred teh prokletih duri." Rekši je sunil s sabljo v duri, da so zašklepetale. Pes se je s prednjima šapama vzel po njih ter se neznansko zadri. "Le še, le še!" je podražil tovariš ter izno-va dregnil. Odobraval sem njegov načrt — kjer so se vršila dobra dejanja, sem bil rad poleg — zagrabil sem za dverno kljuko ter jo premikastil. Amor, meneč, da hoče vlomiti tat. je od zlobe malone počil.
Tedaj je stopil iz tretjih vrat pol kovni krojač Binder, slok in dolg kakor živanka, zagrnjen v dolg lilasto haljo, obroblejno z rdečimi obšitki in prepeto z rdečo vrvico. V roki je nesel gorečo svečo, po dolgi beli bradi je bil podoben svetemu Miklavžu. Drsajo-čih korakov se nama je bližal. — Spoštljivo sva se postavila ob duri in iztegnila vratova proti nočni prikazni. A Matiček je le še z o-strogo skrivaj poškrtal po podboju. Amor je renčal, kakor bi klical krojača na pomoč.
"Kakšnega zlodja počneta s psom, da ni miru v hiši.?" jc vprašal krojač.
"Nič ne počneva, gospod mojster. Pes je sit pa laja. Ko bi mene kdo nasitil, bi morda tudi za-I lajal. Sit pes še na zvezdo laja, pravi pregovor", je prešerno rekel
črevijar. Krojač ga je debelo po gledal.
"Dolgčas mu je po gospodarju, se pa z nama zabava", sem nedolžno pristavil. "Miriva ga, kolikor moreva, pa mu ne moreva zavezati umazanega gobca."
"Tega ni mogoče prestati, tu naj gospod kapitan napravi red — basta! Tudi jaz sem služil svoje dni pri kirasirjih, pa takšnih neredov pri nas ni bilo — ne! Pono-čj_naj kavalerist spi, ali naj straži'
konje v konjušnici, ali naj čepi v zaporu z molkom na roki in nogi. In pes spada ponoči v konjušnico, če ni gospodarja doma."
"Kaj ne, gospod mojster, da vojak ni zato na svetu, da bi stal pasji mreini za Častno stražo", — sem rekel jaz. ki sem čutil pred krojačem dobro porcijo revoluci-jonarnega duha v sebi. Veselila me je misel, da bo kapitan napravil red.
(Konec prihodnjič.)
)CENIK KNJIG
katere ima t zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTJLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIKI
Duhovni boj	(—.60
Evangelijska zakladnica	.—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	,—.60
Marija Kraljica	—.60
Skrbi za dušo	!—.60
Vrtec nebeški	.—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	,—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	—.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Berilo tretje, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	;—.50 Evangelij	—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 Hitri računar, vezano	:—.40 Katekizem vez. veliki	!—.40 Katekizem vez. mali	s—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	s—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sad j ere j a v pogovorih	:—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	■—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	—.15 Burska vojska	—.25 Cerkvica na skali	—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 < 'iganska sirota, 93 zvezkov $5.00 CVetke	—.20 Don Kižoi	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	—.10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Tlustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izlet v Carigrad	-—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Lzanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	•—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Lazn j i vi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkov«	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovič	—.20
Na divjem zapadu, ves.	(—.60
Na jutrovem
Na krivih potih	_.30
Na različnih potih	—.2G Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	■—.20
Naseljenei	»—.20
Na valovih južnega morja	■—.15
Nezgoda na Palavann	r-.20
Nikolaj Zrinski	t_.20
O jetiki	t—.19
Odkritje Amerike, ves.	(—.80
Prihajač	_.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Prst božji	_.20
Randevouz	_ .25 Revolucija na Portugalskem —.20
Senila	,_.13
Simon Gregorčiča poezije	—.49
Stanley v Afriki	,—.29 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta noč	t_
Srecolovec	—.20 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	,_.20
Sanjska knjiga, velika	t—.30
Štiri povesti	t--.20
Tegetthof	__.25
Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.83 Zlate jagode, vez.	—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	(—.50 Življenja trnjeva pot	(—.50
Za kruhom	_.20
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviČa Rudolfa (Tragedija v Meyerliugu) —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	.—.2®
2.	zv. Maron, krščanski deček	1—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	.—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	,—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	,—.30
15.	zv. Angel j sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja	(—.3C
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger ;
Brat sokol	—.25
Cigani	•—.40 Pri puščavuiku -.20 Putifarka .20
flaztresenca	—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	—J25 Z slikami mesta New Torka
po	—2? Album mesta New Torka
krasnimi slikami, mali	—.39
ZEMLJEVIDI:
Avstro-0grške, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.29
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.19
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po .29
OPOMBA: Naročilom je p rilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah, Poštnina je vri ^nah i« vračunan«.
RLAS-NARODA, 2g. SEPTE^CPRA, 1915.
Jugislovanska ^^^ Katol. Jednsta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH)
predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 37, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dt MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan* JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISnLAR, 30a—6th St., Rock Springs, Wyo. G J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
fOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. J Ely, Minn.
LOUTS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa. 8tev. 2. Ely Minn.
IOTTN GRAHEK. «t., od društva Slovenec. ite\ 114. Ely. Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne nišiljatve. naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-■ *he pa na predsednika porotnepa odbora
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov s* ne hod«
initio.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
VOJAŠKE VESTI.
Odlikovani častniki. Podpolkovnik generalnega štaba Milan vitez 1 »lriu eis Trsteniški. sedaj dodeljen nekemu samostojnemu oddelku ob severo-vzhodni fronti, jt* odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda /. vojno di koraeijo v priznanje hrabrega p!>:i:išanja pred sovražnikom. To je že tretje odlikovanje našega ljubljanskega rojaka v sedanji vojni; preje je že dobil r«*d železne krone III. vrste, od nemškega cesarja j«* bil pa odlikovan z že-!'/. i n križem. — Vojaški zaslužni križec ill. razreda je preje! nadporočnik 7. lovskega bataljona .Josip Kos, rojen Ljubljančan.
« csar je podelil zapovednikuj " v.i raždinskega " pršpolkil št. 1 ti.} polkovniku Rajmundu Budinger-| ju, plemiški stan. — Cesar je podelil generalu von Arzu, osvojite-' lju Hrest Litovska, veliki križ Leopoldovega reda z vojno deko-j racijo.
Imenovanja. Povodom 85. ce-h.irjcvega rojstnega dne so bili naslednji črnovojniški četovodje imenovani za narednike: Kr. Bo-žiček. Friderik Medved. Jožefi Lesjak, Tomaž Križanič in Peter Mesič.
Odlikovani vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne1 >vetinje sta dobila infanterist 70., p<-špolka Josip Kokalj in računski podčastnik 3. stavbne divizije li. < epe. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: četo-, vodja 5. dragonskega polka Niko-i laj Koščak, četo vodja 12. saper-j skega bataljona Martin Kovač in praporščak Teodor Verhove ter kadet (ividon Zupan, oba H7. pešpolka. — Srebrno hrabrostno svetinjo H. razreda so dobili: korpo-ral Alojzij Bovc. doma iz Grahovega pri Tolminu, četovodja Ivan Gerdaj, korporal l. Stih, desetnik .los p Lipnik, infanterist Simon Vidnik, črnovojnik Valentin Suš-nik, korporala »I osi p Mlakar in Fran Starmuš, desetnika Ivan Sare in Ivan Vunšek ter nado-t mestni rezervist Fran llrovat. vsi' 7. pešpolka. — Bronasto hrabrost-! no svetinjo so dobili: računski j pod rastni k Ljudevit Mihič, pred- ! mojster I. Uranic in topničar An-: ton Jevsenak, vse pri 9. topničar-skem polku; četovodja Jgnaeij Kuhlej, enoletni prostovoljec de-.-einik Ivan Lipnicki, infameristi Fran Juri, Josip Kabuš, Josip Kučič, Josip K ose j, Tomaž Urbas, Kilip Trojar, črnovojniški četovodja Kdvard Ilabernik ter in-fanterista Anton Kobau in Ivan Rebernik, vsi pri 7. pešpolku; dragonec 5. dragonskega polka Fran Marenče ter korporal Fran Okrajnik in infanterist Fran Pav-rič, oba 27. pešpolka. — Srebrni icavluini križec s krono na traku
hrabrostne svetinje je dobil nad-lovec 8. lovskega bataljona Božidar Stepančič in četovodja tit. narednik 47. pešpolka Viktor Golob. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila četovodja telegrafskega polka Ivan Zupan in mojster 3. t renske divizije Fran Majcen. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste sta dobila: patruljni vodja 17. lovskega bataljona Martin Korit-nik in kadet 17. pešpolka Adolf Sipek. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: Spanner in Velikonja. oba pri 47. pešpolku: Wagner. 2t>. domobr. pp.; Kobil-
ea in Skvarča. oba pri 27. pešpol-ku; Trebše, 7. lov. bat.
KRANJSKO.
Iz italijanskega ujetništva piše svojemu očetu v Ljubljani goriški duhovnik Ivan Franke, da se nahaja v Florenci Belvedere od 37. julija z mnogimi drugimi Avstrijci in tudi duhovniki (200 + 8), da je zdrav in da ravnajo ž njim dobro. Dopisnica je datirana z dnem 27. julija, došla je v Ljubljano šele 2. septembra.
Iz vojnega ujetništva v Italiji so se oglasili: Anton Kovač, doma iz Medvedjega sela pri Trebnjem na Dolenjskem ter Gorenjca: kadet Jožef Bra viličar iz Radovlji in pa Andrej Grašič, doma iz na-kelske župnije pri Kranju. Nahajata se v mestecu Finalmarina, ki leži v genovski pokrajini in šteje nekaj čez :J0(X) prebivalcev.
V ruskem ujetništvu. J. Ancelj, J. Košir, J. Klembas in Fran Lakota pišejo na Jesenice na Gorenjskem. da se že dalj časa nahajajo v ujetništvu, da so zdravi in da jim gre dobro. "Vse je tukaj jako lepo, samo dan je dolg.. . " V Novem Spasku, Barskij Dvor, sim-birska gubernija. dne 1. avgusta 1915. Cenzor je nekaj črtal, da ni moči brati. — Josip Starv pošilja iz Rusije pozdrave svoji ženki Angeli, ki biva v Krškem na Savi. Njegov naslov se glasi: J. Starv pri g. F. J. Ivaneenku. lioehvice, poltavska gubernija, se-t lo Okop, Rusija. Lohvice štejejo do 9000 prebivalcev. V mestu so ■oljnate tvorniee, v njegovi okolici i so pa prostrani tobačni nasadi. — Fran Repnik je prišel tudi v rusko ujetništvo. Sedaj se nahaja v Novem selu v kurski guberniji v evropski Rusiji. Njegova mati, ki biva v Zalogu, pošta Komenda pri Kamniku, je odgovorila na Francetovo pisanje, da se je jako j razveselila njegovega glasu, sploh pa je žalostna, ker je tako sama ostala. "Andrej je že od meseca decembra m. 1. ujet na Ruskem, Jaka se tepe z Rusi, Tone gre pa zdaj na Italijana, od Jožeta pa ni ( nobenega glasu. Ne morem ver je- ; ti, da bi bil mrtev. Upam, da se
bo še oglasil. Pozdravljamo te prav srčno: Janez, sosedje, posebno pa jaz tvoja ljubeča mati Ana Repnik.— Alojzij Pangerc seje oglasil svoji ženi Jožefi, ki biva v Vidmu, pošta St. Vid pri Za-tieni. Žena je ravno ležala težko | bolna za pljučnico, ko je prišlo preveselo pisanje iz daljne ruske! dežele, da je nje mož še med živi-1 mi. Alojzij Pangerc je nastanjen v manjšem mestu Celjabinsku na reki Mijasu in veliki cesti, ki drži iz Ffe skozi mesto Zlatoust v ti-ralskem pogorju v Čeljabinsk in dalje Čez evropsko-azijsko mejo v Sibirijo. — Ivan Lužar se je oglasil iz vojnega ujetništva v simbir-ski guberniji ob mogočni reki Volgi. Njegova žena živi v Irči vasi pri Novem rnestu na Dolenjskem. Ivan Grošelj se je oglasil iz Obojema v kurski guberniji svojcem, ki bivajo v Ljubljani.— Janko Vidic, vojni ujetnik, pošilja. s poti v notranjost Rusije srčne pozdrave svojim dragim domačim, ki bivajo v Selu št. 6, pošta Žirovnica na Gorenjskem. — Fr. Petrie je sporočil svojcem v So-dražici. da je na Ruskem ujet. Piše: ...Zdaj smo na mestu, delamo na kmetih. ..
Vojaki so umrli. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli sledeči vojaki: Engelbert Stadler, topničar domobranske havbične divizije.— Rudolf Svoboda, korporal. — Ra-divoj Radiu, pešec. — Janez Štefko. pešec. — Pavel Čihon, pešec. Nikolaj Stralja, pešec.
Umrli so v Ljubljani: Margareta Venier. mestna uboga. 72 let. — Berta Marenzeller, zasebnica. 58 let. — Edvard Spreitzer. sin trgovca in posestnika. 7 dni. — Anton Pitako, sin šivilje. 6 let. — Ivana Košir, občinska uboga, 47 let. — Friderik Doxie. fotografov sin, 14 dni. — Ljudmila Biz-I jak, krojačeva hči. 9 let. — Uršula Jelovčan, služkinja, 50 let.— Ivan Pregelj, kajžar, 67 let.
ŠTAJERSKO.
Kolera v Celju. Med ranjenci, ki so jih pripeljali dne 1. septembra v Celje, se nahaja 20 bacilo-noseev.
Maribor. Dne 30. avgusta dopoldne sta dva vojaka iz Nemčije, ki se nahajata v Mariboru, hotela svoje konje kopati v Dravi. Eden jezdecev je svojega konja izpod-bodel z ostrogami. Ta je skočil korak naprej, a v tem hipu je v vodi zabredel v globino. Vrtinec ga je kmalu pokopal pod seboj. Konj se je pod vodo prekucnil in vojaka, ki se je držal konju za vrat, so valovi odnesli. Vojak se je potopil, konj pa se je srečno rešil iz valov. — Na tezenski postaji za premikanje železniških vozov se bo ustanovilo začasno razkuževališče za vojaške svrhe.
Sv. Trojica v Slov. goricah. 22. avgusta je tukaj neprenehoma deževalo. Tudi naslednjo noč se ni hotelo zvedreti. Vsled velikega deževja sta Pesnica in Drvanja zelo narasli in napravili precejšnjo škodo na travnikih. Voda je namreč pokošeno otavo odnesla, nepokošeno je poblatila, tako da ne bo niti za steljo. Ubogo kmet-sko ljudstvo, katerega ramena nosijo skoro vse težkoče sedanje vojne, spravljajo letos v obupnost mnogoštevilne vremenske nezgode. A kolikaterim škodam bi se lahko prišlo v okom. ako bi se zlasti regulirala Pesnica. Sedaj bi l imel deželni odbor v Gradcu pri-
•	meren čas za regulacijo Pesnice, ko ima na razpolago toliko eenih
. delavnih moči v ruskih ujetnikih.
-	Koliko občekoristnih gospodar-
•	skih in prometnih naprav bi se ' lahko zdaj v Slovenskih goricah l izvršilo, ako bi imel naš deželni ► odbor oko in srce tudi za sloven-
-	ske Štajerce! Pri tej priliki nam
-	sili v pero sledeča misel: Težko i najdemo lepših in rodovitnejših i krajev, kakor so naše Slovenske i goriee, a ravno tako težko najde-i mo v gospodarskem in promet-■ nem oziru bolj zanemarjene kra-
•	je, kot so Slovenske gorice, tako , da je glede prometni sredstev
-	zelo zanemarjena Dalmacija sko-} ro na boljšem.
i Ruše. Iz naše župnije je dose-i daj, kakor nam je znano, padlo že
-	7 vojakov, ujetih je 21, 11 se jih
-	pogreša in 9 jih je bilo odlikova-
•	ni h, 2 z zlato, 5 s srebrnimi in 2 ' z bronasto kolajno.
i Št, Ilj v Slov. goricah. Vojna je i v naši župniji zahtevala že obilo i žrtev. Padla sta med drugimi Ja-jjnez Polak, gostilničarjev sin v i Cirknici, in Peter Niderl, mlad i posestnik v šentiljski občini. Od i obeh je že prišlo uradno poročilo, . da sta med padlimi. Oba sta bila i splošno spoštovana. Tudi med po-i grešanimi je več Šentiljanov, ta--jko naprimer posestnik Matija ; Kren s Stare gore in Simon Ploč
f
iz Selnice. Prvi je še bil v bojih ! za Przemvsl. Težko ranjenih je kakih 10 tukajšnjih župljanov. Ujeti pa so: Fran Lorber. Janez Reisman, Karol Reisman, Ferdinand Breznik, Fran Ferk. Fran Suleer, J. Reich. Ignacij Masera. . Anton .Jarc, Andrej Safošnik. Karol Kraner. Jožef Kraner, Fr. Samec. F. Fišereder in R. Pettin-ger. Odlikovani so: narednik F. Rotman z zlato kolajno, s srebrnimi pa Alojzij BaTimberger. Fr. Masera in še nekateri drugi. ,
KOROŠKO.	!
Po prekem sodu ustreljen. Dne
31. avgusta je bil v Celovcu po določilih naglega soda radi bojazljivosti i:i begunstva na dvorišču tamošnje jezuitske vojašnice list reljen črnovojniški infanterisj Marko Mak.
PRIMORSKO.
V	ruskem ujetništvu. Jožef Kramar, doma iz Borjane, pošta Kobarid, se je oglasil iz saratov-ske gubernije. ki se razprostira v južni Rusiji ob desnem bregu veličastne Volge. Piše: Živ. zdrav, in ujet na Ruskem... Kakor se trdi, da je Egipet dar Nila. ravno! tako se v drugem smislu lahko' reče. da je vzhodna Rusija dar Volge. Volga je oni veletok, ki je zlasti etnologično sestavo prebivalstva določil: z Volgo je več kakor tisočletja vsa zgodovina Rusije spojena. Volga je vplivala na značaj in trgovino vzhodnega ruskega prebivalstva in še dan-' danes je blaginja in hudina več; kakor deset milijonov ljudi odvisna od nje. Sploh je Volga ena' izmed najznamenitejših rek naj' svetu. Njena dolgost znaša 3700, kilometrov, njena širina pod Ca-J ricinom pa, kadar naraste, 48 ki-,' lometrov, da se ne vidi z brega na|' breg. Po njej in njenih pritokih 1 plove na leto čez 7000 ladij, ki prepeljejo leto in dan čez 5 milijonov ton tovorov in s katerimi je zaposlenih do 200.000 brodar-jev. Na njenih bregovih leži 39 mest in več kakor 1000 vasi. Kakor je Volga veličastna, tako so orjaški zlasti brodi, ki plovejo po njej. Dolgi so po 500, široki pa čez 100 čevljev. Na njih vidiš večkrat lesene hišice z rezljanim pročeljem. Vozijo jih na prodaj v kraje ob spodnji Volgi in ob Ka-spiškem morju, kjer primanjkuje tamošnjemu prebivalstvu stavbnega lesa. Prebivalstvo te plavajoče vasice sedi gologlavo, v rdečih srajcah in modrih jopičih o-koli prasketajočega ognja na zadnjem koncu rečeiiega broda in sreba čaj. Tujcu se zdi, da gleda vas, ki jo je narasla voda bogve kje odnesla in jo nese z vsem njenim prebivalstvom v morje. Sce-nerija ob Volgi je slikovitejša in se bolj menjava kakor bi si človek mislil. Zdaj spodaj zagledaš lično rusko selo, mužika v rdeči srajci in črnih baršunastih hlačah, zale deklice ti mahajo z robci v pozdrav, zdajpazdaj se nam pokaže na holmu cerkvica z leske-tajočo se streho, tupatam zre dol na Volgo samotni samostan iz go-; stega drevja in zelenja. Mnogi j Slovenec, ki je v vojnem ujetni* štvu v Nižnem Novgorodu, Kaz-janji, Simbirsku, Samari, Sizra-nu. Saratovu itd., zre strmeč veličastno Volgo in živahno življenje na njej.
Žrtve vojne. Iz občine Šmarje na Vipavskem jih je padlo doslej na bojiščih okoli 20, ujetnikov pa je v Srbiji 2, v Rusiji 15.	j
V	italijanskem ujetništvu. V Medani v Brdih so zajeli Italijani med drugimi bogoslovea Imdvika Zorzuta in njegovega očeta Antona. tamkajšnjega nadučitelja; to se je zgodilo takoj po izbruhu vojne. Ciril Zorzut, goriški deželni uradnik, je dobil od brata iz Cremone z dne 4. avgusta razglednico, ki se glasi: Cremona (Insti-tuto Manini) 4. avgusta 1915. Preljubi Ciril! V najboljšem stanju in v najlepši družbi z znanimi duhovniki iz Brd se nahajava z očetom od 8. junija tukaj v Cremoni. Mati s sestrama Terezi-no in Lojzko je pri stricu Zuchia-tiju r Medani, kjer so prebivalci ostali doma. Vsi so zdravi in kakor nam pišejo, je življenje v Medani skoro normalno.
Umrl je v Sežani posestnik Anton Bekar, star 78 let.
Vprašanje. Pred časom je bilo uradno razglašeno, da učitelji goriškega političnega okraja dobe v kratkem svoje plače — do danes ! ni še nič; že dva meseca ! Kdaj bo kaj ? — vprašajo učitelji.
PREKMURSKO.
Ogrski Slovenci molijo za zmago Avstro-Ogrske in se pri tem — »tepejo* 4' No vine'' piSe jo: Pro-ščenje je bilo na Velko meso pri
Sv. Martini v Medžimurji. Vnogo liistva je privrelo na te den tli vkiip v procesijaj. Tiidi naši Slovenci so prišli posebno z Hotize. Velka vnožina je prišla z sosedne, štrigovske fare pod vodstvom Možar Števana plebanoša (župnika). V procesiji je bilo 723 belo oblečenih deklin. Vse procesije so se združile pri Sv. Martini, gde so za zmago naše vojske molile. Škoda, ka so neki razviizdanci o-skrunili svetost toga dneva s krvavim bitjom, tak ka so nasled-nje z prebitimi glavami razišli.
Kje so moji štirje prijatelji: ANTON TURK,' JOŽEF TUDE-ŠKO. JANEZ BURDEN in JANEZ LENGE/ Pred dvema letoma so se nahajali v Trinidad. Colo. Za njih naslove bi rad izvedel: Carl Pobega, c o Joseph Kalan, 6101 St. Clair Avenue, Cleveland, O.	25-2^—9)
Iščem LOUIS JAKOVICIIA. Pred par meseci je stanoval na 226 N. Walnut St. v Voungs-topn. Ohio, in sedaj se nahaja nekje v okolici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se sam oglasi na naslov: Anton Grezuti. 532 Tvndale Ave., Youiigstown, Ohio. (28-29—9)
Prav rad bi izvedel, kje se nahaja rojakinja MARIJA KR1Ž-MANCLC. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za nje naslov, da ga mi naznani, ali naj se sama javi, za kar bom zelo hvaležen. —- Charles Udovič, 414 Avenue S, Bogalusa, La. (25-28—9)
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Pen •ylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potovalni aa-st.opnik
_w_
Mr. STONKO Jillll,
ki je pooblaščen pobirati marol nino im izdajati tosadevn* petr dila.
Sedaj se mudi v Pittsburgfi Pa., in okolici. TTTwmiit™ "au*
ZA VSEBINO OGLASOV N ; ODGOVORNO NE UPRAVNI
; ciTvn vir t^ftwiStw.
POZOR
onim, ki žele postati samostojni na svoji lastni grudi. Imam še nekoliko zemlje na prodaj po jako vpadE nizki ceni. Pri nas ni zime ne hude vročine. Pišite takoj na :
J. Potoshnik, 1033 E. 71. St.. Seattle, Wash. _(28-29—9)_
Kje sta JOHN NOVAK in JOHN PRIJATELJ ? Prvi je doma iz Gorenje vasi. drugi pa iz Gorice vasi, oba pošta Ribnica. Ke-dor ve, naj mi javi, ali naj se sama oglasita. — Joe Prijatu.1 5282 Washington St., Denver. Colo.	(2S-29—9)
Kje je ANTON ŠERCER.? Svoje-časno je bil v West Virginiji iu sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Jacob šereer. Bok 93. Warren. Ark. (28-30—9)
i HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem lxi popravljam po najnižjili cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kraujske kakor vse druge j harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljniti vprašanj.
JOHN WEN ZEL, 1017 East 62nd St., Cleveland. Ohio.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, In o-
kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE,
ki je pooblaščen pobirati naroS-oino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Gia* Naroda
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bods obiskal nad zastopnik
____ a
e
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, nnravnifttvo 'Glas Naroda'-
1 dobite "GLAS NARODA" skozi itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
Miar je (»Ko 4rastrj aimaajdno" * j piti oaa .ero, >u .i/j, ragal)* i jibene ;nptramcntB, kape itd . ali pa ka<1ar potrebnj-te o-o, -er ii -o, pn^ei l* pp t*» itd , ne Vup'tf prei nikjer, da tndi mt»n» «aren«* »0'»5»t» "r»-«Fan » V-a >Une le 2c pa ai bodete prihranili iolurie
»g? T^t Doniliam ^reznlačm	onn
IVAN PAJK & CO., Conemaugfh. P» » ox 328.
50,000 KNJIŽIC
POPOLNOMA ^^ggi^ilk AU trP"e
I	A d ri1/\aj » IS ^ na sifilisu ali za strupi j en ju krvi, ka-
I	#. Z* j I lil«.! pavici, živčni slabosti, na spolno-uri-
I	j narnih in drugih nalezljivih boleznih,
i	^naduhi, neprebavnosti, zapeki ali kon-
[	"Vsak moški bi moral takoj pisati po ^MRmV'^^^Vw stipaciji, kataru, zlati žili, revmatiz-
I	eden izvod naše zelo zanimive knjižice. ' BTjIBl^ ill BH mU' na ^^d^11^1« mehurnih in led-
I	Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki gf aT*J ii "fl vičnih boleznih? ;
I	so bolni, slabi, nervozni, onemogli in jft^^ŽMBMp"^ Imate li bolečine v križu in v skle-
I	izčrpani — možje, ki ne morejo delati ^BHHHHI pih ali zgibih, glavobol, izgubo teka,
I	niti uživati v polni meri, kar jim živ- ffl^^^y^^WBI kislino v želodcu, rigan je, žolčno ri-
I	ljenje nudi, vsi ti možje bi morali BSC T. j A Vi JS . n&2 ganje, pogosto bljuvanje, umazan je-
I	citati to koristno zdravniško knjižico. Hij L V/A ■ U zik. smrdečo sapo, <"rtie kolobarje
I	Iz te knjižice je razvidno, kako moški okrog oči, slabo spanje in grde sanje?
I	uničujejo svoje zdravje in življenje, IH^HH^^HH ^-SC hitr? \zne_mirit<> "strašite, rrtz-
I	kako se nalezejo raznih bolezni, in burite raz.,ez.te in padete v slabo vo-
I	, . ^^^^^^^Bn^^^H^Kul 110 ? Ali ste nervozni in utruieni ob
I	kako se zopet lahko povrnejo k h jutrih, plašni ali boječi v družbi, oba-
I	zdravju, moči in kreposti v kratkem pani in žalostni? Naša brezplačna
I	času in z majhnimi stroški. Ako torej pQT K ZDRAVJU knjižica vam pove vse, kar se tiče t^h
I	želite biti možje med možmi — zdra- mm^i im vorDncn bolezni, v vašem materinem jeziku, da
I	vi, močni in krepki — v tej knjižici MOČI IN KREPOSTI. lahko vsakdo razume in se "okoristi z
I	lahko najdete nas- nasveti in podatki, ki jih vsebuje.
I	vete, ki vodijo Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvari, ki jih bi moral znati vsak moški —
I	do tega. mlad in star, bogat in reven, oženjen in samski, bolan in zdrav. Zapomnite si. da je
I	ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega
I	^imena in vsledtega nihče ne ve. kaj je notri, kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vaše
ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam.
^B POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO ŠE DANES.
^HB DR. J. RUSSELL PRICE CO., S. 700, 208 N. 5th Ave., Chicago, 111.
Gospodje:—Znjiimrt me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice in ^^^^^^	želim, da mi takoj pošljete en izvod.
WW IME..;..	................................ ..................................
t	STEV. IN ULICA ALI BOX...........................................................
W	MESTO...............................DBŽAVA ..............................
_OL AS N AR ODA, 2d. SEPTEMB "R A, 1015.
Marija Grubbe j
— i
i
Spisal J. P. JAKOBSEN.	I
I
-o--■ I S I
I
Za Glas N aroda prcvel O, P.	I
I
9	(Nadaljevanje)
Kiiko lepa je bila! Oko je bilo vabeče kot temna noč, iz kate-]>'... prodira dan v brezštevilnih svetlobnih bleskih kot črn de- I mant. ki s<* b-skeče v svetlobi solnea; lie ponosna bledota lilije, ki ji- prebaj.da v ro/nato-zlato rdečico kot oblak, katerega obseva | jutranje solnee....
\ jena roka. mrzla kot mramor. se je tresla v njeprovi. Počasi jo je umaknila. Šivanje je zdrsnilo iz njenega naročja in T'lrik Krederik je pokleknil z eno nogo, da ga dvigne, a ostal je v tej poziciji. —
— Gospio« Zofija. — je rekel.
Položila je roko na njegova usta ter se ozrla vanj resno in milo. skoro bolestno.
nrapi T'lrik Frederik! — je prosila. — Xe štejte mi v zlo. e v;- prosim iti rotim, naj sc ne pustite zavesti od trenutnega ob-i čutka ter privede s tem do izpremembe v razmerju, ki je opstajalo i dosedaj med nama. Nič drugega bi ne prišlo iz tega kot zdražba in 1 ne volj, ■ Ne ostanite še nadalje v tej nespametni pozituri ter sedite I- po k meni na klop. da se lahko povsem mirno pogovoriva.
Ne, jaz hočem skleniti knjigo svoje usode še v tej uri, —j je t'ekcl Flrik Frederik ter ostal v tem položaju. — Vi veste le ma-j lo o tem, kako velika in žgoča je ljubezen, katero gojim do vas; ' <"e mislite, da se bom zadovoljil s tem. da sem vaš dober prijatelj. ! Za potne srage Krista. ne verujte v to popplno?na nemogočo stvar?! Moja ljubezen do vas ni le slabo tleča iskra, katero lahko ugasnete z dihom svojih ust. Ne. par Dieu! Ona je plamteč in razjedajoč, ogenj in v vaših rokah je. če se razplamti v divji požar ali če gori naprej, jrorko iu mirno ter sveti visoko do neba.
A ljubi l irik Frederik bodite vendar usmiljeni, imejte malo sučutja z menoj in ne vodite me v skušnjavo, kateri se mogoče ne bom mogla ustavljati. Lahko mi vrjamete, da ste mi od srca dra«,ri in ljubi. A ravno raditega se bom do skrajnosti borila proti ♦ emu. da bi vas spravila v napačno, nesmiselno situacijo, kateri bi ne mogli biti kos. Vi ste svojih šest let mlajši od inene in to, kar vam sedaj morda ugaja na moji postavi, lahko izgine vsled starosti ter se izpremeni v grdo. Da, vi se smejete, a mislite si le, da bi morali vi, ko bi dopolnili svojih trideset let, hoditi naokrog s staro žensko, ki vam je prinesla v hišo le majhno doto ter vam tudi drugače ni mogla biti na uslugo. Ali ne mislite, da bi takrat želeli, da ste v svojih dvajsetih letih poročili mlado, knežjo osebo, ki bi odgovarjala tako vaši starosti kot vašemu stališču in bi vas tudi boljše spravila naprej kot more to priprosta plemiška deklica? — Nad vse dragi T'lrik Frederik, če bi govorili s svojimi visokimi sorodniki, bi vam isto povedali. Ne povedali bi vam pa, da bi vas plemiška deklica, starejša od vas. katero bi poročili, do smrti mučila s svojo ljubosumnostjo. Ljubosumna bi bila na vsak vaš pogled, da. celo na skrivna misli vašega srca ■ Kajti ravno raditega, ker bi vedela, koliko ste žrtvovali, da pridete v posest nje, bi napela vse sile. da vam je njena ljubezen najvišje na svetu. Vrjamite mi. obdajala bi vas s svojo slepo ljubeznijo kot s kletko in če bi zapazila, <la si želite priti le za eno minuto iz nje, bi se žalostila dneve in noči ter vam zagrenila s svojim jadom vsako uro.
Dvignila se je ter mu podala roko. — Zdravstvujte, T'lrik Frederik. britko je kot smrt. da se morava ločiti, a po mnogih letih, ko bom stara, zvenela deklica ali pa postarna žena starega moža. boste čutili vso resnico mojih besed ter priznali, da je imela Zofija I'm« s prav. Bog (Jospod naj drži svojo zaščitno roko nad vami. — Spomnite se onega mesta v španskem romanu o listi indijanski rastlini, ki se opira v svoji mladosti na drevo, a se neprestano ovija ltro«r njega, še dolgo potem, ko je drevo staro in t rohnelo ter je konečno ona tista, ki drži. ker se samo ne more več vzdržati pokonci. Vrjamite mi. Lirik Frederik. tako bo tudi vaša ljubezen mojo dušo. še dolgo potem, ko bo vse usahlo.
Pogledala mu je naravnost v oči ter se nato obrnila, da odide. Lirik Frederik pa jo je trdno držal za roko.
Ali me hočete v resnici napraviti besnega?! Ali ti moram sedaj, ko vem. da me ljubiš, reči, da je ni sile na svetu, ki bi naju mogla ločiti? Ali ne čutiš, da je nesmiselno govoriti o tem, kaj hočeš ti in kaj hočem jaz? Ali ni moja kri kot opojena tebe in ali sem še gospodar nad seboj? Tako navdan sem tebe, da bi meni in sebi na kljubu postala moja, četudi obračaš sedaj svoje misli od mene. Jaz te ljubim kot da te sovražim. . . . Jaz ne mislim na tvojo srečo ter me ne briga, če boš srečna ali nesrečna, če le delim tvojo srečo, tvojo bolest, če le.... !
Potegnil jo je ter pritisnil na prsi.
Počasi je dvignila svoje lice k njemu ter dolgo zrla vanj z očmi, polnimi solza. Nato se je nasmehnila: — No. če ti češ, Lirik
Frederik, — in strastno ga je parkrat poljubila.
* *
Tri tedne pozneje se je z velikim sijajem praznovalo zaroko. Kralj j« dal rade volje svoje privoljenje, da napravi enkrat za vselej konec nekoliko preveč razposajenemu samskemu življenju Lirika Frederika.
PETO POGLAVJE.
Po dveh glavnih izpadih, dne 2. septembra in 20. oktobra,je bil Lirik Kristijan Gueldeloewe junak dneva in mesto je bilo polno njegove slave. ' Polkovnik Satan" so ga imenovali meščani. Njegovo ime je bilo v vseli ustih. Ni ga bilo otroka v celem mestu, ki bi ne poznal njegovega vranca z belima nogama. Č'e je jahal mimo. so se mlade deklice z občudovanjem ozirale za visoko, vitko postavo. v lepi uniformi in ponosne so bile, če so s svojimi lepimi obrazki zaslužile pozdrav drznega vojaka. Da, celo pošteni družinski očetje in matrone s avbami na glavah, ki so vendar vedele, kako zloben je ter poznale vse njegove nečedne storije, so zadovoljno kimale druga drugi, ko so ga srečale ter se poglabljale v težko vprašanje, kaj pač bi se zgodilo z mestom, če bi njega ne bilo.
Da so ga oboževali vojaki na okopih, ni bilo nobeno čudo. — kajti imel je vse prisrčne lastnosti svojega očeta, kralja Kristijana IV. A tudi v drugih ozirih mu je bil enak. Bil je nagle jeze in ne-zmerem. Imel pa je tudi del njegovih darov, njegovo odločnost ter jasni pogled. Bil je odkrit. Večletno bivanje na tujih dvorih ga ni napravilo dvornikom: da. bil ni niti nekoliko dvorljiv. V navadnem občevanju je bil oduren, kratkih besedi in v službi ni nikdar odprl ust, ne da bi klel ter se pridušal kot najbolj navaden pomorščak. <—
Vojak pa je bil. Kljub veliki mladosti, — dopolnil je komaj osemindvajseto leto — je vodil obrambo mesta ter vprizarjal nevarne. a važne izpade s tolikim pogumom in prevdarkom in s toliko jasnostjo v načrtih, da bi se komaj moglo usodo vojakov izročiti v boljše roke.
Vsled tega je umevno, da je njegovo ime zatemnilo vsa ostala in zakotni pesniki so tekmovali med seboj v proizvajanju pesmi v njegovo slavo. Povsem naravno je bilo tudi, da se je marsikatera
večerna molitev končala s prošnjo na ljubega Boga, naj še dolgo ohrani Ulrika Kristijana.
Marija Grubbe je bila popolnoma v sponah misli na tega bližnjega sorodnika njene tete. Naključje je hotelo, da se ni še nikjer i preje sestala z njim niti pri gospej Rigitze, niti drugod. Le na cesti ' ga je enkrat videla v mraku, ko ga ji je pokazala Lucija.	j
Vsi so govorili o njem. Skoro vsaki dan se je pripovedovalo o novih, drznih činih. Ona je slišala in čitala, da je junak in radostno mrmranje, ki je šlo oni večer skozi ljudsko množico, ko ja ! jahal mimo, je napravilo nanjo neizbrisljiv utis.	i
Veliko ime, ime junaka, ga je popolnoma dvignilo nad vrste navadnih ljudi. Sploh pa si ni ona junakov nikdar predstavljala kot navadne ljudi. Aleksander Veliki. Holger Danske, vitez Bayard in slični so bili junaki: velike, slavne in blesteče postave, ki so bili prej uzorci kol pa navadni ljudje. Prav kot si ni mogla misliti, ko je bila majhna, da bi znal kdo tako lepo pisati kot je bilo pisano na uzoreih. tako ji tudi ni prišlo na misel, da bi se mogel kdo pov-speti tako visoko, da bi postal junak. Junak, — to je bilo nekaj iz preteklosti, nekaj, kar je bilo. Da bi se moglo najti junaka, resničnega junaka, srečati ga na cesti, tako divjih sanj ni nikdar imela. Življenje je naenkrat izgledalo povsem drugačno in nekaj dru-jrega ie l>ilo kot vsakdanje. Veliko, lepo, pestro kraljestvo, o katerem se j«» pisalo v zgodovinskih knjigah in pesmaricah, vse to je bilo mogoče najti. Torej je bilo vendar nekaj, po čemur sc je lahko hrepenelo s celo dušo. Vse te besede, o katerih so bili polni ljudje in polne tudi knjige, so torej nekaj pomenile, so bile nekaj. Bila je smisel v njenih nejasnih sanjah, v njenem, hrepenenju m nič otročjega ni bilo. v lcar bi verovala le ona sama. temveč tudi odrasli so verovali v to. Življenje je bilo bogato, blesteče bogato!
Seveda je ona šele slutila to. bila prepričana, da je resnično, -.a ni še mogla videti in čutiti, da je temu tako. Le on je bil za njo j nekaj, kar se je dalo prijeti z rokami, kar ji je bilo porok, da je resnično. Raditega so se pletle vse njene misli in vse njene sanje neprestano in edino krog njega in vedno pogosteje je letala k oknu, j kadar je slišala udarce konjskih kopit na cesti. Kadar sta šli ven, ;je večkrat pregovorila popustljivo Lucijo, da sta napravili ovinek • proti gradu, a nikdar ga ni videla.
(Nadaljuje se).
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NAROD1.
g^ggg	—Bfc.
355 VSAKOVRSTNE TISKOVINE S55;
~	IZVRŠUJE PO NIZKIH ******
CENAH.
e o • m
° ° DELO OKUSNO, • •
o o o •
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • • •
UNUSKO ORGANIZIRANA.
* e • •
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING 00.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
n
Kaj pravijo plaateljl. nCenJakl ln drfavnlkl o knjigi Beri« »L ■vttner
"Doli z orožjem!"
Le* Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem • velikim nilt-
kom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga aelo vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je timrla nta*«™« Stael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da we bližajo Človeštvu boljši CasL Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jakobov ski: To knjigo bi Človek naj raj 3e poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem Jo prebral.
štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel eem v nekem gozdu pri Kiieglach ln sem bral knjigo s naslovom "Doli a orof-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigama, da bo je tudi v lolah ne amelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. All bi wo ne moglo ustanoviti družbe, ki bi raaSirjala. to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar tea kdaj bral____
C. Neumann Hofer: — To je siajboljSa knjig*, kar »o Jih spi ■al! ljudje, ki se borijo ca svetovni mir....
Haas Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nudi L ]*aj bi tudi ta knjiga nasia Bvoje apostolje, ki bi HI injo krlžemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajeusld je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napistfl noben voja-fci strokovnjak, noben državnik, paC pa priprosta ženska Berta pL Snttnerjeva. Proslm^Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim. Ca Be ne bo nlkdo veC navduševal za vojno, Ce bo prebral to knjiga CENA M CENTOV.
FteafcOto J* pri:
Slovenic Publishing Co.,
«2 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN J I
«AHUXM,
Cenjenim naročnikom v Utali, , Colorado in New Mexico sporoča-I mo, da jih. bo v kratkem obiakal j naš potovalni zastopnik,
Mr. OTO PZZDER, ki pooblai&tn pobirati naroial no in ixdajati tozadevna potrdila
Upravništvo "Glas Naroda1'.
Prosti nasvet in informacija priseljenim
Baream oi Im4«rtri*e fta* bniffrrtiom" ju 4riato Hrr YoJk Tanje Im pomaga priaelj«* »■sal, ki m bili oil ep ar j trni, oropa, ai ali ■ katerimi sc j« slab* »av aala.
BreiplaSno m daje a&sveta pri »eljeaeem, kateri bo bili oalepa? j tal od bankirje t, odvetnikov, to Bovaav a zemljišči, prodaja!« jarobrodnih listkov, opremljava" •sv, kaiipoUv hi poMatnikov f* stili«
Daj« se informacij« v matiral »aeijakik xadevak: kako posta* *?A»v!jam, kjer ae oglasiti sa avljaasr« listin«.
Sorodniki naj bi se sestali s p ti •eljsmti na XIHa Islands ali pr' Ofiise.
D BLAT«*
SUta Department of Lab«*
BUREAU OF INDUSTRH1 AND IMMIGRATION.
Urad v mesta New Yorku» ft 29th St., odprt rs* ki dan sd I are sjntrsj do ?op*ldm$ i> ' S7*do «T«?B3 8. 4«
P030S ^OJAK*
di /fl rri' - ^; sL	{ i
brke in brarfo.	. ^	J
do'odpadali in '<	|
ne osiveli. Revrn*t!zem, kostibol all trxanje v ro- j kah. nogah in kriiu v 3 drr-h popolnoma ozdravim, i rane. opekline, bale, ture, kraste in grinte, potne noge. kurje oči, bradovicc, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez Ufcp&ba rabil, mu jamčim za $6.00. Piši ta takoj po cenik in knjižici, pošljem zastonj.
JA&03 WAH&C, <990 m. «41* §*n Clevelaai, Otta.
EOJAKI NAROČAJTE SE NA
GLAS NARODA", NAJVEČJI •LOVEN1E3 DNEVNIK V EDS. DBimA
Veliki vojni atlas
Tojskojočlh se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil
Obsega 11. ra-mih zemljevidov, aa lOtih »traneh in	*crnn je 104 pri 134 palca T©itk»;
Cena saw o 25 eenfov.g
Manjši vojni atlas
obsega dav^l rami h zemljevidov 8 •traiah, vsaka Ktran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov. | Til lemljevidi so narejeni t raznih barvah, da so vsak lahko spozna. Označena bo vaa večja meata, število prs-| bivaieev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod | Indi označen obseg površine, katero zavzemajo'poBtmesat | države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah !n natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlasi Pri vsč}s» sdjamn damo popus«.
Slovenic Publishing Company,
82 Coirtiandt Street	New York, N. Y
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽ1TE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako k« ^ggj*) Eft gm predloži skupno s devetdesetimi (90) ali vsi red f|f8) gg aimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki c» IS) j* tih HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali pri	|j|C
&.	THB AMERICAN TOBACCO CO.,
FMaelnm Dept 409 Broome St„ New York, S. f j/gSMW (Ta ponudba ajjasru 31. derembra 1915.)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost 22 pri 28 palcih Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i t d
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih dizar. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na t
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne posiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je Ie ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino,
100 E velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.