Mavhinje: načrt centra za alzheimerjeve bolnike Iraška kriminalna združba je imela svojo celico tudi v Gorici Primorski PETEK, 1. JULIJA 2011 št. 155 (20.170) leto LXVII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kaj v resnici hočemo od matice? SandorTence Včerajšnje enajsto vseslovensko srečanje v slovenskem parlamentu je potekalo po običajnih tirnicah. Ob 20.obletnici samostojne Slovenije bi človek pričakoval kvalitetni preskok pri izvedbi te pobude, ki je ostala takšna, kot je bila prva. Takšna in podobna srečanja so sicer dobrodošla in koristna kot družabni trenutki ter izmenjave mnenj in izkušenj, a to je tudi vse. Če prireditelji hočejo, da se ta pobuda ohrani, jo morajo nujno osvežiti in jo obogatiti z novimi vsebinami. V nasprotnem primeru bo postala ritual, ki se bo s časom izpel in to v škodo vseh. Odlika včerajšnjega srečanja je bila v tem, da na njem hvala bogu niso odmevala medstrankarska in še vedno tudi ideološka razhajanja, ki smo jim priča v Sloveniji. Slovenci izven meja matične domovine so resnično (in upravičeno) zaskrbljeni zaradi gospodarske, politične in tudi moralne krize, ki v teh težkih časih pretresa Slovenijo. Eno je upravičena zaskrbljenost, drugo pa so domači spori, ki naj ostanejo v mejah Slovenije, kot je naravno, da se spori na italijanski politični sceni ne prelivajo med Italijane v Istri. Ko se to dogaja, in se je v preteklosti že zgodilo, da so bile prizadete predvsem narodne manjšine. Dobro je, da Slovenija razmišlja o svojih odnosih s Slovenci v sosednjih državah, enako dobro pa bi bilo, da bi tudi te skupnosti kdaj pa kdaj odkrito spregovorile, kaj jim pomeni Slovenije, kaj od nje pričakujejo in kaj ji lahko nudijo. Slovenci v Italiji na tem področju še kar zamujamo. LJUBLJANA - Pobuda v slovenskem parlamentu Vseslovensko srečanje ob 20-letnici samostojnosti V razpravi sodelovali tudi Slovenci iz Italije SODOBNA TEHNOLOGIJA - Po večmesečnih prizadevanjih Primorski dnevnik od danes na tabličnem računalniku iPad TRST - Od danes dalje je mogoče elektronsko verzijo Primorskega dnevnika prebirati tudi na tabli-čnem računalniku iPad (foto Kroma). Po večmesečnih prizadevanjih našega dnevnika (še posebej vodje foto stavnice Marka Hussuja) in podjetja Sinedita, ki že vrsto let za Primorski dnevnik izdeluje software in ki je za ta namen za iPad izoblikoval tudi posebno aplikacijo, je družba Apple to aplikacijo odobrila in jo vključila v ve- liko Applovo spletno trgovino pod skupino »news«. Prebiranje dnevnika s pomočjo iPad-a bo nekaj časa brezplačno, PD pa bo na razpolago že od 7. ure zjutraj dalje. Na 2. strani ITALIJA - Z njim naj bi v treh letih prihranila 47 milijard evrov Vlada sprejela finančni manever Bersani: To je tempirana bomba RIM - Vlada je sinoči sprejela varčevalni paket, s katerim želi prihraniti 47 milijard evrov v prihodnjih treh letih ter pomiriti vlagatelje, ki se bojijo, da bi Italija lahko šla po sledeh Grčije. Vlada pod predsedstvom Silvia Berlusconija je tudi sprejela pooblastilni zakon za reformo davčnega sistema, ki naj bi jo izvedli v treh letih. Oboje bo moral potrditi parlament. Varčevalni ukrepi bodo posebno prizadeli krajevne uprave, zdravstvo in javne uslužbence, sicer pa naj bi glavnina izmed njih stopila v veljavo v letih 2013 in 2014, se pravi po izteku mandata sedanje vlade. Zaradi tega je paket naletel na ostre kritike krajevnih uprav, sindikatov in opozicijskih sil, ki bodo verjetno podedovale »tempirano bombo«, kot se je včeraj izrazil vodja DS Bersani. Na 11. strani MARINI GH LJUBLJANA - Včerajšnje enajsto vseslovensko srečanje je v slovenski parlament privabilo veliko število predstavnikov Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ter tistih, ki živijo v drugih državah. To je bila priložnost za izmenjavo mnenj in pogledov s predstavniki slovenske vlade in parlamenta. Prvo je zastopal resorni minister Boštjan Žekš, drugega pa podpredsednik France Cuk-jati in predsednik pristojne komisije Miro Petek. V razpravi so se oglasili tudi diskutanti iz vrst slovenske manjšine v Italiji. Srečanje je bilo namenjeno 20. obletnici samostojne Slovenije. Na 3. strani Dogovor o hitri železnici Trst - Divača Na 7. strani O spletkah glede Sesljanskega zaliva Na 5. strani Matura: komisija ploskala kandidatki Na 5. strani WWF nasprotuje projektu Kras 2014+ Na 14. strani V Gorici množična dobrodelna tombola Na 14. strani 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN i mm ■tii-_i_ Mavhinje odprto v soboto do 23.00 in v nedeljo od 17.00 do 22.00 Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču — Danes, 1. julija 2011 — 20.00 - Lutkarice iz Devina in okolice ŽIVLJENJEPISI IGRAČ 21.15 - Zmaga in Vitorio (Izven tekmovanja) SV. JOŽEF PO DOMAČE 2 Petek, 1. julija 2011 ALPE-JADRAN Z branjem Primorskega dnevnika na iPadu so se kot prve »spopadle« Kristina, Romina in Federica iz našega tajništva kroma takoj ves časopis in dobimo še nekaj dodatkov. Zdajšnja različica aplikacije omogoča branje časopisa tudi brez brezžične povezave. Dovolj je namreč prenesti dnevnik na iPad in ga bo mogoče brati, ko niste povezani na internet. Skratka, najprej shranimo Primorski dnevnik na iPad, nato ga bomo lahko brali povsod. Na voljo je tudi arhiv vseh objavljenih številk od leta 2009 dalje. Ne nazadnje je na iPadu mogoč dostop do vseh informacij, ki so objavljene na spletni strani www. primorski.eu, neposredno iz same aplikacije na osnovi protokola RSS. Ko na iPadu izberemo aplikacijo Primorski dnevnik, se takoj pokaže zadnja izdaja dnevnika, lahko pa tudi izbiramo med izvodi v arhivu. Ko pritisnemo na gumb »beri«, se prikaže prva stran Primorskega dnevnika, nato pa lahko listamo naprej. Če iPad držimo v vodoravni legi, vidimo dve strani, v nasprotnem primeru eno. V vodoravni legi je tudi mogoča neposredna izbira med vsemi stranmi, ki so vidljive v spodnjem delu iPada. Za branje posameznih člankov je dovolj, da pritisnemo nanje. Zakaj je iPad najlažji način za branje Primorskega dnevnika? Ker je tekst zelo berljiv in ga lahko tudi povečamo, je še povedal Hussu, poleg tega je listanje zelo hitro. Dimenzije naprave so tudi primerne, nova številka Primorskega dnevnika pa je na voljo že ob 7.30 . A.G. DEŽELA FJK - Promocija turizma Agencija TurismoFvg posodobila spletni portal SODOBNA TEHNOLOGIJA - S pomočjo posebne aplikacije v Applovi spletni trgovini Primorski dnevnik od danes na tabličnem računalniku iPad Projektu sledil Marko Hussu - Aplikacijo pripravilo podjetje Sinedita TRST - Kdor razpolaga s tabličnim : \ računalnikom iPad in je registriran na Applovi spletni trgovini, bo lahko od danes neposredno listal elektronsko verzijo Primorskega dnevnika. To bo lahko storil zahvaljujoč se večmesečnemu prizadevanju našega dnevnika in podjetja Sinedita, ki že vrsto let za Primorski dnevnik izdeluje software in ki je za ta namen za iPad izoblikoval posebno aplikacijo. Ta se je pridružila ogromnemu številu aktivnih aplikacij (skoraj 420 tisoč) v spletni trgovini. Primorski dnevnik je torej od danes v družbi velikih dnevnikov oziroma revij iz Italije, Slovenije in drugih držav. Za to je bilo potrebno precej truda in potrpljenja, da se je projekt uspešno zaključil. Kot nam je povedal vodja fotostavnice Marko Hussu, ki je sledil izvajanju projekta, je bilo potrebno pet mesecev, da je družba Apple odobrila aplikacijo, ki jo podjetje Sinedita izdelalo za Primorski dnevnik. Družba Apple namreč iz varnostnih razlogov opravlja temeljite preglede vseh aplikacij v skupini news (novice). Kako bodo torej naši bralci prišli do najljubših strani in zaželenih novic? Aplikacija bo nekaj časa brezplačna in jo bomo našli v spletni Applovi trgovini pod omenjeno skupino »news«. Dovolj bo, da pritisnemo na ustrezen gumb in že bomo prenesli aplikacijo Primorski dnevnik na iPad. Še pred tem bo na razpolago predogled z bogatimi informacijami o značilnostih dnevnika. Takot bo mogoče prebrati, da je to edini dnevnik slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ima veliko število bralcev v tržaški, goriški in videmski pokrajini in tudi v bližnji Republiki Sloveniji. S prenosom aplikacije na iPad bodo imeli bralci dostop do vseh vsebin, ki zadevajo mednarodno, italijansko, slovensko in obmejno stvarnost. »Listaj strani na iPadu enostavno in prijetno z enako grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in najdi članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko na naši spletni strani vedno seznanjen z zadnjimi novicami«, piše med drugim na iPadu. To je najlažji način za branje Primorskega dnevnika, je še povedal Hus-su, ki smo ga tudi vprašali, kakšna je razlika med branjem časopisa na spletni strani www.primorski.eu oziroma na iPadu. Spletna stran je bogata z vestmi »v živo« in vsakovrstnimi informacijami in vsebuje »tudi« vsakodnevni Primorski dnevnik. Na iPadu pa lahko beremo EVROPSKA UNIJA Hrvaška sklenila pogajanja z EU BRUSELJ - Hrvaška je včeraj končala pogajanja za vstop v EU, ki jih je začela oktobra 2005. Na zadnji pristopni konferenci v Bruslju je zaprla še zadnja štiri pogajalska poglavja - pravosodje in temeljne pravice, konkurenca, finančne in proračunske določbe in poglavje razno. Evropski komisar za širitev Štefan Fule je ob tem poudaril, da "ta zgodovinski trenutek" proslavljajo skupaj s hrvaškimi prijatelji. "V 20 letih neodvisnosti se je Hrvaška izredno spremenila. Naredila je izjemen napredek, da bi izpolnila kriterije za članstvo. To je bilo danes nagrajeno," je dodal. Politični dogovor o sklenitvi hrvaških pogajanj z unijo so minuli teden dosegli že voditelji članic EU, ki so pozvali k sklenitvi pogajanj do konca junija, potem ko je Evropska komisija ocenila, da je država na to pripravljena in kot ciljni datum vstopa predlagala 1. julij 2013. Novo spletno stran je predstavila nasmejana odbornica Federica Seganti FJK - Odgovor Molinara Gabrovcu Deželna uprava si bo prizadevala, da bo pouk na špetrski dvojezični šoli tudi v zasilnih prostorih nemoten TRST - Deželna uprava zagotavlja vso pozornost in podporo občinski upravi v naporih za čim manj moteno delovanje špetrske dvojezične šole v začasnih prostorih. To je včeraj zagotovil pristojni deželni odbornik Roberto Molinaro deželnemu svetniku SSk Igorju Gabrovcu, ki je o negotovosti ob zaključku šolskega leta in pred skorajšnjim začetkom novega spregovoril v avli deželne skupščine. Svetnik SSk je tudi obnovil celotno dogajanje v zvezi s špetrsko šolo od lanske izselitve iz starega sedeža do problemov pred začetkom novega šolskega leta. Odbornik Molinaro je obenem zagotovil, da si tudi občinska uprava aktivno prizadeva, da bo novo šolsko leto potekalo v prostorih, ki so seveda »začasni in neoptimalni«, vendar pa naj bi vsekakor omogočali reden pouk. Obenem je odbornik deželnemu svetniku Gabrovcu sporočil, da je bilo včeraj v Špetru sestanek med deželnim šolskim uradom, ravnateljstvom šole in občinsko upravo, ki je bil posvečen tem problemom. Gabrovec se je z odbornikom Molinarom pogovarjal tudi o mednarodnem posvetu o dvojezičnem šolstvu, ki ga deželna uprava prireja najverjetneje za soboto 15. oktobra. Govor je bil zato tudi o predlogih za odprtje dvojezičnih šol v Tipani in v Bardu, v Kanalski dolini pa celo trijezične šole. Pri tem je odbornik opozoril na potrebo po realističnem pogledu na vprašanje, ki mora upoštevati tudi razpoložljiva kadrovska in finančna sredstva. Z drugimi besedami je odbornik Molinaro jasno povedal, da bo brez zadostnega oz. dodatnega učnega in neučnega osebja zelo težko ohranjati šole, ki ne izpolnjujejo številčne parametre. Gabrovec je v zvezi s tem vztrajal, da je priznana prisotnost zaščitenih manjšin (poleg slovenske še furlanska in nemška) karta, na katero mora Dežela vztrajno zaigrati na vseh omizjih in torej tudi v odnosu do rimskih šolskih oblasti. EVRO 1,4453 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. junija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 30.6. 29.6. ameriški dolar 1,4453 1,4425 japonski jen 116,25 93416 116,93 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 40,4000 64,5620 9,3235 40,3780 64,7210 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti mt 7,4587 0,90255 7,4592 0,89980 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 9,1739 7,7875 9,2047 7,8055 1 1UI VCjKa IS.I Ul IG češka krona 24,345 1,2071 24,342 1,2036 jVILoIjKI llallh. estonska krona trtrint 15,6466 266 11 15,6466 267,05 1 1 laf\ -0,22 -1 62 KRKA I I IKA KOPER 60,00 12 60 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,60 +2,44 +0,34 TELEKOM SLOVENIJE 225,00 70,00 -0,88 -1,81 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,20 AERODROM LJUBLJANA 14,50 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn -6,45 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 16,80 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,70 6,79 -0,88 KOMPAS MTS NIKA 4,44 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS ! II IR! IANA 8,30 7,10 20,79 +0,01 +1,43 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 40,00 179 00 -0,02 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 112,50 14,50 +2,11 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 30. junija 2011 +1,62 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,07 96,4 1468 +1,99 +1,37 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,589 -0,81 +4,27 +1 75 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,52 1,629 +4,76 +0 11 EDISON ENEL ENI 0,87 4,50 1631 +1,40 FIAT FINMECCANICA 7,57 +1,18 +2,78 +1 89 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,345 14,55 +1,39 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,836 13 38 +2,80 +1 90 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,12 +1,19 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,24 6,985 +2,59 +1,67 +0 15 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,59 7,45 13 87 +2,19 +1 24 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,6 +1,02 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,08 6,87 +0,20 +1,70 TENARIS TERNA 0,959 15,75 +2,57 -0,38 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,206 0,06 +0,63 +0,00 +1 68 UNICREDIT 3,88 1,46 +2,74 SOD NAFTE (159 litrov) 94,90 $ -0,55 IZBRANI BORZNI INDEKSI 30. junija 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 742,29 -0,37 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.230,85 1.052,23 -0,42 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 1.997,88 ~7A~7 Oí* +0,56 -0,28 ücicA u,Liojijiau / -r / W, J / SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 7QC 71 _n Ti un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.594,10 -0,19 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.414,34 2.325,07 +1,25 +1,34 S&P 500, New York 1.320,63 +1,01 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.314,00 7.376,24 5.945,71 +1,36 +1,13 +1,53 CAC 40, Pariz 3.982,21 +1,48 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.755,00 1.225,4 2.848,53 +0,97 +0,75 +1,64 Nikkei, Tokio 9.816,09 +0,19 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.120,44 22.398,10 2.759,97 +1,32 +1,53 Sensex, Mubaj 18.845,87 +0,81 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 1. julija 2011 3 LJUBLJANA - Enajstič po vrsti v slovenskem parlamentu vseslovensko srečanje Srečanje izpadlo predvsem kot izmenjava mnenj in ne kot pogled v prihodnost v Vlado je zastopal minister Žekš, državni zbor pa podpredsednik Cukjati in predsednik pristojne komisije Petek LJUBLJANA - Včerajšnje enajsto vseslovensko srečanje je v slovenski parlament privabilo veliko število predstavnikov Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ter tistih, ki živijo v drugih državah. To je bila priložnost za izmenjavo mnenj in pogledov s predstavniki slovenske vlade in parlamenta. Prvo je zastopal resorni minister Boštjan Žekš, drugega pa podpredsednik France Cukjati in predsednik pristojne komisije Miro Petek. Žekš, ki se v manjšinski vladi Boruta Pahorja ukvarja tudi z evropskimi zadevami in po novem še s kulturo, je prepričan, da se težišče slovenstva na nek način iz Slovenijo seli v tujino, kar je sicer precej vprašljivo. Medtem ko znotraj slovenskih manjšin slabijo delitve iz preteklosti in se krepi ponos na slovenski jezik in kulturo, se v Sloveniji dogaja prav nasprotno: torej več zgodovinskih razhajanj in manj ponosa na slovenstvo. Po tej ne ravno optimistični oceni je minister poudaril, da mora Slovenija Slovence izven meja ocenjevati ne po tem, kako se kdo piše in komu pripada, temveč po tem, kaj kdo je in kaj dela. Poslanec Petek je dejal, da v drugih državah živi trenutno okoli pol milijona Slovencev, po njegovem je nesmiselno ločevati med Slovenci v zamejstvu in tistimi po svetu. In to zato, ker državne meje padajo in živimo v času globalizacije. Cukjati je izrazil upanje, da bodo Slovenci v zamejstvu in po svetu zastopani v slovenskem parlamentu, vsak z enim poslanskim mandatom. To je tudi želja slavista in nekdanjega vodje vladnega Urada za zamejce Janeza Dularja, ki je glede parlamentarne zastopanosti Slovencev iz drugih držav omenil izkušnje Hrvaške, Francije in Italije. Primer Italije se nam glede tega ne zdi ravno spodbuden in pozitiven, saj se v tej državi izkušnja s senatorji in poslanci iz tujine ni dobro obnesla, prej nasprotno. Dular je predstavil dobre in manj dobre izkušnje v odnosih med Slovenijo in manjšinami v sosednjih državah. V najbolj kritični situaciji so Slovenci v Porabju (Madžarska), saj Budimpešta po njegovem sistematično krši vse meddržavne dogovore s Slovenijo, ki je v odnosu s sosednjo državo preveč tiha in pasivna. V odnosu do Italije je Dular pohvalno ocenil novo cesto na območju Kolovrata, ki veliko pomeni tudi za Beneške Slovence. Dobro se mu zdi, da ima Slovenija mini- RAZSTAVA Enostranska, pristranska in površna LJUBLJANA - V preddverju slovenskega parlamenta so ob robu včerajšnjega vseslovenskega srečanja odprli dokumentarno razstavo z naslovom Slovenci po svetu ob osamosvojitvi Slovenije. Glede prikaza doprinosa Slovencev v Italiji k temu dogodku je razstava zelo enostranska, pristranska in površna, saj dokumentira prizadevanja le enega dela Slovencev za samostojno matično državo. Na razstavi tako lahko vidimo, kaj so o dogajanjih izpred 20 let poročali Mladika, Dom in Rast, ne pa Primorski dnevnik in druga občila Slovencev v Italiji. Razstava tudi ponuja obiskovalcu le takratne korake stranke Slovenske skupnosti; fotografijo shoda na tržaškem Velikem trgu ob izbruhu vojne za Slovenijo je posnela fotografska agencija Kroma, ki na razstavi tudi ni omenjena. Razstavo je postavilo izseljensko društvo Slovenija v svetu, ki ima seveda pravico, da dogodke javnosti predstavi po svoje. V slovenskem parlamentu, ki je dom vseh Slovencev - tudi tistih, ki živimo izven meja države - pa bi si človek pričakoval večjo objektivnost. S.T. stra za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki pa ga večkrat (očitno negativno) pogojujejo različni interesi drugih ministrstev. Dularju se zdi tudi prav, da Slovenija še naprej, kot doslej, priznava državljanstvo Slovencem v tujini na osnovi rodu prosilcev, pri tem pa bi morala biti bolj pazljiva do zlorab. Nekateri namreč zaprosijo in očitno tudi dobijo slovensko državljanstvo, ker hočejo imeti slovenski potni list za prosto gibanje v Evropski uniji, zanj pa v resnici nimajo pogojev. Na plenarnem zasedanju vseslovenskega srečanja sta, poleg omenjenih govorcev, nastopili še Marija Ahačič Pollak in Marijana Sukič. Prva, ki živi v Kanadi, je govorila o slovenskih izseljencih, njihovih težavah in pričakovanjih, Marijana Sukič pa je predstavila položaj Slovencev na Madžarskem, ki ni ravno zavidljiv. Za lep pevski uvod v srečanje je poskrbela skupina Bodeča neža z Vrha na Goriškem, ki je pod taktirko Mateje Čer-nic prispevala prireditvi mladostniški zagon. Sandor Tence Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš med svojim včerajšnjim posegom v državnem zboru bobo LJUBLJANA - Vseslovensko srečanje v parlamentu Različni poudarki iz vrst manjšine Posegi predsednikov SSO in SKGZ Draga Štoke ter Rudija Pavšiča in Sama Pahorja, Ivana Peterlina ter Vladimirja Vremca Rudi Pavšič LJUBLJANA - V razpravi, ki je sledila uvodnemu delu vseslovenskega srečanja, so sodelovali tudi Slovenci iz Italije. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je govoril o velikem pomenu samostojnosti Slovenije za našo manjšino, medtem ko je predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Rudi Pavšič kritično in samokritično obravnaval pojem obmejnosti, rekoč, da je padec meje doslej žal pomenil zamujeno priložnost tako za Slovenijo kot za Slovence v Italiji. Vladimir Vremec je Drago Štoka predstavil stvarnost in probleme agrarnih skupnosti ter njihova nerešena vprašanja s Slovenijo, Ivan Pe-terlin je govoril o željah in pričakovanjih Slovencev v Italiji v odnosu do Slovenije, Samo Pahor pa je razpravljal na temo »Pogum in fantazija, da o znanju sploh ne govorimo«, v kateri je izpostavil predvsem kritična gledanja društva Edinost na razmere pri nas in v Sloveniji. Štoka je prepričan, da smo se Slovenci v Italiji z rojstvom Slovenije pred dvajsetimi leti končno otresli do- Ivan Peterlin ločenega ideološkega pritiska, ki je trajal ves povojni čas, ter se tako rešili preživelih ideoloških spon, ki so nas negativno pogojevale. Po Pavši-čevem mnenju bi se morali Slovenija in slovenska manjšina enkrat za vselej dogovoriti o prioritetah v medsebojnih odnosih, na prvo mesto postavlja skrb za jezik in kulturo, precej zamujamo tudi pri skupnih gospodarskih strategijah. V bistvu se oboji obnašamo, kot da državna meja (v glavah in »na terenu«) še obstaja, je prepričan predsednik SKGZ. To seveda Samo Pahor ni dobro. Peterlin je izpostavil različna gledanja na slovenstvo. Za Slovence v Italiji je to dejansko zelo pomembna življenjska vrednota, Slovenec v Sloveniji pa doživlja slovenstvo kot neko danost, za katero se pač ni treba posebej boriti. Matični državi v vsakem primeru ne sme biti vseeno, kaj se z nami dogaja. Vremec pričakuje od Slovenije Udeležence srečanja je pozdravil tudi predsednik Komisije državnega zbora za Slovence po svetu in v zamejstvu Miro Petek bobo Vladimir Vremec večjo pozornost do agrarnih skupnosti (tudi do tistih v Italiji, ki imajo premoženja v Sloveniji), svoja gledanja pa bi radi predstavniki naših jusov ob posredovanju Ljubljane posredovali tudi evropskemu komisarju Janezu Potočniku. S.T. 4 Petek, 1. julija 2011 MAVHINJE 201 1 / 9. FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Od otroške naravnosti do glasbene filmske parodije OTROŠKA DRAMSKA SKUPINA »BREG« Drejček in marsovčki Dobra predstava s petjem, plesom in neprisiljeno sporočilno noto navdušila številne gledalce Otroško dramsko skupino »Breg« je v sredo, 29. junija, pod šotorom Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin pričakala prava množica občudovalcev. Pa ne samo zato, ker v predstavi Drejček, trije marsovčki in vesela druščina, ki jo je režiserka Boža Hrvatič priredila po romanu Vida Pečjaka, nastopa kar trideset malih igralcev, pevcev in plesalcev, od katerih ima vsak svoj krog domačih in prijateljev, temveč predvsem zato, ker je do marsikoga že prišel glas, da je igra res dobra, saj ima prijetno zgodbo, veliko zabavnih prizorov s številnimi zanimivo karakterizira-nimi liki, duhovite dialoge, ki jih sproščeni igralci izgovarjajo s samozavestno naravnostjo, vrh vsega pa še skupinske točke s petjem in plesom. Seveda je treba ob vsem tem upoštevati, da so nastopajoči vendarle otroci, kar nedvomno FESTIVAL - Zakulisje omili kritičnost občinstva, vendar je tudi res, da zlasti v govorjenih delih dogajanje na odru gledalca skoraj ves čas povsem prevzame, tako da starost nastopajočih povsem odmisli in se osredotoči na predstavo kot tako in ob njej uživa. Prijeten vtis, ki ga igra zapušča, dopolnjuje še neprisiljeno podana sporočilna nota za mir in proti vojnam. Sicer so predstave, kakršne z otroki postavlja Boža Hrvatič in ki z vključitvijo pevskih in plesnih točk z glasbeno spremljavo spominjajo na musical, sploh občinstvu in tudi nastopajočim zelo všeč, tako da se krog sodelavcev iz leta v leto veča: v začetku so otroci nastopali pod okriljem Društva Slovenec iz Boršta, letos sta se pridružili še društvi Franceta Prešerna in Valentina Vodnika. (bov) ZMTKB & NOMOS ENSEMBLE Kinocirkus Sloviti filmi skozi glasbo in pantomimično parodijo Kot pozna predstava Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin na mavhinjskem trgu je bila v sredo, 29. junija, na sporedu pantomima z glasbeno spremljavo, v kateri sta sicer oba elementa - mimika in glasba - imela enakovredno vlogo. Aljoša Saksida in Fabrizio Polojaz sta si namreč zamislila niz mimiranih parodij na filmske uspešnice vseh časov, ki jih je spremljala v živo izvedena glasba, seveda iz istega filma. Tako se je med nastopajočimi na odru in gledalci pod njimi ustvarila igra ugibanja (2001 - Odiseja v vesolju, Vojna zvezd, Indiana Jones, Sedem veličastnih, Robin Hood, Rocky...), ki po pravici ni bila vedno zmagovita, saj se glasbe nekaterih filmov, zlasti tistih bolj starih (Most na reki Kwai) in najnovejših (niz piratov s Ka-ribov), niso vsi prav natančno spominjali, prikazana parodija pa tudi ni bila vedno v pomoč. Zaradi tega je marsikdo med gledalci dobil vtis, da predstavi ni bilo posvečeno dovolj dela, da za nekatere prizore niso odigrali niti ene poskusne vaje, temveč da so jih prvič improvizirali prav v tistem trenutku, vrh vsega brez kakršnekoli priprave in ne da bi pomislili na posledice nekaterih posebnih efektov, kot je bila, denimo, dimna zavesa med parodijo Lawrencea Arabskega in posebnega agenta 007, ki je prepodila marsikoga iz prvih vrst. Vrh vsega so imeli gledalci z bolj občutljivim posluhom kakšno pripombo tudi na glasbeno izvedbo. (bov) Stari maček zamejske glasbene ustvarjalnosti »Do gledališča so me pripeljali egocentričnost, narcisizem in ekshibicionizem« - Aljoša Saksida je na mavhinjskem odru nastopil v predstavi Kinocirkus Vsak dan v spletni prilogi PD ■ razpored predstav ■ predstavitev skupin ■ poročila o predstavah ■ fotogalerija D - ■ zanimivosti ■ ankete iL Ko govorimo o glasbi, je Aljoša Saksida prav gotovo eden starih mačkov zamejske glasbene ustvarjalnosti. Poleg glasbe pa je v mladih letih vzljubil še gledališče in na mavhinjskem festivalu nastopil že večkrat. Letos se je v sredo predstavil s humorno in satirično igro Kinocirkus z dolgoletnim »gledališkim partnerjem« Fabriziom Poloja-zem. Aljoša igra najrazličnejše inštrumente, poje, recitira, ustvarja...kaj še? Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo? Z glasbo sem se začel ukvarjati že v rosnih letih, ker so me starši primorali, a tudi, ker mi je bilo všeč. Pri šestih letih sem začel igrati klavir, nato sem se učil violine in kitare. Lahko pa rečem, da sem se z glasbo ukvarjal od rojstva, ko sem začel prepevati oz. jokati. Pri katerih ansamblih igraš? Pri Treh prašičkih igram kitaro, pri Kraških ovčarjih saksofon in kitaro. Ta dva sta glavna ansambla. Potem igram še klavir in harmoniko pri drugih skupinah. Kaj te je pripeljalo do gledališča? Do gledališča so me nedvomno pripeljali moja egocentričnost, narcisizem in ekshibicionizem. Gledališče sem vzljubil v devetdesetih letih, ko sem bil star 20 let in sem začel nastopati s Fabriziom Polojazem pri Mali tržaški kabaretni bandi, ki šteje letos nekaj manj članov. Občasno sem nastopal še z drugimi skupinami, tudi s Pup-kin Kabarettom, a v manjših vlogah. Napisal si glasbo trem dramskim skupinam, ki nastopajo na letošnjem festivalu. Kako poteka zbiranje in pisanje glasbe? Levo, Aljoša Saksida. Desno »plavolasi« Aljoša in Fabrizio Polojaz med predstavo Kinocirkus kroma Po navadi najprej prisluhnem željam režiserjev, tokrat treh režiserk. Vprašam jih, če imajo osnutek melodije ali kako idejo. Potem nadaljujem sam. Pišem pa tudi otroške pesmi, kar me zelo veseli. Pišeš glasbo tudi za svoje igre? Za prejšnje predstave sem pisal pesmi sam, ker sem bil edini poklicni glasbenik v skupini. Za letošnjo pred- stavo smo zbrali samo znane glasbene motive. Koliko krat si že nastopil v Mav-hinjah? Mislim petkrat. Tvoje mnenje o festivalu? Moje mnenje je zelo pozitivno, ker združuje festival amaterske dramske skupine, ki bi drugače ne imele take pri- ložnosti nastopanja. Poleg tega pa ti nudi še pogled na celotno zamejsko gledališko stvarnost, ne samo tržaško, pa tudi gostovanja iz drugih držav. Ideja in organizacija sta zelo dobri. Škoda, ker se odvija le vsaki dve leti, vendar je organizacijsko zelo težko izvesti tako prireditev vsako leto. Andreja Farneti Ulica dei Montecchi 6 L rst^^H tel. 040 7786300 fax 040 772418 U VJ trst@primorski.eu 5 Petek, 1. julija 2011 KULTURA / APrimorski ~ dnevnik DRŽAVNI IZPIT - Ustni del mature na družboslovni smeri liceja Slomšek Ploskanje in čestitke za referat o vlogi ženske Predstavila ga je kandidatka Nastja Slavec - Ponekod že danes objava izidov Pri novinarskem pokrivanju višješolske mature vidiš in slišiš marsikaj zanimivega, verjetno pa se ne ravno pogosto zgodi, da maturitetna komisija zaploska kandidatki, kateri vsak član tudi stisne roko. Prav to se je včeraj dopoldne zgodilo na Humanističnem in druž-beno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška pri izpraševanju kandidatke družboslovne smeri Nastje Slavec. Nastja je na šolo prispela nekaj pred 9. uro, ko je bil najavljen njen nastop, a je morala nekoliko počakati, ker se je izpraševanje kandidata, ki je pred komisijo stopil neposredno pred njo, zavleklo. Kandidatka, ki se je na preizkušnjo državnega izpita podala z najvišjo oceno v vseh predmetih, je članom izpitne komisije postregla z referatom o vlogi in položaju ženske v patriarhalni družbi. Tako je orisala razvoj in značilnosti te družbe, v kateri je ženska spolno označena kot manjvredna in podrejena, vsak poskus njene uveljavitve pa je znamenje izgube ženskosti ter patološkosti, norosti, de-moničnosti ali razuzdanosti. Primera takega obravnavanja sta po njenih besedah lika aleksandrinske poznoantične filozofinje Hipatije, ki je kot žrtev fanatizma umrla nasilne smrti in francoske re-volucionarke Theroigne de Mericourt, ki so jo pod pretvezo, da je nora, zaprli v umobolnico, kjer je potem zares znorela. Kandidatka se je zaustavila tudi pri ar-hetipu divje ženske z življenjsko močjo, ustvarjalnostjo in intuicijo ter se vprašala, kakšen človek je ženska oz. katere lastnosti izhajajo iz njenega bistva: sama je Med nastopom Nastje Slavec pred maturitetno komisijo na liceju Slomšek kroma mnenja, da se morajo ženske vrniti v svojo psiho in iz nje doseči, kar so. V znamenju ženskega elementa je potekal tudi večji del preostalega dela ustnega izpita, npr. z obravnavanjem lika ženske amazonke v moderni družbi oz. z razmišljanjem o prevladujočem modelu ženske v Italiji. Pri filozofiji je bil govor o ženskem principu, pri slovenščini pa o prepadu med pisatelji in pisateljicami pri obravnavanju ženske problematike v slovenski književnosti. Pri zgodovini je prišlo v poštev obdobje konca prve svetovne vojne in nastopa totalitarizmov, pri italijanščini D'Annunzio in simbolizem, pri matematiki funkcije, pri zgodovini umetnosti pa slikarja Edward Munch in Frida Kahlo. S tem se je za Nastjo matura končala, glede prihodnosti pa kandidatka ni še izbrala: njene ljubezni so vsekakor matematika, antropologija in balet. Državni izpit se je nadaljeval tudi na drugih šolah, kjer bo prav kmalu znan uspeh letošnjih maturantov. Že danes popoldne je predvidena objava izidov na znanstveni in klasični smeri Liceja Franceta Prešerna, medtem ko bodo jutri objavili izide na liceju Slomšek, Tehniškem zavodu Žige Zoisa in Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana. Kako je šlo kandidatom jezikovne smeri liceja Prešeren, pa bo znano v ponedeljek. (iž) FLC-CGIL - Protest V šolah v FJK 659 dodatnih delovnih mest manj Za šolsko leto 2011/2012 je v šolah Furlanije-Julijske krajine predvidena ukinitev dodatnih 659 delovnih mest, 373 med učnim in 286 med neučnim osebjem (na Tržaškem 76 oz. 47), s čimer bi vsota črtanih mest od šolskega leta 2009/2010 presegla število dva tisoč, od katerih 827 članov neučne-ga in 1175 članov učnega osebja. Na to opozarja sindikat delavcev znanja Flc-Cgil, ki je včeraj popoldne priredil protestno manifestacijo pred sedežem Deželnega šolskega urada za FJK v Trstu, s katero je začel svoj boj proti dodatnemu krčenju delovnih mest v šolah, pri čemer poziva k skupnemu nastopu tudi druge sindikate, poseči pa namerava tudi pri deželni vladi, ki lahko oz. mora zahtevati od Rima večja sredstva za javno šolstvo, kot so to storili že v Venetu, Lombardiji, Pie-montu in Kalabriji. Sindikat se je za to odločil tudi spričo porasta vpisov in prošenj za celodnevni pouk v osnovni šoli, ki jih je bilo za šest odstotkov več kot lani. Kljub temu pri Flc-Cgil ugotavljajo, da šole ne bodo mogle zadostiti tej potrebi staršev, mnoge izmed njih pa bodo nasprotno morale skrčiti tedenski urnik od 30 na 27 ur. Obenem se postavlja tudi vprašanje soprisotnosti in pogodb za določen čas, ki jih ima 17,5 odstotka učiteljev oz. profesorjev in 22 odstotkov članov neučnega osebja. Njihov položaj se utegne še dodatno poslabšati zaradi krčenja obveznih seznamov osebja in posledičnega zmanjšanja vstopov v redno razmerje, opozarjajo pri Flc-Cgil. NABREŽINA - Srečanje z Robertom Giurastantejem Sedem arhiviranih kazenskih postopkov Kaj se skriva za obnovo Sesljanskega zaliva? Sedem vloženih kazenskih postopkov in prav vsi, brez izjeme, so bili arhivirani, brez vsakršne preiskave. Kaj se skriva za megalomanskim turističnim projektom za prenovo Sesljanskega zaliva? Po mnenju odbora Drugačen zaliv (LAltra baia) in združenja Greenaction Transnational tiči odgovor v mafijskih spletkah in gradbenih špekulacijah. To je na včerajšnjem srečanju v Grudnovi hiši v Nabreži-ni večkrat ponovil predsednik okoljevar-stvene organizacije Greenaction Transnational Roberto Giurastante. Priča smo neomejeni »cementifika-ciji« obale, nespoštovanju evropskih in državnih okoljskih normativ ter sramotnemu molku s strani političnih in administrativnih predstavnikov, je potožil Giu-rastante in obnovil zapleteno zgodbo sanjskega zaliva, »ki so ga oblasti prodale po smešno nizki ceni nepoznanim zasebnim podjetnikom.« Projekt za prenovo Sesljanskega zaliva se je rodil sredi sedemdesetih let in se na vrat na nos prekinil sredi devetdesetih, ko so vse družbe, ki so se ukvarjale z njim, druga za drugo napovedale stečaj. Deželna vlada FJK je naposled koncesijo za območje kamnoloma dala družbi ST Sistiana podjetnika Carla Do-dija in ji v letih 2000/2001 nerazumljivo odobrila še finančni prispevek v višini 14 milijonov evrov, kljub temu, da družba še ni bila lastnik tega ozemlja. Predstavniki okoljevarstvenih združenj so med drugim prijavili številne neskladnosti z regulacijskimi načrti turističnih območij, ki ne dovoljujejo stalnih bivališč, pa tudi nesoglasij z ocenami vpliva na okolje (v it. VIA). Giurastante je bil zelo kritičen do tržaškega sodišča, ki od leta 2003 do da- Roberto Giurastante je bil sinoči v Grudnovi hiši gost odbora Drugačen zaliv kroma nes ni storilo ničesar, da bi preverilo nejasno ozadje dogajanja v Sesljanskem zalivu. Kar je jasno pa so širši interesi za zakrivanje dogajanja, je povedal in dodal, da so dosje o Sesljanskem zalivu izročili državnemu tožilstvu proti mafiji (DIA) in tožilstvu iz Bologne, hkrati pa nepravilnosti prijavili tudi Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF). Pritožbo so vložili še na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (»okoljevarstve-niki smo bili diskriminirani«) in na Evropsko sodišče v Bruslju, da ugotovi prekrške italijanskega sodstva. »Seveda si ne delamo utvar. Dela so stekla in marsikdo si je že zagotovil stanovanje. Rešiti pa želimo, kar se rešiti da in morda le dosežemo povračilo za skupnost, ki se še vedno ne zaveda, kaj jo čaka in slepo verjame lažem.« (sas) Brezkončna pogajanja o skupini Lucchini Pogajanja o dolgovih in finančnem načrtu skupine Lucchini Severstal, lastnika škedenjske železarne, so vse bolj brezkončna dramatična. Rok pogajanj se je včeraj že drugič iztekel, med srečanjem v Rimu (sprva je bilo predvideno v Milanu) ni prišlo do dogovora o postopnem prestrukturiranju 770 milijonov dolgov skupine iz Brescie. Vladni podtajnik na ministrstvu za gospodarski razvoj Stefano Saglia je izjavil, da je »dogovor še mogoč, a ni več časa za taktiziranje. Rešitev bo treba najti do srede, 6. julija popoldne.« Saglia je ocenil, da »podjetje, ki bi lahko še imelo prihodnost, tvega, da ga pustimo umreti«. Ko do dogovora ne bi prišlo, bi bile alternativne rešitve travmatične tudi za banke in upnike, je pristavil podtaj-nik. Naši angeli jutri po televiziji Slovesnost I nostri angeli - Naši angeli, ki je preteklo soboto zaživela v tržaškem Verdijevem gledališču si bo mogoče ogledati tudi na televizijskem zaslonu, in sicer na prvi mreži vsedržavne televizije Rai 1, kjer jo bodo predvajali jutri ob 23.10. Prireditev, ki je bila letos posvečena preminulemu Fulviu Moli-nariju in na kateri so podelili mednarodne novinarske nagrade Luc-hetta Ota D'Angelo Hrovatin, sta vodila novinarja Maria Concetta Mattei in Gerardo Greco. Večer so glasbeno obogatili Roberto Vecc-hioni, Nicolo Fabi, madžarski pianist Balazs Havasi ter igralec Sebastiano Somma. Palestinci Darg Team jutri v Podlonjerju Na pobudo združenja Salaam otroci oljke in tržaškega Arci bodo jutri ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ulica Masaccio 24) nastopili rapperji iz Gaze Darg Team - Da Arabian revolutionary guys. Mladi zmagovalci prvega palestinskega hip hop&rap tekmovanja si prizadevajo, da bi prebivalci Gaze bili končno prosti, da bi le dočakali demokracijo in da bi se Hamas ter Fatah združili. Osem plesalcev in pevcev od 24. do 29. leta starosti, nastopa, piše tekste pesmi in glasbo. Za italijansko turnejo so pripravili poseben plesni program, ki so ga sami naštudirali, med koreografijami pa velja omeniti pesem Onadelkum, ki so jo predelali in poklonili italijanskemu mirovnemu aktivistu, sicer prijatelju in bratu Vit-toriu Arrigoniju. Vstop je prost. O netopirjih in komarjih v Briški jami S poletjem in toplimi večeri se vračajo nadležni komarji. Da bi se jih znebili, se v številnih mestih odločajo za netopirje. Slednji naj bi namreč vsak večer spravili kar 2 tisoč komarjev. Koristne leteče sesalce bo danes ob 18. uri predstavil nekdanji direktor mestnih znanstvenih muzejev zoolog Sergio Dolce v sprejemnem centru Briške jame v Briščikih. Razstava del Victorie Merki V umetnostni galeriji Rettori Tribbio (Stari trg 6) bodo jutri ob 18. uri slovesno odprli razstavo posvečeno Mariji Tepljakovi Ali Victorie Merki. Dela bodo na ogled do 15. julija od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30 (zaprto ob nedeljah in ponedeljkih). 6 Petek, 1. julija 2011 KULTURA / MAVHINJE - Preureditev nekdanje policijske kasarne Načrt dnevnega centra za alzheimerjeve bolnike V obnovljenem poslopju naj bi dobile svoj sedež vaške organizacije Tam, kjer je bila nekoč policijska kasarna, bo kmalu nastal center za ljudi, ki bolehajo za Alzheimerjevo boleznijo. Načrt so po več letih prizadevanj in tudi posvetovanja z domačini predstavili včeraj v Mavhinjah. Policijska kasarna z obsežnim vrtom je stala nekaj desetin metrov od vaškega trga. V petdesetih letih so se policisti posluževali konj, zaradi tega je bil na območju zgrajen hlev, ki pa so ga -ko so džipi zamenjali konje - preuredili v garažo. Kasarna je delovala do druge polovice sedemdesetih let, sta se včeraj spominjala predsednik domačega kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje Paolo Antonič in podpredsednik Jusa Mav-hinje Jožko Terčon, ki sta se udeležila predstavitve prenovitvenega načrta. Potem jo je policija opustila. Poslopje je bilo prepuščeno milosti in nemilosti časa, vrt je preraslo grmovje in robidovje. Kakih 4 tisoč kvadratnih metrov obsežno območje v središču vasi je ostalo neizkoriščeno. Podobno kot bližnja opuščena nekdanja kasarna finančne straže. Pred leti je postala devinsko-na-brežinska občina lastnik obeh nekdanjih policijsko-vojaških objektov. Zastavilo se je vprašanje, kaj storiti z njima, da ne bi docela propadla. Retova občinska uprava je za policijsko kasarno dobila rešitev: preureditev v center za alzheimerjeve bolnike. Predlog je bil po svoje revolucionaren. Dežela ne premore takega centra. Število alzheimerjevih bolnikov stalno narašča, njihova nega je zelo zahtevna, tako za družino kot za socialne strukture. V domovih za ostarele jih ne morejo sprejeti, ker so preveč moteči, je včeraj pojasnila vodja socialne službe devinsko-nabrežinske občine Romana Maiano. Dnevni center, kjer bi pod nadzorom usposobljenega osebja preživljali svoje dneve, bi lahko zadostil njihovim potrebam in potrebam družin. Občinska uprava je predlog predstavila vaščanom. Ti so imeli prvotno nekaj pomislekov, ko pa je postalo jasno, da bi tudi krajevne organizacije imele od preureditve nekaj koristi (beri: prostore za društva v prvem nadstropju preurejenega poslopja, kar je včeraj župan Giorgio Ret tudi potrdil), so privolile v obnovo. Občinska odbornica za finance Daniela Pallotta je »iztaknila« potrebna finančna sredstva, občinski tehniki so pripravili načrt, ki sta ga župan Ret in podžupan Massimo Romita predstavila včeraj javnosti. Poseg, ki ga bo kril deželni prispevek v višini milijona 965 evrov, predvideva popolno obnovo glavnega poslopja v dnevni center za alzheimer-jeve bolnike, ki bo lahko sprejel od 20 do 25 bolnikov (v center jih bodo dnevno pripeljali z manjšim avtobusom). Ti bodo imeli na razpolago pritličje (brez arhitektonskih ovir), v katerem bodo urejeni terapevtska soba, prezidij za osebje, jedilnica, obsežna opremljena soba za oddih gostov, sanitarije, moška in ženska slačilnica. Prenovljeno bo tudi prvo nadstropje, kamor naj bi se vselila domača društva. V nekdanjem hlevu bodo uredili prostore za vodstvo dnevnega centra. Obsežno območje ob centru bo preurejeno v vrt, ki je bil zarisan krožno, da bo lahko zadostil potrebam alzheimerjevim bolnikom. Ob cesti, pred glavnim poslopjem (iz smeri Preč-nik) bodo uredili parkirišče z dvanajstimi parkirnimi prostori za sorodnike gostov. Pločnik bo parkirišče povezal z vhodom na cestni strani poslopja. Župan Ret je pojasnil, da so pri oddaji del v zakup nekaj privarčevali. S temi sredstvi bodo uredili vaški trg, obnovili vodno pipo ob avtobusnem postajališču ter opravili še nekatere druge posege. Prenovitvena dela se bodo začela septembra, izvedlo pa jih bo podjetje Te-cno-geo/Tecnoterm. M.K. Desno tloris načrta za ureditev Centra Alzheimer v Mavhinjah; spodaj podžupan Massimo Romita (prvi levo) je predstavil načrt Paolu Antoniču (drugi levo) in Jožku Terčonu (prvi desno) kroma CENTER MAVHINJE SEJA Pokrajina: spomin na prof. Pina Pečenka Predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali se je na začetku sinočnje pokrajinske seje spomnil pred kratkim preminulega slovenskega profesorja Pina Pečenka, ki je bil v šestdesetih letih tudi pokrajinski svetnik, in pisatelja ter družbeno-političnega delavca Luciana Comide. Skupščina je počastila njun spomin z minuto tišine. Na seji so izvolili zastopnike tržaške pokrajine v pokrajinski volilni komisiji in v volilni podkomisiji. V volilno komisijo so bili kot efektivni člani izvoljeni nekdanja pokrajinska svetnica Zelenih Carla Meli in pokrajinska svetnica Italije vrednot Majda Canziani ter - za opozicijo -predstavnik Severne lige Fabio Urlini. Za suplente pa so bili izvoljeni pokrajinski svetnik Demokratske stranke Štefan Čok in svetnica Levice, ekologije in svobode Sabrina Morena za večino in svetnik Dipiazzove liste Stefano Martucci za opozicijo. V pokrajinsko volilno podkomisijo pa so bili kot efektivni člani izvoljeni pokrajinska svetnika Demokratske stranke Luca Salvati in Matteo Puppi, za opozicijo pa svetnica Ljudstva svobode Viviana Carboni. Kot su-plenti pa so bili v volilno komisijo izvoljeni svetnika Demokratske stranke sandy Klun in Eugenia Fenzi za levosredinsko večino in predstavnik Bandelli-jeve Un'altra Trieste, nekdanji tržaški občinski svetnik Andrea Pellarini. Izvolitev članov v pokrajinsko volilno komisijo in podkomisijo je bila na dnevnem redu že prejšnje pokrajinske seje, a so jo odložili zaradi nekaterih nerodnosti pri izbiri kandidatov, katerih funkcija je bila nezdružljiva s članstvom v volilnih komisijah. M.K. SV. JAKOB Delavec zastrupljen z monoksidom Opoldne se je v Trstu z ogljikovim monoksidom hudo zastrupil 26-letni delavec. Mirko Jankovič je bil na delu v manjši trgovini v Ulici Cor-ridoni št. 19-21, ko je se je počutil slabo in obležal. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za okvaro na motorju z notranjim zgorevanjem. Njegovi sodelavci so ga odnesli ven in ga spravili k zavesti, služba 118 pa ga je odpeljala v katinarsko bolnišnico. Potreboval je zdravljenje s hiperbarično komoro, ki pa na Katinari zaradi vzdrževanja ni bila uporabna. Delavca so s helikopterjem prepeljali v Mestre. V Ul. Cor-ridoni je zdravniško pomoč zahtevala tudi priletna invalidka, poslopje so prevetrili in pregledali tržaški gasilci. Lažne Lacoste majice Tržaški cariniki so v sodelovanju s finančno stražo zasegli večji tovor oblačil ponarejenih znamk. Gre za 3400 kosov blaga s ponarejeno znamko Lacoste in 14.400 kosov z lažno oznako »model Italy«. Lažne Lacoste majice veljajo 900.000 evrov. Tovor so odkrili z računalniškim sistemom analize tveganj za blago, ki ga uvozijo skozi tržaško pristanišče. Pošiljka je bila v imenu sirskega podjetja namenjena v Rusijo, do Trsta je prispela v turškem tovornjaku. HOTEL SAVOIA - Sprejem ob 20-letnici samostojne Hrvaške Državni praznik tem večji ob skorajšnjem vstopu v EU Posnetek s sprejema v hotelu Savoia Excelsior kroma Ob državnem prazniku in letošnji dvajseti obletnici samostojnosti Hrvaške republike je generalni konzulat Hrvaške v Trstu priredil sprejem v prostorih hotela Savoia Excelsior. Številne goste in predstavnike oblasti je pozdravila generalna konzulka Hrvaške v Trstu Nevenka Grdinic, srečanja pa se je udeležil tudi veleposlanik Hrvaške v Rimu Tomislav Vidoševic. Generalna konzulka je izrazila veliko zadovoljstvo nad dejstvom, da Hrvaška praznuje svojo dvajsetletnico z zaključkom procesa pridružitve Evropski uniji. »Sanjati smo začeli pred dvajsetimi leti, a morali smo skozi težko vojno in njene posledice, naša pot je bila posejana s številnimi zaprekami. A danes so naše sanje na poti uresničitve, postali bomo člani EU. To je velik trenutek za vse nas, smo ponosni in zadovoljni«, je povedala Grdiniceva. Generalna konzulka je še poudarila, da je Italija nudila pomembno pomoč pri osamosvajanju Hrvaške, za kar se je di-plomatka zahvalila. Zanjo je rast bilateralnega sodelovanja med Hrvaško in Italijo na gospodarskem in drugih področjih temeljnega pomena za mir, stabilnost in blagostanje ljudi na tem območju. Bistveno vlogo v teh odnosih pa odigravajo manjšine, je dodala Grdiniceva, ki je italijanski državi tudi iskreno čestitala ob 150-letnici. / VREME Petek, 1. julija 2011 7 1 HITRA ŽELEZNICA - Srečanje slovensko-italijanske medvladne komisije Dogovor o novi trasi odseka Trst - Divača Zgradili naj bi t. i. »zgornjo varianto« v vrednosti 1,3 milijarde evrov Medvladna slovensko-italijan-ska komisija je včeraj v Trstu odobrila študijo o izvedljivosti nove železniške povezave Trst - Divača. Vest je iz Rima sporočil italijanski minister za infrastrukture Altero Matteoli. »Gre za novo traso proge, ki ima manjši vpliv na okolje, kot ga je imela prejšnja. Potrditev študije bo omogočila, da se že v kratkem začne z načrtovanjem te infrastrukture, ki je za vse strateškega pomena,« je poudaril Matteoli. Odobrena varianta, gre za tako imenovani »zgornji koridor«, je vredna 1,3 milijarde evrov, kar je manj kot vse ostale hipoteze, o katerih je bilo govor doslej. Dvanajst kilometrov predvidene proge poteka po italijanskem ozemlju, približno devet pa po slovenskem. Vlaki bodo lahko vozili s hitrostjo do 250 km na uro. Priprava projekta predvideva zaključek predhodnega, končnega in izvršilnega načrta do kon- Altero Matteoli ca leta 2015, ko naj bi, če bo šlo vse po napovedih, odprli tudi prva gradbišča. Včerajšnji sklep je z zadovoljstvom pozdravil deželni odbornik za promet Riccardo Riccardi, ki je ob Riccardo Riccardi tem poudaril, da si bo Dežela Fur-lanija-Julijska krajina z vsemi močmi prizadevala, da se bodo dela na progi Trst - Divača končno začela. Kot pravi Riccardi gre za enega ključnih odsekov na evropskem pred- nostnem projektu št. 6, ki predvideva izgradnjo hitre železnice od Francije preko Italije in Slovenije ter Madžarske do madžarsko-ukrajin-ske meje. »Na ta način bo Furlani-ja-Julijska krajina ponovno dobila osrednjo vlogo v Evropi,« je še dodal Riccardi. Spregovoril je tudi o spremembi trase, ki je bila po prvotnem načrtu okoljsko zelo zahtevna in predolga, da bi zagotavljala hitro zvezo med Italijo in Slovenijo. Deželni odbornik je prepričan, da je nova trasa precej bolj ustrezna za deželni pristaniški sistem in privlačnejša za javne in zasebne investicije. Riccardi je tudi omenil tesno sodelovanje med institucijami v tržaški pokrajini in pristojnimi slovenskimi oblastmi, kar je omogočilo, da so bili izpolnjeni vsi roki, ki jih je v zvezi z zagotavljanjem evropskih sredstev postavila Evropska unija. LA STAMPA - Včeraj cela stran o tržaških in kraških specialitetah Tržaški veter diši po golažu Nasveti združenja Slow Food - Tudi o književnikih, kavarnah, osmicah in tipičnih gostilnah V Trstu diši veter po golažu. Tako se glasi naslov članka, ki ga je včeraj z velikim poudarkom objavil turinski dnevnik La Stampa. Reportaža o tržaških in kraških specialitetah sodi med kulinarične nasvete italijanskega združenja Slow Food, napisal jo je Roberto Duiz. Stran o književnem in gastronomskem bogastvu Trsta krasi velika slika tržaškega kanala s kipom Jamesa Joycea, pa tudi manjši zemljevid, ki označuje vasi Trebče, Prosek, Padriče, Zgonik, Ricmanje in Boljunec (pa tudi furlanski Prepotto, najbrž namesto Pra-prota). Pisec obravnava sprva eno večjih tržaških posebnosti - kavo, ki pri nas ni zgolj kava, saj je treba barmanu točno razložiti, kakšno varianto želimo, on pa bo s šifriranim izrazoslovjem naročil sodelavcu, kaj naj pripravi. Trst je seveda mesto kavarn, med katerimi je najslavnejša kavarna San Marco, ki je za Claudia Magrisa »kakor Noetova barka, saj je v njej prostor za vse«. V mestu, ki je prepojeno s književnostjo, so pred leti postavili kipe Itala Sve-va, Jamesa Joycea in Umberta Sabe, ki se mirno sprehajajo po Trstu. Irskega velikana ob kanalu marsikdo prijateljsko pozdravi s »ciao James« in ga potreplja po ramenu. Trda burja, ki piha s severovzhoda, je v Trst prinesla vonj po golažu, zelju, hrenu in kuhani svinjini, ta vonj pa je značilen za tržaške gostilne, kjer jedo gostje tudi pokonci. »Tu so si fast food izmislili že sto let pred glo-balizacijo,« izjavlja pisatelj Veit Heinichen, ki je z Ami Scabar pred kratkim podrobneje obravnaval to tematiko. »Različni vetrovi pa so pripomogli k temu, da so se v Trstu znašle vonjave z vseh koncev, skupaj z de-vetdeseterico narodov, ki so se pomešali v tem jadranskem Babilonu,« piše Duiz. Ob koncu dodaja, da gastronomskega detektiva vleče voh na Kras, v jame, kleti in osmi-ce, kjer ponujajo domače proizvode, dokler visi pred hišo fraska. Ali pa v Glinščico, kjer se ukvarjajo z oljkami že od starorimskih časov. La Stampa ponuja na isti strani še opis dveh tipičnih tržaških lokalov. Kruhke s česnom in mariniranimi sardoni je pisec pokusil v lokalu Antipastoteca v Ul. Fornace, pinco in potico pa v slaščičarni pri Pironi na Trgu stare mitnice. (af) Včerajšnja La Stampa z Jamesom Joyceom v ospredju; stran o tržaških specialitetah je pripravilo združenje Slow Food POGREŠANI Menicalija • v v • iščejo v okolici Doberdoba Roberta Menicalija - 58-letnega finančnega posrednika Roberta Menicalija, ki je izginil v nedeljo, 19. junija - so v prejšnjih dneh iskali v okolici Sežane in Nove Gorice, včeraj pa se je iskanje cel dan nadaljevalo na območju Doberdoba in Dola. Gasilci, prostovoljci civilne zaščite in tudi gorski reševalci so več ur iskali pogrešanca, njegovo truplo ali kak predmet, ki bi pomagal razvozlati skrivnost. Z izurjenimi psi so pozorno gledali predvsem ob robove cest, podali pa so se tudi v gozd. Domačini so jih med drugim opazili pri Palkišču. Iskanje se bo danes nadaljevalo. Goriški gasilci so od do-berdobske občinske uprave prejeli dovoljenje, da operativni štab iskalne akcije organizirajo na sedežu občine. Kaže, da je Menicalijev mobilni telefon pred dokončnim mrkom oddal svoj zadnji signal ravno v okolici Doberdoba, zato preiskovalci upoštevajo tudi možnost, da se je tam končala njegova pot. Preiskava, ki jo v sodelovanju s tržaškim mobilnim oddelkom policije vodi državni tožilec Giorgio Milillo, vodi vsekakor še vedno v različne smeri. Senčne plati še obstajajo, kmalu bi lahko hrvaški policiji marsikaj pojasnila brata Bega-novic, domnevna kupca pogre-šančevega mercedesa, ki naj bi se 19. junija dopoldne peljala z Menicalijem iz Trsta v Sežano. Njegov potni list je ostal v Trstu, vseeno pa ni izključeno, da je prostovoljno odpotoval neznano kam, morda s kakim ponarejenim osebnim dokumentom. Preiskovalci preverjajo, ali je prispel do Nove Gorice, medtem pa slovenske in hrvaške oblasti pregledujejo sezname potnikov, ki so pred slabima dvema tednoma odleteli z ljubljanskega in zagrebškega letališča. Če je pogrešani, ki se prejšnji teden ni udeležil zaslišanja v zvezi z neko milijonsko goljufijo (uradno pa ni preiskovan), potoval pod lažnim imenom, ga na seznamih najbrž ne bodo našli. (af) NOVA OPENSKA CESTA - Žival poginila, prednji del vozila uničen Divji prašič pod avto Če je ob cesti prometni znak, ki opozarja na nevarnost živali, ne prejmemo odškodnine Dvojica Tržačanov se je včeraj ob 9.40 z manjšim avtomobilom opel agila peljala z Opčin proti Trstu, ko je čez Novo opensko cesto stekel divji prašič. Zgodilo se je v bližini Ulice Commerciale. Avtomobilist se silnemu trčenju ni mogel izogniti, divji prašič je obležal na cesti in poginil. Osebi v avtomobilu se nista poškodovali, prednji del vozila pa je bil povsem uničen. Posegli so mestni redarji. Dogodek potrjuje, da je prego-sta prisotnost divjih prašičev v tržaškem predmestju za udeležence prometa nevarna. Dolgoletni predsednik tržaške sekcije ustanove za zaščito živali ENPA Gianfran-co Urso razlaga, da če je ob cesti prometni znak, ki opozarja na nevarnost divjih živali, lastniki vozila ne prejmejo odškodnine (razen če tovrstne škode ne predvideva zavarovalniška polica avtomobila). Drugače je za poravnavo škode večinoma pristojna pokrajinska uprava, na avtocestah pa avtocestno podjetje (sem ne sodi tržaški avtocestni priključek). Na sedežu ENPA pri Frnedu imajo trenutno 150 živali, med njimi tudi divjega prašiča, ki se je poškodoval v prometni nesreči Divji prašiči na Novi openski cesti in veliko uharico, ki so jo pred časom povozili na Ulici Pucino, v nesreči pa je izgubila oko. Trupla poginulih živali pa po prometnih nesrečah končajo v sežigalnici. Urso omenja, da so vrata parka ENPA v Ulici kroma Marchesetti (na ogled je veliko ptic, srn in drugih divjih živali) odprta za obiskovalce vsak dan od ponedeljka do sobote med 14. in 20. uro, ranjene živali pa sprejemajo od 8. do 20. ure. (af) PROMETNA POLICIJA - Podatki in načrti Uporabili bodo tudi »drogometer« Prometna policija beleži v Furlaniji-Julijski krajini zmanjšanje števila smrtnih prometnih nesreč, v primerjavi s prejšnjimi leti je tudi manj kaznovanih voznikov zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Spodbudni podatki se povsem skladajo z ugotovitvami tržaške občinske policije, o katerih smo poročali včeraj. Prometna policija pa obenem napoveduje poostritev nadzora nad vožnjo pod vplivom opojnih substanc, v Furlanijo-Julijsko krajino prihaja namreč poskusna naprava, ki ji v žargonu pravijo kar »drogometer«. Naprava, ki je že takoj na cesti precej natančna pri ugotavljanju količine zaužitih drog, bo policistom v pomoč, saj so se doslej lahko posluževali samo pregledov krvi v bolnišnici, običajno pa vozniki tovrsten preizkus odklonijo. Pri tržaški prometni policiji ocenjujejo, da je pozitivni trend tudi rezultat pogostejše prisotnosti policijskih patrulj na cestah in avtocestah, predvsem pa bolj odgovornega pristopa voznikov, ki se bolje zavedajo, kakšne so nevarnosti in hude posledice (vključno z denarnimi kaznimi in kazenskimi postopki) vožnje pod vplivom alkohola. Letos je prometna policija v naši deželi od januarja do junija obravnavala 18 smrtnih nesreč (umrlo je 20 ljudi) in odvzela vozniško dovoljenje 277 vinjenim voznikom. V prvi polovici lanskega leta je bilo mrtvih 31, kaznovanih vinjenih voznikov pa 402. V primerjavi z začetkom leta 2010 so letos zasačili nekaj več voznikov pod vplivom prepovedanih drog (je pa bilo, kot omenjeno, tudi precej več kontrol), kakor tudi voznikov brez pripetega varnostnega pasu ali z mobilnim telefonom v roki. Kljub večjemu številu prometnih kontrol pa se je število odvzetih vozniških dovoljenj zmanjšalo s 1447 na 1057. Nasploh pa je manj prometnih nesreč, tudi lažjih (lani 1350, letos 1219). Od tega konca tedna dalje bo prometna policija stalno navzoča pri cestninski postaji Moščenice, saj stopa poletna turistična sezona v najbolj vroče obdobje. 8 Petek, 1. julija 2011 KULTURA / KRUT - Uspeh petdnevnega potovanja skupaj z Adriaticom Nepozabni vtisi iz osrčja Alp Napoved, da bo petdnevno potovanje Kruta ob spoznavanju naravnih lepot še posebej privlačno, se je izdatno uresničila. Udeleženci so si bili edini, da so kljub pešačenju in dolgim razdaljam z navdušenjem doživljali gorski svet, ki jim je s svojo veličino in spokojnostjo na trenutke kar jemal dih. Potovanje se je začelo zgodaj zjutraj v nedeljo, 19. junija, z avtobusno vožnjo proti Mestram in Brescii in naprej preko doline Camonica do Tirana. Od tu so se izletniki odpeljali z znamenitim rdečim vlakcem »Bernina«, ki je bil leta 2008 vključen na seznam Unescove svetovne dediščine. Potnikom so se spotoma odpirali čudoviti razgledi, od temno-zelenih gozdov do go-ličav gorske pokrajine, ledenikov in večnega snega Berninske-ga gorovja, ki se s svojimi 4000 m dviga visoko nad ostalo hribovje. Na prelazu doseže vlak višinsko kvoto 2253 m nadmorske višine, nakar se spusti proti St. Moritzu na višino 1856 m. Ob prihodu v ta znan, eleganten turistični center v kantonu Gri-gioni je bil obvezen sprehod po jezerskem nabrežju ob uri, ki so gorski vrhovi zablesteli v večerni zarji. Naslednje jutro se je potovanje nadaljevalo z vožnjo preko prelaza Julierpass, s spustom v dolino in vodenim ogledom mesteca Chur, ki se ponaša s svojo 5000-letno zgodovino in velja za najstarejše švicarsko naselje. Pozno popoldne je skupina prispela v avstrijsko mesto Feldkirch s srednjeveškim izgledom in lepo ohranjenim gradom Schatten, v neposredni bližini Lichtensteina in Švice. V tednu so si izletniki ogledali najpomembnejše in najbolj obljudeno švicarsko mesto Zürich z obiskom glav- PROSEK - Jubilejni koncert ŽPZ Prosek-Kontovel Slavljenke ubrano zapele od svojih src do src vaščanov ¡U i Po zaključku jubilejnega koncerta »Iz naših src do vašega srca« ob 10-letnici delovanja ŽPZ Pro-sek-Kontovel je publika vidno zadovoljna zapuščala dvorano. Nadvse prijeten večer, ki ga ni oblikoval le slavljenec-zbor, temveč tudi domači MPZ Vasilij Mirk (v pozdrav so ženskim kolegicam poklonili nekaj pesmi) in SDD Jaka Štoka s prirejenimi prizori iz burke »Pušast«. Ljudje so se v nabito polni dvorani večkrat iz srca nasmejali ob komični povezavi Mažka (Dario Rupel) in soseda Vencota (Aleksij Štoka). Pevke pa so pod taktirko prof. Marka Štoke podale raznolik sklop dvanajstih pesmi: od Avsenikove 'Čakala bom', do re-zijanske 'Lipa ma Marica', Vodo-pivčeve priredbe 'Ne čakaj na maj' ali pa do stare kontovelske pesmi 'Uazi nas Marija' v zanimivi priredbi prav dirigenta M. Štoke. Nazadnje je srca prisotnih ogrela še himna vseh slovenskih pevcev 'Pevec' (Anton Foerster), ko sta se oba zbora priložnostno združila. Prisrčne čestitke s cvetjem raznih vaških in drugih organizacij pa so poudarjale pomembnost ženskega pevskega sestava v vasi. Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel se jim iz srca zahvaljuje, tako kot tudi vsem tistim, ki so pripomogli k uspehu tega sproščenega večera ob petju in dobri volji. (Irena Rustja) Zadruga Naš Kras vabi na odprtje foto-grafske razstave Marka Lupinca "TA LEPŠA!" o avtorju in delih bosta spregovorila RAFKO D0LHAR in EDI ŽERJAL glasbeni uvod skupina "Ano ur'co al'pej dvej" pesniški utrinek Aleksij Pregarc Ob priliki bodo prvič razstavljeni originalni deli noše Luigie Bizjak Brišček, dar Lucie Malalan Muzeju Kraška hiša. danes, 1. julija 2011 ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dežela FJK - Pokrajina Trst - Občina Repentabor Včeraj danes Izletniki krožka Krut se bodo čudovitega petdnevnega potovanja sredi alpskih lepot dolgo spominjali nih trgov in ulic vzdolž reke Limmat, palač in cerkva ter slikovitih Renskih slapov v Schaffhausnu. Izredno slikovita je bila tudi vožnja do nemškega mesta Konstanz, ki leži ob robu Bo-denskega jezera, ki velja za nemško morje in dejansko s svojo obsežnostjo daje tak izgled. Izletnike je še zlasti prevzel ogled otoka Mainau, ki je danes rezidenca švedskih grofov Bernadotte. Tu so si uredili čudovit park z redkim in eksotičnim rastlinjem. Obiskovalca še dodatno navdušijo bogati nasadi vrtnic, orhidej in Hiša metuljev. Zadnji dan se je začel z vožnjo skozi neskončno dolg tunel Arlberg in številnih krajših, preko prelaza Resia s postankom ob istoimenskem jezeru, iz katerega se dviga cerkveni zvonik, kot nema priča o stari vasi, potopljeni po zgraditvi umetnega jeza. Sledil je ogled gradu v okolici Merana, ki ga je dal zgraditi okrog leta 1880 grof Trauttmansdorff na starih srednjeveških razvalinah. V njem je za krajše obdobje letovala tudi cesarica Sis-si, sedaj pa je v sobanah postavljena izredno zanimiva razstava o krajevnem razvoju turizma, v kolikor je grad danes sedež turističnega muzeja - Touriseum. V lepo urejenih grajskih vrtovih je poleg tipične vegetacije Gornjega Poadižja zbrano rast-lintvo z vsega sveta. Speljane steze se vijejo med vodnimi in terasastimi vrtovi, ki so se obiskovalcu nudili v polnem razcvetu. Peti in zadnji dan potovanja se je tako sklenil z dolgo, pa vendar lepo vožnjo mimo neskončnih nasadov jablan in hrušk ter vinogradov in drugih poljščin, mimo Trenta, Verone in Me-ster do Trsta. Danes, PETEK, 1. julija 2011 BOGOSLAV Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 21.01 Jutri, SOBOTA, 2. julija 2011 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,5 stopinje C, zračni tlak 1011,8 mb ustaljen, vlaga 79-odstotna, veter 22 km na uro, zahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C. [I] Lekarne U Kino Na državnem konservatoriju J. Tomadini v Vidmu je iz klavirja uspešno diplomirala Jana Zupančič razred prof. Tamara Ražem Locatelli Obema čestita Glasbena matica Do sobote, 2. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 17.00, 19.15, 21.30 »Cars 2 - 3D«. ARISTON - 18.45 »13 assassini«. Poletna arena: 21.15 »Un perfetto genti-luomo«. CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Cars 2 - 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Cars 2D«; 17.00, 20.30 »Transformers 3 - 3D«; 15.45, 18.45, 20.20, 21.45 »Transformers 3«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »This is beat - Sfida di bal-lo«; 16.15, 18.10 »L'ultimo dei tem-plari«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I guardiani del destino«. FELLINI - 17.30 »The tree of Life - L'al-bero della vita«; 20.15, 22.00 »L'ultimo dei templari«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pun-to d'impatto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The Conspirator«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »I guardiani del destino«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 16.10, 18.50, 21.30 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 17.50, 20.00, 22.10 »Prekrokana noč 2«; 16.00, 21.15 »Transformerji 3 - 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.45, 19.05, 21.25, 23.45 »Prekrokana noč 2«; 15.20, 17.30 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 16.05, 18.15, 20.25, 22.35 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«; 16.00, 18.30 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 17.00, 19.30, 22.00 »Avtomobili2 - (sinh.)«; 19.40, 21.00, 22.40, 23.59 »Transfor-merji 3 - 3D«; 16.25, 18.50, 21.10, 23.35 »Nekaj sposojenega«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »This is beat - Sfida di ballo«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cars 2«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »Transformers 3 - 3D«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.45 »Transformers 3«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.40 »Cars 2«; 21.30 »13 assassini«; Dvorana 2: 17.20, 20.30 »Transformers 3 - 3D«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Cars 2 - 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Il ragazzo con la bicic-letta«; Dvorana 5: 18.00, 20.00 »L'ul-timo dei templari«; 22.10 »I guardia-ni del destino«. H Šolske vesti NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu zapade rok za potrditev vpisov v prve razrede za š.l. 2011/12 v soboto, 9. julija. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto od 16. julija do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. M Izleti IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, odhod 11. in povratek 15. avgusta. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža, Kal-waria Zabrzydowska, muzeja pivo-varstva Zywiec, Korbielow, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanja prestolnica, Wieliczka - rudnik soli, Olomouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41 634 750 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net. OPTIČNI CENTRI PONUDBA M STARO ZA NOVjl SPECIALIZIRANI ZA PROGRESIVNA OČALA POZANIMAJTE SE V NAŠIH TRGOVINAH www.spacciocchialivisiDn.lt primrrorJrt Leča cr 1.500.............................................................. Leči Cr 1.500 proM dvcjniin Ddipvnn......................... Leč.) cr 1,500 Vcr^-Ucips-ks zatemnjena....................i..... Leča cr tSOD kDrefciijlta zatemnjena | v krivi jen ihkvirl.. Leča cr 1 ,i00 ?rogrisiviiJ lHandariiuj..........-............. L*ča cr V.500 p ro^resivra \ za pijt ofcvi rje|................... Leča cr T..500 progrtiimaj liirie vidno polje)................ Leča cr V.GOO Itanjia) p roti d*ijnim „............ Liti cr t,560 focoifrrtiibilrid ....................................... tfnartpmjrnrinotrifr ilfr h. t« €33 i H „. t-HO£ 55 „OHti'3 „ frH&tSS „ tm t+s □ Nil " ALTADEFINIZIONE SONČNA OČALA PRIZNANIH ZNAMK S POPUSTOM DO 70% OKVIRJI PRIZNANIH ZNAMK S POPUSTOM DO 70% Prinesite nam vaša fabfjena očala za vid in boste dele:m dodatnih 10% PO P USTA ob na ku P,J n DV'h ota I za vid. 12K01 istre ponudbo sl^ro ¡3 novo in preizkusile očala s progresivnimi stekli visoke katorasti. SUPER PONUDBA! PLASTIČNE OFTALMIČNE LEČE! VSE VRSTE LEČ S 50% POPUSTOM! SPACCIO C CC HI ALI VI StQN J E PRVAVERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKI H TRGOVIN V ITALIJI Godogrte (TV) - Yiinadello (IT/) Meslre (VE) - PVirtog ruaro (VE) - Videm CodrtJipo (iJD) -ftvagnatco IUD] - Gorica Montecchio M_ (VI) SwJjsn fT$) rrevtoki (BG) - Capriolo (B5} - Monw (MB) Fontanafwdda (PN) ■ Jewlo (V£) Sesljan 27/1-TeL 040 299516 D&fau W pfOtilfflu, ODPRTO OP PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE GORICA Ulica Trieste 225/1 -Tel. 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE OOiOBOTE BREZPLAČNI RAČUNALNIŠKI PREGLED! t VSEM NA&H FGMJJUNH «SUHttflfiAJuUO dPLCUHAH CPTIft H ihU «XWI HESttOSTJ&ll PROfl^CNADtffiTJO &VET(^ALI hJUB&.JM RtjiTIV 2871261232220 10 Petek, 1. julija 2011 KULTURA / ŠPORTNI CENTER GAJA PADRICE w __w SAGRA in ŠPORT: nogomet, odbojka, orientiring Dobro založeni kioski \ PLES v MASKAH HK Obvest ila FC PRIMORJE IN ZSŠDI vabita vse deklice in dečke rojene od leta 2000 dalje na »nogometni kamp« do danes, 1. julija, na igrišču Ervatti pri Brišči-kih, od 8. do 17. ure. Prijave na tel. 340-8480808 (Sergij) in 329-6022707 (Robert). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: 6. in 13. julija: »Kreacije s plutovine«; danes, 1. in 8. julija: »Dragulji s paste«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 1. julija, ob 17. uri iz Padrič odhod avtobusa za nastop v Kopru (Markovec - ob 19. uri). ŠAGRO na B'lancu prireja Godbeno društvo Prosek danes, 1., v soboto, 2. in nedeljo, 3. julija. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni. O.M.K. - Openski mladinski krožek Skd Tabor prireja dvodnevni košarkarski turnir 3 proti 3, ki se bo odvijal 2. in 3. julija na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah s pričetkom ob 17. uri. Vpisnina potom Facebook-a ali na dan turnirja od 15.30 dalje. Toplo vabljeni! SKD VESNA, ŠD MLADINA IN ŠD VESNA prirejajo Vaški praznik v soboto, 2. in v nedeljo, 3. julija, na večnamenskem prostoru pod nogometnim igriščem v Križu. Mesne in ribje jedi ter glasba v živo. SKD VIGRED namerava organizirati za otroke vrtca osnovne in srednje šole, od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Šempolaju, delavnico: »V naravi se radi igramo, ter jo radi imamo! S petjem, plesom in še... mnogo drugim, se skupaj naučimo kako jo lahko čimbolj čisto ohranimo!« Mentorji: Nicole Starc, Jelka Bogatec in Aljoša Saksida. Prijave (do 2. julija) in informacije na tajnistvo@skdvi-gred.org. ali na tel. št. 380-3584580. V SOBOTO, 2. JULIJA, bomo imeli na Kontovelu, stavba št. 523 (kjer se ustavi avtobus, ko pride s Trsta), usposobljene animatorje iz Ljubljane. Naučili nas bodo veščine, ki so potrebne za vodstvo oratorija, poletnih centrov in delo v šoli. Pokazali bodo kako z igro motiviramo otroke in igre za zabavo. Vabimo dijake, študente, učno osebje, pa tudi starše. Tečaj bo začel ob 16. uri in bo trajal 3 ali 4 ure. Udeleženci bodo dobili potrdilo o udeležbi tečaja. Javite se (čimprej!) na tel. št. 347-9322123. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 8. do 12. leta »Poletje v glasbi« (petje, igranje, ples, glasbena pravljica...) od 4. do 8. julija, v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Informacije na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 3. tečaj: od 4. do 15. julija; 4. tečaj: od 18. do 29. julija. Vpis in in- fo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. KROŽEK VIRGIL ŠČEK in stranka Slovenske Skupnosti prirejata ob 20-le-tnici osamosvojitve Republike Slovenije srečanje z dr. Dimitrijem Ruplom in časnikarko Rosvito Pesek v ponedeljek, 4. julija, v veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi 14, z začetkom ob 20. uri. MLADINSKI KROŽEK DOLINA in župnija iz Doline prirejata tradicionalno praznovanje vaškega zavetnika sv. Ur-ha v ponedeljek, 4. julija, ob 19. uri s slovesno sv. mašo. Sledi koncert domačega Pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni! SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v ponedeljek, 4. in 11. julija, od 17.00 do 19.30 na sedežu, Ul. Ri-sorta 3. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi svoje člane na zadnje srečanje sezone, ki bo v sredo, 6. julija, ob 19. uri v kmečkem turizmu v Praprotu. AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma t. Sirk v Križu. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, poročilo nadzornega odbora in izvolitev novega odbora. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata tečaje »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: do 8. julija in od 11. do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure ter tečaj »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let od 11. julija do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. št.: 040-422696, fax: 0404529907, info@tpkcntsirena.it. KLAPA 36 iz dolinske občine organizira skupno praznovanje 75. letnice v soboto, 9. julija, v Prebenegu. Prosimo, da se telefonsko javite na št. 040228896 (Nerina), 040-228254 (Just). Zabava je zagotovljena, pridi v našo družbo, ne bo ti žal! TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE za začetnike, ki ga organizira Fotovideo Trst 80, bo potekal v Lonjerju v večernih urah do sobote, 9. julija. Predvidenih je 6 dvournih srečanj, praktična fotoekskurzija ter končna projekcija fotografij v sklopu trted-na. Info in vpisovanja na tel. št.: 3477937748 (Mirna) ali na fotovi-deo_trst80@virgilio.it. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove v prostorih NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagajničarke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. ORATORIJ 2011 V KRIŽU Župnija Sv. Križ pri Trstu in Slomškovo društvo s pomočjo mladih animatorjev organizirata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v Slomškovem domu, v tednu od ponedeljka, 11. do sobote, 16. julija. Informacije in vpisovanje pri župniku v Križu (tel. 040-220332 ali 333-6184178 v pop. urah). POLETNE URADNE URE - Od 11. julija do 31. avgusta bo Center za zaposlovanje, ki se nahaja na naslovu Scala dei Cappuccini 1, obratoval sa- mo v dopoldanskih urah (od ponedeljka do petka od 9.15 do 12.45) in bo ostal zaprt vse popoldneve. S ponedeljkom, 1. septembra, bo Center za zaposlovanje ponovno odprt v popoldanskih urah. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi v soboto, 16. julija, ob 18.00 na obisk vinske kleti v Krajni vasi pri Duto-vljah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). JADRALNI KLUB ČUPA organizira tri vrste jadralnih tečajev za odrasle ob vikendih meseca junija in julija. Namenjeni so začetnikom in tistim, ki bi radi spoznali osnovne tehnike obalne navigacije (vezi in sidranja). Več na spletu www.yccupa.org. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico tipa FIV 555 ali kajuto, rešilni jopič, zavarovanje in vpis v FIV. Za vpisovanja in informacije: tajništvo, pon-sre-pet, 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, e-mail in-fo@yccupa.org. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povra-tek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. ANGLEŠČINA ZA POPOTNIKE: poletni 15-urni tečaj za osvežitev angleščine pri Skladu Mitja Čuk od 1. do 12. avgusta. Vpisi in informacije do 20. julija, na tel. št. 040-212289, e-mail in-fo@skladmc.org NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo na občinskem pokopališču v Sesljanu kmalu pričel postopek za redni izkop desetletnih grobov na polju A. Kdor namerava poskrbeti za to, da ohrani oz. premesti drugam posmrtne ostanke, se lahko obrne na občinsko »Službo za Javna Dela, Tehnične Storitve na Ozemlju, Občinsko premoženje in Posest«, na občinskem sedežu v Nabrežini Kamnolomih 25 (040-2017310), vsak dan od 10.00 do 12.00, najkasneje do 28. oktobra 2011. Prireditve GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA vabi na zaključni poletni koncert danes, 1. julija, ob 21. uri v društveni gostilni na Opčinah pri Savotu. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 1. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje foto-grafske razstave Marka Lupinca »Ta lepša!«. O avtorju in delih bosta spregovorila Rafko Dolhar in Edi Zerjal. Ob priliki odprtja bo prvič razstavljen originalni del noše Luigie Bizjak in Briš-ček,dar Lucie Malalan Muzeju Kraška hiša. Glasbeni gostje večera bodo člani skupine »Ano ur'co al'pej dvej«, pesniški utrinek Aleksij Pre-garc. Prisrčno vabljeni! KD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi na celovečerni koncert projektnega »Mednarodnega zbora Utopi-ja&Realnost«, ki bo v soboto, 2. julija, ob 20.30 v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini. Pevci iz Slovenije in Norveške vam bodo pod vodstvom Urše Lah in Ragnerja Ras-smussena predstavili izsek iz svetovnega, norveškega in slovenskega sodobnega zborovskega repertoarja. Vljudno vabljeni. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 2. julija, ob 19.30 na Štrekljev večer v Kraško hišo v Repnu. S kulturnim programom se nam bodo predstavili člani slovenskih kulturnih društev »Triglav« iz Splita in »Lipa« iz Munchna. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča, da se bo 9. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin odvijal v Mavhinjah do nedelje, 3. julija. Vljudno vabljeni. ARTEDEN/11- Mednarodna likovna delavnica v Lonjerju: v ponedeljek, 4. julija, ob 9. uri pričetek ustvarjanja umetnikov v ateljejih in otroške likovne delavnice; v torek, 5. julija, ob 20. uri nastop plesne skupine Just for Grins-tmerican Contry Dance Trieste, sledi plesna delavnica za vse; v četrtek, 7. julija, ob 19.30 družabnost s priložnostnimi kioski in glasba s skupino tlter Ego; v soboto, 9. julija, ob 19.30 tt Vernissage - odprtje razstave ustvarjenih del na trtednu/11, predstavitev Jasna Merku, nastop skupine Nomos-Ensemble Wind Quartet. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo sezone »Trebče pod zvezdami« z muzikalom »Ljubim te - spremeni se!« (režija in priredba Gašper Tič, izvajajo Danijel Malalan, Marjan Bunič, Romana Krajnčan, Simona Vodopi-vec Franko), ki bo v petek, 8. julija, (9. julija v primeru slabega vremena) ob 21. uri na Športnem igrišču v Treb-čah. Predprodaja vstopnic v sredo, 6. julija, od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob 21.00 v četrtek, 7. julija, gledališka predstava Gledališča Koper tgencija za ločitve, v četrtek, 14. julija, koncert dalmatinske klape Mali grad iz Kamnika, v četrtek, 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re), v četrtek, 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v soboto, 9. julija, večer Pod zvezdami. Na sporedu Trebušna plesna skupina Jasmine in po-kušnja turških specialitet. Začetek ob 21. uri. Ker so mesta omejena, je nujna takojšnja rezervacija na tel. št.: 338-7845845 ali 040-415797. V slučaju slabega vremena, bo pobuda v dvorani. B Mali oglasi FIAT GRANDE PUNTO 1.4, modre barve, 45.000 prevoženih km, nujno iščem kupca. Tel. št. 333-6741266. FREZO S PRIKOLICO, primerno za vožnjo tudi po cesti, full-optional, prodam po pošteni ceni. Tel. št. 040281242. IZKUŠENA GOSPA nudi pomoč ostareli ali bolni osebi 24 ur na dan. Tel. št.: 329-6055490. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-51852892. IŠČEM DELO za varstvo in pomoč starejšim osebam, imam izkušnje z bolniki s cerebralno paralizo. Tel. št.: 040-8222194. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica enkrat tedensko. Klicati ob večernih urah na tel. 327-9969360. MLADIČA TOY PUDELJ KODER (samček) črne barve, mama rodovniška, prodam. Cena 300,00 evrov. Tel. št. 348-9754886. NA OPČINAH dajem v najem 80 kv.m. veliko stanovanje v 2. nadstropju: dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, terasa in garaža. Tel. št.: 040415785 (ob uri obedov). PEUGEOT 207 bencin 1.600, tri vrata, letnik junij 2006, 39.000 km, edini lastnik, vedno v garaži, nove gume, v odličnem stanju, prodam. Tel. št.: 348-2341176. PODARIMO tri simpatične mucke, tel. št.: 328-0606251. PRODAM hišo in zemljišče v Brkinih (trtviže) po ugodni ceni. Informacije na tel. št.: 346-9400305 (od 18. do 20. ure). PRODAM sončno stanovanje v Ul. Del tgro št. 3/3, 4. nadstropje z dvigalom, klet, 3 sobe. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-3623953. SCOOTER Malagutti, Firefox F15, letnik 2003, 5.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 3335366337. V CENTRU PROSEKA dajem v najem nove prostore v pritličju, 45 kv. m., primerne za vse namene, razen stanovanja. Tel. št. 348-4208079. V GABROVCU PRODAM HIŠO z vrtom, cena po dogovoru. Tel. št. 3484459266. V SEŽANI v komaj zgrajeni hiši prodamo novo moderno opremljeno stanovanje z mansardo (58 - 24 kv. m.), velika terasa, garaža in klet. Tel. št. 348-2341176 ali 349-2427799. Z DOLGOLETNO IZKUŠNJO poučevanja na višjih šolah pomagam pri učenju italijanščine in angleščine. Tel. št.: 335-6018684. IH Osmice ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tudi letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št. 040-229199. DAVORIN BANDI je odprl osmico v Prebenegu. Vabljeni! Tel. št.: 040231865. NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. NA KONTOVELU je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. št. 040-225305. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. št. 040-200634 V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št. 040-229211. Prispevki V spomin na teto Ivanko Andolšek daruje Ada z družino 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob preminuli Ivanki Andoljšek daruje Pavla Volčič 30,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. Ob 3. obletnici smrti nepozabne mame in none Kristine se jo spominjajo Majda in Andrea ter darujejo 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Silvo Merkuža daruje družina Pizziga 20,00 evrov za ŠD Sokol. V spomin na Janka Guština Stršin've-ga daruje Marica Dolenc 20,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repenta-bru. Namesto cvetja na grob Stefanije Zi-berna Danev darujeta Suzana in Marta 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Valerijo Gombač daruje Anica Daneu 50,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah in 50,00 evrov za koncertno dejavnost SKD Tabor. V spomin na drago sestro Valerijo daruje Laura Gombač 25,00 evrov za MoPZ Tabor. Loterija 30. junija 2011 Bari 77 30 73 71 62 Cagliari 33 69 62 34 30 Firence 72 71 33 67 42 Genova 81 2 82 86 90 Milan 4 65 59 47 87 Neapelj 3 38 25 66 59 Palermo 18 35 44 74 28 Rim 61 54 65 83 41 Turin 67 7 43 33 88 Benetke 80 31 34 87 65 Nazionale 50 45 47 37 61 St. 78 7 20 35 37 57 70 jolly 42 Nagradni sklad 2.601.902,13 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 36.741.629,03 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 12 dobitnikov s 5 točkami 32.523,78 € 1.220 dobitnikov s 4 točkami 319,90 € 49.050 dobitnikov s 3 točkami 15,91 € Superstar 31 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 6 dobitnikov s 4 točkami 31.990,00 € 213 dobitnikov s 3 točkami 1.591,00 € 3.108 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.185 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 43.026 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € jP^_ITALIJA_Petek, 1. julija 2011 \ 1 ITALIJA - Včeraj po več kot štiriurni seji vlade Varčevalni paket odobren, vendar z nekaterimi presenečenji Tri leta za davčno reformo - Dvig upokojitvene starosti za ženske po letu 2020 ODZIVI Razočaranje dežel in občin zaradi krčenj RIM - Sveženj varčevalnih ukrepov, ki jih je včeraj odobrila vlada, bo ponovno močno prizadel sistem krajevnih uprav, občine, pokrajine, dežele. Po prvem, nujno še pavšalnem izračunu, naj bi manever prizadel krajevne uprave za več kot 9 milijard evrov, zlasti po letu 2013 ko bodo stopili v veljavo najstrožji varčevalni ukrepi. Krčenje izdatkov se bo neposredno preneslo na občane s podražitvami ali krčenji javnih storitev, kar je že včeraj izzvalo prve protestne izjave. Predsednik konference dežel Vasco Errani je pred vladno sejo imel sestanek s predsednikom vlade Silviom Berlusconijem. Po srečanju je dejal, da je zelo zaskrbljen zaradi napovedane vsebine varčevalnega manevra. »Odločitve so bile deželam vsiljene z vrha, čeprav bi se bili morali po zakonu o federalizmu dogovoriti prej o ukrepih,« je poudaril. Errani ocenjuje, da v manveru ni potrebnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Zaskrbljen je zaradi uvajanja ticketov v zdravstvu, ki bo po njegovi oceni prizadelo uporabnike in ne bo pomagalo javnemu zdravstvu, prav tako pa dežele nasprotujejo tudi krčenju drugih javnih storitev, začenši z avtobusnimi prevozi, za katere naj bi od države prejemale precej manj prispevkov. Kritičen je tudi odziv zveze občin Anci. »Če bodo potrjene napovedi o načrtovanih ukrepih, bo to za občine pomenilo končno postajo davčnega federalizma,« so komentirali v vodstvu Anci. Predstavniki občin so zakrbljeni zaradi napovedanega dodatnega krčenja sklada za izravnavanje, ki je bil že okrnjen z lanskim manevrom in namigujejo na možnost prizi-va na ustavno sodišče, ker naj bi varčevalni manever povsem iz-votlil pristojnosti občin. NEAPELJ - Neapeljsko protimafij-sko tožilstvo je vpisalo na seznam preiskovanih oseb šefa neapeljskih kriminalistov Vittoria Pisanija, in sicer pod obtožbo, da je nudil pomoč pripadnikom kamore, proti katerim teče preiskava. Novica je globoko odjeknila v Neaplju in v širših policijskih krogih, saj Pisani od nekdaj uživa sloves učinkovitega policista. Preiskava zadeva pripadnike klana kamoristične družine Lo Russo, ki so umazan denar, plod oderuštva in drugih nezakonitih dejavnosti, investirali v gostinski sektor v Neaplju in okolici. Tako so v okviru preiskave zasegli 17 znanih lokalov, kot sta restavraciji Pizza Margherita in Re di Napoli. Pisani je obtožen, da je pripadnikom klana Lo Russo in še zlasti Marcu Ioriju predhodno posredoval informacije o preiskavi, tako da so lahko pravočasno umaknili večje vsote denarja ter uničili dokazno gradivo. Da Pisani sodeluje s kamoro, je preiskovalcem razkril skesanec Salvatore Lo Russo, nekdanji voditelj klana Lo Russo. Ta je povedal, da je šef neapeljskih kri- RIM - Vlada je včeraj po štiriur-nem zasedanju odobrila sveženj varčevalnih ukrepov, ki naj bi do leta 2014 omogočil izravnavo v državnem proračunu z zmanjšanjem proračunskega primanjkljaja z lanskih 4,6 odstotka na 0,2 odstotka BDP. V sprejetih ukrepih je kar nekaj presenečenj. Napovedanega poviška davka na dodatno vrednost za en odstotek menda ne bo in tudi dvig upokojitvene starosti za ženske v zasebnih podjetjih je tako pomaknjen v prihodnost (začel se bo postopoma izvajati po letu 2020 in do leta 2032), da bo kratkoročno brez učinka. Tu je Severna liga očitno vsilila vladi svoje pogoje. Manever sta na novinarski konferenci orisala premier Berlusconi in finančni minister Tremonti. Prvi je skušal omiliti obseg in pomen razhajanj v vladi in dejal, da je izravnava proračuna skupni cilj vseh. Pri tem je pozval opozicijo k odgovornosti in zanikal tolmačenje, po katerem naj bi manever z najizdatnejšim krčenjem šele po letu minalistov že dalj časa vzdrževal redne stike s pripadniki njegovega klana. Neapeljski protimafijski tožilec Giovando-menico Lepore je na včerajšnji tiskovni konferenci dodal, da je Pisani že dalj časa vedel za to pranje umazanega denarja, a da ni nikoli sprožil preiskave in niti obvestil nadrejenih. Poveljnik policije Antonio Manga-nelli je izrazil upanje, da se bo Pisani znal braniti pred obtožbami, sicer pa je napovedal, da ga bo v skladu z zahtevo sodnih oblasti službeno takoj premestil v Rim. 2013 bil namenjen le temu, da se obdrži na oblasti ta vlada. Tremonti je k temu pojasnil, da so ukrepi za letos in naslednje leto milejši in znašajo le 1,5 oz. 5,5 milijarde evrov, to pa zato, ker naj bi Italija že zadostila zahtevam Evrope, cilj pričujočega manevra pa je omogočiti odpravo primanjkljaja do leta 2014. Zato bodo varčevalni ukrepi znašali v letih 2013 in 2014 po 20 milijard evrov letno. Po njegovi oceni je manever uravnovešena zmes krčenja stroškov in novih prilivov, s tem pa zasleduje tako proračunsko ravnotežje kot tudi ekonomski razvoj. Davčno reformo, ki naj bi obsegala odpravo davka Irpef in uvedbo treh dohodninskih davčnih stopenj (20, 30 in 40%), bodo predvidoma uresničili šele čez tri leta. »Gre za kompleksno zadevo,« je povedal Berlusconi, »zato bo bolje, da o njej podrobneje spregovorimo jutri«. Po včerajšnjih vesteh naj bi se vsekakor dogovorili za enotno, 20-odstot-no stopnjo obdavčevanja vseh finančnih MEDIJI - Kako nas info Santoro, Ani in tajna »stri RIM - Včeraj je kot strela z jasnega prišla vest, da Michele Santoro ne bo podpisal pogodbe s televizijo La7, potem ko ga je Rai odslovila kljub triumfu oddaje »An-nozero« tako po številu gledalcev kot zbrane reklame. Vse je kazalo, da bo Santoro pristal na La7 in ekonomska plat dogovora je bila že sklenjena. Zataknilo pa se je glede avtonomije voditelja. Upravitelj družbe Telecom Italia Media Giovanni Stella je povedal, da je »s Santorom prišlo do neuskladljivih nesoglasij glede odnosov med avtorjem in založnikom«. Leoluca Orlando (IdV) je komentiral, da očitno še deluje »bolgarski edikt« in da ranjeni berlus-conizem še vedno pogojuje svet informiranja tudi preko dvopola Rai-Mediaset. Druga včerajšnja vest je odhod Lucie Annunziata z Raia. Razlog je v sporu z direktorjem 3. mreže Ruffinijem, tako da prihodnjo sezono na državni televiziji ne bo njenih intervjujev v oddaji »In mezz'ora«. Kako deluje dvopol Rai-Mediaset, pa prihaja nazorno do izraza v aferi o strukturi Delta. Nekdanja Berlusconijeva kon-zulentka Deborah Bergamini je leta 2002 rent z izjemo državnih obveznic. Govor je tudi o 0,15% obdavčenju vsake finančne transakcije, četudi v trenutku, ko poročamo, še ni uradne potrditve. Prav tako še ni uradno potrjena 0,35-odstotna obdavčitev medbančnih trading operacij. Med ukrepi je potrjen dodatni davek na večja vozila, ki pa bo samo za luksuzne avtomobile in ne za vsa terenska vozila, kot je bilo prvotno napovedano. Podrobnejših podatkov o tem, katera vozila bodo obravnavali kot luksuzna in kolikšen bo ta davek, še ni. Med napovedanimi ukrepi naj bi izpadlo tudi 30-odstotno zmanjšanje ugodnosti za nameščanje fotovoltaičnih naprav. Zaostrili bodo kontrolo nad javnimi uslužbenci in jim že ob prvem dnevu odsotnosti zaradi bolezni lahko odredili zdravniški pregled. Stroške za politiko bodo zmanjšali z omejevanjem uporabe modrih avtomobilov in državniških poletov, ministri se bodo odpovedali dodatni plači in ohranili le parlamentarsko, za 10% ira televizija • * Delta« Lucia Annunziata ansa prišla v vodstvo Raia, kjer je njena glavna skrb - kot izhaja iz telefonskih prisluškovanj - bila utišati nadležne vesti in posredovati Mediasetu koristne informacije. Višek so dosegli aprila 2005, ko je umiral papež Wojtila in so Mediaset informirali o tem, kako Rai krije dogodek. Prav takrat je na deželnih volitvah zmagala leva sredina (izid je bil 11:2) in je »struktura Delta« zamolčala in potvarjala podatke o volilnih izidih. V afero so vpletena znana imena kot so Francesco Pionati, Clemente Mimun, Fabrizio Del Noce, Bruno Vespa in drugi do oblastnikov pohlevni novinarji. pa naj bi se zmanjšalo financiranje političnih strank. Nadalje bodo oklestili Inštitut za zunanjo trgovino, ki bo ohranil le dva od sedanjih 14 sedežev in bo po novem štel 200 uslužbencev manj kot doslej. Predvidene so fiskalne olajšave za mlade podjetnike pod 35. letom v obliki 5-odstotnega fiskalnega forfeja za dobo 5 let. To je po oceni vlade žrtev za državne finance, ki pa naj bi spodbujala nove podjetniške pobude in torej gospodarsko rast. Razprava o varčevalnih ukrepih se bo predvidoma v poslanski zbornici začela med 25. in 30. julijem, vlada pa naj bi se poslužila zaupnice. »Odprti smo vsakemu doprinosu, če bo potrebno pa bomo zahtevali zaupnico,« je potrdil Berlusconi. Prvi odziv iz vrst opozicije je bil skrajno negativen. »Gre za manever, ki bo zadal smrtni udarec sociali, za leti 2013 in 2014 pa pušča odprto luknjo, ki je kot tempirana bomba«, je dejal tanik DS Pierluigi Bersani. Fiat grozi z izstopom iz Confindustrie TURIN - Fiatov pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne ni zadovoljen s sporazumom o sindikalnem predstavništvu in o zavezujočosti delovnih pogodb, ki ga je v torek sklenila Con-findustria s sindikalnimi zvezami Cisl, Uil in - prvič po dveh letih - Cgil. V pismu, ki ga je naslovil na predsednico Emmo Marcegaglio je Marchionne zapisal, da bosta družbi Fiat in Fiat Industrial s 1. januarjem 2012 zapustili Confindustrio, če v torek sklenjeni sporazum ne bo nadgrajen tako, da bodo sprejeti Fiatovi inovativni pristopi v organizaciji dela in v sindikalnih odnosih. Svoje kritike do sporazuma je medtem včeraj potrdil tudi voditelj sindikata kovinarjev Fiom Maurizio Landini, ki zahteva, naj se o njem izrečejo delavci na referendumu. Drug predstavnik sindikata Giorgio Cremaschi pa je zahteval celo odstop generalne sekretarke Cgil Susanne Camusso. Stopnja inflacije je junija poskočila na 2,7% RIM - Letna stopnja inflacije je junija dosegla 2,7%, medtem ko je bila maja za 0,1% nižja. Tako je sporočil statistični zavod Istat, ki je pristavil, da je to najvišja letna stopnja inflacije po novembru 2008. K dvigu cen so po podatkih Istata odločilno prispevale podražitve goriva, prevozov in surovin. Letna stopnja inflacije v Italiji je junija sovpadala s povprečno letno stopnjo inflacije v 17 državah z evrom. Ekonomisti pričakujejo, da bo Evropska centralna banka zaradi tega kmalu zvišala obrestne mere. Ze aprila je ECB ključno obrestno mero zvišala na 1,25%. Restivo v Veliki Britaniji obsojen na dosmrtno ječo LONDON - 39-letni italijanski državljan Danilo Restivo je bil včeraj obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora šivilje Haether Barnett 12. novembra 2002 v Bournemouthtu v Dorse-tu v Veliki Britaniji. »Vi ne boste več zapustili zapora,« je Restivu ob branju razsodbe brez dlak na jeziku dejal sodnik Michael Bowes. Kot znano, je Restivo v Italiji osumljen, da je leta 1993 v rodni Potenzi ubil tedaj 16-letno Eliso Claps. Njene posmrtne ostanke so leta 2010 našli na podstrešju neke cerkve. Med obema umoroma je veliko podobnosti, na katere je včeraj opozoril tudi britanski sodnik Bowes. NEAPELJ - Vlada dovolila Kampaniji odvoz odpadkov v druge dežele Odlok Ligi navkljub Predsednik konference dežel Errani kritičen - Berlusconi: To je največ, kar smo lahko dosegli RIM - Vlada je včeraj odobrila odlok, ki dovoljuje deželi Kam-paniji, da se neposredno dogovarja z drugimi deželami o prenosu in uničevanju neapeljskih odpadkov. Kot je bilo pričakovati, je prišlo v vladnih vrstah do razkola, sicer dogovorjenega, kot poročajo interni vladni viri. Severna liga je namreč glasovala proti odloku in s tem potrdila stališče, ki ga je iznesel Umberto Bossi: »Severne dežele niso več pripravljene sprejemati odpadke iz Kam-panije. Problem smo enkrat že rešili, a če so odpadki še na cestah, se očitno Neapeljčani niso ničesar naučili«. To stališče ni preprečilo odobritve odloka, kar pomeni, da je Liga samo dala v zapisnik svoje nasprotovanje. Res pa je, da je s svojim stališčem tudi pogojevala rešitev, saj bo sedaj dežela Kam-panija lahko sklepala dvostranske dogovore le s tistimi deželami, ki bodo pripravljene sprejeti njene odpadke. »To je bilo največ, kar smo lahko dosegli v tem trenutku,« je moral priznati Berlusconi, ki je tudi napovedal, da se bo spet osebno zavzel za rešitev problema in da je predvideno odprtje novih objektov za uničevanje odpadkov. Predsednik konference dežel Vasco Errani ima pomisleke o sprejeti rešitvi. »Prepričan sem, da bi se morale vse inštitucije od vlade do dežel odgovorno zavzeti za rešitev in sprejeti plan, pri katerem naj vsakdo prispeva svoj delež in ki naj v jasno določenem času zagotovi rešitev problema«. V Neaplju pa se kriza z odpadki nadaljuje. Gora odpadkov je včeraj prekrila tudi zgodovinsko ploščo Scipiju Afriškemu, neki družini v Giulianu pa odpadki celo onemogočajo vstop v hišo. Župan De Magistris se je tako postavil Olivieru Toscaniju ansa NEAPELJ - Preiskava proti pranju denarja Šef kriminalistov naj bi sodeloval s kamoro 12 Petek, 1. julija 2011 KULTURA / ČEDAD - Letošnji festival bo trajal dva tedna Jubilejni 20. Mittelfest prinaša nekaj novosti . Spet »Mittel-incontri« - Enajst gledaliških predstav - Raznovrstna glasbena ponudba v ozadju NOVA KNJIGA Detektivka z Golim otokom Dolgo pričakovano priznanje, s katerim bo mesto Čedad odslej vključeno v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCA bo kot nalašč kronalo letošnjo, jubilejno dvajseto izvedbo Mittelfesta. Srečen splet okoliščin je bil poudarjen na začetku tiskovne konference v bivšem uršulin-skem samostanu v Čedadu, kjer so dokončni program festivala predstavili trije umetniški vodje. Za uvodno, institucionalno besedo je poskrbel predsednik Antonio Devetag, ki je poudaril glavne novosti, med katerimi je najbolj vidna podaljšanje programa na dva tedna, da bi festivalski dogodki lahko učinkoviteje vplivali na turistični odziv obiskovalcev. Po lanskem premoru bodo spet zaživela srečanja Mittel-incontri; letošnji pogovori bodo zaobjeli geopolitična, zgodovinska in ekonomska vprašanja zadnjega dvajsetletja s prodornimi mnenji Edwarda Luttwaka, Lucia Caracciola in Pina Scaccie. Po obnovi bo ponovno na voljo dragocena lokacija gledališča Ristori, kjer se bo odvijalo enajst predstav. S festivalom bo povezan tudi projekt za vrednotenje teritorija Terra dei patriarchi, ki predvideva koncert Angela Branduar-dija v Ogleju in jazz koncert Glauca Veniera v opatiji v Rožacu. Zanimiv dodatek bo koncert Elise kot izredna pobuda v avgustu. Nova je tudi povezava s prestižnim festivalom v Spole-tu, ki bo omogočila širšo mrežo gostovanj produkcij Mittelfesta in s katerim je nastala otvoritvena predstava v režiji Luce Ronconija Skromnost argentinskega avtorja Spregelburda, ki jo bo treba »bolj začutiti kot razumeti«, kot je pojasnil umetniški vodja gledališkega programa Furio Bordon, ki je letos interpretiral tematsko smernico identitete z vsebinskimi sklopi, ki obravnavajo predvsem situacije, ki ogrožajo primarno vrednoto kulture in torej moralne identitete. O vojni bodo govorile predstava Biljane Srblja-novic Družinske igre v režiji Paola Ma-gellija, premiera Norenove Vojna režiserke Marinelle Anaclerio in Goli otok Renata Sartija, ki pa bo predstavljena v nedokončani, koncertni izvedbi. Globalizacija bo snov slovaške predstave Mrtve duše in Wildove Salome v režiji Damirja Zlatarja Freya. Stranske poti gledališkega programa bodo še teme dela, ženske problematike (med temi bo monolog Willa Ena v izvedbi nove zvezdnice italijanskega filma Isabelle Ragonese) in nemogoče identitete, ki jo bo predstavljala zgodba o kitajski restavraciji Zlati zmaj Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Skupaj bo gledališki program obsegal 15 predstav, od katerih 7 iz tujih držav. Mednarodni bo seveda tudi plesni program, ki ga je umetniški vodja Na posnetku od leve umetniški vodja plesnega programa Walter Mramor, umetniški vodja gledališkega programa Furio Bordon, čedajski župan Stefano Balloch, predsednik festivala Antonio Devetaq in deželni odbornik za kulturo Elio De Anna nm Walter Mramor povečal in pripeljal izrazito v ospredje od samega začetka svojega mandata. 200 obrazov bo zaznamovalo letošnji program z velikimi, pisanimi dogodki in intimnimi komornimi predstavami. Med večjimi dogodki bo gostovanje akademskega ruskega ansambla Igor Mojsejev, ki je živeča enciklopedija svetovnih ljudskih plesov, a tudi predstava Plesne akademije iz Pekinga, ki je nastala s podporo kitajskega Ministrstva za zunanje zadeve. Pomanjkanje identitete bo snov zanimive slovensko-latvijske produkcije Betontanc v režiji Matjaža Po-grajca Show your face!. Socialno vprašanje priseljevanja pa bo prišlo do izraza v projektu sicilskega koreografa Roberta Zappalaja. Za konec bo na sporedu debi plesalca Paola Santillija v vlogi koreografa za festivalsko produkcijo na romantično temo Smrt in deklica, pri kateri bo sodeloval deželni orkester Mitteleuropa. V imenu odsotnega Claudia Mansuttija je glasbeni del predstavil Emilio Vallorani, ki je osvetlil vsebinske aspekte državne, lokalne in mednarodne identitete, ki bodo obarvali glasbeni program. Začetek bo poverjen koncertu s skladbami italijanskih avtorjev, v katerem bo blestela furlanska, mednarodno priznana solo pevka Luciana D'Intino. Srednjeevropska identiteta pa se bo navezala na obletnici Mahlerja in Liszta ter na glasbo Arnolda Schönberga na kon-certih-predavanjih, v katerih bodo nastopili med drugimi muzikolog Quirino Principe, igralca Lella Costa in Marco Paolini. Na področju ljudskega izraza bo izstopal koncert legende armenske glasbe Djivana Ga-sparyana. Med zanimivostmi bo pred- stava o manj znani zgodbi jazz glasbenika Eddyja Rosnerja, ki je pretrpel izkušnjo dveh koncentracijskih taborišč. Glasbeni del festivala se bo priložnostno selil v Gorico za izvirni projekt koncerta Emirja Kusturice & No smoking orchestra. Letošnjega festivala žal ne bo dopolnil komplemen- tarni lutkovni festival v Nadiških dolinah. Na tiskovni konferenci sta svoj pozdrav prinesla tudi čedajski župan Stefano Balloch in deželni odbornik Elio De Anna, ki je pozval lokalne turistične operaterje k investiranju v kulturne pobude kot je Mittelfest. Rossana Paliaga Pri založbi Ibiskos editrice Risolo je izšla tretja knjiga tržaškega pisatelja in policista Andree Ribezzija, ki je v svojih prvih dveh de-tektivkah na podlagi lastnih poklicnih izkušenj opisal preiskovalno delo in razburkano zasebno življenje svojega knjižnega junaka, inšpektorja Ravere. Krajši italijanski roman Ci-liegie in autunno, ki ga je avtor pred leti v resnici spisal kot prvega, je nekoliko drugačen, saj se s preiskovanjem tokratnega zločina ukvarja mladenič, Marco Stibel, ki je odraščal v Trstu 60. in 70. let. Do zločina, okrog katerega se razvija zgodba, pride v 70. letih, malo pred Titovo smrtjo, pisatelj pa svoje delo brez zgodovinskih pretenzij uokvirja v dogodke in stanje duha tistih let na obeh straneh meje. Osrednja skrivnost, ki radovednega Stibela pritegne kot magnet, je življenjska zgodba ubitega upokojenca, nekdanjega delavca tržiških ladjedelnic, ki se je po partizanski izkušnji s somišljeniki izselil v Jugoslavijo. Po začetnem revolucionarnem navdušenju je kmalu nastopilo razočaranje nad hudimi gospodarskimi težavami v novi domovini, izključitev Jugoslavije iz Kominforma in posledična represija nad stalinisti pa sta dokončno pometla s poslednjimi sanjami italijanskih (in seveda jugoslovanskih) delavcev, opredeljenih za Sovjetsko zvezo. Nekateri Tržičani so se vrnili, drugi so bili preganjani, nekatere je čakala najhujša nočna mora - Goli otok. Skrivnostni odmevi tedanjih dogodkov se v knjigi po desetletjih pojavijo ob preiskovanju zločina, radovednost pa vodi tržaškega mladeniča na Trbiž, v Istro, na Cres in Hvar. (af) Ritual White Lies Indie-rock, new wave Fiction Records, 2011 Nadaljuje se glasbeni trend zadnjih dveh let, v katerem prihaja do izraza neke vrste nostalgija po glasbi iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Še najbolj se to pozna na angleškem otoku, za primer naj omenimo bende Glasvegas, Editors in The Vaccines. No torej, White Lies je mlada zasedba, ki se ukvarja s tem tipom glasbe, iz določe-ga zornega kota pa se njena glasba približuje tudi ameriškemu indie-rocku (beri The Killers, Glasvegas). Danes bomo postavili pod drobnogled njen zadnji glasbeni izdelek Ritual. Ritual je že druga plošča mladega angleškega tria, doma iz Londona. Prvi album To Lose My Life ... je bend izdal pred dvema letoma in z njim takoj doživel viden uspeh. Pevec, kitarist in pianist Harry McVaigh, basist in avtor besedil Charles Cave ter bobnar Jack Lawrence - Brown, so po izdaji prve plošče veliko koncertirali in to ne le na angleških tleh. Nastopili so tudi kot predskupina na mednarodnih turnejah zasedb, kot so Coldplay, Kings of Leon, Muse in Glasvegas. S pomočjo bolj znanih bendov so se tako predstavili širši javnosti. Po dveh letih je januarja letos prišla na dan druga plošča Ritual, ki jo sestavlja deset komadov. Prva na vrsti je uvodna Is Love, takoj za njo pa prisluhnemo tipičnemu indie-rock komadu Strangers, v katerem pride do izraza tudi primeren glas pevca McVaigha. Bigger Than Us je prvi single plošče, ki je sicer izšel že novembra lani, v njem pa zaznamo tudi sintetizatorje zvoke. Elektronske efekte dobimo tudi bolj naprej, kot na primer v komadih Streetlights in v electro-pop pesmi The Power And The Glory. Na vrsti je še eden boljših komadov plošče Holy Ghost, industrial pesem Turn The Bells, prijetna Bad Love in še zadnja, umirjena Come Down. Ritual je v glavnem dobra plošča, ki potrjuje glasbene sposobnosti novega angleškega benda. Rajko Dolhar Primorski na iPadu dnevnik □ Available on the App Store Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih na dnevniku. Listaj strani na iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in najdi članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu. ipad@primorski.eu Aplikacija bo nekaj časa brezplačna. (pjenpg) 6o|ob6 pisfuiSAe = sS3flS * (°I33JBI/\I) ?BS!U3l Plsl!3 = SOIH • wa>|S3j eu oissuu = AONUX • muzinpum a !isoupo|d |oqLU|s = |NOf • nuej| a fcj>| = (vno») H3IAIV9 • pzow pisiuau = H31SV - »33HVA01S a3Nani »Nil 3U3XSV N01NV vmtm VN1VH9I vnosu 33IN101S3ad 3*$a9 331VAIfl3Ud iwivAi;aiN aVdOdS VSIdOSV) '3flA3a 'isirNKiia INA01SVN HIHVJOd IHd isoNAvrsa VNamwod 3NfOA 90S IUSMO laws VN0VN3N wvaav jzroi I11VA vaivasi vasimnui AU3NN03 NV3S X3U3a vxivagrwv N313SVZ wnz'WSX HVfl^OlZIA mir VNijnao ilHVSA IW3U vjaanj V93A0SfllSIUXl V93AUd 01S3W V3SIH9I rvNnzvso; mim VMSN1IJ \mSIU3H» 3103 9NIK 33A3d IH5IU3H» vi3;3a v>SNvrnvii (1SNU3) J0Z01IJ 'W3N JVSIN31 Disiij-a«N oswixsani 'v)iavis «sani nasi srimvisiad VZlONOd 1INWVH lOVlNOdS rV009Zll3A3 IX'WII9 iiS3dHiaai HINiaOdS woo VJOISIJ H3mv90d 'nnn'mo NV93 oavioia niNAOHna MSAoanr svigzva AONVHIIS (NV1V) 331Va9l°WV laosA 33$lfNDO aiudao V10H9 viinwm VQ3A 31N01S1 3WIOXSN3Z OKSNVniVlI vniviignv ¥3100393 1IH 3HNVaiS viooa 'nsiiaoA iNjunod otivnois -3dOad3N laod? INlIHOa MSNOdVr ijimsvz ZVHZI iMsnauoN XINA3NOIOA1 '»INA3N0 ixsaowiad 3ZVW mavjnws VXSN3A01S XAvr 'nxoriad SV19 iruozoiid INJI1SV10HS AOAlSig / fasri9) 0NJ3N 'oaann '0AINZ39nn 3XIN0NaVH 130 «ion-" 'flNVaiA rva» onri 1IAV1S3S pdiDjdiysujimwjBuiD) v>INVZm>l VNA0MI1S REŠITVE. Slikovna križanka (našodbojkar), vodoravno: Maass, Anita, R. R., A.V., Irena, Neron, K. I., V. A., Mania, Lapajne, Verdone, Eja, Inter, reket, Ati, Istra, UNESCO, vol, Izak, Attems, ti, Ort, Ace, Ravne, m, R.I., istovetnost, J.T., Maltežan; na sliki: Loris Mania. Slikovna križanka (ameriški filmski igralec), vodoravno: Bamer, obara, Krnov, Suess, Jack, Noriega, tein, Nat, El Cid, Se, meh, rabin, amorevole, Elena S. C., ens, gat, stok, alva, Tina, Rios, Ladd, ski, snaga, karate, L. A., amaterka, lider, avt, Anak, pat; na sliki: Jack Nicholson. Kraji na Primorskem, liki, vodoravno: 1. krak, krota, ribič, IZOLA, Katar; 2. Puyol, Idaho, ri, ca, anker, Nesta; 3. KOPER, Arona, lipa, Moira, Antej; 4. Obama, nadir, kare, Jemen, krona. N 3 d ■ 1 IAI N V ■ H 1 d va - 3Nian -losou - ?iaia - la va - "lOAnd - iidod - Noiao - no - isdho - vwvao - vissn - aiavN vuiow - vavoi - vdii - s» - vioa* - VNoa» - vzia» - »la» - wu» aviv* - aav» - vi/\nv» - avjv» - »r - N3i/\rar - ohvoi - 3avN3 - vd a3»va - viiiv - VNoav - vwoav - vNsav - raiNV - a3»NV - rv - owvav •uuaysjoujud du adldjy dubuii DudpdADu dz t/aj a os Dp Lud} s '3>m a isidA apasaq afupods IAI3>ISUOIAimd VN irva>i V 1 0 Z 1 ■ ejiad e>{!uq3i e^sAozzef=1V3S • piiieiuaieiu a joj>|3a ¡ujoub = j_yo • Je>l!ls p|su3A0|s = VSH3 WO * f|3iesjd pisiusu = SSVV1AI * jbj|!|S uj JBdi>| !>|SU3AO|S = BNrVdVl • ifisny a e>|aj = vf3 • (snapeuiv isujg) ¿SLI op £fZL pop>|S i^suefiqnfi = SW3JJ.V - X33UVA01S rsadVN 0)1 vi NI 3I10W3S 0IAI1 naa0AM3NNi IIN00N01A us3r HV13Z30 HIDSdOaiA NVAvavNais (rrioaiN) avans IXSN3A01S JlJNidfl? N010 Alll ooav33ia VQ3UVN VD]XSAm01S 130iaOAO9 BH (31ll0ddAH) dozoiidaj ivai; VN23«dA naasvz nvNZ'wsa insnaA vma srNVAiavz aoisoad naasvz avNZ'W3a aiNOOA N01NV JI10DNI N01NV I11V93N3H nog Ud V3IN133VN VX1VN0I3VN -uinwwv vnowasw niNS3d;vN 10dS V3IN03S03ad «INlOdS MSNVdS A0IINSV190S zsaaiNam vri3d VXINH31 HSAOZZVf UVdOl I3ISIN31 33{oan 'vioais joasixsNvn ■ann'aasN «IN3A1S -avoodsog »OlOlOd MSNvaovr H3ZVU3 nasoizsa (3N01) aVdlK'AOlS 3AVzaa 3)15010 3«SdOaA3 331VAia3ad a3J0V10N3A IXI1VW31VWA U0DI3A IN10N3 HUAinsaoD X0SIA IWN3S3NVZ 'jvrNis '23N}3a09 (AlVNIAOH masa oannnuvz NZ'ZINV9aO (IVI) VlS3)'10d avjAvi disor 1S0HVN3 'is0n;iin30i iNiioa ia;i;3NA 3H3SVN oasavz3i3; N0'"'zvr H3NIVZ IN93S0 NISNiaVSNI AOwvHvaav aiNA3N0 IOA1 DINA3N0 msaowiad ssos NIN38SV1S «SN3A01S 33NH31 IN13W090N IN1S3H A0NV1IN (0iaV3) 331VH9I IXSW1IJ MSNvmvii aiNA3N0 lasaowiad IU3S nraow W3XSaiA xoio ao9ii3Noa avs33 nswia avjAvi VFNI1311V VAoaoa vrNvaa3N avHioa oajva v3iznaavA -3noivaiav91 (WIH5V0D mivsid IXSW3N oavi 1IAV1S3S !dOIBAi§9|!A 0>|B1 'Jo6| * " :oiBi|ABJd!Jd UBJJS Moqpopu) vyiNVzmx VNAOXIIS ^ M 300 VREME Petek, 1. julija 2011 14 1 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - V okviru preiskave Valon aretirali 24 oseb Iraška kriminalna združba je imela tudi goriško celico Tihotapili so kurdske nezakonite priseljence iz Iraka v države Severne Evrope Sile javnega reda so včeraj v Gorici, Milanu, Salernu, Vareseju in Bocnu aretirale 24 članov kriminalne združbe, ki je tihotapila nezakonite priseljence iz iraškega Kurdistana v države Severne Evrope. Zaporne naloge ter osebne in hišne preiskave, ki jih je koordiniral operativni center Interpola, je izdalo tržaško sodišče na prošnjo protimafijske direkcije iz Trsta, ki je od lanskega leta vodila široko preiskovalno operacijo »Valon«. Le-ta je startala oktobra 2009 v Gorici, kjer je leteči oddelek kvesture začel opazovati skupino iraških Kurdov, za katere so policisti sumili, da spodbujajo nezakonito priseljevanje. Goriški policisti so zadeli v polno. Po nekajmesečni preiskavi in s pomočjo telefonskih prisluškovanj so ugotovili, da je v mestu delovala celica kriminalne organizacije, ki je v sodelovanju z drugimi celicami v Iraku, Turčiji, Grčiji in številnih italijanskih mestih tihotapila kurdske priseljence v skandinavske države, Nemčijo, Belgijo, Francijo, Nizozemsko in Anglijo. Člani goriške celice so se srečevali v internet pointu Sardar Pavel International Call, ki je takrat deloval v Ulici XXIV Maggio št. 17. Upravljal ga je 24-letni iraški državljan, ki je kasneje zapustil Gorico. Goriško ce- GORICA Jutri začetek razprodaj Drevi defile Mittelmoda Jutri, 2. julija, se bodo tudi v Gorici začele sezonske razprodaje oblačil in obutve. Le-te bodo uradno trajale do prvega septembra, upravitelji trgovin pa lahko svobodno izberejo, koliko tednov bodo v tem obdobju izvajali popuste. Nekateri trgovci so pravzaprav že v prejšnjih tednih začeli s posebnimi akcijami in znižanji na nekaterih artiklih: popusti so ponekod že 30-odstotni. Posamezne trgovine v goriškem mestnem središču bodo odprte tudi v nedeljo, jutri pa je napovedano podaljšano odprtje trgovin, ob 11.30 pa bo odprtje napihljivih igral Jungle village, ki so že nekaj dni nameščena v ljudskem vrtu. Prvih sto otrok bo dobili v dar barvano žogo. Ob sezonskih razprodajah bodo v teh dneh poživile mestni center številne pobude. Danes bo v Verdijevem gledališču potekal defile Mittelmoda, jutri pa bo na Trgu Battisti finalna tekma turnirja Dudi Krainer. Ob 20.30 bo na Travniku lepotno tekmovanje Miss Alpe Adria, ob 22.30 pa bo glasbeni spektakel, med katerim bodo nastopili The Soundlovers, Neja, Datura, Sinead Mulvay, Car-diofunk, Silent Opera in NYT. Med 5. in 20. julijem bo na goriškem gradu potekal festival dvorne glasbe, med 7. in 9. julijem pa bo na Trgu Battisti »No Border Street Festival«, med zaključnim večerom katerega bo nastopil tudi rimski glasbenik Piotta. V petek, 8. julija, bo na Travniku glasbena prireditev »Company Contatto Music Contest«. Med 4. in 11. julijem bo v deželnem avditoriju zborovski natečaj Seghizzi, med 14. in 23. julijem v parku vile Coronini pa filmski festival za nagrado za najboljši scenarij Sergio Amidei. V okviru Mittelfesta bo v ponedeljek, 11. julija, ob 20.45 v gledališču Verdi nastopil Emir Kusturica s skupino No Smoking Orchestra. Zadnji dogodek bo posvečen opernemu petju: v ponedeljek, 25. julija, bo na Travniku opera Rigoletto. Z desne Culot, Piovesana in Dalla Costa lico so sestavljali Kurdi, ki so živeli v centru za priseljence Cara v Gradišču in v raznih stanovanjih v mestu. Po besedah vodje letečega oddelka goriške kvesture Claudia Culota, ki je včeraj predstavil potek uspešne preiskave skupaj s kvestorjem Pier Ric-cardom Piovesano, tržaškim protimafij-skim tožilcem Michelejem Dalla Costo, šefom tržaškega mobilnega oddelka Mariom Bojem in njegovim namestnikom Leonar-dom Boidom, so glavno vlogo imeli 36-le- bumbaca tni iraški državljan, ki je tudi prevajal v centru za priseljence, ter dva sodržavljana, stara 24 in 26 let. Trojica je bila sposobna v nekaj dneh organizirati prevoz priseljencev iz zbirnega centra v Milanu na Švedsko s pomočjo avtomobilov, ki jih je najela v Gorici. Policija jih je aretirala 22. januarja 2010, poleg njih pa sta za zapahi končala še dva iraška državljana: prvi je živel v Gorici, drugi pa v Bocnu. Peterico je goriško sodišče po hitrem postopku obsodilo na zaporno POKRAJINA - Zaradi vsebin in ciljev Posoška sekcija WWF na celi črti nasprotuje projektu Kras 2014+ Projekt Kras 2014+ je treba spremeniti, kar se tiče vsebin in ciljev. V to so prepričani člani okoljevarstvenega sklada WWF, ki poudarjajo, da je bil projekt pripravljen brez vsakršne participacije krajevnih ustanov. Cladio Siniscalchi, predstavnik posoške sekcije sklada WWF, pojasnjuje, da so se pred volitvami odločili za »premirje«, zdaj pa se ponovno pripravljajo na »boj«. Pri skladu WWF so svoje kritike izrekli ravno pred današnjo tiskovno konferenco, med katero bosta pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta in podpredsednica Mara Černic spregovorila o priznanju na natečaju Premio per il Paesaggio 2010, ki ga je pokrajina prejela za projekt Kras 2014+. »Po našem mnenju je projekt slab že v svoji zasnovi, saj si prizadeva za razvoj masovnega turizma, ki je vezan izključno na dediščino prve svetovne vojne in zanemarja vse ostalo, kar je na Krasu zanimivega,« pravi Siniscalchi in opozarja, da bi morali pri pripravi projekta upoštevati maksimalno število obiskovalcev, ki jih lahko sprejme goriški Kras, saj razpolaga z omejenimi gostinskimi in namestitvenimi zmogljivostmi. Okoljevarstveniki opozarjajo, da so krajevne organizacije le bežno vključene v projekt, ki je dejansko vsiljen z vrha in ne upošteva mnenja domačinov. Sklad WWF je posebno kritičen nad be- tonsko razgledno točko, ki je v okviru projekta predvidena na vrhu Gradine. Oko-ljevarstveniki poleg tega na celi črti nasprotujejo zarezi v kraški skali in novi cesti, ki ju načrtujejo na Gradini, nesmiselna pa se jim zdi tudi gradnja podzemnega parkirišča na spominskem območju Debele griže. »Po našem mnenju bi treba razviti že obstoječe muzejske strukture v Re-dipulji, poleg tega pa smo zelo zaskrbljeni nad izjavami kustosa projekta, ki jih je sicer ponovil tudi predsednik pokrajine, da projekt Kras 2014+ predstavlja neke vrste odškodnine za gradnjo hitre železnice po goriški pokrajini. Glede tega odločno zahtevamo pojasnila,« zaključuje Siniscalchi. kazen. Preiskavo Valon je nato 20. avgusta 2010 prevzela protimafijska direkcija iz Trsta, ki je vključila tudi leteči oddelek tržaške kvesture. »S prisluškovanji so odkrili razne druge "agencije" in celice, ki so delovale v Iraku in Grčiji. V iraškem Kurdista-nu so zbirali denar - vsak priseljenec je moral plačati med 1.000 in 3.000 evrov - celica v Grčiji pa je koordinirala vkrcavanje priseljencev na trajekte, ki so nato pristali v Brindisiju, Anconi, Benetkah, itd. Tu so jih prevzele italijanske celice, ki so poskrbele za prevoz v države Severne Evrope, kjer je sistem socialnega varstva boljši. Potovanja so lahko trajala tudi 20 dni, včasih so potovale cele družine. Nekateri so po poti tudi umrli,« je povedal Culot. Da je kriminalna združba služila zelo veliko, zgovorno priča podatek, da so v zadnjih mesecih preiskovalci zabeležili čez 700 Western Union transakcij za skupno vsoto 300.000 evrov. Med vodilnimi člani združbe v Italiji je bil iraški državljan, poznan pod vzdevkom Masud, ki je živel v Milanu z dvema Ukrajinkama, ki sta preverjali izplačila denarja, glavnega koordinatorja kriminalne združbe v Grčiji pa niso še prijeli. Za njim so razpisali evropsko tiralico. Aleksija Ambrosi GORICA - Na Travniku obudili nekdanjo dobrodelno pobudo Množična tombola Prodali so 4.721 kart - Izkupiček bodo poklonili združenju Hočem roditi se v Gorici in Vincencijevi konferenci MaU maU V TrŽiČU Gherghetta za pogajanja Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta je pisal deželni vladi, da bi jo spodbudil, naj se loti novih pogajanj za obnovo kolektivne delovne pogodbe za javni sektor. Pogodba je namreč zapadla že leta 2009, zato pa je Gherghetta prepričan, da bi treba čim prej rešiti zadevo in zaposlenim zagotoviti njihove pravice. Požar v Ronkah V središču Ronk se je včeraj nekaj pred 19.30 sprožil požar v stanovanju dvonadstropne hiše. Na kraj so prihiteli karabinjerji, za njimi pa še gasilci. Po razpoložljivih podatkih naj bi se nihče ne poškodoval, gmotna škoda pa je bila precejšnja. Deželo prosijo za denar Tržiška občina je zaprosila deželo za finančni prispevek 1.800.000 evrov za obnovo poslopja Casa albergo v Ulici Crociera. Dežela je doslej trži-ški občini zagotovila že en milijon evrov prispevka, ki bo zadostoval za prvi sklop del, za dokončno ureditev poslopja pa je potreben še dodatni denar. V poslopju bodo uredili dom za starejše občane, v katerem bo skupno 120 ležišč. Odprtje je predvideno za začetek leta 2013. Jutri Giorgijev pogreb V Tržiču se bodo jutri poslovili od družbeno-političnega delavca in na-ravovarstvenika Luciana Giorgija. Civilni obred bo ob 11. uri v kapeli mrtvašnice ob tržiški bolnišnici San Polo. Sledila bo upepelitev v Trstu. Festival v Števerjanu Med Borovci v Števerjanu se danes ob 20. uri začenja 41. festival narod-nozabavne glasbe v priredbi društva F.B. Sedej. Danes bodo nastopili ansambli Petrovčič iz Logatca, Zakraj-šek iz Ribnice, Brjar iz Goriških Brd, Gama iz Velikih Lašč, Gorenjski kvintet iz Begunj na Gorenjskem, Bloški odmev iz Nove Vasi, Ober opli iz Bazovice, Obvoz iz Podkuma, Navdih iz Šmartnega ob Paki, Vasovalci iz Semiča in Domen z Vižarji iz Stranic. V primeru dežja bo festival pod šotorom, ki je nameščen ravno tako med Borovci. Dolso in Jelka V gostilni Luka na Jazbinah se danes ob 19.30 nadaljuje niz srečanj pod naslovom »Bianco d'autore«. Na ogled bodo postavili likovna dela, ki jih je naslikal Roberto Dolso, umetnik, rojen leta 1948 v Fagagni. Udeležencem večera bodo nato ponudili zvrstno vino Jelka, ki ga na svoji kmetiji v Pradežu pri Krminu prideluje Roberto Picech. Dolsova razstava bo na ogled do začetka avgusta. Na goriškem Travniku so v sredo uspešno oživili tradicijo dobrodelne tombole sv. Petra in Pavla, ki so jo v Gorici prvič priredili pred 160 leti, nato pa je šla v pozabo. Trg je bil poln ljudi, nekateri so z doma celo prinesli stole. Številke so izžrebali otroci, nato pa jih je bral Michele Guaitoli. Med žrebanjem številk je glasbena šola Roland poskrbela za krajši glasbeni intermezzo. Na odru sta bila tudi občinska odbornica Silvana Romano, ki je bila med glavnimi pobudniki prireditve, in Franco Ciut iz Vincencijeve konference, ki ji bodo poklonili del izkupička večera, del pa bo prejel odbor Hočem roditi se v Gorici. Pred tombolo, ki so jo skupaj priredili občinska uprava, civilna zaščita, združenje Gruppo marciatori in glasbena šola Roland, so prodali 4.721 kart od skupnih 5.000, ki so jih za to priložnost natisnili. Najvišjo nagrado - 250 evrov - si je paradoksalno zagotovila dobitnica »cinquine«, saj je bilo za prvo in drugo tombolo več zmagovalcev, ki so si morali nagradi razdeliti med sabo. Za Goričane je, sodeč po sredini množični udeležbi, bolj vabljiva tombola od marsikatere kulturne prireditve bumbaca V okviru festivala Onde mediterranee bo drevi ob 21. uri na Trgu Republike v Tržiču koncert s prostim vstopom. Nastopile bodo skupine Road Runner, Burek Connection in Mau mau. Glasba na Gradini V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bo drevi ob 20. uri koncert ljudske glasbe, ki ga prireja zadruga Rogos. Igral bo duo Casablanca, svetujejo rezervacijo mize na tel. 3334056800 ali preko naslova elektronske pošte inforogos@gmail.com. Vstopnice za Bregovica Koncert Gorana Bregovica, ki bo 15. julija pri Briščikih, je sprožil veliko zanimanje, zato pa so na voljo še zadnje vstopnice. Dobiti jih je mogoče tudi pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). Cena vstopnice znaša 15 evrov. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 1. julija 2011 1 5 NOVA GORICA - Trgovski center na Majskih poljanah Gradnja Supernove se bo začela v kratkem Družba m2 Immobilien pri Arčonu - Mercator glavni najemnik Trgovski center Supernova na novo-goriških majskih poljanah naj bi vendarle v kratkem začeli graditi. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi se je na obisku pri novogori-škem županu Mateju Arčonu mudilo vodstvo družbe m2 Immobilien, ki je povezana družba avstrijske trgovske verige Supernova in zagotovilo, da bo druga faza izgradnje trgovskega kompleksa začela v kratkem, vsekakor še to poletje. Supernova naj bi bila tako dokončana do pomladi prihodnje leto. Po informacijah, ki jih ima novogoriški župan, je glavni najemnik trgovskega dela Merca-tor, kar so nam včeraj potrdili tudi v službi za odnose z javnostmi v Mercatorju. Potem ko je bil junija 2009 odprt nakupovalni center OBI, ki predstavlja prvo fazo izgradnje nakupovalnega središča na Majskih poljanah, je bil napovedan tudi skorajšnji začetek gradnje druge faze, Supernove. Gradbena jama zanjo tik ob OBI-ju je bila nato izkopana, kmalu pa so se stoji ustavili in izginili z gradbišča. Natanko pred letom dni so nam investitorji že zagotavljali nadaljevanje gradnje in odprtje v letošnji spomladi, vendar do tega ni prišlo. Z njihove strani smo uspeli dobiti le pojasnilo, da še usklajujejo zadnje podrobnosti o idejni zasnovi ter da se s partnerji še pogovarjajo glede vsebin v remizi. Takrat naj bi bil že tudi znan glavni najemnik trgovskega dela, a ga še niso želeli razkriti. Po informacijah, s katerimi sedaj razpolaga novogoriški župan po zadnjem sestanku z investitorji, naj bi to bil Merca-tor, kar pri »najboljšem sosedu« potrjujejo. »Mercatorjev hipermarket v Kromberku ostaja, več za zdaj ne moremo napovedovati,« odgovarja Tanja Durin iz Mercatorjeve-ga sektorja za odnose z javnostmi na vprašanje, kakšni so pa načrti s sedanjim Mer-catorjevim hipermarketom v Kromberku. V spodnjem delu bodoče Supernove bodo še drugi trgovski lokali, v zgornjem Arčon z načrtom za preureditev železniške remize FOTO KM. nadstropju pa kinodvorane. Najprej so jih načrtovali šest, vendar jim je župan sugeriral, da bi bili dve za mesto in okolico čisto dovolj, še zlasti zato, ker se v bližini vileške Ikee načrtuje velik kino kompleks. »Z investitorji se intenzivno pogovarjamo tudi o remizi, katere prenovo bi oni v celoti financirali. Njihova ideja je, da bi jo po simbolični ceni prvih 5 let upravljala novogoriška občina, da bi zadeva zaživela. Jaz sem jim dal načrt za vsebine: naš predlog je, da bi v njej lahko uredili veliko dvorano za prireditve, kakršne v mestu ni, športne površine, center za starejše občane, mladinski center morda ... Še prej pa moramo znotraj naše hiše oceniti, katera zadeva bi bila dovolj rentabilna. Ideja je tudi, da bi koncertno dvorano morda vodil Kulturni dom, da bi tja preselili Mestno galerijo,« razmišlja župan. Načrtov je torej veliko, poletje prihaja in, upajmo, tokrat res tudi gradbeni stroji. (km) NOVA GORICA - Ana Desetnica Začetek festivala s cirkuško predstavo Predstava Cirque Déco na travniku med občino in gledališčem foto k. m. Prva predstava festivala Ana Desetnica, ki ga te dni gosti SNG Nova Gorica, je v sredo pritegnila veliko občinstva. Italijanski Circo Vertigo je s predstavo Cirque Déco občinstvu ponudil srečanje med sodobnostjo in tradicijo v slogu cirkusa prejšnjega stoletja in gledalce zabaval na tleh in jim dih jemal tudi z vratolomnimi točkami nad tlemi. Predstava je zaključna produkcija šestnajstih atletskih in akrobatskih študentov profesionalne cirkuške šole Vertigo iz Milana. Naslednja iz niza štirih predstav bo na vrsti v jutri ob 10.30 na stopnicah pred Goriško knjižnico. Nastopilo bo gledališče Ane Monro iz Slovenije in uprizorilo zgodbo o antičnem popotniku, ki ga čarobni napoj spremeni v osla.(km) Ponedeljkovi večeri v znamenju poezije Julijske ponedeljkove večere bo popestrilo združenje AMA - Linea di Sconfine, ki v parku Basa-glia v Ulici Vittorio Veneto v Gorici prireja že peto izvedbo niza srečanj s pesniki pod naslovom Percorsi Di-Versi. Tako bo v ponedeljek, 4., 11., 18. in 25. julija, mogoče prisluhniti poezijam raznih pesnikov, kdor bo želel, pa bo lahko tudi sam zrecitiral svoje verze. Novost letošnje izvedbe predstavlja gledališka delavnica, ki bo potekala skozi tri srečanja (13., 20. in 27. julija) in jo bo vodil igralec in režiser Donato Acam-pora. V ponedeljek, 5. septembra, pa bo potekalo zaključno slavje, med katerim bo profesionalni fotograf s posnetki predstavil vsa julijska srečanja in delavnice. Tudi zaključni praznik bo v parku Ba-saglia, ob njegovem zaključku pa bo praznična zakuska za vse udeležence srečanj. Zduženje AMA -Linea di Sconfine poziva vse, ki si želijo doživeti nekaj prijetnih poletnih večerov, naj se udeležijo omenjenih srečanj in naj s svojimi poezijami še sami prispevajo k večjemu uspehu pobude. (av) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.30 - 20.30 »Cars 2«; Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Le donne del 6o piano«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »13 assassini«. Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il ra-gazzo con la bicicletta«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »L'ultimo dei templari«; 22.10 »I guardiani del destino«. Razstave V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini (Prešernova ulica 3, tel. 003865-3689177) bo do danes, 1. julija, na ogled razstava arhitekturnih risb Viktorja Suliča in Alenke Golob. RAZSTAVA »JAZ, MI, ONI MULTIKUL-TURNI DIALOG« bo do 4. julija na ogled v Kulturnem domu v Gorici. Razstavljajo Franko Žerjal iz Gorice, Aleksander Peca iz Nove Gorice, Loretta Dorbolo' iz Benečije ter peterka iz Bosne in Hercegovine: Enes Levic iz Brčka, Slavko Me-dunic iz Brčka, Ruža Gagulic iz Tra-mosnice Donje ter Sarajevčana Samir Hedzbic in Hana Popaja. V GALERIJI ARS v Gorici bo do 10. julija na ogled razstava z naslovom »Pripovedujem«. Razstavljajo Juan Arias Bonano, Vera Elvira Mauri in Mariadolores Simone. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ je na ogled antološka razstava goriškega slikarja Franca Duga; do 15. julija ob prireditvah in domeni. V MUZEJU TERITORIJA v Krminu je na ogled razstava »Doubles Rimediare l'ar-te«. Razstavljajo Carlo Andreasi, Michele Spanghero, Beppino De Cesco, Ivan Dal Cin, Alessandro Ruzzier in Paolo Co-muzzi; do 17. julija od četrtka do sobote med 16. in 20. uro, ob nedeljah, med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. S Izleti JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI organizira v nedeljo, 3. julija, z odhodom ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši enodnevni avtobusni izlet na območje Rakovega Škocjana (ogled Želskih jam in naravnih znamenitosti v parku), v popoldanskih urah je predviden ogled muzeja Cerkniškega jezera. Cena izleta znaša približno 15,00 evrov, odvisno od števila vpisanih. Malica iz nahrbtnika, večerja po izbiri v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 3386178688 ali 0481-784034. SPDG priredi 23. in 24. julija izlet v Dolomite, v skupino Pale di San Martino. Prijave (zaradi rezervacije prenočišča) najkasneje do 8. julija. Predviden je vzpon na vrh Mulaz v severozahodnem delu skupine, nad prelazom Valles. Organizacija prevoza bo odvisna od števila prijav; informacije in prijave po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. 0 Prireditve SDS GORIŠKA BRDA IN MOHORJEVA ZALOŽBA CELOVEC vabita na okroglo mizo ob izidu knjige »Od Belce do Ve-likovca ali Kako sem vzljubil bombo« avtorja Igorja Omerze danes, 1. julija, ob 20. uri v Briški hiši, Hum. Okroglo mizo bosta povezovala profesor zgodovine dr. Peter Stres in predsednik SDS Goriška Brda dr. Damjan Birtič. Vljudno vabljeni! AŠKD KREMENJAK prireja od 8. do 10. julija v večnamenskem središču v Jam-ljah praznično prireditev »Diaton«. V petek, 8. julija, ob 20. uri bo turnir v briškoli; v soboto, 9. julija, bodo med 9. in 18. uro plesne delavnice za plesalke in plesalce različnih starosti. Ob 18.30 bodo nastopi posameznih skupin. Ob 20.30 bo ples; za glasbo bodo poskrbeli Bandi-J, DJ Teddy Bear in DJ Niki. V nedeljo, 10. julija, ob 10. uri bo ex tempore za otroke; od 15.30 dalje bo potekal XV. zamejski festival za godce diatonične harmonike Diaton. Tekmovalci naj predstavijo dve skladbi. Vpisovanje bo potekalo med 14. uro in 15.30. Predvidene so denarne nagrade za vsako starostno kategorijo in pokal Alpe Adria Diaton 2011 za absolutnega zmagovalca. □ Obvestila KRUT obvešča, da sedež v Trstu deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure (tel. 040-360072). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. PROJEKT OVERNIGHT - avtobusna povezava za mlade, ki si ob sobotah želijo zabave v Sesljanu - bo startal od sobote, 2. julija, dalje. ZSKD GORICA obvešča, da bo urad zaprt danes, 1. julija. SEKCIJE VZPI Vrh, Dol-Jamlje in Doberdob, obveščajo člane, ki se bodo udeležili proslave na Bledu, da bo avtobus v soboto, 2. julija, vozil po naslednjem urniku: Vrh (pri spomeniku) ob 6.45, Pal-kišče (pri spomeniku) ob 6.50, Poljane (pred gostilno) ob 7.00, Doberdob (pri spomeniku) ob 7.05, Jamlje (pri spomeniku) ob 7.15. DRUŽBA se dobi 3. julija, ob 13. uri. URNIK BREZPLAČNIH STROKOVNIH VODSTEV PO ZBIRKAH GORIŠKEGA MUZEJA - 1. nedelja v mesecu (3. julij) muzejska zbirka Ajdovščina ob 15. uri; 2. nedelja v mesecu (10. julij) grad Krom-berk ob 15. uri;3. nedelja v mesecu (17. julij) vila Bartolomei in muzej na železniški postaji v Novi Gorici ob 15. uri; 4. nedelja v mesecu (24. julij); grad Dobrovo ob 15. uri. A.Š.D. SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 12. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči, Prvomajska ulica 120/A. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povratek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja vsakoletni tradicionalni piknik v soboto, 6. avgusta. Odhod iz Gorice ob 8. uri zjutraj, ob 10. uri vodeni izlet Rižarne v Trstu, nato še ogled etnografskega muzeja pri župniku Jako-minu v Škednju. Od 13. ure dalje družabno srečanje z glasbo in bogatim srečo-lovom v restavraciji Al Mulin pri Kopru; informacije in vpisovanje od 4. julija dalje: Ivo (tel. 0481-882024); Dragica (0481882183), Rozina (347-1042156), Marija (0481-390697), Saverij (0481-390688). Ob vpisu akontacija 20 evrov. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. 0 Mali oglasi PRODAJAM črno vino merlot. Tel. 048178066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 10.50, Luciano Sansa (iz splošne bolnišnice v Gorici) v cerkvi Sv. Valerijana in na pokopališče. DANES V RONKAH: 10.30, Ersilia Fumis vd. Beltrame iz splošne bolnišnice v Tržiču na pokopališče, sledi upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Luigia Maria Stra-dolini vd. De Rosa iz kapele v cerkev glavnega pokopališča, sledi upepelitev; 11.00, Giuseppina Cavallari vd. Concion iz kapele v cerkev glavnega pokopališča, sledi upepelitev. Sporočamo, da v goriški redakciji NE BO TAJNIŠKEGA OSEBJA do 2. julija 2011 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) 1 6 Petek, 1. julija 2011 GORIŠKI PROSTOR / VRH - Otroška gledališka predstava in kresovanje Ob zaključku Gledališkega tedna Čisto navadna Rdeča kapica Ronške klekljarice v domovini idrijskih čipk Skupina predstavnikov društva Jadro je pred nekaj dnevi obiskala Idrijo, domovino idrijskih čipk. Do obiska je prišlo ravno na podlagi stikov, ki so jih ronške klekljarice navezale z društvom idrijske čipke. V okviru društva Jadro namreč deluje klekljarska sekcija, ki je leta 2008 praznovala svojo 20-letnico. Za to priložnost so kleklja- rice iz Laškega priredile razstavo v Ronkah, na kateri so bile postavljene na ogled tudi idrijske čipke. Takrat so Idrijčanke povabile društvo Jadro na obisk Idrije, do česar je kot rečeno prišlo pred dnevi. Delegacijo iz Ronk sta pod dežjem pričakala podžupan Bojan Režum in predsednica društva idrijske čipke Anica Uršič, ki sta udeležence izleta pospremila na ogled čipkarskega muzeja in na odprtje razstave modnih kreacij. Slovenci iz Laškega so se srečali tudi z idrijskim županom Bojanom Severom, ki jih je povabil še na ogled gradu Gewerkenegg. Pri društvu Kremenjak se pripravljajo na Diaton Potem ko so pred nekaj dnevi praznovali prvo obletnico delovanja društvenega bara, se pri jameljskem društvu Kremenjak pripravljajo na 15. festival diato-nične harmonike Diaton, ki bo med 8. in 10. julijem. Za praznik društvenega ba- ra je v Jamljah nastopila srednješolska gledališka skupina kulturnega društva So-vodnje, ki je uprizorila predstavo Skeč šou v režiji Maje Devetak (na posnetku Bumbaca). Za njo je za veselo vzdušje poskrbel DJ Ivan; praznika so se udeležili tudi številni mladi in manj mladi iz Bre-stovice, ki po odpravi mejnih pregrad vse bolj pogosto zahajajo v Jamlje. Diaton se bo pričel v petek, 8. juli- ja, ob 20. uri z briškolo. V soboto, 9. julija, bodo med 9. in 18. uro plesne delavnice. Ob 18.30 bodo nastopi posameznih skupin. Ob 20.30 bo ples; za glasbo bodo poskrbeli Bandi-J, DJ Teddy Bear in DJ Niki. V nedeljo, 10. julija, ob 10. uri bo ex tempore za otroke; ob 15.30 se bo začel 15. festival za godce diatoni-čne harmonike Diaton. Zvečer bo ples z ansamblom Trio Mix. Udeleženci torkovega večera (zgoraj); na odru so se predstavile kar tri Rdeče kapice (desno) bumbaca Na Largi na Vrhu je bila v torek uprizorjena gledališka predstava »Čisto navadna Rdeča kapica«. Nastopilo je štirinajst otrok, ki so obiskovali delavnice v okviru »Gledališkega tedna 2011«, v priredbi prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela. Delavnice so potekale prejšnji teden v župnišču v Sovodnjah; vodila jih je diplomantka na gledališki smeri DAMS Jasmin Kovic, pomagali pa so ji člani vrhovskega prosvetnega društva. Kovičeva je med drugim zrežirala predstavo, s tem da je tekst prilagodila številu nastopajočih otrok. Pod njenim vodstvom so tako otroci v tednu dni pridobili osnove gledališke govorice, naučili so se, kako se je treba gibati na odru in na predstavi doživeli izkušnjo nastopa pred publiko. Glede na letošnji uspeh pa želijo pri prosvetnem društvu pobudo ponoviti tudi v prihodnosti. Prijeten večer na Largi se je nato nadaljeval s kresovanjem in prigrizkom, ki ga je ponudila Lokanda Devetak. (av) 8U0NACQUIST0 parfumenja EI isi r MODASTORE 0D SOBOTE, 2. JULIJA M« V GORICI ODPRTO V NEDELJO, 3. JULIJA CENTER SMART - GORICA - RONDO PRI STANDREZU URNIK OB NEDELJAH: 10.00-12.30 / 15.00-19.30 / VREME GRČIJA - Izpolnjen zadnji pogoj za peti obrok posojila EU in Mednarodnega denarnega sklada Parlament dokončno potrdil varčevalne ukrepe Nemška vlada je medtem dosegla načelni dogovor s finančnimi institucijami o refinanciranju grškega dolga ATENE - Grški parlament je včeraj potrdil izvedbene ukrepe za sveženj varčevalnih ukrepov, ki jih je sprejel v sredo. To je bil zadnji pogoj, ki ga je morala izpolniti Grčija, da bi dobila peti obrok posojila EU in Mednarodnega denarnega sklada v višini 12 milijard evrov, s čimer naj bi se izognila bankrotu. V EU so potrditev zakonodaje pozdravili. Grški poslanci so od ponedeljka razpravljali o varčevalnem načrtu vlade premiera Georgea Papandreuja za izboljšanje javnofinančnega položaja v višini 28 milijard evrov in 50-milijardnem načrtu privatizacije, v sredo pa so ga kljub množičnim protestom potrdili. Poslanci so v sredo o načrtu glasovali posamično. Za ukrepe jih je v 300-članskem parlamentu glasovalo 155, 138 jih je bilo proti, pet se jih je vzdržalo, dva pa sta bila odsotna. Parlament je nato včeraj glasoval še o podrobnostih izvajanja varčevalnih ukrepov. Sprejem varčevalnih ukrepov je bil nujen, da bo Grčija dobila obrok posojila v višini 12 milijard evrov od EU in IMF ter se s tem izognila bankrotu, ki ji v nasprotnem primeru zaradi nezmožnosti odplačevanja dolga grozi že sredi julija. Peti obrok sodi v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih. Grški sindikati so varčevalnim ukrepom vlade ostro nasprotovali, saj bo zvišanje davkov, ki naj bi povečalo dohodke, in zmanjševanje socialnih transferjev močno prizadelo predvsem revnejše sloje. Ob razpravi in glasovanju v parlamentu so potekali množični protesti, pri čemer so izbruhnili tudi izgredi, v katerih je bilo več sto ljudi poškodovanih. Papandreujeva vlada vztraja, da so ti varčevalni ukrepi nujni, saj drugega izhoda za Grčijo ni. Trenutno znaša dolg države enormnih 350 milijard evrov, do leta 2015 pa bi brez varčevalnih ukrepov že lahko presegel 500 milijard, so opozarjali na finančnem ministrstvu. Na ta način bi Grčija še letos zmanjšala primanjkljaj v državni blagajni na 7,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2015 pa na 1,1 odstotka BDP. Z izvedenimi reformami in prodajo državnega premoženja naj bi do leta 2015 tudi znižali javni dolg na 139,5 odstotka BDP. Ta bo sicer letos z začetkom izvajanja reform dosegel 155,5 odstotka BDP, medtem ko bi brez reform leta 2015 znašal že vrtoglavih 198,9 odstotka BDP, so še izračunali na finančnem ministrstvu v Atenah. V EU so pozdravili potrditev zakonodaje za izvedbo varčevalnih ukrepov. "To je drugi, odločilen korak, ki ga je morala narediti Grčija, da bi se vrnila na vzdržno pot. To je bilo še eno dejanje nacionalne odgovornosti v zelo težkih okoliščinah," so sporočili v Bruslju. Nemška vlada je medtem dosegla načelni dogovor s finančnimi institucijami o refinanciranju grškega dolga v okviru paketa dodatne pomoči tej pre-zadolženi članici območja evra, je potrdil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Podrobnosti sicer še usklajujejo, dokončni dogovor pa naj bi bil sklenjen najkasneje do nedelje. Nemške finančne ustanove naj bi se sicer pri pristopu do refinanciranja grškega dolga zgledovale po francoskem modelu, po katerem bodo francoske banke 70 odstotkov prihodkov od zapadlih grških obveznic reinvestirale v to prezadolženo članico območja evra. Po navedbah Schäubleja se bo dogovor nanašal na 3,2 milijarde evrov dolga. "Zadovoljen sem, da so pripravljeni sodelovati v drugem programu pomoči," je ob tem dejal nemški finančni minister. Izvršni direktor Deutsche Bank Josef Ackermann pa je dejal, da je prispevek bank "prostovoljen, a znaten". "Grčija je včeraj naredila prvi, pomembni korak. Za to smo ji hvaležni," je spomnil na sprejetje zakona, s katerim so se Atene zavezale novim varčevalnim ukrepom. Schäuble je razkril še, da so na pogajanjih z nemško vlado sodelovale institucije, ki imajo v lasti za 10 milijard evrov grškega dolga. Od tega je 55 odstotkov dolga zelo dolgoročnega, z rokom zapadlosti po letu 2020. Nemške in francoske banke in zavarovalnice so sicer med pomembnejšimi upniki Grčije. Jure Kos (STA) George Papandreu ansa Petek, 1. julija 2011 17 1 ZDA zaskrbljene zaradi demokracije na Madžarskem BUDIMPEŠTA - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj v Budimpešti pohvalila gospodarske reforme madžarske vlade premiera Viktorja Orbana, izrazila pa zaskrbljenost Washingtona zaradi poslabšanja na področju neodvisnosti sodstva, svobode medijev in drugih državljanskih pravic. Na skupni novinarski konferenci z Or-banom je dodala, da ji je madžarski premier zagotovil, da bo Madžarska ostala zvesta svoji demokratični tradiciji. "Kot prijatelji Madžarske smo izrazili zaskrbljenost in še posebej poziv k resnični zavezanosti neodvisnosti sodstva, svobodi medijev in transparentnosti vlade," je dejala Clintonova. Dodala je, da so govorili tudi o nujnosti ohranitve in razvoja demokratičnih institucij v državi. Izpostavila je tudi nujnost, da ima Madžarska ustavo, ki je v skladu z evropskimi vrednotami in ki spoštuje ravnovesje oblasti. San Sebastian in Vroclav prestolnici kulture 2016 SAN SEBASTIAN/VROCLAV - Mesto San Sebastian v španski Baskiji je bilo izbrano za naziv ene izmed dveh evropskih prestolnic kulture v letu 2016. San Sebastian je bil izbran med petimi drugimi španskimi mesti. Druga prestolnica leta 2016 bo poljski Vroclav. Prestižni naziv evropske prestolnice kulture je žirija, sestavljena iz predstavnikov EU, San Sebastianu podelila v torek, poljskemu Vroclavu pa minuli teden. Naziv, ki ga bo prihodnje leto nosil Maribor s partnerskimi mesti ter portugalski Guimaraes, se podeljuje od leta 1985. Leta 2013 bosta kulturni prestolnici Marseille in slovaške Koši-ce, leta 2014 švedska Umea, 2015 belgijski Mons in češki Plzen. Na čelo Ovseja danes Italijan Zannier DUNAJ/VILNIUS - Italijanski diplomat Lamberto Zannier, ki trenutno vodi misijo Združenih narodov na Kosovu (Unmik), bo postal novi generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), je uradno sporočil zunanji minister Litve kot trenutno predsedujoče Ovseju Au-dronius Azubalis. Ta položaj bo Zan-nier prevzel že danes. 57-letni Zannier je od leta 2008 na čelu misije Unmik. Pred tem je v letih 1991-1997 vodil oddelek za ra-zoroževanje v generalnem sekretariatu zveze Nato, v letih 2002-2006 pa je na sedežu Ovseja na Dunaju vodil Center za reševanje konfliktov. Na položaju generalnega sekretarja Ovseja bo Zannier nasledil Francoza Marca Perrina de Brichambauta, ki se mu izteka mandat. (STA) ASTRONOMIJA - Črna luknja oddaljena 13 milijard svetlobnih let Odkrili najstarejši kvazar Odkritje odpira nova vprašanja o nastanku vesolja Kvazar s črno luknjo z maso dveh milijard naših Sonc ansa PARIZ - Astronomi so odkrili staro in zelo svetlo galaksijo z ogromno črno luknjo v središču, t.i. kvazar, ki postavlja nova vprašanja o nastanku vesolja. Oddaljen je skoraj 13 milijard svetlobnih let, kar pomeni, da je nastal vsega 770 milijonov let po velikem poku, ko pa naj se tako velike črne luknje še ne bi mogle oblikovati. Za doslej najstarejši kvazar je veljalo, da je nastal 870 milijonov let po velikem poku, ki je pred kakimi 13,7 milijarde let ustvaril vesolje. Zdaj odkriti kvazar ULAS J1120+01641 pa je starejši še za kakih sto milijonov let. Vrednost rdečega premika, s katerim merijo oddaljenost od Zemlje, ima namreč 8,6, kar pomeni, da je svetloba od kvazarja do Zemlje potovala 12,9 milijarde let, so v zadnji izdaji revije Nature objavili evropski astronomi. »Ta kvazar je vitalnega pomena za raziskave zgodnjega vesolja,« je poudaril vodja skupine astronomov Stephen Waren iz Londona. »Gre za zelo redek objekt, ki nam bo pomagal ugotoviti, kako so super masivne črne luknje nastale že v nekaj sto milijonih letih po velikem poku,« je dodal. Glede na meritve naj bi bila namreč črna luknja v kva-zarju že pred skoraj 13 milijardami let velika za okoli dve milijardi naših Sonc, kar postavlja na glavo sedanje teorije o oblikovanju črnih lukenj. Te naj bi namreč glede na prevladujoče hipoteze potrebovale več milijard let, da bi med počasnim "srkanjem" materije postale tako masivne, navaja francoska tiskovna agencija AFP. (STA) EVROPSKA UNIJA - V Varšavi poudarjajo, da se bodo osredotočili na zagon gospodarske rasti Poljska danes prevzema šestmesečno predsedovanje ob začetku razprave o proračunu in koncu pogajanj s Hrvaško BRUSELJ - Poljska bo danes od Madžarske prevzela šestmesečno predsedovanje EU, in to ob začetku burne razprave o prihodnjem večletnem proračunu EU in koncu pogajanj za vstop Hrvaške v EU. V Varšavi poudarjajo, da se bodo osredotočili na zagon gospodarske rasti, saj je ta ključ za krepitev evropske solidarnosti, ki je ob grški krizi na resni preizkušnji. 'Naša prva prioriteta je ponoven zagon rasti v Evropi, saj menimo, da je to izhodišče za mnogo drugih stvari - več solidarnosti, več radodarnosti v soseščini, večjo odprtost za širitev,' je nedavno dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. Čeprav Poljska ni v območju evra, želi biti "del rešitve", je še poudaril vodja poljske diplomacije in spomnil, da je njegova država že pred leti uvedla ustavno omejitev zadolženosti pri 60 odstotkih bruto domačega proizvoda. V prizadevanjih za zagon rasti v Evropi se bo poljsko predsedstvo osredotočilo na tri glavne naloge: zagotavljanje evropske integracije kot vira rasti, zagotavljanje varnejše Evrope in na zagotavljanje odprte Evrope. Eden osrednjih ciljev pri uresničevanju te zadnje naloge je napredek v širitvi. Hrvaška je včeraj končala pogajanja z EU in cilj poljskega predsedstva je, da bi med njihovim predsedovanjem, torej do konca leta, podpisala pristopno pogodbo. Poljska si bo prizadevala tudi za nadaljevanje zastalih pogajanj s Turčijo, za bistven napredek v pogajanjih z Islandijo, prav tako pa bo podpirala države Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU, in sicer pričakuje dodelitev statusa kandidatke Srbiji in začetek pogajanj z Makedonijo. V kontekst prizadevanj za "odprto Evropo" bi lahko uvrstili tudi širitev schengen-skega prostora brez nadzora na notranjih mejah na Romunijo in Bolgarijo, ki je bila načrtovana že za letošnji marec, a je zaradi političnega nasprotovanja Francije in Nemčije za zdaj v slepi ulici. V tem okviru si bo Poljska prizadevala tudi za tesnejše vezi z vzhodnimi sosedami. Med poljskim predsedovanjem, predvidoma konec septembra, bo tudi vrh z vzhodnimi partnericami, ki je bil sprva predviden med madžarskim predsedovanjem. Prva prioriteta, kot omenjeno, pa je zagon rasti. Poljska vlada je prepričana, da je eno od ključnih orodij za zagotavljanje vzdržne rasti nov večletni proračun EU za obdobje 2014-2020. Evropska komisija je predlog proračuna predstavila v sredo, z začetkom poljskega predsedovanja se začenja prava vsebinska razprava. Uradno stališče poljskega predsedstva je, da bi nov večletni proračun moral biti "investicijsko orodje, ki bo služilo za izvajanje strategije Evropa 2020". Poljska se v tem kontekstu tudi odločno zavzema za to, da kohezija ostane ključna politika unije, saj koristi vsem članicam. Tretji sklop tem, ki jim bo Poljska posvetila največ pozornosti, se nanaša na varnost - varno oskrbo z energijo, finančno varnost, pri čemer je ključen dogovor o šestih zakonodajnih predlogih za krepitev gospodarskega upravljanja, ki ga ni bilo mogoče doseči med madžarskim predsedovanjem, vojaško varnost in varno oskrbo s hrano. To so tri glavne teme, ki jih je Poljska izbrala za prednostne med svojim predsedovanjem, a njen dnevni red bo v veliki meri narekovan od zunaj, poudarjajo poljski diplomati v Bruslju. Ob tem so seveda izpostavili krizo v območju evra, pri reševanju katere Poljska, ki še ni uvedla evra, nima veliko vpliva. Druga kriza, pri reševanju katere Poljska na čelu EU ne bo imela prav veliko vpliva, je dogajanje v južni soseščini, tako imenovana arabska pomlad. Za zunanje odnose je namreč z uveljavitvijo lizbonske pogodbe odgovorna visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton. Nekateri diplomati v Bruslju so v pričakovanju predsedovanja Poljske - največje novinke iz širitev v letih 2004 in 2007 in tudi najbolj evroskeptične med njimi - dejali, da bo največji izziv "trmasta nepripravljenost pogosto agresivne Poljske na sodelovanje". To je lahko po njihovih navedbah na primer v kombinaciji s prav tako trmasto Ashtonovo zanimiv problem. Pomembne za predsedovanje Poljske so lahko predsedniške volitve v Franciji, saj vsake ključne volitve v največjih članicah vplivajo na tempo delovanja EU. Pomemben bo tudi njen problematičen odnos z Rusijo, ki bi lahko po nekaterih pesimističnih napovedih "nagajala" Poljski. Prav tako bodo predsedovanje Poljske pomembno zaznamovale parlamentarne volitve, napovedane za oktober. Poljaki sicer ne pričakujejo niti približno podobnih težav, kot jih je imela Češka, ki ji je sredi predsedovanja padla vlada. Medtem ko je predsedovanje Slovenije, ki je to nalogo prevzela kot prva novinka v prvi polovici leta 2008, minilo gladko in brez pretresov, so predsedovanje Češke in Madžarske zaznamovale ostre kritike, v primeru druge predvsem na račun predsednika vlade Viktorja Orbana, tako da bo zanimivo spremljati, kako se bo odrezala Poljska. Poljska bo 1. julija predsedovanje Svetu EU, ki združuje države članice, prevzela od Madžarske, za njo bo v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Danska, nato pa Ciper. Za simbol predsedovanja EU je Poljska izbrala znak, ki ga je zasnoval avtor znaka poljskega gibanja Solidarnost. Znak po navedbah poljskega predsedstva simbolno predstavlja vrednote Poljske kot članice EU: solidarnost, konkurenčnost, kohezijo, odprtost in duh skupnosti. Petra Miklavc (STA) VREME Petek, 1. julija 2011 18 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Jutri začetek 98. dirke po Franciji Alberta Contadorja bo najbrž težko premagati Španec naskakuje tretjo zaporedno zmago - Med favoriti tudi Basso - Brajkovič adut Slovenije PARIZ - Ljubitelji kolesarstva bodo od jutri naprej lahko tri tedne uživali ob čarih največje dirke na svetu, dirke po Franciji. Slavni Tour - letos bo praznoval 98. rojstni dan - bo tudi letos zbral skoraj vse kolesarje, ki kaj pomenijo, na čelu z branilcem naslova, zmagovalcem letošnjega Gira in tudi prvim favoritom Albertom Contadorjem. Španec bo naska-koval tretjo zaporedno zmago in četrto nasploh, po njegovi dominaciji v prejšnjih letih in letošnjih dosežkih sodeč, ga bo najbrž težko premagati, tako da se obeta še šesta zaporedna španska zmaga na dirki. Zadnji, ki je Špance premagal, je bil leta 2005 legendarni Američan Lance Armstrong (s sedmimi zmagami rekorder po številu zmag), nato pa sta poleg Contadorja zmagala še Oscar Pereiro (2006) in Carlos Sastre (2008). »Mentalno sem se odpočil od Gira, kar je zelo pomembno. Telesno pa še ne vem dobro, na kakšni ravni sem. Verjamem, da ne bom imel težav, v prvem tednu gotovo ne bom med najboljšimi, zato pa verjamem, da bom pravi v zadnjem, ko se bo odločalo o zmagovalcu. Zaupam v ekipo, zbrali smo univerzalne tekmovalce, tako da se lahko branimo ali napadamo. Konkurenti so standardni, naše moštvo bo moralo biti močno, da odbije vse napade, ki jih ne bo malo. Jasno je, da je naš cilj zmaga,« je pred začetkom optimistično razpoložen 28-letni Contador, ki bo letos prvič na Touru tekmoval v dresu Saxo Banka. Z dopinškimi obtožbami, ki jih tudi pred Tourom ni malo, se ne obremenjuje. Verjame, da bo tudi po odločitvi Mednarodnega športnega razsodišča (CAS) - ta je primer nekajkrat prestavil -imel v svoji zbirki tudi lansko zmago. To mu lahko še vzamejo, če ugotovijo, da si je lani namerno pomagal z nedovoljenimi poživili, klenbuterol naj bi zaužil s pokvarjenim govejim mesom. »Letos bom bolj previden. Ne samo jaz, ampak vsa ekipa, ki bo imela v Franciji svojega kuharja, tako da ne bomo jedli nikjer drugje. Sem pa tako ali tako postal vegetarijanec, mesa sploh ne jem več,« je dejal Contador, ki mu ustreza tudi trasa dirke, saj se bodo vzponi v zadnjem tednu vrstili eden za drugim, Španec pa je znan, da se hitro regenerira in da je tudi taktično močan, tako da ga bo res težko premagati. TENIS - Wimbledon Ženski finale Šarapova-Kvitova WIMBLEDON - Čehinja Petra Kvi-tova in Rusinja Marija Šarapova bosta igrali v finalu odprtega teniškega prvenstva Anglije. Kvitova je v polfinalu turnirja za grad slam v Wimbledonu premagala Belorusinjo Viktorijo Azarenka s 6:1, 3:6 in 6:2. V drugem polfinalu je Šarapova ugnala Nemko Sabine Lisicki s 6:4 in 6:3. »Celoten dvoboj se je osredotočal na servise, zato sem zelo vesela, da sem bila v tej prvini uspešnejša. Travnata podlaga je očitno pri meni vse bolj prilju-bljena,» je bila zadovoljna Kvitova. Do lani, ko se je v Wimbledonu povzpela do polfinala, ni dobila niti enega dvoboja na travnatih podlagah. Postala je prva levi-čarka po rojakinji Martini Navratilovi leta 1994, ki se je uvrstila v finale Wimble-dona. Navratilova je ta turnir osvojila devetkrat. Zadnja levoroka finalistka grand slama pa je bila Monika Seleš leta 1998 na odprtem prvenstvu Francije. Zmage Šarapove se je razveselil tudi njen srčni izbranec, Mariborčan Saša Vujačic, branilec košarkarske ekipe iz NBA New Jersey Nets. Alberto Contador med zmago na eni od etap letošnje dirke po Italiji ansa S tem se strinja tudi Luksemburžan Andy Shleck, ki ga bo že tretje leto zapored poskušal zriniti s prestola. »Contadorja je težko premagati, a ni nemogoče. Mi v Francijo nismo prišli osvojit drugega mesta, ampak smo prišli zmagat. Lani smo bili blizu, letos bomo storili vse, da nam uspe. Slabša forma na zadnjih dirkah me ne skrbi, saj smo pripravljenost načrtovali za odločilne etape na Touru,« je dejal Schleck mlajši, ki upa, da ne bo dobil naziva «večno drugi». Poleg njega so med kandidati za visoka mesta še njegov brat Fränk, Avstralec Cadel Evans, Španec Samuel Sanchez, Italijan Ivan Basso (ki je letos formo tempiral ravno za Tour), Belgijec Jurgen Van der Broeck, Nizozemec Robert Gesink, Britanec Bradley Wiggins, zmagovalec dirke Dauphine Libere, generalke za Tour, in Američan Chris Horner. Od štirih Slovencev, ki bodo na startu dirke, najvišje kotira Jani Brajkovič. Tako kot mnogi favoriti si je Belokranjec za praktično edini cilj v sezoni izbral dirko po Franciji in je za njo tudi načrtoval formo. Kot sam meni, gre zaenkrat vse po načrtih, tako da optimistično pričakuje začetek dirke. Želja mu je uvrstitev med najboljših deset, po tihem pa računa celo na peto mesto, kar bi bila najboljša slovenska uvrstitev na Touru. Doslej je bil najboljši Tadej Valjavec, ki je leta 2009 zasedel deveto mesto. »Za to bi se moralo poklopiti marsikaj. Predvsem bi potreboval srečo ozi- roma da se mi do zaključka ne bi zgodilo nič posebnega. Da ne bi imel zdravstvenih težav, da bi ekipa delovala usklajeno, da bi me ščitila. To pa marsikdaj ni mogoče,« je dejal Brajkovič, ki bo eden od štirih kapetanov ekipe Radioshack. Brajkovič, Američana Horner in Levi Leipheimer ter Nemec Andreas Kloden bodo na začetku imeli enega od pomočnikov, v zaključku pa naj bi se ekipa povsem podredila najboljšemu v skupnem seštevku. Če je deveto mesto Valjavca na Touru najboljša skupna uvrstitev Slovenca, pa je najboljša etapna uvrstitev še vedno četrto mesto Andreja Hauptmana. Tudi za izboljšanje njegovega dosežka ima Slovenija svoja kandidata. To sta Borut Božič (Vacansoleil) in Grega Bole (Kristijan Koren bo predvsem pomagal Bassu), ki bosta priložnost iskala v sprintih. Zmagovalec etape na Vuelti predvsem v tistih, ko se bodo za visoka mesta borili klasični sprinterji, Bole pa v tistih, v katerih bo sodelovalo manjše število kolesarjev. Se pravi, da bosta svojo možnost iskala predvsem v prvih desetih dneh, ko bodo v večini na sporedu ravninske etape. Prvi teden na splošno velja za sprinterski festival (po prvi etapi ga bo prekinil moštveni kronometer), s prvimi zahtevnejšimi vzponi se bo karavana kolesarjev srečala šele v osmi etapi. Prva izmed štirih etap, ki se bodo končale na vrhu vzpona, bo 12., najtežji pa 18. in 19., slednja se bo končala z legendarnim vzponom na Alpe d'Huez. Že naslednji dan bo na sporedu kronometer v Grenoblu, ki bo tudi že postregel s končnimi rezultati. Skupno bodo kolesarji prevozili 3430 kilometrov. ATLETIKA Asafa Powell v Lozani 9,78 v teku na 100 m LOZANA - Na mitingu diamantne lige v Lozani je Jamajčan Asafa Powell v teku na 100 m z izidom 9,78 postavil izid sezone. Drugouvrščeni, njegov rojak Micha-le Frater pa je dosegel izid 9,88. Še nekaj zmagovalcev, moški: 110 m ovire (+1,0 m/s): Robles (Kub) 13,12; palica: Lavillenie (Fra) 5,83; kopje: Thorkildsen (Nor) 88,19; 400 m: Gonzales (Jam) 45,27. Ženske, 3000 m zapreke: Chemos (Ken) 9:19,87; daljina: Reese (ZDA) 6,85; disk: Barrios (Kub) 64,29; 400 m: Montsho (Boc) 50,23; 100 m ovire (+3,3 m/s): Pearson (Avs) 12,47. FORMULA ENA - Dirkalniki formule 1 bodo poslej opremljeni s šestvalj-nimi motorji. Tako je po posvetu s proizvajalci in ekipami odločilo vodstvo Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA). Od leta 2014 bo šestvaljni motor obvezen za vse ekipe. FIA je sprva od leta 2013 načrtovala uvedbo štirivaljnikov s turbo polnilnikom, a naletela na gluha ušesa. Še-stvaljni motor je tako nekakšen kompromis, ki bi naj s svojim neposrednim vbrizgom in hibridno tehniko prihranil približno 35 odstotkov goriva. LAZIO - Predsednik Lazia Claudio Lotito je CONI-ju poravnal dva milijona evrov dolga za najem olimpijskega stadiona v Rimu. WORLD LEAGUE - Z zmago v prvi tekmi proti Kubi s 3:0 (25:21, 25:22, 32:30) v Parmi si je Italija že zagotovila nastop na zaključnem turnirju v Gdansku. Proti Kubi bo spet igrala danes v Modeni. EVROPSKA LIGA - Nogometaši ljubljanske Olimpije in Luke Koper so včeraj odigrali prvi tekmi 1. kvalifikacijskega kroga za evropsko ligo. Olimpija je gostovala v Širokem Brijegu (četrta ekipa v prvenstvu BiH), Koprčani pa so na Boni-fiki gostili šesto ekipo kazahstanskega prvenstva Šahtar. Ljubljančani so igrali 0:0, Koprčani pa 1:1 (0:0). Gostje so izenačili iz enajstmetrovke v 3. minuti sodnikovega podaljška. Povratni tekmi bosta 7. julija. I Maria Šarapova pozdravlja privržence »Res je lepo ponovno nastopiti v finalu Wimbledona. Že dolgo časa je poteklo, odkar mi je to uspelo. Imela sem zelo realna pričakovanja pred in med turnirjem, na katerem mi v zadnjih letih ni uspelo priti višje od četrtega kroga,« je povedala Šarapova, ki je Wimbledon osvojila leta 2004. V zadnjih sezonah ji je načrte prekrižala poškodba ramena. Poškodbe pa niso prizanesle niti 21-letni Lisickijevi; lani pet mesecev ni mogla igrati zaradi zvitega gležnja. JADRANJE - Svetovno prvenstvo za potovalne jadrnice Aleš Omari v zlati posadki Sirenin jadralec zmagal med neprofesionalci, Nadia Canalaz (Čupa) na 4. mestu Aleš Omari na jadrnici Escandalo Pretekli konec tedna se je na hrvaškem otoku Cres zaključilo svetovno prvenstvo za potovalne jadrnice v razredu ORC International. Letošnje svetovno prvenstvo velja za najštevilčnejše prvenstvo tega razreda, saj se ga je udeležilo preko tisoč jadralcev iz petnajstih držav, največ posadk pa je zastopalo italijanske barve. Sto devetnajst jadrnic je v šestih tekmovalnih dneh, od ponedeljka do sobote, opravilo 6 plovov in eno navigacijsko regato, dolgo 120 milj. Vse dni je bil veter lahek, razen zadnjega dne, ko je dosegel jakost 30 vozlov. V kategoriji B, med manjšimi jadrnicami, je na krovu Escandalo tekmoval jadralec TPK Sirena Aleš Omari. Escanadalo je tokrat nosila zastavo češkega kluba Czech Yachting Associatio, ker jo je kupil Čeh, Aleš pa je na njej jadral že pred dvema letoma. Na skupni lestvici kategorije se je posadka Escandala uvrstila na odlično 3. mesto, zmagala pa je v podkategoriji corinthian, kjer so lahko tekmovali zgolj neprofesionalni jadralci. »Nismo pričakovali tako dobre uvrstitve na skupni lestvici, saj je naša jadr- nica dokaj stara, tekmovali pa smo z lanskimi jadri. Drugi so imeli nove barke, nove posadke in visoka finančna sredstva. Mi pa smo se kljub skromnim sredstvom, kar dobro odrezali,« je povedal Aleš, ki je na regati skrbel za glavno jadro, krmaril pa je Tržačan Andrea Micalli. V kategoriji A, med večjimi jadrnicami, je jadrnica Horus zastopala barve JK Čupa. Posadka je pod vodstvom Nadie Canalaz zasedla skupno 14. mesto, 4. pa med neprofesionalnimi jadralci. »Z rezultatom smo zadovoljni, saj smo jadrnico testirali ravno na tem prvenstvu. Splavili smo jo lani, a smo se do tega prvenstva udeležili samo italijanskega prvenstva,« je dejala Nadia, ki je pojasnila, da so bili do predzadnjega dne drugi v podkatego-riji corinthian. V isti kategoriji se je na 30. mesto uvrstila jadrnica JK Izola Scorpio, ki jo je krmaril bivši trener JK Čupa Maurizio Benčič. Z jadrnico Iztoka Krumpaka pa sta na nekaterih regatah nastopila tudi stebra Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Andreja Farneti ^_ŠPORT_ NAMIZNI TENIS - Državno prvenstvo v prvi kategoriji v Riminiju Na državnem prvenstvu najdlje Lisa Ridolfi Tretja med posameznicami in prva v dvojicah - Miličeva in Bržanova brez moči V Riminiju se je včeraj končalo državno namiznoteniško prvenstvo. Kot zadnje so pred zeleno mizo stopile najboljše državne namiznoteniške igralke v prvi, absolutni kategoriji. Slovenska igralka milanskega Sandonate-seja Lisa Ridolfi je osvojila zlato kolajno v dvojicah in tretje mesto v mešanih dvojicah ter med posameznicami. Od krasovk se je v boj z najboljšimi podala le Martina Milic, ki pa se ni uspela prebiti iz kvalifikacijske skupine. Krasova igralka je igrala proti nasprotnicama, s katerima se je pomerila tudi na turnirju 2. kategorije. Martina je najprej igrala proti državni prvakinji druge kategorije Sicilijanki Con-ciaurovi. Izgubila je s 3:0. Nato se je enakovredno borila s perspektivno mladinsko reprezentantko Dumitrac-hejevo in izgubila 3:2. »Pravzaprav nisem igrala slabo, ampak nasprotnici sta bili zelo borbeni in predvsem jima je šlo vse kot po maslu. Kakovost letošnje prve kategorije je bila vsekakor nekoliko slabša kot pred leti, ko so še tekmovale številne naturalizirane Kitajke. Bolj zahtevna je bila letos druga kategorija,« je ocenila Miličeva, ki si bo po dolgi sezoni privoščila počitek. »Zbrale se bomo znova bržkone 10. avgusta, ko se bodo začele priprave na novo sezono,« je še dodala 27-letna krasovka, ki v svoji karieri kot posameznica na DP ni nikoli stopila na zmagovalni oder. »Zal ne. Če se ne motim, sem se dvakrat uvrstila med najboljših osem. Le v dvojicah sem bila s Katjo Milič druga in tretja. Državno prvenstvo ostaja zame začarano,« je še dodala Miličeva. Pri kriški Vesni bodo tudi v prihodnji sezoni v promocijski ligi igrali Martin Cheber in Ferruccio Degrassi. Oba sta potrdila sodelovanje s športnim direktorjem Zarko Arandelovičem in trenerjem Andreo Massaiem. Z ekipo kriškega društva bo v prihodnji sezoni igral 27-letni branilec iz Ja-melj Matej Bagon, ki je zadnje štiri sezone igral pri repenskem Krasu. Iz Križa pa odhaja zvezni igralec Saša Gulič (prav tako letnik 1987), ki bo v prihodnji sezoni igral pri štandreški Juventini (vedno v promocijski ligi). Juventina je najela še nekaj igralcev. V Štandrež prihajajo 26-letni napadalec Ai-roldi (letos pri Cornu) ter letniki 1994 vratar Baldissin, branilec Di Giorgio in napadalec Cuzzolin (vsi od kluba Ronchi). K Ju-ventini se bo enoletnem posojilu vračajo Pe-teani in Skarabot (letos v Sovodnjah) in Čer-nic (Moraro). Z Juventino pa so prekinili sodelovanje Mainardis, Nejc Radovac, Colella in Petriccione. »Iščemo še nekaj okrepitev. V kratkem naj bi se dogovorili še s srednjim branilcem,« je napovedal športni vodja Gi-no Vinti. (jng) Nocoj finale v Trebčah Danes zvečer se bo končal malono-gometni Kraški turnir, ki ga organizira trebenski Primorec v sklopu vaškega praznika. V finalu se bosta ob 19.45 na travnatem igrišču pomerili Ediltecnica, ogrodje sestavljajo igralci Zarje Gaje, ter ekipa Salone Salvatore. Ob 18.45 bo še tekma za tretje mesto med ekipama California in CMG. Jutri finale v Križu Jutri bo padel zastor nad 3. memo-rialom Matej Lachi Lah, ki ga organizirajo v Križu. Finale bo ob 20.30, tekma za 3. mesto pa ob 19.30. Danes bosta na sporedu tekmi za 5. (20.30 Real Kras - Kosovel) in za 7. mesto (19.30 Kržani - Opčine). Polfi-nala: Gorjansko - Plavi 4:1, Vesna starši -Repen 4:5 po kazenskih strelih (2:2). Ana Bržan kroma Iz Riminija se bolj nezadovoljna vrača tudi Lisa Ridolfi (številka 5 na ja-kostni lestvici), za katero je sicer odlična sezona. »Velja. S Sandonatesejem smo postale državne prvakinje, saj smo končno v finalu premagale svoje večne tekmice Sterilgardo. Nato sem nastopala z državno člansko reprezentanco, kar je zame veliko zadoščenje. Na državno prvenstvo sem se odpravila z ambicioznimi načrti, ki pa jih žal v celoti nisem izpolnila,« je povedala 23-letna Nabrežinka. Lisa je namreč v posamezni konkurenci v prvi kategoriji izgubila v polfinalu s 4:2 proti reprezentančni soigralki Debori Vivarelli (številka 8). »Dvoboj je bil zelo izenačen. V odločilnih trenutkih sem odpovedala. Ciljala sem na nastop v finalu, ki pa se je izjalovil. Škoda,« je bila razočara- Branilec Matej Bagon kroma Martina Milič kroma na Ridolfijeva, ki pa je vsekaka V finalu je nato Vivarellijeva izgubila proti Lauri Negrisoli (številka 6), ki je tako postala nova državna prvakinja. Lisa se je potolažila z osvojitvijo državnega naslova v dvojicah z Negrisolijevo. V mešanih dvojicah pa je osvojila tretje mesto. »Eno zlato kolajno sem vseeno odnesla domov. V teh dneh nestrpno pričakujem obvestilo, ali bom od 12. avgusta do 7. septembra odpotovala na reprezentančne priprave na Kitajsko. Tam se bo namreč reprezentanca pripravljala za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo oktobra na Češkem.« Tudi Lisa se je strinjala z Martino, da je bila letošnja prva kategorija manj kakovostna: »Na nivoju je bilo le pet tekmovalk,« meni Lisa, ki si bo po dolgi sezoni prihodnji teden privoščila poči- Lisa Ridolfi po osvojitvi »scudetta« tnice na Formenteri. V prvi kategoriji je nastopila tudi slovenska igralka Ana Bržan (letnik 1976), ki je letos igrala pri A1-ligašu Novari. Bržanova je v šestnajstini finala izgubila proti Vivarellijevi s 3:0. »Sem se pač borila po svojih močeh. Zal sem hitro igrala proti Vivarellijevi, ki se je nato uvrstila v finale,« je komentirala Ana, ki se po letošnji sezoni poslavlja od igranja v najvišji državni ligi. »Ne vem še, ali bom še naprej igrala. Mogoče v A2- ali B-ligi,« je napovedala Bržanova, ki se z namiznim tenisom ukvarja že dobrih dvajset let. Kar nekaj sezon pa je igrala na najvišji ravni. V svoji karieri je Bržanova na državnem prvenstvu osvojila odlično 2. mesto v dvojicah in 3. mesto kot posameznica. (jng) VREME Petek, 1. julija 2011 19 1 ŠAH Igor Lakovič za las ni postal mojstrski kandidat V Pulju se je v soboto z zmago srbskega velemojstra Kovačeviča končal močan mednarodni šahovski turnir s kar 360 udeleženci, med temi je bilo kar 2 velemojstrov in veliko mednarodnih in FIDE mojstrov. Nastopal je tudi zamejski prvokategornik Igor Lakovič, ki je v devetih kolih zbral štiri točke in za las zgrešil naslov mojstrskega kandidata. Lakovič je namreč na turnirju pridobil 34 elo točk in jih ima sedaj 1999, torej mu za omenjeni naslov manjka le še ena točka. Na mesečnem brzopoteznem turnirju tržaškega društva SST 1904, ki ga je zmagal FIDE mojster Mocc-hi, pa je nastopilo tudi več zamejcev: Bruno Jankovič (7/9) je bil drugi, Mitja Oblak (4,5/9) 10., Marko Oblak (4/10) 12., Matej Gruden (4/10) pa 13. Poudariti gre predvsem dober nastop dvasnajstletnega Grudna, ki se je kot edini mladinec uspešno boril proti bolj izkušenim igralcem. V soboto pa se bo v Porretti Terme začelo mladinsko državno prvenstvo za posameznike. Nastopila bosta tudi mlada zamejska šahista Sebastjan Pieri in Lejla Juretič. (Marko Oblak) RIBADA NA KONTOVELU Kontovel - Kras ... 2:0 V torek sta se na tradicionalni Ribadi na zunanjem igrišču na Kon-tovelu ponovno pomerili postavi Kon-tovela in Krasa, ki sta se prvič srečali v Zgoniku pred časom ob praznovanju 50-letnice AŠK Kras. Kot na prvi tekmi so tudi tokrat kontovelci zadeli več košev in zmagali z 51:47. Košarkarji občine Zgonik, čeprav v okrnjeni postavi, saj je krasov steber Jan Budin bil odsoten, so vodili skozi celo tekmo, na koncu so pa prevladali kontovelci z odličnimi akcijami bratov Batich. Tekma ni bila »profesionalna«, saj je namreč trajala le dva polčasa in se je zaključila, ko je prva ekipa dosegla 50 točk. Športa, prijateljstva in veselja pa tudi tokrat ni nihče pogrešal. DANES Šampionska zasedba v Biljah Reprezentanta Valter Birsa in Tim Matavž tudi letos prirejata Dobrodelni nogometni spektakel v Biljah pri Novi Gorici. V petek bodo ob 17.30 nogometno tekmo odigrali slovenski športniki, politiki in estradniki. Med nogometaši bodo prisotni Bojan Jokič, Matej Mavrič in Jasmin Handanovič, rokometaši Vid Kavtič-nik, Aleš Pajovič in David Špiler, smučarji Jure Košir, Mitja Valenčič in Boštjan Kline, veslač Jani Klemenčič ter radijski voditelji Marko Potrč, Denis Avdič in Boštjan Romih, med politiki pa premier Borut Pahor in minister za promet Patrick Vlačič. Trenerja ekip bosta Dušan Jerončič in Pavel Pinni. Dogodka se bo udeležil tudi legendarni komentator nogometnih tekem italijanske televizije RAI Bruno Pizzul in eden od funkcionarjev nogometnega velikana Milana. Z dogodkom bodo počastili tudi 65-letni-co Športnega društva Bilje, kjer sta svojo kariero začela Birsa in Matavž. Celotni izkupiček bo šel v dobrodelne namene. Po nogometni tekmi bodo obiskovalci lahko prisluhnili skupinam The Users, Rok'n'Band in Mi2. (km) □ Obvestila AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 12. julija 2011 ob 20.30 v prvem sklicu in 21.00 v drugem sklicu, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči, prvomajska ulica 120/a. NOGOMET - Kupoprodajna borza Matej Bagon k Vesni, Saša Gulič v Štandrež ODBOJKA - Trofeja dežel Fantje FJK po dolgih letih dosegli uvrstitev med Top 12 Po kvalifikacijah na 10. mestu - Trije igralci ŠZ Olympia Na odbojkarski Trofeji dežel za mladinske deželne reprezentance, ki se bo do nedelje nadaljevalo v Piemontu, je moška vrsta FJK po kvalifikacijah, prvič po dolgih letih slabih rezultatov, dosegla uvrstitev v fazo od 1. do 12. mesta. Uvrstila se je namreč na 10. mesto, vodijo pa Piemont, Apu-lija, Veneto in Umbrija. FJK se bo danes za uvrstitev v polfinale pomerila z reprezentancama veneta in Lacija. V ekipi trenerja Cavasina so tudi štirje odbojkarji ŠZ Olympia. Marcello Palazzo je standardni center, priložnost za igranje pa sta že dobila tudi leto dni mlajša Samuel Princi in Jernej Terpin. Ekipa FJK jes 3:0 izgubila proti Piemontu, z 2:1 pa proti Markam, premagala pa je Aosto (3:0) in Abruce (2:1). Rezultat, ki ga bodo fantje v prihodnjih dneh skušali še nadgraditi, je prav gotovo tudi sad prizadevanj deželne odbojkarske zveze po oživitvi moške odbojke pri nas z ustanovitvijo ekipe Club Regione, ki je z mladinci nastopala letos v deželni D-ligi, s poletnimi pripravami v Ajdovščini (v okviru sodelovanja s Slovenijo) in z najetjem priznanega trenerja iz Veneta Antonia Cavasina. Čeprav brez smuči.... adrenalin na višku! Po dežju se prikaže sonce in ravno nedeljski sončni žarki so omogočili članom in prijateljem openskega društv SK Brdina, da so se nemoteno odpravili v Gardaland. Odhod je bil olajšan, saj niso potrebovali smučarske opreme, pač pa le dobro voljo in dobro založene nahrbtnike. S tem že tradicionalnim izletom so zaokvirili nadvse uspešno sezono, katero so praznovali že pred veliko nočjo z družabnim zaključnim večerom. Pa vendar časa za oddih letos ne bo. Ze se vrstijo seje za pripravo osmice v okviru repenske kraške ohceti. Ob tem pa poteka najvažnejše delo, se pravi smučarska dejavnost; saj se tekmovalci SK Brdina ta teden mudijo na treningih v avstrijskem Hintertuxu. 20 Petek, 1. julija 2011 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Mladi in duhovni poklici Mirjam Bratina Ko nas večina razmišlja, kako čim bolje izkoristiti brezskrbne počitniške dni, se največkrat za praznik svetega Petra in Pavla podeljuje novo-mašnikom zakrament mašniškega posvečenja. Mladi, ki so v sebi začutili božji klic, se po študiju teologije podajo na pot duhovništva. Vsako leto sicer opažamo, in številke so tu neizprosne, da se manjša število novo-mašnikov. Letos jih bo v Sloveniji devet, v lanskem letu jih je bilo petnajst. Kot kaže, bo v prihodnosti še slabše, saj je povprečna starost duhovnikov vsako leto višja. Gotovo je, da živimo v času, ki ni naklonjen krščanskim vrednotam in duhovnikom, ki naj bi te vrednote živeli in oznanjali. Sodobni človek si želi vse življenjske rešitve takoj, išče kratkoročne cilje brez odpovedi in naporov, v središču krščanstva pa je nesebična ljubezen, ljubezen darovanja, ki vključuje tudi trpljenje in križ. Vera ni več globok odnos posameznika z Bogom, ampak se bolj izraža v zunanjih obredih, navadah in običajih. Po drugi strani pa je naš vsakdan zaznamovan z nekim bivanjskim strahom, ki nas spremlja na vsakem koraku: strah pred boleznijo, pred brezposelnostjo, občutimo ga ob krivicah, ki jih doži-vimo, prizadene nas ob izkustvu nestrpnosti, brezbrižnosti, nasilja. V tej podobi sveta in načinu življenja ostaja duhovnik tisti lik, ki nam priča o božji navzočnosti, ljubezni, in o tem, da nismo sami in zapuščeni. Žal pa je bil prav lik duhovnika v zadnjih letih umazan, ker so se nekateri duhovniki znašli v središču medijskega poročanja zaradi spolnih zlorab in vpletenosti v nepoštene finančne posle. Tako negativno ozračje je omajalo zaupanje do duhovnikov in do Cerkve nasploh. Prikrivanje teh dejanj in prepočasno ukrepanje vodilnih cerkvenih krogov, je situacijo le še poslabšalo. »Resnica vas bo osvobodila,« je zapisal Janez v svojem evangeliju in to naj bi bilo vodilo pri razčiščevanju in popravljanju krivic. Vsak izmed nas pa lahko razmišlja drugače in se vpraša, kaj vse je v svojem življenju od duhovnikov prejel in zakaj jim je hvaležen. Pred dnevi, ko sem listala po starih izvodih verskega tednika Družina, sem našla čla- nek z naslovom »Kakšne duhovnike si želijo in potrebujejo laiki?«. V njem je zanimiva ugotovitev, da je vsak duhovnik enkratna osebnost s svojimi sposobnostmi in omejenostmi, vsi pa imajo skupno poslanstvo: biti Jezusovi in Jezusa pomagati odkrivati vsem ljudem. Pri naštevanju želja pa so posamezniki izrazili največkrat potrebo po duhovniku kot človeku, ki zna poslušati, ki razlaga in živi po božji besedi, ki sodeluje z drugimi verniki, upošteva njihove predloge in zna razdeliti naloge in odgovornosti, ki se zna duhovno približati vsakemu, tudi nevernemu, ki živi skromno, predvsem pa naj bo duhovnik posredovalec božje ljubezni. Verjetno so taka pričakovanja prevelika in se zato lažje zatečemo k iskanju duhovnikovih pomanjkljivosti. Na hudomušen način je to zapisano na vhodnih vratih romarskega svetišča na Barbani, ki prikazuje, kako kritičen odnos imajo ljudje do duhovnika: če dela veliko z mladimi, ne razume starejših, če se posveča starejšim, nima posluha za mlade, če ima predolge pridige, je dolgočasen, če prekratke, nima dovolj znanja... Skratka, od duhovnikov pričakujemo, da so sposobni delati za vse starostne skupine, da so dobri pridigarji, kateheti, spovedniki... Verjetno zgoraj našteti razlogi botrujejo temu, da se danes tako maloštevilni mladi fantje in dekleta odločijo za duhovniški in redovniški poklic. Pa vendar jih potrebujemo, potrebujemo mlade, zagnane, pogumne in delavne duhovnike, redovnike, redovnice na Tržaškem in Goriškem. Ko smo se na praznik sv. Janeza Krstnika v slovenski duhovniji v Gorici zahvalili g. Žbogarju ob 65. obletnici mašniškega posvečenja (diamanta maša) za njegovo neutrudno, vztrajno in požrtvovalno delo, smo občutili, kako velik dar je duhovništvo in kaj pomeni, če ga nekdo zvesto uresničuje dan za dnem. Tak zgled je hkrati spodbuda za mlajše, kar se kaže v tem, da je bilo v slovenski duhovniji v zadnjih letih nekaj duhovnih poklicev. Na koncu pa ne smemo pozabiti na pomen in vlogo, ki so jo (in jo bodo) odigrali naši »čedermaci«, ne samo na verskem, ampak tudi v kulturnem življenju in delovanju naše manjšine. LJUBLJANA - Slavnostna akademija Svetovni slovenski kongres slavnostno obeležil dvajsetletnico ustanovitve V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) v Ljubljani je bila v torek slavnostna akademija ob 20. obletnici ustanovitve te organizacije, ki povezuje slovenske izseljence po svetu. Govorci so ob čestitkah izpostavljali pomen SSK za povezovanje Slovenije s Slovenci v tujini kot tudi pomen SSK in rojakov v tujini za samostojnost države. Slavnostni govornik, akademik Zor-ko Simčič je v govoru izpostavil uspešno izpeljane dejavnosti SSK, kot so srečanja slovenskih strokovnjakov, ki živijo v tujini (zdravnikov, gospodarstvenikov, arhitektov), razstave, tabore za slovenske otroke iz tujine. Kot nadaljnje naloge je izpostavil nudenje pomoči rojakom v tujini, prizadevanja, da bi Slovenci v tujini v državnem zboru dobili svojega poslanca ter povezovanje mladih v tujini in doma. Opozoril je, da je slovenski narod razklan, da je patriotizem dobil slabšalen prizvok, ter poudaril, da ima lahko edino civilna družba, kar je tudi SSK, stalen stik v dobro naroda in države. Slovenski jezik je izpostavil kot osnovno celico, ki je že stoletja kohezijska sila slovenskega naroda. Tu pa ima po njegovem SSK nepogrešljivo funkcijo. Ob obletnici SSK, ki se je na ustanovnem kongresu sestal 27. in 28. junija 1991, so navzoče v polni dvorani nagovorili tudi številni gostje. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je ob čestitki SSK zahvalil za vse, kar so storili za povezovanje Slovencev v tujini med seboj in s Slovenijo. Izpostavil je, da je v Sloveniji premalo zavedanja tega, "da so Slovenci po svetu pravi Slovenci" in da so tisti, ki cenijo in spoštujejo svojo državo, ne glede na to, kakšna vlada je. Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek je menil, da tako kot SSK ne bi bilo brez samostojne Slovenije tudi samostojne Slovenije take, kot jo poznamo danes, ne bi bilo brez SSK, predvsem zaradi njegove ideje in ljudi v njem. Menil je še, da se v Sloveniji morda premalo zavedamo, koliko so Slovenci v tujini naredili za samostojnost Slovenije - "koliko je bilo teh pisem, koliko je bilo peticij, telefonskih in ostalih pogovorov na najvišje naslove tamkajšnjih držav". Tudi predsednik SDS Janez Janša je ETNOGRAFIJA - Še danes in jutri v Kropi Kovaški šmaren že 15. leto zapored obuja stare Z odprtjem filatelistične razstave 160 let pošte v Kropi se je včeraj v kovaškem muzeju v Kropi začel sklop prireditev v okviru tradicionalnega 15. Kovaškega šmarna. Njegov vrhunec bo jutri, ko se bodo v Kropi preko celega dne zvrstili etnološki, kulturni, športni in družabni dogodki. Na filatelistični razstavi si je mogoče ogledati Kropo, kjer je bil poštni urad ustanovljen natanko leto od uvedbe znamke 1. julija 1850, na starih razglednicah, dopisnicah in v pisemski dokumentaciji. Marsikatera stara pisma in dopisnice, med njimi tudi najstarejše ohranjeno iz leta 1854, pričajo o kovaški dejavnosti kraja ter prodaji žebljarskih izdelkov po Kranjskem in drugam. Drugi del razstave pa prikazuje razvoj Krope na razglednicah, od katerih najstarejša datira v leto 1899. 2. julij je za Kroparje praznik vse od leta 1729, ko je bila na ta dan blagoslovljena cerkev Kroparske matere božje. Kropa kot naravni, tehnični, kulturni, arhitekturni in tudi človeški spomenik svojo zgodbo piše že stoletja. S prireditvijo Kovškega šmarna, ki v sedanji obliki poteka že 15 let, to zgodbo prenašajo iz roda v rod ter na obiskovalce od drugod, pojasnjuje predsednica Turističnega društva Kropa Metka Kavčič, ki je organi- Kropa bo danes in jutri prizorišče številnih zanimivih dogodkov v okviru tradicionalnega 15. Kovaškega šmarna, ki se je začel včeraj zatorica prireditve. Priprave na soboto so se začele že z včerajšnjim postavljanjem peči ob vigenjcu Vice, taljenje železove rude pa se bo pričelo danes, ko bodo postavili tudi kopo in začeli kuhati oglje. Danes zvečer bo družabno srečanje v Muzejski hiši Fovšaritnica, ki letos praznuje deset let, odkar je gostila prve obiskovalce, ki so si prišli ogledati predstavljeno zasebno zbirko premične in nepremične kulturne dediščine. Še danes nastajajoča zbirka predstavlja življenje Kroparjev v času fužinarskega železarstva in po njegovem zatonu. Samo praznovanje Kovaškega šmarna se bo začelo s današnjo podok- nico in jutrišnjim jutranjim nastopom pritrkovalcev. Nato se bodo v množici dogodkov in ob bogatem kulturnem programu zvrstili košarkarski turnir, sprevod kolesarjev na starodobnih kolesih, slikarska kolonija, predstavitev domačih obrti in odkritje instalacije Tičnica, s katero bodo spodbujali opazovanje ptic. Potekalo bo tudi prvo srečanje nekdanjih slovenskih trgov, katerih predstavniki se bodo pogovorili o možnostih sodelovanja, raziskovanja in skupne promocije, predvsem pa o oživljanju in ohranjanju trških prepoznavnosti in o podrobnostih nacionalnega projekta Slovenski trgi. (STA) Slavnostni govornik na slavnostni akademiji ob 20. obletnici ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa je bil akademik Zorko Simčič sta izpostavil pomen podpore, ki jo je pomenil SSK v času osamosvajanja Slovenije. Srečanje SSK na ustanovnem kongresu pred 20 leti je "v veliki meri nadomeščalo podporo, ki smo jo pričakovali od drugod, pa je ni bilo". Številne delegacije rojakov z vseh celin so namreč dajale slutiti, "da vendarle nismo sami in da če ne bo šlo drugače, se bomo Slovenci sami postavili na noge". In to se je tudi zgodilo, pa tudi do mednarodnega priznanja je prišlo mnogo hitreje zaradi pomoči rojakov, je dejal. SSK je po njegovi oceni prispeval k temu, da je bila Slovenija v tem času bolj normalna. Tu sicer delo še ni končano, poplačan pa ni niti dolg slovenske države do SSK in rojakov po svetu. Slovenska država bi po Janševi oceni morala podeliti slovensko državljanstvo vsem Slovencem po rodu brez omejitev, če to želijo, morali pa bi tudi imeti neposredno zastopstvo v DZ. Predsednica zunajparlamentarne NSi Ljudmila Novak je prireditev pohvalila kot polno domoljubja, kot eno tistih, na katerih so si "morali letos greti srca", saj je državna proslava "ni preveč ogrela", ker je na njej bilo premalo domoljubja, slovenske pesmi in slovenske zgodovine. Prvi predsednik SSK Bojan Brezigar je izrazil veselje, da je SSK uspelo tisto, kar so si zadali na začetku, in sicer, da bodo temeljili tudi na znanju, Slovencih, ki živijo v svetu in ki s svojim znanjem in delom lahko pripomorejo k razvoju Slovenije. Dejal je še, da ni res, da so bili vsi Slovenci po svetu in v Sloveniji za ustanovitev SSK in da ni res, da so bili vsi za samostojno Slovenijo. Nikogar ne obsoja, vendar se "danes posploševanje o neki celovitosti idej, volje in dejanj pretvarja v krivico do tistih, ki so bili na tej strani od vsega začetka", je dejal. Na slavnostni akademiji sta nastopila tudi Slovenski oktet in mešani pevski zbor Frančišek B. Sedej iz Števerjana. SSK je ob tej priložnosti izdal tudi zbornik s prispevki ustanovnih članov in predstavnikov konferenc Svetovnega slovenskega kongresa, ki so v torek sicer kratko tudi nagovorili udeležence slavnostne akademije. (STA) KULINARIČNI KOTIČEK Češnjev zavitek Če se morda še niste zavedli, so se dnevi začeli krajšati. Za sedaj neopazno, kaj kmalu pa bo krajšanje opazno. Krajši dnevi pomenijo tudi konec pomladi in konec slastnih češenj, ki resnici na ljubo letos niso bile kaj prida, ali pa je bil morda to le moj vtis. Preden pa popolnoma izginejo s polic, vsaj tiste, ki zorijo pri nas, naj vam posredujem recept za tisto sladico, ki je zame sinonim pomladi, in sicer češ-njev zavitek. Najbrž ima vsaka gospodinja svoj recept za zavitke, a ta je bržkone eden najenostavnejših. Za testo potrebujemo 250 g moke, 1-2 dl mlačne vode, nekaj žlic olja, ščepec soli; za nadev pa poldrugi kilogram češenj, 150 g sladkorja, 50 g masla, 90 g drobtin, 5-6 žlic kisle smetane, 2 jajci. Iz moke, vode in soli naredimo dobro pregneteno testo, ki ga razdelimo na tri dele. Namažemo jih z oljem in vsak hlebec zavijemo v prozorno folijo. Pustimo, da počivajo dobre pol ure. Medtem na maslu pre-pražimo drobtine in razkoščičimo češnje ter jih prerežemo na pol. Testo razvaljamo in razvlečemo zelo na tanko. Če ga nimamo namena vmesiti sami, ga lahko nadomestimo s kupljenim vlečenim ali listnatim testom. Testo posujemo s prepraženimi drobti-nami, razpolovljenimi in razkoščiče- nimi češnjami in sladkorjem. Eno jajce razžvrkljamo, ga zmešamo s kislo smetano in to zmes pokapamo po nadevu. Sedaj lahko zavitek zvijemo. Seveda bo ta operacija mnogo lažja, če bomo testo prej položili na pomokan prt in ga zvili s pomočjo prta. Zavitke zložimo v pekač, ki smo ga poprej namastili ali ga pokrili s papirjem za peko. Razžvrkljamo še drugo jajce in z njim namažemo vrhnji del testa. Pečemo približno 40-45 minut v pečici, ki smo jo ogreli na 180 stopinj. Naj omenim še eno varianto, ki je nekoliko bolj nasitna. Poleg omenjenih sestavin rabimo še četrt kg skute, ki jo dobro pregnetemo in pomešamo s kislo smetano, enim jajcem in 3 žlicami sladkorja. Testo premažemo najprej s to maso, nakar dodamo še češnje, ki smo jih zmešali z drobtinami, nakar oblikujemo zavitke kot prej. Testo namesto z jajcem lahko premažemo z maslom. Pečen zavitek lahko potresemo s sladkorjem v prahu. Dober tek! Ivan Fischer i«-« X\ zmerno Í~¿jasno ¿^oblačno VREME Petek, 1. julija 2011 2 1 oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 „1020 1010 V petek pa se bo nad Avstrijo poglobilo ciklonsko ob- Hladna fronta bo popoldne in zvečer prešla naše kraje, za močje s hladnim zrakom v višjih plasteh ozračja, ki bo njo bo v višinah nad naše kraje od severa pritekal razme-delno vplivalo na vreme pri nas. roma suh in hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 21.01 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen. Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Po nekaterih nižinah bo občasno počutje poslabšala tudi soparnost. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.23 najnižje -66 cm, ob 12.11 najvišje 33 cm, ob 17.16 najnižje -5 cm, ob 22.49 najvišje 42 cm. Jutri: ob 5.55 najnižje -64 cm, ob 12.49 najvišje 34 cm, ob 18.00 najnižje -5 cm, ob 23.24 najvišje 38 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........25 2000 m ..........12 1000 m ..........22 2500 m............3 1500 m ..........13 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg 6,Š mo