Slev. 135.
If Llfflfflanl, Ш010 flne 14. Hinllfl 1924. posamezna številka stane 2 Din. Ш0 LI!.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Din 20
и pol tel« . . . . . .120 ca celo leto .... ,240
za Inozemstvo:
mesečno........Din SO
Sobotna izdajo:
celoletno « Jugoslaviji .... Din 40 V Inozemstvu.... . 60
Cene Inseraiom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 30, veliki po Din 5 - tn 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naroČilu popust
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Mm оЈзСози v ooioviol.
Urednlltvo )e v Kopitarjevi ulld 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 90. upravništva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za tnserale) Sarajevo 7.565. Zagreb 59.011. Praga ln Dunaj 24,797.
Angleški pisec sodi, da se Italija kljub	nje obstoja fašizma. To pa dolgo ne bo šlo.
obnovitvi parlamentarnega življenja nika-	Za fašizmom se poraja nova demokratična
kor ni vrnila k normalnim pogojem poli-	Italija. Novi ljudje in energije se bodo
tičnega in socialnega življenja. Nekateri	pojavile. Vsak more danes v Italiji opaziti
sodijo, da bo Mussolini sam sčasoma nor-	j svitanje novih moralnih in političnih idej.
maliziral javno življenje. To je pa izklju-	j Fašizem se je izčrpal, njegov idejni
ceno, kajti potem je fašizma konec. Naro-	' program se je izkazal kot neplodovit, drži
be: Mussolini bo abnormalno razmere	ga samo sirova sila, ki ni vstanu ničesar vzdrževal za vsako ceno, ker je to vpraša- ustvariti.
Vrenje v vladnem fcloku.
ODPOR PREČANSKIH RADIKALOV PROTI NASILSTVOM. - SKUPINA SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV MISLI NA FUZIJO Z RADIKALL
Rezultati fašizma.
Ugledna angleška revija >Contempo-rary Rewiew«, ki ni laburistična, je priobčila iz peresa dobrega poznavalca italijanskih razmer članek, ki povzema »uspehe«, katere je dosegel v Italiji fašizem. Angleški pisec pravi:
Fašizem skuša svetu dopovedati, da je vpostavil v Italiji red, disciplino in spoštovanje zakonov ter da je Italijo pomiril. Resnica pa je, da je ta navidezni red samo rezultat strahovlade 300.000 črnih srajc, pod katero so se ukinile demokratično ustavne svoboščine. Zadnji dve leti ni nobena opozicionalna stranka mogla prirediti niti enega ljudskega shoda. Velik del časopisja so fašisti pokupili ali podkupili, na neodvisna časnikarska podjetja so se pa izvršili atentati, tako da so ne upajo povedati svojega mnenja. Nasilstva se nadaljujejo. Januarja meseca 1924 n. pr. so se registrirali sledeči nasilni čini: 26 lašistov-skih napadov na zasebna stanovanja, društva, kavarne in podobno z oškodovanjem zasebnega imetja v znesku 50.000 lir in s poškodbo več sto človeških življenj. — 25 fašistovskih napadov na posamezne osebe na ulicah. — 4 smrtne poškodbe, med njimi ena ženska. — 6 slučajev požiga. — 2 napada na liste, pri čemer sta bila dva časnikarja ranjena. Zločincev javna oblast ne kaznuje.
Kar se tiče socialnega reda, je fašizem izročil kmetsko in delavsko ljudstvo popolnoma v eksploatacijo industrijcem in veleposestnikom. Severna Italija je popolnoma v rokah agrarnih baronov, ki se ne brigajo za nobeno postavo, tudi ne za fa-šistovske naredbe. To so pravi despoti po abesinskem vzorcu. Vlada je razpustila vse kmetslce kolonske organizacije in zadruge ter konfiscirala njihovo premoženje, ki se je nabralo tekom dvajsetih in tridesetih let Slučaj v Mollinelli (provinca Ferrara) je tipičen. Tu so fašisti odvzeli zadrugam vso živino, vozila in pluge ter jih izročili veleposestnikom; gre za premoženje več milijonov lir. Tako je Mussolini >rešil« agrarno vprašanje v prid starega suženjstva.
Enako se godi delavstvu. Fašizem se hvali, da so prenehali v Italiji vsi štrajki in da se je vzpostavilo soglasje med delom in kapitalom. Toda to je bajka. Prenehanje štrajkov ni nobeno znamenje izboljšanja socialnega položaja v Italiji, marveč rajši narobe. Sicer pa se štrajki enostavno ne dopuščajo. Industrijski in kmetski delavci so bili prisiljeni, da zapustijo >Federa-rione di lavoro«, ki je štela iy2 milijona članov, in so se morali včlaniti v fašistov-ske delavske zveze, ki se imenujejo >kor-poracijec. Te zveze so potem revidirale pogodbe z delavci in jih poslabšale, tako da so se plače splošno znižale, delovni čas pa zvišal. Ta način reševanja socialnega vprašanja je kaj enostaven.
Tudi izboljšanje državnih financ po fašistovski vladi je humbug. Res da je minister di Štefani znatno znižal primanjkljaj, toda ne sme se pozabiti, da so že njegovi predhodniki deficit reducirali od 16 milijard lir na 41 Kako pa se bo proračun razvijal dalje, je težko vnaprej vedeti. Dohodki za 1. 1921/22 so znašali 19H milijard, leta 1922/23 pa so padli na 18 milijard. Če se je na eni strani kaj prihranilo, se je na drugi še več izdalo. Tako n. pr. so se stroški za armado zvišali za 100 milijonov lir; mornarica in zrakoplovstvo zahtevata vedno večjih vsot, pacifikacija Tripo-lisa požira znatne vsote. Sicer je di Štefani reduciral veliko izdatkov za javna dela, zato pa mora vlada trositi tem več za ceste, vodovode, pristanišča in melioracije v Sardiniji, Siciliji in na jugu sploh, kar je proračunjeno na 3Vz milijard lir.
Odkod bo fašistovska vlada ta denar vzela? Profiti kapitalistov res da rastejo, toda vlada jih je osvobodila davščin. Davek na dedščine je odpravljen. Plače kmetskega in industrijskega delavstva ter uslužbencev iz srednjega stanu so se znižale, na drugi strani pa so se naložili vprav tem slojem davki, ki jih ne zmagujejo. Blagostanje nekaternikov gre vseskozi na račun velike mase, ki se izseljuje. L. 1923. se je izselilo iz Italije 178.000 oseb, to je 56.000 več nego leta 1922. Brezposelnost je od L 1920. dalie narastla.
Belgrad, 13. jun. (Izv.) Protesti radikalov iz Slovenije in Hrvatske proti izpadom Pribičevićevih blapcev sc vedno bolj množe. Večinoma se ti radikali obračajo na Lj. Jovanoviča, ki vsakodnevno sprejema dolga pisma od posameznikov in celih organizacij. Posebno slovenski radikali so v teh protestih neutrudJjivi, ne samo Ravni-har, ki je osebno in ponovno ožigosal Žer-javove eksponente, ampak tudi ostali radikali iz Slovenije z veliko vnemo nadaljujejo akcijo proti Žerjavu. V pismih, ki sta jih te dni prejela glavni odbor radikalne stranke in Jovanovič, se Imenuje Žerjavo-va akcija pogubonosna in škodljiva ne samo za ugled radikalne stranke, ki je že itak majhen, ampak tudi za državo in avtoriteto oblasti, in zahtevajo, da vlada ne odobri takih Zerjavovih korakov; poudarjajo, da je politiko slovenskih Pribičevcev smatrati za osebno korisloljubje.
Eni takih vlog, ki je prispela danes, so priložili tudi spomenico, ki so jo podpisali številni upravni uradniki, ki najostreje obsojajo Pirkiraverjevo imenovanje. To imenovanje označujejo kot izzivanje številnih starejših in sposobnih uradnikov. Vsled teh pritožb je Jovanovič obiskal notranjega ministra Srskića in ga opozoril na to nepravilnost, ki da se v bodoče ne sme več dogajati. V istem smislu je Jovanovič nastopil pri Vaclavu Wilderju. Lj. Jovanovič je odločno zastopaj mnenje, da more vsak tak nasilen nastop samo škodovati okrepitvi državne misli med Hrvati in Slovenci, s katerimi se mora prej ali slej v korist države skleniti sporazum. Čim bolj
Predstavniki opozicionalnega Moka v Zagrebu.
Zagreb, 13. junija. (Izv.) Danes je prišel v Zagreb Ljuba Davidovič. Zvečer ob 7. se je sestal s poslanci, ki so prišli, in z zaupniki demokratske stranke. Konferenca je trajala od 9. ure. Nato se je Davidovič sestal z dr. Korošcem, ki se je pripeljal z večernim brzovlakom. Vašemu dopisniku je g. Davidovič med ostalim izjavil, da je namen njegovega potovanja v Zagreb, da se v prvi vrsti razgovori s pristaši svoje stranke, potem pa da se sestane s predstavniki opozicionalnega bloka in predstavniki HRSS. Jutri ob. 11. dopoldne se sestanejo predstavniki opozicionalnega bloka s predsedstvom HRSS.
Radikalski list o Racfetovi korupciji.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Današnja »Smotra« piše o novi aferi Rade Pašiča sledeče-
Ministrstvo notranjih zadev jc pred dvema mescema razpisalo licitacijo za zgradbo, ki bi jo ministrstvo vzelo v najem za urade vseh svojih oddelkov. Ta licitacija se ni izvršila, pač pa se je nekomu posrečilo, da se brez licitacije sklene pogodba glede zgradbe. Ministrstvo je podpisalo pogodbo s trgovcem Miletlčem in bo plačevalo 127.000 Din najemnine. Poučeni smo, da je tu igrala veliko vlogo provizija, ki jo je dobil znani sin uglednega očeta, ki trguje z imenom svojega očeta.
SEJA ADMINISTRATIVNEGA ODBORA.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Na današnji seji je administrativni odbor razpravljal o poslanskih dnevnicah. Sklenjeno je bilo, da dobijo poslanci dnevnice za mcsec junij, za bodoče pa še ni padla odločitev in bo administrativni odbor o tem razpravljal na sejah 3. in 4, juiiia. Poslanca Sušnik
se to zavlačuje in čim več je takih nastopov, tem težje bo priti do sporazuma.
Belgrad, 13. jun. (Izv.) Vsled negotovosti sedanjega položaja je v zadnjem času opažati med Pribičevičevci močno gibanje, da se preneha s sedanjo akcijo samostojne demokratske stranke in da se tudi formalno pristopi v radikalno stranko. To mnenje zastopa predvsem Henrik Krizman.
Kot razlogi za akcijo za vstop v radikalno stranko se navajajo: predvsem po-polen neuspeh samostojnih demokratov, ki so doživeli strahovite poraze med svojimi bivšimi pristaši v prečanskih krajih, dočim v Srbiji sploh niso in ne bodo mogli javno nastopiti, razen na način, kakor je nastopil Pribičevič v nedeljo, ko je iz vseh krajev države nagnal skupaj Orjunaše in podobne elemente, da ga poslušajo in ščitijo pred zasmehom dobrovoljnega prebivalstva, ki ima navado, da se ob istem času, ko se je vršil Pribičevičev shod, zbira v isti dvorani na golaž.
Še bolj tehten povod je pa strah samostojnih demokratov, da bodo prej ali slej vrženi iz koalicije in zato mislijo, da se bodo proti temu najbolj zavarovali s tem, da se priključijo radikalom.
PAŠIČ ODPOTUJE.
Belgrad, 13. maja. (Izv.) Zdi se, da je Pašič dokončal posvetovanja o spremembi v vladi in bo v pondeljek odpotoval na Bled, da predloži kralju spremenjeno vlado v podpis, nakar se bo podal v Marijine Lazny na dvomesečno zdravljenje.
in dr. Hohnjec se kot člana administrativnega odbora seje nista udeležila in sta poslala pismen protest, da se na seji administrativnega odbora razpravlja in odloča o poslanskih dnevnicah in tako še bolj ponižuje ugled parlamenta.
PRIBIČEVIĆEVO POTOVANJE.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Jutri odpotuje na Hrvatsko Svetozar Pribičevič, da poskusi onemogočiti Davidovičevo akcijo, ki je tudi odpotoval v družbi nekaterih poslancev. Kakor izvemo, bo Pribičevič odpotoval iz Hrvatske na Bled.
TUDI IMUNITETE NI VEČ.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Zemljoradni-ški klub je danes prejel brzojavno obvestilo, da je veliki župan v Banjaluki dal zapreti njegovega poslanca Slavka M i -1 e t i č a. Poslanec Lazič je takoj protestiral pri notranjem ministru, ki mu je izjavil, da ne verjame, da bi kaj takega napravil veliki župan, razen, če ni dobil Mi-leliča in flagranti. Obljubil je, da bo brzojavno odredil potrebne korake.
Siien vihar v italijanskem parlamentu zaradi Metteottijsvega slučaja.
Rim, 13. jun. (Izv.) V včerajšnji seji poslansko zbornice je divjal zaradi Matteo-ttijevega slučaja velikanski vihar. Zbornica je bila malone polnoštevilno zbrana, ravno tako vlada. Kot prvi je govoril o stvari ministrski predsednik Mussolini. Rekel je, da je takoj, ko je dobil prve vesli o nepojasnjenem izginotju poslanca Matteottija, izdal policiji nalog, da čim najbolj pospeši poizvedovanje v Rimu, njegovi okolici, po mestih in na meji. Gotovo je, da oblasti ne bodo ničesar zamudile, da se slučaj pojasni in da pridejo krivci v roke pravici. Nato je povzel besedo zbornični predsednik R o c c o, ki se je zahvalil Mussolini ju za njegove izjave in od svojo strani nazna-
nil, da je ukrenil vse mogoče, da se v Mat-teottijevem slučaju postopa hitro in energično.
Nato je dobil besedo ožji Matteottijev tovariš socialistični unitarec posl G o n -z a 1 e s , ki je izjavil, da so izjave obeh predsednikov nezadostne, običajno upravne fraze. V imenu tovarišev in ob solidarnosti celokunne opozicije naznanja parlamentu in deželi grozni slučaj, ki mu rii zgleda. Levica pritrjuje Gonzalesu, fašisti ugovarjajo. Tedaj skoči na noge republikanski poslanec C h i e s a in zakliče: >Mi-nistrski predsednik molči. On je sokrivec!« Na te besede je nastal v zbornici strahovit vihar in metež. Fašisti so se hoteli na vsak način polastiti poslanca Chiese, drugi poslanci in kvestorji pa so jim branili. Po dvorani so leteli stoli in drugi predmeti. Predsednik je zaman zvonil in miril. Fašisti so zahtevali, naj Chiesa prekliče, česar pa ta ni storil, marveč je zahteval, naj Mussolini o slučaju izpregovori tako odločno in rezko, kakor to zna, kadar hoče. Mussolini se ni ganil na svojem mestu ter molčal dalje. Ko se je vihar nekoliko polegel, je izrekel predsednik Rocco poslancu Chiesi z dokaj obzirnimi besedami grajo.
Chiesa: Rekel sem samo eno besedo: ministrski predsednik naj govoril On pa molči dalje in se ne gane.
Tu se je vihar ponovil ter je moral predsednik ob 20 zaključiti sejo.
ZBOROVANJE VELIKEGA FAŠISTOV-SKEGA SVETA.
Rim, 13. junija. Sinoči se je ob pozni večerni uri — ob 22. uri — sešel veliki
Nadaljevanje na drugi strani.
Borzna poročila.
Dne 13. junija 1924. ZAGREBŠKA BORZA.
Danes je na deviznem trgu nastopila re« akcija. Po trajnem dviganju zadnjih dni so na borzi vse devize in valute padle. Tendenca je bila slaba, promet izredno velik. Narodna banka je le malenkostno intervenirala. Po borzi pa so se tečaji zopet nekoliko dvignili, ker je Belgrad kupoval na zagrebškem trgu. — Za efekte ni bilo interesa, promet slab, samo Slavonija je bila v splošnem čvrsta.
Devize in valnte.
V oklepaju tečaji z dne 12. junija.)
Dunaj 0.1183—0.1203 (0.12—0.122), Italija 3.66-3.69 (3.705—3.735), London 364.50 do 367.50 (368.70—371.70), Newyork 83.75—84.75 (84.90—85.90), Pariz 4.425—4.475 (4.571 do 4.621), Praga 2.463-2.493 (2.49375-2.52375), Ziirich 14.90—15.— (14.975-15.075), efekt, dolarji 82.75—83.75 (84-85).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb: 129 do 131, Hrv. slav. zom. hipot. banka: Zagreb: 66.75—67.50. Hrvatska sveopra kreditna banka, Zagreb: 126—127. Jugoslavenska banka, Zagreb: 125—127. Prva hrvatska štedionica, Zagreb: 915—920. Dioničko društvo za eksplo-ataciju drva, Zagreb: 122.50—126. Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb: 1155—1175. Narodna šumska industrija, Zagreb: 94—95. Na-šica: 92—100.. Guttman: 885—890. Slavonija 104—106. Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana: 600. Združene papirnico, Vevče: 161 (ponudba). 7 odstot. drž. inv. posojilo? 65.50—66.50. Vojna odškodnina: 13&
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 12. junija.)
Belgrad: 6.75 (6.80), Budimpešta: 0.0063 (0.0063), Berlin: 1.36 (1.36), Italija: 24.68 (24.70), London: 24.47 (24.48), Newyork: 567 (567.375), Pariz: 30 (30.20), Praga: 16.60 (16.60), Dunaj: 0.0080 (0.0080), Bukarešta: 2.50 (2.40), Sofija: 3.95 (4).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 13. junija. (Izv.) Devize: Belgrad 8.30, Budimpešta 0.77, Kodanj 11.986, London 306.700, Milan 3.089, Ncwyork 70.935, Pariz 3.782.
Valute: dolarji 70 460, angl. funt 304.900, fran. frank 3.745, lira 3.095, dinar 8.29, češkoslovaška krona 2.072.
PRAŠKA	BORZA.
Pragn, 13. junija.	(Izv.) Doviio: Lira
150.25, Zagreb 184.95.	Pariz 146.'0. London 34. Nc\vyork 40.95.
fašistovski svet. Poročal jc Mussolini. Glavni predmet njegovega poročila je bil položaj, ki je nastal v parlamentu vsled Matteottijevega slučaja. Podrobnosti o njegovem poročilu niso znane.
Пшшегцие pređsećlnlR republike.
Parili, 13. jun. (Izv.) Na predglaeova-
nju je dobil večino Doumerque.
Versaillos, 13. jun. (Izv.) Ob 4.30 je podpredsednik senata Bienvenu-Martin na znanil, da je za predsednika republike izvoljen Douraerque. Seja je bila zaključena ob 4.50.
Versailles, 13. jun. (Tzv.) Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 860 glasov, od teh je bilo veljavnih 853. Absolutna večina je tedaj znašala 427. Dournerque je dobil 515 glasov in je tedaj izvoljen. Painleve je dobil 309 glasov. Ostali glasovi so bili razcepljeni. Doumerque je takoj po izvolitvi prosil Herriota, naj ga takoj po seji obišče. Painleve je prvi čestital Doumer-queju. Oba državnika sta se objela.
Pariz, 13. jun. (Izv.) Predsednik Dou-merque je v palači Elysee sprejel v avdienci ministrskega predsednika Marsalla, ki mn je podal svojo demisijo. Doumer.ue je demisijo sprejeL
PODPREDSEDNIK ZED. DRŽAV.
Clovelacd, 13. jun. (Izv.) Na sestanku republikanske stranke so sklenili, da kandidirajo za podpredsednika Zedinjenih držav generala Dawesa.
ZDRAVSTVENO STANJE KANCLERJA DR. SEIPLA.
Drmaj, 13. jun. (Izv.) Temperatura 37, Ela 112, respiracija 28. Noč je prebil bolnik jako dobro.
ZNIŽANJE REERUTNEGA KONTINGENTA NA ČEŠKEM.
Praga, 13. junija. (Izv.) Parlament je 'danes sprejel zakonski načrt, da se za prihodnja tri leta zniža rekrutni kontingent za 30.000 mož.
Italiji. Vsaka krivica, ki jo ti režimi komu prizadevajo, odmeva po vsem svetu. Odmev pa, ki ga je našel umor ljudskega zastopnika v večnem Rimu, bo pretresel Mussolinijev režim do temelja.
Dve leti je imel fašizem časa, da pokaže, kaj premore, Mussolini je takoj, ko je prevzel vlado, oznanil konec terorja, ki dn ni več potreben. Sklical je celo parlament, da svojemu režimu da značaj demokratičnega sodelovanja vseh pri vladi. In vendar terorja ni konec, zato ker za pozitivno graditeljno delo sploh ni sposoben. Italijanski kmet ječi slejkoprej pod kolonatom, delavec dela pod poslabšanimi delovnimi pogoji, proletariat se izseljuje Brazilijo, Argentinijo in na Kavkaz, ljudstvo doma uprizarja krvave lokalne pun-te proti davkarijam, ki ga izmozgavajo, in dobre dobičke dela le nekaj velekoncer-nov, ki Mussolinija držijo. »Nacionalni preporod«, s katerim je fašizem upraviče-val svoja nasilstva, se je izkazal kot grda farsa.
Italijanski fašizem ne uide svoji uso-dL «Kdor prime za meč, bo od meča poginil.« Žrtve fašizma bodo v dogledni bodočnosti maščevane. Ljudstvo pa bo s fašizmom pomedlo povsod, tudi v Jugosla-j viji, kjer ga je uvedla dvojica Pribičevič-Žerjav in ga hoče vzdržati s pomočjo par prodanih kreatur.
Italijanski fašizem je postavil vsemu svojemu dosedanjemu delu krono. Pred štirimi dnevi so fašisti ob belem dnevu na cesti zgrabili opozicionalnega poslanca Mattcottija, ko se je odpravljal v zbornico, ga posadili v avtomobil in odpeljali v Grotte rosse, 8 km stran od Rirna. Trm so ga najbržje umorili, kakor so se glasile prve vesti. Ko pa jc oblast po treb dnevih začela preiskavo, so vse sledi o
Eioslancu popolnoma izginile. Ne samo talija, ves svet stoji pod strahovitim vti-Bom tega zlečina, ki nima izlepa primere v zgodoviui.
Fašizem je preglasil načelo, da je v svrho dosege cilja vsako sredstvo dovoljeno. V njihovi politiki nima morala nobenega mesta. Na tak način hoče fašizem «preporcditi« narod. Najprej je začel udrihiti pn delavskih glavah, nato po urednikih, nato po duhovnikih, več tisoč oseb pobil in za stotine milijonov premoženja uničil ali zaplenil, zdaj pa se jc lotil poslanca, ko se je le-ta podajal v zbornico branit etališče svojih volivcev.
Po fašisto/skih načelih je to čisto v redu in edino dosledno. Matteolti je bil glavni tajnik socialistične stranke in eden najboljših govornikov opozicije, ki se je fašizem silno boji. Sam Mussolini je ves nervozen, kadar slišft svobodno besedo na onem mestu, kjer je edino še mogoča, v parlamentu. Zato je po fašistovski «na-donalni« morali bilo edino logično, da so enega najuglednejših opozicionalcev odstranili. To naj bi prestrašilo še druge.
Toda fašizem se jc zmotil. Kulturni svet z nejevoljo gleda fašistovsko strahovlado, noče pa intervenirati, dokler niso prizadeti neposredni politični in gospodarski interesi ostale Evrope. Toda umor poslanca sredi zakonodajnega zasedanja prehudo žali glavne temelje moralnega političnega sožitja celokupne Evrope, da bi mogel ostati brez posledic. Vsaka država in vsaka vlada potrebuje v izvestni meri moralne opore ostalega sveta. Italija mogoče najbolj izmed vseh večjih sil Evrope. Strašni zločin nad zastopnikom ljudstva bo' omajal moralni ugled Italije po celem svetu. Fašizem pa jc zadal tudi sebi tidarec, ki ga ne bo prebolel. Osramotil je sebe in ves fašistovski pokret po celi Evropi.
Režim sirovega nasilja vlada danes v treh najbolj nazadnjaških deželah sveta, kar se tiče splošne ljudske izobrazbe. Dežele, ki so stoletja živele pod diktaturo večjih ali manjših knezov, mestnih trinogov, fevdalnih kast in brigantov, sc naravno niso mogle uspešno ustaviti terorju po vojski. Toda, čimbolj se ostala Evropa konsoliduje, čimbolj se ustvarja mednarodna solidarnost miru in reda, čimbolj se zopet oglašajo sile duha in morale, tembolj izgublja teror tla tudi v Rusiji, Šuaniii in
Da ne bo uradnega popravka po § 19
na našo včerajšnjo notico (da bi se moral naš veliki župan pod Avstrijo pisati ne Vilko, marveč Wi.lchelm iialtič) moramo kot resnicoljubni ljudjo ugotoviti še več, da so jo ta jugoslovanska dika pisala takrat: Wiilielm Baltitsch. Glej letno poročilo prve drž. gimnazije v Ljubljani za 1. 1889, str. 65; 1890, str. 72; i894, str. 79; 1895, str. 65; 1896, str. 88. — >Jutrov< biograf je pozabil dostaviti, da avstrijski režim ni imel baš navade pošiljati prevnetih Jugoslovanov kot civilne komisarje v Črnogoro. Za narodne borce so imeli Nemci nekam drugače >eksponirana mesta«. — Capito?
Sramotna hujskanja, V Pribičevičevi »Reči« dan za dnem neki »P« pisari o
ytm »Kako je v Slovenačkoj«. Ti dopisi no polni vsakovrstnih podlih denunciacij, katerih cilj je »P« odkril v včerajšnjem c opisu, v katerem »zahteva, da se mora »Slovencu«, »Domoljubu«, »Straži« in »Slovenskemu gospodarju« »zapušiti« ušla, češ da jim ni treba svobode, potem bo vsa Slovenija v tabora nacionalistov in se bo cedilo mleko in med. Škoda, da »Reči« razen Pribičeviča in par časnikarjev v Sloveniji nihče ne čita.
Ata »Narod« in Davidovič. Po »Narodu« že po Ljubljani stikajo Davidovićev-ci s Koroščevo krivo palico za pristaši in to v vrstah bivših somišljenikov »Naro-rodovih«! Oj, ata »Narod«. Kateremu hu-domušnežu si pa nasedel? Tako naivno, kakor si »Narod« predstavlja, Davidovič ne bo iskal v Ljubljani pristašev!
Vlogo sodišča je prevzel za Orjunce dr. Knaflič ,leva roka dr. Žerjava. V predvčerajšnjem »Jutru« je objavil poziv, naj se zglasijo v njegovi pisarni priče, ki so videlo Mekinca pred rotovžem, ko je del Orjune vlamljal v dr. Lemeževo stanovanje. Po naših mislih so taki pozivi ne le kršenje disciplinarnih odvetniških predpisov, temveč tudi nedopustno vmešavanje v sodno preiskavo. Mar li hoče dr. Knaflič prevzeti vlogo državnega pravdnika, zagovornika in preiskovalnega sodnika v eni osebi?! Lepe pojme ima o justici ta dični borec »Orjune«.
Orjunašld izsiljevalci. »Naprej« poroča o trboveljskih dogodkih med ostalim sledeče: »Ko so se orjunaši po raznih gostilnah napili in najedli in so nekateri tudi pozabili plačati, so se spravili skupaj, da gredo na postajo. Med potjo so ustavljali z revolverji v roki mirno idoče ljudi in iz njih izsiljevali denar »za cigarete«. V dveh slučajih so izsilili enemu 30 Din, pri drugem pa 20 Din. Zahtevali pa so kar po 100 Din. Ker jih v teh dveh slučajih nihče ni imel, so se zadovoljili s tem, kar so dobili. Desetletnega dečka so pretepli, da je bil krvav, ker jc imel v žepu pipec, kar je pri otrocih navada. Ves čas do postaje so držali revolverje v roki ter vsakemu žugali, da ga ustrele, ki so ga srečali ali videli, da gleda skozi okno iz svojega stanovanja.«
OBČINSKE VOLITVE NA JE2ICL Jutri se bo odločila za nadaljna tri leta usoda naše občine. Če pogledamo, danes, zadnji dan pred volitvami, delo posameznih skupin v dosedanjem občinskem odboru, potem je naša odločitev zelo lahka Skupina občinskih odbornikov SLS je kljub temu, da ni imela večine odbora za seboj, dobro in pošteno gospodarila z občinskim imetjem. Še nikoli ni bilo občinsko gospodarstvo tako urejeno, kot je ravno danes. Jutro in Domovina se sicer stalno obregujeta ob dosedanjega župana g. Kosa, ki je tudi sedaj nosilec naše SLS liste, češ da ni govornik, ali enega očitka si no upa niti eden izreči o njem, namreč tega, da ne bi bil dober in pošten gospodar in to je pri občini glavno, ker občina prav lahko pogreša odličnih govornikov, ne pa dobrih in poštenih gospodarjev. Obe ostali politični skupini nista pokazali niti malo zniisla za občo dobrobit. Kljub temu pa si upata sedaj še apelirati na zaupanje občanov. Tndi če hi se sicer prav nič ne ozirali na preteklo politično delo opozicionalnih občinskih odbornikov, bi imeli ježenski volivci prav lahko izbiro pri jutrišnji volitvi. Demokratje, ki so se skrili v ovčja oblačila »gospodarjev«, so morali kljub govoričenju, da imajo za sabo večino jesenskih občanov, za osem kandidatov oslepariti okrajno glavarstvo, da so sploh zamegli sestaviti kandidatno listo, v' nedeljo zvečer bodo prav lahko veseli, če bodo zmogli skupaj borih petdeset glasov. Socialisti so jo pa tudi popolnoma zavozili z nosilcem svojo liste, ld se je v zadnjem trenutku udinjal Orjuncem in pa s kandidatoma gostilničarjem Jančetom in samostojnežein Peršinom, ki sta vse drugo prej, samo delavec in delavska prijatelja r,e. Vsi zavedni kmetje, delavci in obrtniki ne-bodo volili ne demokratov, ne socialistov, ampak kandidate SLS. Nihče izmed njih ne bo ostal doina ker noče pomagali svojim najhujšim neprijateljera. Skrinjica SLS je piva. Tu je zmaga! Poštenjak bo naš župan!
Z Viča. Jutri se bodo vršile pri nas občinske volitve. Nasprotniki SLS so se združili in napenjajo vse silo, da bi dobili občino v svoje roke. Svojo skupno listo imajo komunisti in socialisti, združeni so tudi samostojneži in liberalci, ki so so skrili pod ime »Napredna gospodarska stranka«, ker je njih pravo ime prišlo med ljudstvom ob ves kredit Kakšna >Naprodna gospodarska stranka« pa je to, jo najbolj razvidno iz letaka, s katerim milo va-I bijo soobčane na limance, na katere pa jih ' ne bodo ulovili mnogo. Kdo bi bil še tako j neumen, da bi podpiral ljudi, ki so pristaši in somišljeniki razbojniške >Orjune«! V tem svojem letaku so nagromadili o SLS same grde laži. Resnica pa jo le-ta:
SLS ima večino v občinskem odboru dobro poldrugo leto in to po zaslugi liberalcev, , ki povsod, kjerkoli morejo, ovirajo delo in nagajajo. SLS ni pred volitvami prav nič slepila ljudi, ker ni prav nič obljubovoln, kaj da bo vso napravila, ampak jo samo obljubila,
da bo delala po svojih močeh. In to svojo obljubo je držala. Še-le, ko je SLS dobila pred dobrim poldrugim letom večino v občinskem odboru, se jo začelo incijativno gibanje, ki ga v prejšnjem odboru prav nič ni bilo. Kdo pa se jo za časa samovlade župauov K. kaj zmenil za občinsko gospodarstvo? Še za seje nismo vedeli, kdaj da se vršijo! Vse 6e je nekam tajinstveno vršilo. Še-le s vstopom SLS so se občinska vrata odprla javnosti na stežaj, o čemer vedo vendar vsi občani. SLS je prevzela občino v slabem stanju in prva njena dolžnost je bila vse, kar so jo prej zamudilo, popraviti. SLS se je lotila popravo cest, potx v in jarkov. Zvišala je podporo občinskim revežem, ustanovila obrtno nadaljevalno šolo, na njeno iniciativo priredila za ubožne otroke 2 božičnici, pri katerih jo bilo obdarovanih s čevlji in deloma tudi z obleko do 150 otrok. Radi pametnega gospodarstva SLS je občina poravnala dolg obeh šol v znesku 39.000 K, izplačala revnim občanom podpor v znesku 244.000 K in v blagajni ima danes približno 1,000.000 K. In to vsa v poldrugem letu! n kako se je prej gospodarilo, o tem imate najlepši zgled v električni luči, ob kateri mor -mo prižigati sveče, da sploh električno luč vidimo; dalje vas spomnimo na tisti smrdljivi jarek ob Slamiču, iz katerega bi se bila zanesla kuga po občini, ako bi ga ne bili zavarovali itd itd. SLS pa je pokazala zmisel za napredek tudi s tem, da se je bila odločila za meščansko šolo in to zato, ker hoče, da bi tudi viški revni otroci prišli kdaj do boljšega kruha. Odločiti se je morala za meščansko šolo tudi zato, ker uvideva, da tukaj revno ljudstvo težko pošilja otroke v mestne meščanske Zo-le, kjer jih pa tudi odklanjajo. In vi, naprednjaki, ne privoščite večje izobrazbe revnim slojem, dasi se trkate na prsi kot prosvitljen-ci! Daljo hočete begac volivce z vodovodom, kolodvorom, sirotišnico, kakor bi SLS ne mislila več na vse to! SLS jc za vodovod, ampak v prvi vrsti jo treba za to denarja, ker z dolgovi se v današnjem času ue more gospodariti, ker so obresti preveliko. Zadeva glede kolodvora tudi še ni zaspala, toda vsak ve, da se južna železnica ravno ob prehodu v državno upravo ne spušča v kakšne nove naprave. Zakaj pa sle vi »naprednjaki« mnogoletne prilike za kolodvor prespali? In sirotišnica! Ali se nj ravno z vaše strani nasprotovalo, ko se je v občinski seji o tem govorilo? — Laž, da so se v občinskih sejah reševale cerkvene in zasebne zadeve, je predebela, da bi vam jo mogel požreti vaš največji teliček. Glede sporov z obrtniki nima SLS prav nič na vesti. Če pa je gosp. župan zahteval, da tisti, ki cesto razdrapa, cesto tudi popravi ali plača odškodnino, je to vendar v korist občanov. Tudi je s socialnega, liigijeničnegn stališča bilo prav, da je župan dal mleko analizirati. Zakaj bi ne smelo našo revno ljudstvo za težko zasluženi denar uživati vsaj zdravo mleko! Pa še gnjilo meso vlačite v javnost! Mesto, da bi bili gosp. županu hvaležni za to. ker hoče obvarovati
občane pred tako grdo dorabo — pa agitirate s tem proti SLS in indlrektno zagovarjate brezvestnega mesarja, ki naj bi po vašem prodajal našemu delavstvu gnilo meso. In pri rsern tem moledujete šo za delavske glasove! In kdaj je SLS koga preganjala po glavarstvo :Ji aodnijah? Če mislite g. Kosovela, tedaj ai dajete lopo izpričevalo. Kaj ne, na delavca, ki mu vi privoščite le gnilo meso, naj bi »e Se celo strop podrl! Ta letak vas je razkril do gologa. — Volivci! SLS vam ni obljubovala ob vstopu ▼ občinski zastop ničesar. Izjavljala je le, da bo delala po svojih močeh in tega se je držala. Tega se hoče držati tudi v bodoče in so zavzemati za to, kar boste vi sami želeli in hoteli. Vaša, to jo ljudska volja naj odločuje. V nedeljo vsi na volišče, komur jo mar mir, delo, svoboda in napredek lepa viške občine! Prva skrinjica jo prava! Vo'iln5 odbor SLS na Viču.
Vrhnika. Predno izvršimo volivno dol& no3t, je treba, da si zakomnuno sledečo: Na demokratski listi, druga skrinjica, so bleste sledeči kandidati: Fr. Trček, Bevke, »Orjunaš«, ki jo letel s črno srajco r Maribor delavstvo pretepavat, Fr. Šabec, Postonjčan, »Orjunaš«, SI. Vuk, Goričan, »Orjunaš« in Rogelj, tudi. »Orjunaši. Dalje jo nosilec list« »Gospodarsko samostojne« stranke Jos. Ver-bič, kateri se je v imenu svoje stranke udeležil pogreba »Orjunašev« v Ljubljani. Delavstvo pa naj si zapomni, da nosilec socialistične liste, bivši detektiv Langof, na skrivnem vso to orjunsko gospodo podpira in dela na to. da jim v občinski odbor pripelje močno rezerv o, ker bi sicer od demokratskega kandidata Jelovška že davno frčaL — Če to presodimo, nam bo odločitev lahka.
Iz Železnikov Po dolgem času se tnđ! ml oglašamo. Pripravljamo se uainreč na občinsko volitvo s polno paro, mi in nasprotniki, samo s to izjemo, da stopamo mi v volivno borbo mirno in dostojno, v tem ko nasprotniki, liberalci, terorizirajo ljudi ter jim celo po gostilnah grozijo z revolverji! Vse to jim je seveda dovoljeno kot orjuncem, zakaj tudi v našem trgu smo postali tako srečni, da imam« med seboj to zalego, katera sestoji iz par pri-vandraneov in pa nekaterih nezavednih elementov, kupljenih za par kozarcev alkohola Glavni agitator jo nadučitelj Klavora, kateremu svetujemo, če mu je res na srcu dobrobit nacije, da naj gre raje svojim rojakom na pomoč v zasužnjeno Pri morje — pri nas je pa narod brez njega rešen in brez njegovih ma-nir že dovolj prosvitljen. Drugi njegov verni bratec je pa trgovec — tudi privandranec — Jaške, kateri se prav rad baha in junaškega dela po gostilnah ter napada naše ljudi radi njihovega prepričanja. Zapomni naj si samo to, da jo ou vse svoje promoženjo zbral i* naših krvavih žuljev in pa da so ga »nesli skup kmetje iz okolice, ki so vsi naši pristaši. ( Povemo vam odkrito in naravnost Šli bomo preko vas in volili po svojem prepričanju zn SLS, ker le ona je prava zaščitni ca nižjih slojev. Šli bomo v volivni boj s ponosom, da je SLS tista, katera se ne boji povedati nikomur resnice v obraz. Ne bojimo se stranke, ki je v neposredni zvezi s krvavimi dogodki v Trbovljah, kjer so padali ubogi delavski trpim. Volivci-deiavci! Odprite oči in ne glasujte za stranko svojih tiranov, ki so včlanjeni v Orjuni in so tako istovetni z orjunci, morilci delavca Fakina. Naša parola bodi: Vsi moramo glasovati za SLS! Vsi na delo, da bo zmaga naša!
Stari trg pri Loža. »Sram me ie bilo v Ljubljani, ko nisem videla niti enega staro-trškega Orjunca pri pogrebu ubitih tovarišev,« jo čvekalo pved dnevi neko debelušno babišče v dobro znani krčmi v Starem trgu. Kdor pozna vso duševno revščino, politično neorien-tacijo ter nadutost stebrov starotrškili JDSar-jev in njih boljših polovic, pač ne more pričakovati globljega umevanja od njih, kajti ti ljudje so tako omejeni, da ne vidijo niti čez prag svoje hiše. So pač kreature з popolnoma zgrešenimi pojmi! Biti demokrat, Sokol, Or-junec to je po njih skisanih nazorih nobel; če sem to, potem že spadam v boljšo družbo in imam žo to srečo, da mi takole ob volitvah kak prijazen gospodek iz Ljubljane stisne mehko roko ter mi privošči prijazen nasmešek, pa magari, če sem fnktično še takšen idiot in politični, analfabet. Ciničen moram" biti vsepovsod!, zabavljati čez vse, kar ne trobi v naš rog, potem, o potem bodo že znali ljudjo, da imam Krezove zaklade učenosti. Takole si ti ljudje definirajo svojo politično opredeljenost, a človek, ki jih pozna do obisti, mora s pomilovalnim nasmeškom vzklikniti: »O ssno-ta simplicitas!« — Predpreteklo nedeljo so šli Orjunci izzivalno v Trbovlje ter tam uganjali nezaslišana zverstva. Starotrški Orjunci so pa tudi sledili zgledu vrednim bratom ter so šli izzivat v bližnjo Podcerkev. Za svoje izzivanje so jih pošteno izkupili po podaljških hrbtov tor drugih delih telesa. Nič jim niso pomagili revolverji, ampak sramotno so jo morali od-kuriti z brzimi koraki v zavetje noči pred trdimi in težkimi pestmi kmetskih fantov. —-Če pogledamo vrste tukajšnje Orjune, vidimo, da so to povečini ljudje dvomljive vrednosti, pač temni elementi; med njimi soveda par učiteljev. Slednjim bi mi pač svetovali, da zastavijo vse svoje silo in zmožnosti na šoiskem polju, da bodo iz šolo izšli ves pošteni in dostojni člani človeško družbe. Če dosežejo to, dosegli so svoj namen. Hic Rhodus, hic salta.
Celje. V nedeljo, 15. t. m. sc vrši v Narodnem domu »parastos« za žrtve orjunskega izzivanja. Opozarjamo naše ljudi, da natanko
pogledajo, kateri celjski obrtniki, trgovci in uradniki se bodo te proslave udeležili. Mi bomo skrbeli, da izve njihova imena t,udi Širša javnost.
Vse za milijone
i
RAZKRITJA POVODOM RAZPUSTA UPRAVNEGA SVETA «MESTNE HRANILNICE«.
Moti se, kdor misli, da je šlo dr. Žerjavu in tovarišem pri razpustu občinskega sveta ljubljanskega samo za trenotcn političen efekt. Gre tej gospodi za denar in za svoje banke.
Predno je prevzela mestno upravo v trvoje roke Zveza delovnega ljudstva in poslala svoje zastopnike v upravni odbor Mestne hranilnice, so divjali ljubljanski demokratski žurnali, da prebivalstvo ne bo zaupalo svojega denarja novi večini in zastopnikom delovnih slojev. Ves čas, ko so upravljali Mestno hranilnico zastopniki proletarskih slojev, so ta zavod dan za dnevom napadali v svojih glasilih kli-karski ljubljanski demokratje.
Demokratske spletke niso uspele. Dejanja so jih postavila na laž. Predno so zasedli zastopniki »Zveze delovnega ljudstva« upravni odbor Mestne hranilnice, je le-ta izkazovala 93 milijonov dinarjev hranilnih vlog. Sedaj ob razpustu pa izkazuje 105 milijonov dinarjev vlog. Napredovala je tedaj Mestna hranilnica pod upravo bivše večine iz Zveze delovnega ljudstva tekom pol leta samo pri hranilnih vlogah za celih 12 milijonov dtrtarjev. Iz tega sledi, da je bil upravni odbor in ravnateljstvo na svojem mestu, da je hranilnično premoženje dobro upravljal, da je prebivalstvo Ljubljane in cele Slovenije zaupalo Mestni hranilnici in svoj denar ondi nalagalo. Bila je zakonita uprava pri tem zavodu; vse seje ravnateljstva in upravnega odbora je redno posečal tudi vladni zastopnik v osebi g. dvornega svetnika Kremenška, ki nikoli ni našel besede graje glede poslovanja zakonite uprave, ampak nasprotno je lahko vedno ugotavljal, da je vodstvo zavoda strogo gospodarilo in modro upravljalo premoženje največjega slovenskega denarnega zavoda.
Sedaj je režimski teror razpustil legalni od občinskega sveta izvoljeni upravni odbor pri Mestni hranilnici. Vprašanje je, če bodo široki ljudski sloji še zaupali svoj denar temu zavodu, kateremu je demokratski režim postavil na čelo enega ljubljanskega demokrata, trgovca Koll-mana, kojemu hoče sedaj za svetovalce priklopiti še par mladih demokratskih ljubljanskih advokatov. Takim gospodom naše ljudstvo svojega denarja ne zaupa. Naše ljudstvo hoče pri svojih denarnih zavodih imeti zakonite zastopnike, izvoljene manlatarje, ne pa režimskih pan-durjev.
Radi razpusta občinskega sveta ljubljanskega je demokratska gospoda vprizo-rila pokolj v Trbovljah, radi denarja Mestne hranilnice je demokratska klika razpustila občinski zastop. Zasmrdelo je ljubljanskim demokratom že pred enim mesecem. Legalno izvoljena uprava Mestne hranilnice je zaznala, da ima Praprotnikova Slavenska banka naložb in reeskompta pri Mestni hranilnici preko 9 milijonov dinarjev, tedaj več kakor vse druge banke skupaj. Hranilnični ravnatelj dr. Černe, zvest oproda dr. Žerjava, je legalni upravi to prikrival. Ko pa je ravnateljstvo o tem zaznalo, je takoj storilo svojo dolžnost in cenen kredit v obliki reeskompta Praprot-nikovi banki odpovedalo. Gospodin Pra-protnik, ki je vajen voditi bančne kampanje, je zbog tega nekoliko zacvilil. Osoko-lil se je pa in poskušal indirektno, po tretjih osebah vplivati pri upravi Mestne hranilnice, s pretnjami, da bo znaten del delavstva pri Trboveljski družbi odpustil, ako se njegovi banki pri Mestni hranilnici odpove reeskompt. Zakonita uprava se Praprotnikovih groženj ni zbala, marveč je vztrajala pri svojem sklepu.
Pa še več! Zastopniki Zveze delovnega ljudstva v upravi Mestne hranilnice so hoteli na celi črti vpeljati red in varovati zakonitost. Po hranilničnem pravilniku je prepovedano uradnikom Mestne hranilnice sodelovati v upravi drugih denarnih zavodov. Ravnatelj dr. Černe pa je kot ravnatelj Mestne hranilnice sedel v upravnih svetih treh ljubljanskih bank, namreč pri Slavenski banki, Hipotekami banki in Ljubljanski kreditni banki. Zakoniti zastopniki uprave Mestne hranilnice so smatrali, da so mesta v upravnih svetih ljubljanskih bank nezdružljiva z mestom hranilničnega poslovnega ravnatelja. Zato je bil v ravnateljstvu Mestne hranilnice napravljen sklep, da mora dr. Černe izstopiti iz upravnih svetov pri ljubljanskih bankah, ako hoče še ostati hranilnični ravnatelj,
Vse to je pa zabolelo jutrovsko gospodo. Pri Hipotekami banki je bil njen predsednik avdolfM dr. Fetlich v največjih škripcih, ker ni mogel sklicati občnega zbora te banke, pri kateri njegova demokratska klika nima večine brez Mestne hranilnice. Dr. Fettich in svak dr. Žerjava
tudi advokat dr. Lavrenčič bi morala od-leteti iz upravnega sveta Hipotekarne banke, ako bi se vršil občni zbor in bi Mestna hranilnica po svojih zastopnikih nastopila solidarna z Zvezo slovenskih zadrug proti njima. Te skrbi so težko legle na dušo dr. Žerjavu, ki je hotel za vsako ceno še rešiti pravočasno svojo žlahto in pa svoje najožje prijatelje.
To so tisti najgloblji vzroki, zakaj je bil tudi upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske razpuščen. Mestna hranilnica je bil punctuin saliens za ljubljanske demokrate, katerim jc zmanjkalo sekve-strom pokradenega novca in po agrarni reformi oropanih dinarjev,
Sokolski Tabor se že skozi cele tedne ni več gradil. Ni bilo denarja. Sckol I je prenotiral na svoja zemljišča posojilo šest milijonov dinarjev, a je kredita zastonj iskal, nobena banka se ga ni hotela več usmiliti. Z denarjem Mestne hranilnice hočejo sedaj Žerjavovci in Turki zgraditi stavbo Sokola I na trgu Tabor.
Tako govore demokratski mogotci, slovensko ljudstvo bo pa govorilo drugače!
Jugoslovanska Obrtna Zveza je na lanskem občnem zboru sklenila, da vsako leto na dan svojega občnega zbora povabi vse svoje člane in tudi druge prijatelje našega obrtništva, da posvete ta dnn izključno obrtniškemu vprašanju, da se snidejo, porazgovore in v prijetni družbi navežejo nove prijateljske stike, skratka, ta dan naj združi tovariše obrtnike in njihove družine v eno veliko stanovsko družino, ta dan naj bo veliki naš obrtniški praznik. Letošnji obrtni dan bomo praznovali takole:
1. Ob 10 dopoldne ogled Strojnih tovarn in livarn, Dunajska cesta. Zbiramo se v Rokodelskem domu na Komenskega c. 12. Pro-
simo, da pride vsakdo vsaj do pol 3,0, da bomo točno ob 10 že na mestu.
2.	Ob 2 popoldne občni zbor Jug. obrtne
zveze v veliki dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12. Dnevni red občnega zbora: čitanje zapisnika, 2. poročilo predsedstva, 3. volitve in slučajnosti.
3.	Ob 5 popoldne Obrtna veselica na vrtu in v gostilniških prostorih Rokodelskega doma. — Poskrbljeno bo za dobro jed in pijačo in prijetno razvedrilo. Ves večer bo svirala polnoštevilna godba Mladinskega doma pod vodstvom kapelnika g. Dolinarja. Vrt bo v ta namen posebej bogato razsvetljen in okrašen. Poleg tega so na sporedu še pevske točke, luipleti, šaljivi prizori itd. Posebno pozornost bo vzbujala nova obrtna razstava na posebnem paviljonu na vrtu. — Predprodaja vstopnic za veselico v trgovini g. Gajška, Sv. Petra cesta. V slučaju slabega vremena se bo tudi veselica vršila v veliki dvorani Rokodelskega doma.
Vabimo predvsem ljubljanske tovariše obrtnike in trgovce, vabimo vse naše somišljenike in prijatelje. Upamo tudi, da bodo z dežele vse podružnice Obrtne zveze poslale močna zastopstva, tovariši iz ljubljanske okolice pa naj pridejo polnoštevilno. Ker se vrša ta dan v ljubljanski okolici občinske volitve in bodo v vsi okolici vse gostilne zaprte, upamo toliko bolj, da bodo tovariši po opravljeni volivni dolžnosti prihiteli v Rokodelski dom. Da zadostimo tudi radovednosti, smo preskrbeli, da bomo k veselici prejeli prva poročila o izidu občinskih volitev v posameznih občinah v okolici. Vsi tisti, ki se zanimajo za volivne rezultate, bodo torej tudi prišli na svoj račun.
Prosveti, organizaciji in družabnosti naj bo torej posvečen ta dan.
Mnogo hvaljene in iskane Markove kapljice proti motenju prebave in bolečinam v želodcu iz Mestne lekarne v Zagrebu dobite odslej vedno v lekarni Leustek.
Volivci! V občinah ljubljanske okolice in v delih kamniškega glavarstva so v nedeljo 15. junija občinsko volitve. Nasilje sedanjega režima se stopnjuje. Pokažimo, da ne klouimo, naj počneta Žerjav in Pašić kar hočeta. Občinske volitve so prilika, da mirno in odločno pokažemo, da ne odnehamo od zahteve po avtonomiji Slovenije. Zato vsi na volišče. Vsakdo naj izjavi s svojo krogljico, ali hoče hlapčevati orjunašem ali pa hoče vztrajati v boju za svobodo. Samo dvojne volivce poznamo v tej borbi: liberalne centraliste, skrite pod najrazličnejšimi imeni, in somišljenike av-tonomistične Slovenske ljudske stranke. Volivci, obračunajmo temeljito z vclesrb-skimi pandnrji. Nihče ne sme ostati doma. Izdajalce slovenstva pa si dobro oglejte, da prejmejo ob svojem času plačilo.
—	Zaupnike nujno prosimo, naj v nedeljo takoj po izvršenih volitvah sporoče izide. Poročajte število volivcev posameznih list in število mandatov! Sporočite na tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna.
—	Na Limbarski gori pri Moravčah priredi Kmetslca zveza za politični okraj Kamnik v nedeljo, 22. junija ob 10. vsakoletni tabor. Poročajo poslanci. Pridite v obilnem številu.
—	P. Vilibald Sever f. Dne 13. t. m. je umrl v frančiškanskem samostanu na Viču p. Vilibald (Bernard) Sever, gimnazijski profesor v pok., v 80. letu starosti. Rojen je bil 1. 1845. v Ribnici, v mašnika posvečen 1. 1868. Služboval je v tržaški škofiji v dušnem pastir-stvu. Ko se je ustanovila v Pu!ju nemška gimnazija, jo bil imenovan za kateheta in hkrati za profesorja matematike. Na tem zavodu je služboval 25 let ter je bil v tem času imenovan za častnega kanonika. L. 1910. so ga pregnali Italijani. Vrnil se je v domovino m se nastanil na Viču, kjer je bil sprejet v frančiškanski red. Celih pet let je prosil za pokojnino, a je ni dočakal. Rešila ga je smrt in preselila v večni pokoj. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob 5 na pokopališče na Viču.
—	Nevarno ie obolel g. Franc S t u r m , župnik v Grčaricah, ki se zdravi v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Vsem gg. sebra-tom in znancem se priporoča v molitev.
—■ Vodslvo »Krščanske šole« prosi, da vse podružnice, ki so vložile pravila za ustanovitev podružnice, to takoj sporoče tajništvu »Krščanske šole« v Ljubljani, Semeiri-ška ulica 2, II. nadstropje.
—	Opozarjamo cenjeno občinstvo na današnji inserat »Hranilnice kmečkih občin v L j u b 1 j a n i«, ki jc edin naš pu-pilarno varen zavod v Ljubljani.
—	»Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani« priredi dogovorno z inšpektorjem za narodno zdravje v Ljubljani, dno 21 .in 22. t. m. proslavo dneva treznosti za vso Slovenijo. Odbor društva se jo zedinil v svrho proslave za sledeči program: 1. V soboto 21. in nedeljo 22. t m. priobčitev manifesta na narod v vseh slovenskih dnevnikih. 2. V nedeljo 22. t. m.: a) dopoldne zborovanje v dvorani Mestnega doma; b) predavanja po društvih in vojašnicah; c) vprizoritev filma »Vozač smrti«- v ki-
no »Tivoli« brez vstopnine, in d) zvečer vprizoritev igre »Veleja« na »Ljudskem odru«.
—	Za vpokojenke. Poslanec Gostinčar je zahteval od finančnega ministra pojasnita, zakaj ne dobivajo tobačne delavke in žene železničarjev pokojninskih prispevkov in )e dobil od finančnega ministra ta-le odgovor: Na vaše vprašanje glede družinskih doklacJ ženam uslužbencev državnih železniških ustanov, ki kot bivše delavke v tobačni tovarni prejemajo provizijo, vam odgovarjam sledeče: Člen 29. točka 2. zakona o draginjskih dokla-dah od 28. febr. 1922 odrejuje, da družinska doklada ne pripada na ženo, ako je ona vpo-kojenka in to brez ozira na višino njene pokojnine. Vprašal sem za mnenje gospoda finančnega ministra, ki je pristojen, da avtentično tolmači zakon ali se imenovane žene, ki prejemajo takozvano provizijo, smatrajo za vpokojenke ali ne, to je: ali se nanaša tudi nanje točka 1. ali točka 2. člena 29. zakona o draginjskih dokladah. Dobil sem sledečt odgovor: Ker je ministrstvo za finance odločilo, da je treba vsa te slučaje podrediti pod odredbo točke 1. člena 29., po katerem doklada za ženo pripada, ako ona nima najmanj 200 dinarjev mesečnih dohodkov, sem odredil, da se vsem uslužbencem, katerih žene prejemajo provizije, ki znašajo mesečno manj kot 200 dinarjev, izda doklada za ženo. — Minister za finance.
—	Prizadeti železničarji Uslužbenci drž. železnice, katerih žene so bile v tobačni tovarni in ki prejemajo provizije manj kakor 200 dinarjev na mesec, se naprošajo, da nemudoma pošljejo ali prinesejo svoje naslove in službeni značaj, vsak pa mora še predložiti en poštni odrezek za potrdilo, kaj da njihova žena v resnici prejema od tobačne tovarne. To se lahko pošlje po pošti ali pa prinese v tajništvo Prometne zveze, Stari trg št. 2-1. v Ljubljani,
—	Kdo je vodja okrožnega urada za zavarovanje delavcev? Prejeli smo ta-le dopis: Biti bo moral upravni svet, katerega so si izvolili tako delodajalci kot delojemalci. Kakor pa je razvidno iz nekaterih zadnjih ukrepov tega urada, ni njegov gospodar izvoljeni upravni svet, ampak gospoduje tudi tam naša demokratska zalega. Da je temu res tako, nam jasno dokazuje razno oddajanje del pri novi stavbi tega urada, zlasti pa oddaja del parne in vodovodne napeljave. Vsak štedljiv gospodar mora gledati na to, da pride čim ceneje do dobre in trpežne stvari. Tu pa se je vse to prezrlo in že mesece naprej se je vedelo, kdo bo delo dobil. Zakaj so torej razpisi del? Mar bi se kar pod roko sklenila kupčija, bi vsaj nc bilo nepotrebnega razburjanja! Da-siravno so bile stavljene ponudbe domačih, cenejših in strokovno priznanih obrtnikov, vendar se jc delo oddalo deloma tujim dražjim tvrdkam, deloma pa domačim dražjim in neveščim obrtnikom. Najnižji ponudnik bi bil moral dobiti delo, pa ga ni dobil. Šlo je za 30.000 Din diference. In to vse za to, ker jc bilo tako prav raznim inženerjem in vodilnim organom našega demokratskega klopotca. Ali sc mora res demokratski smrad razširiti že v prav vsaki organizaciji in ustanovi? Kdaj bo tega dovolj? Okrožni urad sc vzdrždje z ljudskim denarjem, kateri jc namenjen izključno lc za ljudstvo, nikakor pa nc za strankarske
in agitatorske namene. Prizadeti so si izvolil! zastopstvo v upravni svet in to zastopstvo naj dela samostojno, nepristransko in gospoi darsko, nikakor pa naj ne bo marijoneta ka-« kega inženerja ali pa kakega skaza-advokata« četudi je minister na razpoloženju. Ljudstvo bo terjalo odgovor in obračun od zastopstva,, katerega si je izvolilo, zato naj bo to na svojem mestu.
—	Za generalnega direktorja osrednjega urada za zavarovanje delavccv v Zagrebu je ministrstvo za socialno politiko potrdilo Milana Glaserja,
—	Princ Gjorgje na potu v Pariz. Prinn Gjorgje se je 12. t. m. z orientekspresom odpeljal v Pariz.
—	Poročil se je 12. t. m. na Brezjah g, Stanko Rotar, računski oficial z gdč. Maro Sirnikovo. Poročal ga je njegov sošolec Ivau Raztresen.
—	Področje gradbene direkcije v Ljub* Ijani. Izšel je kraljevi ukaz, s katerim se ljubljanska in mariborska oblast teritorialno dodeljujeta v območje gradbene direkcije v Ljubljani.
Poštna vožnja med Skocijanom in Mo« kronogom. Na progi Škocijan pri Mokronogu -r-Mokronog se je začela s t. junijem t. 1. poštna vožnja, in sicer: ob torkih, četrtkih ini sobotah. Ob pondeljkih, sredah in petkih prenaša pošt" poštni sel ob istem času kakor do-: slej. Poštni voz odhaja iz Škocijana ob 7.45 in prihaja v Mokronog ob 10, vrača se pa ob 12. in prihaja v Škocijan ob 1|.15.
—	Nepravilnost pri denarnih pismih т inozemstvo. Inozemske poštne uprave se pritožujejo zaradi različnih nepravilnosti pri vrednostnih pismih, ki prihajajo iz uaše države. Zlasti se pritožujejo, da imajo privatni ovitki samo po dva pečata, da je pri uradnih ovitkih papirna pcdloga pod okroglimi izrezki pogostoma prežgana in se zato pečat nerad prime, da je pečatni vosek večkrat tako slab, da se takoj odkruši, da pisma niso zapečatena s pečatnikom, marveč z različnimi drugimi predmeti, posebno pogostokrat da so na pečatnemu vosku odtiski denarja, gumbov ali celo samo prstov. Ker se pri takih nedostatkih v opremi prav rade gode oplembe in primanjkljaji, se pošiljatelji denarnih pisem opozarjajo, uaj po bstoječih predpisih pošiljajo denar v vrednostnih pismih. Zgoraj navedenih pomanjkljivosti je deloma kriva poštna uprava, ker do danes po preteku več mesecev še ni preskrbela uradnih ovitkov za denarna pisma.
—	Predaja službenih priporočenih pisem tudi brez predajne knjige. Določba člena 13. (točka VII.) pravilnik za notr. p. si. I. del iu člena 15, (točka I.) pravilnika za notr, si. II. del, da se morajo predajati vknjižene službene pošiljke vedno s predajno knjigo, je za manjše urade in ustanove (orožniške postaje, šolska vodstva, župne in občinske urade itd.) prestroga, ker predajajo ti uradi in' ustanove po večini samo po eno ali dve priporočeni pismi, porabiti pa morajo vselej cel list predajne knjige. Zato je ministrstvo z odlokom štev« 32.022 z dne 9. maja 1924 dovolilo, da smejo državni uradi in ustanove predajati službene pošiljke do 5 kosov, a samo priporočene, brez predajne knjige. Če pa dajo več kakor 5 priporočenih pošiljk naenkrat na pošto ali če prineso druge vknjižene pošiljke, tudi ako je samo ena, morajo slej ko prej vselej rabiti predpisano predajno knjigo. Samo ob sebi se umeje, da smejo predajati tudi še nadalje posamezne priporočene, pošiljke s predajno knjigo, če hočejo.
—	Poskusen vlom v poštni nrad. Iz Hru« šice pod Ljubljano nam poročajo: Danes 13. t. m. ob 2, po polnoči so poskušali neznani tatovi vlomiti v tukajšnji poštni urad. Ko je hišni gospodar začul škripanje vrat, je planil iz postelje, da bi videl, kdo hoče s silo priti v hišo. Ko je stopil na prag, so jo uzmoviči popihali v temno noč. Domači so spustili dva psa z verige, ki sta takoj stekla v smeri proti gostilni, ki je stala odprta, a notri je bilo vse razmetano. Kakor je videti, so zlikovci šli samo za denarjem. Zato so vsekako skušali priti do plena v poštni sobi, a niso mogli izvršiti svoje črne nakane, ker jih je k sreči zaslišal gospodar ter preprečil tatvino.
—	Iz zdravniške službe. Imenovana sta se* kundarij dr. Josip H e b a j u za zdravnika pri rontgenološkem institutu v Ljubljani in dr. Vinko Čremošnik za zdravnika v splošni bolnici v Ljubljani,
—. Ponarejeni holandski bankovci. V Nemčiji in v obmejnih krajih so se pojavili v večjem številu ponarejeni holandski bankovci po 10 holandskih goldinarjev, ki s<} tako dobro ponarejeni, da se lc prav težko ločijo od pravih. Razlike so tako malenkostne, da sc jih opazi šele pri večkratnem povečanju. Do sedaj pridržani falsifikati imajo datume 25. jun. 1921, serija A. K. in 24. dec. 1921, se rijo C. U.
—	Prijazen sorodnik. K posestnlci Ant Baligačevi v Ižakovcih sc je pripeljal s kolesom njen sorodnik krojaški pomočnik Andrej Šarotar iz Velike Kaniže in ji je ukradel 4355 Din gotovine, srebrno pozlačeno žepno uro in zlato verižico v skupni vrednosti nad 6000 Dn. Kolo pa si jc izposodil pri krojaškem mojstru Jožefu Hari. Pobegni! jc k svojcem na Mažarsko.
—	Nevarna begunca. Iz kaznilnice v Sla« ri Gradiški je pobegnil nevaren kaznjenec
I 25 letni Adolf Udak iz Banjalukc, ki je bil
/
obsojen radi raznih zločinov na 7 let težke
ječe. — Iz iste ječe je pobegnil tudi 33 letni Štefan Gavranovič, ki je bil obsojen radi tatvine na 6 let ječe. — V I.ukovcl so aretirali begunca Martina Vajeviča od Slovenjega gradca. Pri telesni preiskavi ao našli pri njem zašitih v telovnik 15 bankovcev po 100 Din, o katerih se ni mogel izkazati, kje jih je dobil.
—	Ukraden diiiamit. Med prevozom večje pošiljatve dinamita iz tovarne v Fclijcdorfu rudniški upravi v Mežicah je zmanjkal zaboj t 25 kg dinamita.
—	Premeten slepar. Neki postopač Miha Obrut, če jc to njegovo pravo ime, je ogoljufal na zvit način nadgozdarijo Mušenika za 900 Din in posestnico Heleno Grabnar v Javorju za 100 Din. Pri Grabnarjevi je Obrut svoječasno tudi stanoval in ji je ie takrat pri odhodu odnesel rjav suknjen jopič, vreden 200 Din.
—	Uk-ndcn voz. Posestniku Francetu Mejaču v Zalogu je til ukraden izpod kozolca voz, vreden 800 Din. Voz so ukradli bržkone cigani znane družine ciganskih muzikan-tov »Hudorovič«, ki so sa klatili prejšnji dan okoli kozolca in so drugi dan izginili.
—	Razne tatvine in vlomi. V Ločah so vlomili neznani tatovi v trgovino Petra Fleka. Ukradli so skoro 300 m raznega blaga za moške in ženske obleke v skupni vrednosti preko 900 Din. Tatovi so pobegnili v smeri prot Celju. — Francetu Virantu v Stari vasi je ukradel nekdo iz zaklenjene omare 3050 Din. — Gostilničarju Antonu Bahovcu v Mali Račni pri Ljubljani je bila ukradena črna suknja, pelerina, več druge obleke in pa 35 klobas ter 2 svinjska plečeta v skupni vrednosti do 4000 Din. Eden vlomilcev je prodajal v Rečni 2 kg slanine in koš za 30 Din in se mu je posrečilo, da je še pravočasno pobegnil. — Zasebnici Ani Kostanjš-ek v Celju sta bila ukradena iz odprtega stanovanja dva zlata poročna prstana, zlat navaden prstan, 2 nahrbtnika, 5 rjuh, 3 skledice in vrč za vodo v skupni vrednosti 1600 Din. — Kleparju Antonu Jclck na Aleksandrovi cesti v Mariboru je bila ukradena iz stanovanja moška zlata ura, 2 zlata obeska, zlat prstan s ploščo in več biseri ter srebrna doza za cigarete v skupni vrednosti čez 4000 Din. — Na kolodvoru Zidani most je bila ukradena pri vstopanju v mariborski vlak Emi Vrankar iz ročne torbice denarnica, v kateri je imela 520.000 a. kr. in vozni listek.
»JUGOSLOVANSKA OBRTNA ZVEZA« V NEDELJO,
dne 15. JUNIJA 1924 v vseh prostorih in na vrtu »ROKODELSKEGA DOMA«
velika obrtna veselica.
Godba, petje, obrtna razstava, kupleti itd., itd. Zacetck ob 5 popoldne. — Vstopnina za osebo 5 Din, za družino 10 Din. — Na večer
o izidu občin, volitev v ljubljanski okolici.
spletKe
m
t
Dne 12. junija jo bila aretirana bivša služkinja pri ge Lemeževi neka Frančiška Javornik, ki je bila na podlagi od Orjune in »Jutra« namenoma raztresenih govoric osumljena, da jo ona ukradla ge Lemeževi 400 Din. Ker ae je pa včeraj že razgovar-jala z ljudmi, so jo torej zopet izpustili. Mi smo se za njen slučaj še prav posebej zanimali zato, ker ie tipičen, kako so hoteli Orjunaši oblast preslepiti radi tatvine 400 Din, po drugi strani pa, ker ravno njen slučaj kaže na najožje zveze med Zerja-vovci in Orjunaši. Na podlagi izpovedi prič, ki so na razpolago, smo dognali sledeča dejstva: Frančiška Javornik je imela že kakega pol leta za svojega fanta Orjunaša 'Antona Hrovatina, bivšega komiia pri Čer-mnlcu, ki mu je dajala denar. Bila je prej prikrita Orjunašinja, pač radi svojega fanta in so videli pri njej žo pred trboveljskimi dogodki orjunaški znak. Na dan pogreba trboveljskih žrtev v Ljubljani je šla tudi v sprevodu ter nosila šopek. Tri dni pred trboveljsko krvavo nedeljo je pripovedovala ge Lemeževi, da bo nekaj v Trbovljah, da bodo Orjunaši šli v Trbovlje vsi v novih oblekah, v polni bojni opremi in z rdečim križem. Ko so vdrli Orjunaši v Lemeževo stanovanje, Javornikove tedaj sploh ni bilo v sobi, kjer je pustila ga Lemeževa denar (000 Din) v kuverti in sicer v ročni torbici. Ga Lemeževa je pustila torbico na postelji in se je umaknila v sosedno sobo, ko je videla prihajati Orju-naše. Javornikova pa je bila v kuhinji. Ves čas,, odkar je pustila ga Lemeževa denar na postelji in do trenutka, ko je po odhodu Orjunašev zopet vstopila v demolirano sobo, ni bilo v tej sobi služkinje Javornik. Pač pa jc prišla šele potem, ko jo go^pa opazila, da ji manjka 400 Din. Kuverta je ležala na tleh raztrgana, poleg nje 500 Din raztrosenih, znak, da je orjunaški tat kradel v vsej naglici in je hotel tudi pred tovariši tatvino prikriti. Najzanimivejše je pa pri tej aferi to, da je včeraj dopoldne pripovedovala Frančiška Javornik neki osebi (ime ua razuolairo), da ie srečna, du se io
iznebila Lemeževo lamilije ter da ima se- J daj službo v upravništvu — »Jutra«, kjer da dobiva mesečno 14.000 K. »Sedaj si bom saj malo pomagala,« je dejala.
Iz teh dejstev mora Človek z normalnimi možgani sklepati sledeče: 1. da jo Orjuna iskala po svojem članu Hrovatinu v Javornikovi zaupno osebo za informacije o družini dr. Lemeža, 2. da je bila Javoj-ni-kova orodje Orjunašev za prikritev tatvine 400 Din. 3. Da so med Žerjavovim »Jutrom« in orjunaškimi naklepi najtesnejše zveze, 4. da je Javornikova že pred krvavo nedeljo od Orjunašev vedela, da bo v Trbovljah krvav spopad, 5. da so Žerjavov-ci Javornikovo tudi honorirali za Orjuna-šeoi storjene usluge in ji dali boljšo službo. 6. Ta slučaj kaže, s kakšnimi sredstvi skušajo moralni krivci trboveljske nesreče zločine zatušati, končno pa kaže tudi, kako varstvena oblast postopa (ali po višjih navodilih, ne vemo) v preiskavi trboveljskih krivcev. Mesto da bi bila vse Orjunaše aretirala, ko so '»'drli v Lemeževo stanovanje, je aretirala orjunaško konfidentinjo, da jo je zopet izpustila. Tisti, ki je dal povelje za justifikacijo Fakina, pa se še sedaj svobodno kreta in pretepa.
NE ORDINIRA do dne 7. JULIJA letos.
š Na naslov dravske divizije v Ljubljani! Srbska pravoslavna občina v Celju (ki obstoja razen par eivilistov-odpadnikov iz samih oficirjev!), priredi v nedeljo, 15. t. m. ob 11 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju parastos »za one nacionaliste, ki so padli v Trbovljah in vabi k žalni svečanosti zastopnike uradov in oblastev ter vsa narodna in kulturna društva v Celju. Cerkvene obrede bo izvršil pravoslavni vojaški svečenik g. Rafajlo Periž.« Tako razglaša »Jutro« od 13. t. m. Ker nam je pozitivno znano in isto po vzamemo tudi iz vabil, ki so se doposlala i uradom in društvom, da je iniciator te demonstracije zaradi svoje arogaiitnosti in verske nestrpnosti (možakar je na primer prepovedal udeležbo vojaštva pri procesiji na praznik R. T.) skrajno nepriljubljeni komandir mesta g. polkovnik Borivoj Tošič, ki bo brez dvoma po dosedanji praksi komandiral k tej strankarsko izzivalni prireditvi ves oficirski zbor, vprašamo dravsko divizijsko oblast: Od kedaj je članom oficirskega zbora dovoljeno proslavljati to, kar je drugim državljanom prepovedano, namreč prirejanje proslav krvavim trboveljskim žrtvam? Ne moremo razumeti, kako si more vojaška oblast dovoliti, da razburja našo ljudi s takimi prireditvami, dočim je na drugi strani vsled ukaza notranjega ministra prepovedano na shodih tudi le samo omeniti trboveljske dogodke. Ali se vojaške oblasti ne zavedajo svoje odgovornosti?
š Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Celju se je te dni preselilo v dosedanje prostore Ljudske posojilnice — Celje, hotel Beli vol, I. nadstropje. Naslov ostano terej neiz-premenjen, ker se nahaja pisarna v sosednjih prostorih. Tajništvo daje kakor doslej tudi v naprej brezplačno pojasnila v vseh davčnih, vojaških, pravnih, zapuščinskih, pokojninskih in drugih zadevah. Obračajte se za nasvet na vaše tajništvo.
š Zaročil se je v Mariboru due 9. t. m. g. Drago Gračner, uradnik južne železnice z gdč. Maro Grmek-ovo, učiteljico.
š Okrajni zaslop v Mariboru ima plenarno sejo v torek, dne 17. junija ob 10 pred-poldne.
š Bolniška blagajna v Mariboru bolnim železničarjem ne izplačuje bolniške oskrbnine. Že več mesecev jim dolguje večje svote. Izgovarjajo se, da centrala ne pošlje denarja. Svote, katere pa prejema blagajna v Mariboru, tečejo vse v nenasitno centralno žrelo. Uboga železničarska para pa čakaj, stradaj, pogini. Vse požre centralistični birokratizem. V centrali je toliko uradništva z ministrskimi plačami in visokimi dijetaini, da za uboge bolnike ničesar ne ostane. To je blagoslov centralizacije bolniških blagajn, za katero sc se toliko pehali bivši socialistični poslanci. Rdeči vodje so se vsedli za bogato obloženo mizo, a ubogi proletarijat so prepustili svoji usodi. Deputacija železničarjev se je oglasila pri poslancu Že bo tu in mu izročila spomenico in pritožbo v tej zadevi
I Polarne hrambe mariborskega okraja imajo prihodnjo nedeljo, 15. junija glavno zborovanja v Radvnnju pri Mariboru v gostilni g. Anderle. Po zboru se vrši tam svečanost naših požarnih brambovcev združena z veliko veselico.
š Laslnik kotela >Meran< v Mariboru g. Ivan Friedl leži doma smrtnonevarno bolan. Ima raka in jetiko. Restavracijo je oddal v najem.
š Tatvina cina. Iz skladišča Trboveljske premogokopne družbe v Senovem je bil ukraden 32 kg težak kos cina, vreden 3000 Din. Cin ima znamko «XXX Blanka«.
š Pobegnil je neznano kam od doma učenec V. razr. Otmar Vezjak iz Maribora. Deček jc visoke, sloko postave, čedno oblečen in nosi seboj nahrbtnik. Pogrešajo že cd 4. junija.
Primorske novice.
p Smrt mlade slovenske zdravnice v Trstu. Dne 11. t. m. je v Trstu umrla zdravnica dr. Nada Slavikova v dobi 29. let. Po-kojuiea je bila hčerka znanega tržaškega narodnega voditelja dr. Edvarda Slavika. Pro-raovirala je v Pn:gi 1. 1920. ter nato vse doslej delovala v mestni bolnišnici v Trstu, kjer so jo kot spretno operaterko cenili zlasti na očesuem oddelku. SvOj prosti čas jo posvečala pokojniea slovenski šolski dcci na šeutjakob-ski šoli, kjor je delovala kot šolska zdravnica. Tržaški Slovenci izgubo v njej dragoceno moč. Sožalje s težko prizadeto dr. Slavikovo družino je splošno.
p Postojnska jam« o Binkočtih. Na bin-koštho nedeljo je prišlo z vlaki v Postojno približno 20.000 ljudi. Od teh je obiskalo Postojnsko jamo do 15.000 oseb. Samo jamska pošta je odpravila nad 25.000 razglednic, V jami se je vršil običajni sijajni ples.
p Gospodarsko-trgnvska akademija v Trstu. Na višjem zavodu za gospodarske in trgovske vede v Trstu (ustanova Revoltella, zadnjih pet let podržavljena) se vrši vpisovanje za akademično 1. 1924.—1925. od 1. avgusta do 5. novembra t. 1. Šludij za dosego doktorske diplomo traja štiri leta. Studijski red obsega vse gospodarske ;,.x trgovske vede, razeu tega javno upravo ter pripravlja med drugim na konzularno, diplomatično in kolonialno službo. Dalje podaja študijski red dva tečaja o' italijanski in nemški literaturi. V vseh š!;rih tečajih se uče jeziki italijanski, f'-ancoski, angleški, nemški, srbo-hrvat-ski, češkoslovaški in ruski. Izpit iz italijanščine je za dijake, ki so srednje šole dovršili izven Italije, obvezen. Dostop na akademijo imajo dijaki, ki so dovršili kako šolo, ld jih opravičuje do vseučiliškega študija. Kot slušatelj pa more obiskovati predavanja vsak, ne glede na predizobrazbo; vendar pa njegov študij nima nikake zakonite veljave in ne more doseči nikakih akademičnih časti. Zunanji (inozemski dijaki) so oproščeni vseh taks. Za podrobnosti se je obrniti na naslov : R. Istiluto Superiore di Scienze Economiclie o Commerciali di Triesle.
шаганичшаиЕагигагшЕагаагзгаваш
sklicujemo
za SOBOTO i4. JUNIJA cb 7. zvečer v veliki dvorani »Uniona«.
Vse, ki sc bore za avtonomne pravice občin in svobodo slovenskega ljudstva, poživljamo, da se tega zborovanja udeleže do zadnjega.
Protest proti nasilju mora biti impo-zanten!
Klub obč, svet-	Klub obč. svet-
nikov SSJ.	nikov SLS.
o a s h ss аз es m n a s m a a m s st sa m а чв e es a
lj Glavna skušnja za cerkveni koncert obrednih skladeb vzhodue cerkve, po skladbah največjih ruskih skladateljev, je pokazala, kakšno bogastvo imajo vzhodni kristjani (katoličani in pravoslavni, ki rabijo isti obred, postavljen še v apostolskih časih, kasneje pa končno urejen po velikih cerkvenih učenikih) v svoji corkveui glasbi. Skladbe, ki se v vsem razlikujejo od naših, so se slišale veličastno, mogočno, čudno potno ln napravile na posiušavee globok vtis. Pa so tudi polne nežne pobožnosti, n. pr. Ar h angelskega Marijina (K Bogoro-dice) ali njegova spokorna: »Gospodi usliši«. Veličastna je Grečaninova »Vookliknite Gospodovi«, kakor grom bobni in se izgublja po prostranih zemeljskih planjavah. Čudno trpek duh ima Česnokova »Osmero blag-rov«, človek kar vidi tiste uboge, žalostne, lačne, žejne, tiste, ki nimajo deleža pri zemeljskih dobrinah, pa jih nazadnje prevzame neskončni svit in brezmejna radost večnega plačila. In tako dalje. Kaj naj popisujemo: branje ne zadostuje, pridi in poslušaj, pa boš videl, koliko nenavadne lepoto je nakupičene v teh skladboh. — Koncert bo v ponedeljek, dne 16. t. m. ob S zvečer v ljubljanski stolnici.
lj Besedilo za pondeljkovi koncert »Ljubljane« ima poleg staroslovenskega izvirnika tudi slovenski prevod, tako da bo vsak obiskovalec lahko vsako besedo točno razumel. Dobi se z vstopnicami vred v Unionovi trafiki. Cena besedilu 3 dinarje.
lj Protestna seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši nocoj ob 6. Za sejo vlada po celi Ljubljani veliko zanimauje. Našn javnost bo iz ust avtonomno izvoljenih zastopnikov občinskega sveta čula čisto in golo resujco, da jo ljubljanski občinski svet nasilno raz-puščen. Ljubjlansko občinstvo bo odgovorilo dostojno in veličastno, da obsoja to na-siljo ter da bo storilo vse, da tudi pri bodočih volitvah ne zmagajo tisti, ki so to nasilnost zakrivili.
lj Novi avstrijski generalni konzul g. Se-lig Friderik Edvard S t r a u t z je došel v Ljubljano in je prezvel vodstvo tukajšnjega avstrijskega konzulata.
lj Orjuna divja clnlje. V četrtolc, dne 12. junija ponoči proti enajstim, so v kavarni Vo-
Špernik na Starem trgu izzivali Orjunaši pod
vodstvom ing. Kranjca mirne kavarniške gosto. Inž. Kranjc je v izzivajočem govoru gled« Trbovelj naslavljal na prisotne goste vse mo.
goče in nemogoče priimke, dokler jih končno eden izmed gostov ni opozoril, da naj jim dajo mir. Nato so Orjunaši skočili po konci in mirne gosto napadli. Naenkrat so bili v krvi tapetnik Joško Šimnovec in njegov tovariš g. Jeršin, neki trgovski potnik iz LiHje in neki bančni sluga. Šinmovec, ki je Sokol, jo zadobil tri globoke rane, Jeršin dve in trgovski potnik eno. Že nekaj dni razgrajajo Orjunaši po javnih lokalih na Starem trgu. Med pretepaško orjunsko drhaljo se je najbolj odlikoval neki Dalmatine«, dočim je povelja za batine dajal ing. Kranjc. Povečini so bili gosti pristaši demokratske stranke; zato je bilo ogorčenje nad orjunsko poaurovelostjo tem večje. Slednjič se je pojavila policija, ld pa ni upala intervenirati v prilog napadenim gostom. Dr. Žerjav iu dr. Baltič bosta brez dvoma poskrbela ing. Kranjcu za njegove »junaške« čine posebno odlikovanje, ljubljansko prebivalstvo pa jo do grla sito demokratsko-orjun-skega terorja in ga ne bo več prenašalo 1
lj Korupcije bivšega obč. sveta т Ljub« ijani. Prejeli smo in priobčujemo: »Jutro« našteva med raznimi korupcijami, katere je »uganjala« vladajoča grupa pod županova-njem dr. Periča v mestnem občinskem svetu, tudi zameno zemljišča za mestno kopališče. Da javnost izve, kake vrste korupcija je to, naj omenim sledeče: Zemljišče sem svojčas kupil za stavbeni prostor in sem tam nameraval zgraditi skladišča. Vsled tega sem precej materijala (gramoza) napeljal in uredil dovozno mostišče. Zemljišče je tudi ugodno za zidavo manjših stanovanjskih hiš. Predno je pa mestna občina projektirala napravo kopališča, sem nameraval z družbi še dveh gospodov napraviti za Ljubljano prepotrebno privatno kopališče in smo imeli že tudi nsčrfe za to gradnjo izdelane. Mestna občina ni imela pripravnejšega zemljišča ob Ljubljanici in se je pričela z menoj pogajati. Jaz sem stal na stališču, da eventuelno napravimo kopališče т družbi z mestom. Občinski gospodje pa so ho-teli biti neodvisni in so me po dolgem prigovarjanju pridobili, da jim odstopim rečeno zemljišče v zameno za isto toliko zemlje od svojega travnika v obližju Dolenjskega kolodvora ob Dolenjski cesti. Mestna občina ni imela ob Ljubljanici nikjer za kopališče primernega prostora na razpolago, kopališča ob Dolenjski ccsti pa tudi ni mog'a zgraditi Naj pripomnim, da sem na prigovarjanje občinskih svetnikov še celo znižal svoje zahteve in popustil in dobil 800 m' manj zemljišča kot sem ga jim jaz dal. Naj omenim, da leži bivše moje zemljišče ob zelo -prometni Ižanski cesti, kjer je mnogo večji promet kot ob onem delu Dolenjske ceste pod Rakovnikom, ki sem ga dobil v zameno. Tudi je moje bivše zemljižiV bližje centra mesta kot ono pod Rakovr„ kow, Obe zemljišči sta enako sposobni za sttvm-šča, otziroma se da moje bivše zemljišče Зз ugodnejše in na manjše parccle porazdeliti Moje bivše zemljišče je zelo ugodno za promet po Ljubljanici in za napravo kakega Industrijskega podjetja, aH bi pa, kot prej omenjeno, lahko zgradil tam kopališče. To so fakta, ki drže, nikakor pa "ne drže fakta, ki jih je navedel bivši občinski svetnik g. Jos. Turk, ki se je radi zamenjave pritožil na višjo oblast. Končno naj še omenim, da sta se obe ti zemljišči dosedaj rabili kot travniki, oziroma je bilo moje tudi obdelano v njive in sploh zelo dobro kullivirano. Mestna občina je torej uganjala »korupcijo«, ko je izkoristila n sodelovanjem privatnika njegov SioiAnrenčni projekt ter mnogo pridobila v gospodarsko Fi-nancijelnem in higienskem oziru. To imam za zahvalo, da sem od svojih načrtov v korist občine odstopil. Za vsakega trezno mislečega človeka ta pojasnila zadostujejo. — Iv. Ogrin.
lj Odlikovanje. Z redom sv. Save IV. vrsta je odlikovan Julij Beletto, operni pevec v Ljubljani.
lj Čedna družba se zbira r.a Vodnikovem trgu pod kostanji, Raztrgani in vedno pijani sc obkladajo med sabo z nc bsš izbranimi priimki, vrhu tega pa še nadlegujejo pasr.nte ;er so v pohujšanje in slab zgled posebno mli. LiL Policijo prosimo, da tem ljudem odkaže prostor, kamor spadajo, ne pa da imajo svoj tabor na najbolj prometnem kraju mesta.
1! Žepar na trgu. Na Pogačaijevem trgo je bilo ukradeno Barbari Ravnikar je vi iz Krešniške Poljane iz ročne košarice 1197 Din gotovine.
lj Tat v hotela. Sobarici v hotelu Uniofl
Mariji Žabkarjcvi jc bil ukraden iz pisalne sobe rdeč volnen šal z lila in belimi okraski, vreden 600 Din.
lj Tatvine premoga na ljubljanskih skladiščih, posebno na železnici, se kl'ub številnim aretacijam še vedno ponavljajo. Tako so aretirali včeraj zopet 2 ženi iz Vodmata, F-an-čiško V. in Jožcfo F. iz Most. Ustavili so ju pred izhodom železniškega skladišča, ko sta nesli vrečo premoga na ročni voziček, ki ga jc pripeljala prva v to svrho seboj. Prva je povedala tudi napačno ime. Premog, ki je bil še z apnom poškropljen, sta nametali iz železniškega voza.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 17 ovadb, in siccr 4 radi tatvine, 11 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi kršenja obrtnega reda in 1 radi lahke telesne poškodbe.
Koncert »LJubljane«.
Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana* ▼ Ljubljani priredi v pondeljek, dne 16. junija 5,924 ob oemlli zvečer v stolnici sv. Nikolaja
CERKVEN KONCERT t sodelovanjem stolnega organista gosp. prof. Premrla, opernega pevca g. B a n o v c a ln društvenega mešanega in moškega zbora, ki ju bo vodil dr. K i m o v e c.
SPORED:
1.	Guilmant: Preludij iz 3. orgelsko sonate. Na orgle bo igral g. Premrl.
2.	Bortnjanskij: »Tebe Boga hvalim.« — Mešani zbor.
3.	Arhangelskij: »K Bogorodice prtležno.« p- Mešani zbor.
4.	Arhangelskij: Gospodi usliši.« — Mešani zbor.
5.	Grječaninov: »Vosklllmite Gospodevi.« — 6—7 glasen meš. zbor.
6.	Česnokov: »Blaženi.« — 6—7 glasen meš. zbor. Tenorski solo bo pel g. Bcnovec.
7.	Bossi: Intermezzo lirico. Na orgle bo igral g. Premrl.
8.	Česnokov: »U pokoj.« — 6—8 glasen mešani zbor.
9.	Zavadskij: »Oče naš.« — Mešani zbor. Sopranski solo poje ga ing. Sernčeva.
{10. »Nynje sily.< Star kievski nape v, barm. Bortnjanskij. — 5 glasen meš. zbor.
11.	Ipolitov-Ivanov: »Se ninje blagoslovite Gospoda.« — Moški zbor.
12.	Ljvovskij: »Gospodi pomiluj.«
13.	Canestrari: Finale. Na orgle g. Premrl.
14.	Kimovec: »Tebe Boga hvalimo.« — Mešani zbor in orgle.
Cene sedežem 15, 12, 10 in 8 Din. Stojišče 5 Din. Dijaki in vojaki 3 Din. — Vstopnice se dobe v preclprodajt v »Unionovi« trafiki in zvečer od 7. ure naprej pri cerkvenem vhodu.
pr Gledališka turneja. Skupina članov laarcdnega gledališča v Ljubljani priredi tokom ljubljanskih gledaliških počitnic umetniško turnejo- po vseh večjih krajih Slovenije. Turneja prične v pondeljek 16. t. m. ter se bode igr;-k> »Vrag«, »Tat« in »V Ljubljano jo dajmo«. Režiser g. Milan Skrbinšek. Ob tej priliki ja vodstvo turneje izdalo gledališki list r. popisom iger in slikami nekaterih igralcev.
pr Enistava. Dne 21. t. m. ob 10. url otvo-rita svojo kolektivno razstavo v umetniškem Jakopičevem paviljonu akad. slikar Franjo Sterle, vodja tuk. Umetniške šole »Probudac in akad. kipar Alojzij Repič, profesor na tehniški er. šoli. Sterle razstavi slike-portrete, Repič pa dela iz kiparstva. Razstava ostane do 10. julija odprta vsaki dan od 9—13. in 15. do 18 ure. Vstopnina bo 10 Din, dijaki in vojaki plačajo 2 Din, v spremstvu svojih učiteljev samo 1 Din.
pr Koncert pevskega zbora Kat. izobraževalnega društva v Celju dne 29. maja t. 1. je imel zelo zanimiv in vabljiv spored. Izvajale so se sledeče skladbe: Geslo Pevske zveze, meš. zbor, dr. Fr. Kimovec. V Korotan, meš. zbor, Stanko PremrL Tožba, moški iu meš. zbor, Emil Adamič. Ples kralja Matjaža, meš. zbor, Kari Adamič. Gor čez jezero, še-sterogl. zbor, Mat Hubad. Če ti De boš moj, meš. zbor, Emit Adamič. Ne maram za te, meš. zbor, Emil Adamič. Ecc-e dolor, meš. zbor, Rožmarin, ženski zbor s sprem, glasovirja, Fr. Gerbič. Se ena, meš. zbor, dr. Ant. Schvvab. Oj Doberdob, moški zbor, Prelovec. Mlad junak, meš. zbor, Emil Adamič. Lahko noč, meš. zbor, Al. Mihelčič. — Zbor se je tehnično visoko povzpel in nastopil s sigurnostjo ter si bil gotov uspeha, katerega je tudi dosegel. Takoj v začetku kot prva točka je poslušavce presenetila, da so z zanimanjem sledili na-daljnim točkam. Zelo globok utis je napravil Adamičov »Ecce dolor«, katerega je zbor ldjub raznim težkočam prav dobro pogodil. To je globoko moderna skladba, ki se je mogočno razlegala po dvorani. Tudi druge točke so izpadle prav dobro, le tupatam se je pokazalo v intonaciji še malo nesigurnosti. Pevski zbor se pač lepo razvija (50 članov) pod vodstvom g. Milielčiča in z vztrajnostjo nam bo mogel nuditi še več dovršenih stvari. Reči moramo, da smo bili ob lepo izvršeni prireditvi presenečeni in si želimo zopet kaj sličnega.
pr Občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani vrši se kakor je bilo že javljeno v ponedoljok, dne 16. t m. ob 8 zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Dnevni red običajen. K obilni vdeležbi vabi članstvo — odbor.
pr Glasbena Matica v Ljubljani ima letošnji 53. lefni občni zbor v ponedeljek, dne 7. julija ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red sledeči: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo o delovanju podružnic Glasbene Matice. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti Odbor vabi članstvo, da se tega občnega zbora v obilnem številu vdeleži.
pr Občni zbor Glasbene čitalnice je preložen na sredo, dne 25. t m. ob 8 zvečer v Glasbeni Matici.
pr Natečaj za zborovske skladbe. Pevsko društvo »Tomislav« v Varaždinu razpisuje natečaj za 3 še neobjavljene in neizvajane mešane a capella zbore. I. nagrada znaša 1000 dinarjev, II. in III. pa po 500 dinarjev. Av-
torji ostanejo lastniki nagrajenih skladb, vendar si pridržuje »Tomislav« pravico do prvega izvajanja in sicer do konca L 1926. Skladbe je poslati pod posebnim geslom v zaprtih kuvertah na naslov: dr. Ernest Krajanski, Va-raždin in sicer do 15. avgusta. Glasbena Matica, ki je prejela ta razpis od »Tomislava« vabi slovenske skladatelje, da se natečaja v obilnem številu vdeleže.
Marosfno gledišče.
Mladinska predstava v dramskem gledališču, Danes v soboto popoludne ob 3. uri se vprizori v dramskem gledališču Milčlnski-jev »Mogočni prstan« kot mladinska predstava namenjena mladini izven ljubljanskih kakor tudi ljubljanskih šol. Vstopnina znaša 6 Din ter so sedeži v predprodaji od 2. ure dalje v dramskem gledališču. Za to predstavo je priglašenih že kakih 200 izvenljubljanskih otrok, ostali sedeži in lože so na razpolago ljubljanski deci. Stariše vabimo, da pošljejo otroke k tej predstavi, ki je zadnja dramska predstava letošnje sezone.
»Pikova dama«. V nedeljo, dna 15. t. m. se vrši zadnja operna predstava v tej gledališki sezoni in sicer se poje »Pikova dama«. Vlogo Lize poje v nedeljo ga. Lewandov3ka, ki se ta večer poslavlja od našega odra. Ga. Lewandovska je bila več sezon članica našega Narodnega gledališča, sodelovala pri njem z izredno ljubeznijo in vestnostjo ter je vse zaupane ji vloge kreirala s pravim umetniškim čustvovanjem. Gospej umetnici, ki sss ta večer poslavlja od našega odra, želimo v bodočnosti mnogo umetniških uspehov. Vse ostale vloge so v isti zasedbi kakor pri premieri. Predstava sc vrši kot izven ter je njen začetek ob pol 8.
Zadnja abonentska predstava v sezoai ; 1923—1924, Nocoj se poje za red B opera »Carjeva nevesta«. Vlogo Vasilija Sobakina poje pri nocojšnji predstavi g. Zupan in to j vsled tega, ker je zaposlen g. Betetto pri pri- \ rediivi na korist celjskega mestnega gledališča v Celju. S to predstavo je odigran celotni i tako operni kakor tudi dramski repertoar ter je vsak abonent dobil 20 opernih in 20 dramskih predstav to je 40 predstav v sezoni, kakor je bil gledališki abonma razpisan. Nov opziv za abonma v sezoni 1924—1925 gledališka uprava v kratkem razpiše.
Poslovilni večer naših dveh velikih umetnikov gdč. Zikovc in g. Šimenca se je izpre-menil v velikansko slavje. Nič čuda. Oba umetnika smo videli pri nas nastajati; iz sicer že prav dobrih začetkov sta raslla in so dvigala do usovršenostl, ki je malo umetnikom — dramatičnim pevcem dana. Zato danes, ko se poslavljata čutimo, kakor da odhaja z njima del našega srca in se zavedamo, da bo za njima ostal prazen velik kos naše glasbene njive, ki bo težko najti delavcev -umetnikov, da bi ga tako vzorno obdelovali, kot sta ga ona dva. Težko nam je za oba: gdč. Zikova si je s svojim lepim glasom, polnim dramatične moči pa tudi prečudno lirično čuvstvene miline, s svojim resnično globokim doživljanjem osebnosti, ki jih je predstavljala, že davno pridobila brezpogojno, neomejeno priznavanje svojih izrednih umetniških vrlin, da ga ni bilo človeka, ki bi hotel njeni umetnosti prigovarjati. In za g. Šimenca, ki je zlasti to leto tako hitro in varno rastel, in razvil svoj sijajni glas do nepričakovane moči, višine, blišča — kdo nam bo njega nadomestil? To je čutilo tudi občinstvo, ki je do zadnjega sedeža vse napolnilo, umetnika odlikovalo z glušečim ploskom, gromkim vzklikanjem, in zasulo s cvetjem, najkrasnejšim, najdragocenejšim, kar ga Ljubljana premore. Sijaj prireditve je bil tak, kot takrat, ko se je slavna operna pevka Jerica poslavljala od ljudske opere na Dunaju, odhajajoča na dvorno: brezkončen plosk, neprestan vzklik, brezštevilen cvet in žareča lica in blisk v očeh, v srcu pa navzlic grenkosti nad težko izgubo vendar polno toplih voščil za srečo in uspeh v novem umetniškem domu. Naj jima bo ob tej priliki to prisrčno priznavanje hkrati znale naše iskrene hvaležnosti za veliki umetniški užitek, ki smo ga bil ob njiju nastopih deležni. Naj jima Bog naspe obilo sreče na pot, naj se razvijata do višine in slave, kakršno po svoji darovi tosti in umetniški resnosti zaslužita.	K.
Opera proti Drami. V torek, dne 17. junija igrajo solisti opere nogometno tekmo proti solistom dramo v sledeči originalni sestavi:
Opera:
Betetto Kovač Zathey Kogoj Zupan Popov Mohorič Debeveo Banovec Pugelj Subelj Rezerva : Šimenc, Cvejić.
Drama:
Danilo Terčič Jerman Plut Sancin Jan Lipah Kralj Borlok Smerkolj Medven Rezerva: Šest.
Sodnik predsednik nogometne sekcije SK Ilirija g. inšpektor NegovetiS. Od 5 popoldne dalje sodeluje na igrišču SK Ilirije orkester Dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. čerina. Tekma se prične točno ob 6 popoldne. Predprodaja vstopnic J, Goreč, Dunajska cesta. — Ker jo dobiček namenjen skladu za Borštnik-Verovškov spomenik, pričakujemo obilne udeležbo.
OLIMPIJSKI NOGOMET.
Po končanih olimpijskih nogometnih tekmah si hočemo malo natančneje ogledati ta ooj, ki mu je z zanimanjem sledil ves svet.
Da naše jugoslovanso moštvo ne bo premagalo vseh ostalih, o tem seveda pri nas nihče ni dvomil. Če bi pa stalo nasproti kateremu drugemu moštvu, kot urugvajskemu, kakor je odločil žreb, bi pa gotovo poraz bil bolj časten in no 7 : 0.
Iz dolge vrste ostalih tekem hočemo omeniti samo sledeče:
Da je Švica porazila Švedsko z 2 : 1, je prišlo tudi precej nepričakovano. Karijera Švice v teh nogometnih tekmah je bila posebno slavna. Ze proti Češkoslovaški je imela težko stališče in je bilo prvo srečanje neodločeno. Nato je šo porazila Italijo in splošno se je pričakovalo, da jo bo slednjič porazila Švedska, a zgodilo se je ravno nasprotno.
Švica je v tej tekmi igrala izborno, še bolje kot v prejšnjih, to je treba posebno po-vdarili. Igra je bila naravnost na višku, umetniško dovršena in natanko premišljena. Švicar Abegglen je bil heroj dneva, on je bil tisti, ki je ustrelil dva gola z neverjetno preciznostjo. Ta igralec je po splošnem mnenju čudotvornik nogometa.
Švedsko moštvo je igralo z gotovo non-šalanso, ne da bi dovolj upoštevalo vrednosti svojega nasprotnika.
Kar se tiče Holandcev, so bili tretji pri j turnirju v Londonu, Stockholmu in Anversu. j Holandci so veliki, težki atletski in igrajo j umerjen, metodičen nogomet, katerega stil se naslanja nn angleškega. Njih igra je stroga in j previdna, naravnost klasična,
Urugvaj pa igra silno naglo, lahno, ne- , pričakovano in sijajno.
Zadnja tekma se je odigrala pred 50.000 gledalci, najmanj 10.000 jih je moralo ostati zunaj, ker stauion ni zidan za več ljudi.
Najprvo se je igrala tekma med Švedsko in Holandsko. Švedi so igrali v vijoličastih majah, Holandci v oranžnih. Sodnik je bil Egipčan Mohamed Jusuf. V prvem polčasu je prevladovala Švedska z 2 : 1. Tudi v drugem polčasu je ostro obstreljevala holandski cilj. Igra je bila precej sirova in sodnik je izključil Šveda Kaufelda radi nasilnosti. Holandci so se dobro branili, a niso mogli preprečiti tretjega gola v 32. minuti. Do konca je ostala igra živahna in nagla, a nič se ni spremenilo, tako da je Švedska slednjič zmagala s 3 : 1 proti Holandski, ki je tako izgubila tretje mesto, ki si ga je priborila na prejšnjih olim-pijadah.
Nato se je začela točno ob četrti uri odločilna tekma za olimpijsko prvenstvo med Uru-gvajci in Švicarji. Godba zaigra najprvo uru-gvajsko, nato švicarsko himno. Zanimivo je, da ima švicarska himna isto melodijo kot angleška (God Save tke King) in nemška (Ileil dir im Siegeskranz). Sodnik je bil Francoz Slawik.
Že takoj v začetku preidejo Urugvajci na švicarsko polje ln čez sedem minut že zabi-jejo prvi gol. Precej časa je trajalo, da so Švicarji spravili v red svojo obrambo, ki jo poslala slednjič zelo živahna. Švica preide k napadu in Urugvaj se mora braniti za nekaj minut, a slednjič popolnoma obvlada igro. Nehote je dal en Švicar nekemu Urugvajcu sunek z nogo, ki ga je za nekaj časa onesvestil, "vicarji igrajo z močjo, kažejo svojo večjo težo in velikost, ne da bi nastopali sirovo.
Po prvem polčasu so položaj ne spremeni.
Pri nadaljevanju kažeta obe moštvi enako igro in se zaman trudita zabiti kak gol, obramba funkcionira obojestransko izborno. Igra зе vrši vedno hitreje. Žoga skače iz enega polja v dri'go. Tekma se konča s 3 : 0 v korist Urur/vajcev.
Po njej se izvrši enostavni, a zelo ganljivi olimpijski obred: počasi se dvigne na jamboru urugvajska zastava (modro-belo črtana z rumenim solncem v zgornjem belem kotu) ob zvokih državno himne, na nje desni švicarska in na levi švedska, narodov, ki sta si priborila drugo in tretje mesto pri olimpijskem nogometu.
Urugvajci in Švicarji so napravili obhod po areni, narod jim je naravnost blazno in zelo nepristransko ploskal. Južni Amerikanci so, vsi prismojeni od veselja, metali svoje klobuke v areno. Cvetje je padalo na pot zma-galcev...
* * «
— Smithova kandidatura za predsedstvo Združenih držav. Kakor poročajo iz Newyor-ka, pridobiva kandidatura katoličana Alfreda Smitha za predsednika Združenih držav vedno več tal. Bojazen, da se bo proti njemu kot katoličanu dvignila protestantska Amerika, se ni v ničemer obistinila. Pokazalo se je, da volika ameriška javnost noče imeti z zloglasnim Ku-klux-klanom (nekaka naša Orjuna 1) ničesar skupnega. — Najnevarnejši Smithov tekmec je bil nekaj Časa Mac Adov, Wilsonov zet, toda odkar so prišli na dan znani petro-lejski škandali, v katere je zapleten tudi on, je njegova zvezda zelo obledela. — Ker jo Smith odločen pristaš prohiblcije (alkoholne prepovedi), bo po nekaterih državah izgubil mnogo glasov, zato jih bo pa v drugih pridobil. Na vsak način je ta prva katoliška kandidatura za predsedstvo Združenih držav zelo resna in za ameriške katoličane velikega pomena.
s
—	»Siidmarka*. Zloglasna »Slldmarkai
praznuje 35 letnico svojega obstoja. Kumovali so ji bili Feichtmger, Polzer, dr. Derschattu, dr. Steckel. L. 1914. je štela 88.000 članov in 326 knjižnic z 209.718 zvezki. Njeno glavno, proti Slovencem naperjeno delo pa jo bilo nemško naseljevanje na slovenski zemlji. S tem mrzkim delom je začela 1. 1906. Naseljevanje jo šlo v treh smereh: Slovenske gorice, Marenberg in Lavantlnska dolina. Nemški listi z veliko hvalo naglašajo, da jo Siidmarka do 1. 1914. naselila 73 družin s 422 člani na 1720 oralih dotlej slovenske zemlje. Poleg tega je s posojili, darovi in posredovanji obvarovala 20.000 oralov zemlje, ki je bila v nemških ali ponemčenih rokah, da ni prešla v slovensko posest. »Siidmarka« je začela v zadnjem času obnavljati svoje delo za nemško - nacionalne cilje in njen vpliv sega, kakor naglašajo nemški listi, proti jugovzhodu preko državnih meja. To si je treba zapomniti.
—	Nemško icnslvo za dostojnost v kopa• liščih. Vsa nemška ženska društva brez razlike verske pripadnosti so izdala oklic, v katerem se potezajo za to, da se po kopališčih zopet uveljavi spoštovanje dostojnosti in nvav-nega čuta. Oklic razglaša, da kopališča ne služijo več zdravstvenim svrham, ampak so poslala shajališča za zabavo, kjer so kršijo dostojni običaji in žali nravnost. Oklic poziva ženstvo, naj toliko časa bojkotira kopališča, dokler se razmere v njih ne izpremene.
—	Vprašanje doktorskega naslovu va dunajski visoki šoli za svetovr.o trgovino. Te dni se je na Dunaju vršila enketa o vprašanju, ali naj absolventi visoke šole za svetovno trgovino dobe doktorski naslov ali ne. Rektorji vseh ostalih visokih šol: univerze, tehnike, ži-vinozdravniške visoke šole in poljedelske visoke šole so se izrekli proti podelitvi doktorskega naslova, ker da visoka šola za svetovno trgovino ne zasleduje znanstvenih ciljev in ker nmogi njenih slušateljev nimajo polnovredne srednješolske izobrazbe.
—	75 Iclnica avstrijske Zandarmerije. Avstrijska žandarmerija praznuje ietos 75 letnico svojega obstoja. Dunajska »Polizeirundscliau« jo ob tej priliki izšla v slavnostni opremi,
\ orožniška centralna direkcija pa pripravlja : obsežno delo, ki poda izčrpen pregled o razvoju in pomenu avstrijskega orožništva.
—	Rabindranat Tagore organizira Azijo prod zapadu. Iz Lodona poročajo, da organizira indijski pesnik Rabindranat Tagore enotno azijsko fronto proti zapudu. Nedavno je govoril na velikem shodu v Tokiju, kjer je zahteval, da se vsi pristaši vzhodno kulturo združijo, da odbijejo naval zapadne, po oblasti in denarju hlepeče kulture. Azijski narodi naj se končno zavedo sami sebe. Zborovalci ro Tagoreju viharno pritrjevali. Izvolili so odbor odličnih osebnosti, ki naj organizira pan-azijsko gibanje. — Da so Japonci prav tačas navdušeni za gibanje proti zapadu, je umevno, ker jih je najnovejši zakon Združenih držav o omejitvi naseljevanja v živo zadel ter, vlada med njimi proti Ameriki skrajno razburjenje.
—	Plavajoče vseučilišče. Ainerikanec se zelo zanima za vzgojo, pa tudi zelo rad potuje. Sedaj je to obojo združil v obliki plavajoče univerze. Plavala bo na oceanskem par-niku, prejšnji nemški ladji »Princesinja Alicec Severnonemškega Lloyda. Septembra se bo podala na pot, s popolno univerzo na krovu, vsemi profesorji in 450 dijaki. Potovali bodo na Angleško, Francosko, Iiolandsko, v Skandinavijo, obiskali bodo Nemčijo, Špansko, Al-gerijo in Tunezijo, Italijo, Grško, Turčijo, Indijo, Kitajsko in Japonsko, potovali bodo torej okoli sveta. Obetajo si od tega potovanja nazornost predavanj in pa gojitev medsebojnega razumevanja narodov. Če bo imelo potovanje uspeh, bodo drugo leto spet šli.
—	Zdrava Ilolanuija. Umrljivost dojenčkov je šla na Ilolandskom v zadnjem času tako nazaj, kakor nikjer drugod. Leta J 922 je znašala samo šo 6.75 na 100 rojstev, je padla torej pod 7 odstotkov, kojo številko so imeli še pred par leti za najmanjši dosegljivi minimum. V provinci Severna Holandija, kjer je tudi mesto Amsterdam, je bila dotična številka celo 4. 91 odstotkov. Tudi umrljivost na tuberkulozi, ki se je bila kljub nevtralnosti tudi na Holnndskem med svetovno vojsko dvignila, je padla: leta 1,918 20.3, Д922 11.5 na 10 tisoč ljudi. Najbolj je padla v največjih dveh mestih Amsterdam iu Rotterdam, kjer so je bila med vojsko tudi najbolj dvignila. Dočim je bilo število na tuberkulozi umrlih leta 1918 v Amsterdamu za 42 odstotkov in v Rotter-damu celo za 68 odstotkov višje kakor povprečno število v letih 1910—1915, je znašal povišek v vsej državi samo 37 odstotkov. Nasprotno se je pa število v vsej državi 1918 do 1922 znižalo za 43 odstotkov, v Amsterdamu za 53, v Rotterdamu pa za 50 odstotkov.
Ostanovttono 1842.
Najstarejša pleskarska in
črkoslikarska tvrdka v Sloveniji Brata EBERL nasledniki
:, Cerne Д O
drnlb z ei. z.
LJUBLJANA, Igriška ulica 6
(poleg dramskega gledališča). Prevzoma Dleakanlo stavb, pohištva, centralnih pećl, železnih konstrukcij ttđ. Ćrkoslikarstvo na Bteklo, zid, les, pločevino Itd,
Stran &
SLOVENEC, 8ne И. fnnlja TO31,
fter. 135.
Knfon Peve, mlekarski inStruktor:
Mlekarska šola.
i.
Mlekarstvo kot industrijo delimo na znotraj v znaiistvo, teorijo in prakso. Pri ustanavljanju mlekarskih šol je vso njih notranjo uredbo prikrojiti namenu odnosno delu mlekarstva, o katerem se bo v prvi vrsti vršil pouk. Ta namen zopet se mora nahajati v skladu z razvojem ali stanjem mlekarstva v pokrajini ali državi.
Mlekarstvo kot znanstvo zastopajo specialni profesorji visokih poljedelskih šol in voditelji raznih mlekarskih preizkuševalnih postaj ali zavodov. Slednjih je imela Nemčija največ, zato je tudi nemško mlekarsko slovstvo številčno najmočnejše in vsebinsko najboljše. Zasleduje vse normalne in abnormalne pojave mlekarske prakse, skuša raz stališče kemije in bakteriologije najti njih vzroke, ter na podlagi dobljenih rezultatov dajati mlekarskim praktikom in teoretikom nasvete ali tudi določati točne izdelovalne predpise. Mlekarsko znanstvo je eno najbolj zanimivih, — zahteva pa mnogo praktičnega talenta, če naj bo uspešno.
Mlekarsko teorijo zastopajo mlekarski inšpektorji ,inštruktorji in strokovni učitelji na mlekarskih šolah. Črpajo svojo duševno hrano lz znanstva in jo v lažje prebavni obliki oddajajo praksi, iz katere so sami izšli. Praksa je podlaga teorije, le da se slednja mora vedno spopolnjevali iz znanstva, ter spopolnje- ! .vanja prenašati v prakso in na la način omo- j gočati slalen napredek stroke, — to dejstvo se marsikje in tudi pri nas premalo uvažuje, ter zato kljub mnogemu trudu in velikim stroškom dosega malenkostne uspehe na polju splošnega kmetijskega napredka, pri čemur se potem navadno vso krivdo zvrača na konservativnost kmeta. Mlekarski teoretik mora iz lastnih, mnogoletnih praktičnih izkušenj poznati vse podrobnosti mlekarske prakse, — na tej podlagi so izšli n. pr. mlekarski inštruktorji v Nemčiji in mlekarski konsulenti na Danskem, medtem ko so se mnogim mlekarskim inšpektorjem brez vsake lastne prakse v bivši Avstriji posmehovati mlekarji v mlekarnah in učenci na šolah, ker so v njih izvajanjih često zašli v absolutno nasprotje 6 prakso. Tudi na šolah Nemčije, Danske in Švice je pouk o mlekarstvu in sirarstvu poverjen iz prakse izišlim učiteljem, in le splošno mlekarstvo, kemija in bakterlologija zastopnikom znanstva. Mlekarski teoretiki so za razvoj in napredek mlekarstva absolutno potrebni; mala Danska izkazuje v 1. 1923. vrhu samostojnega mlekarskega odddelka v kmetijskem ministrstvu 4 državne mlekarske konsulente in le 2 državna živinorejska kon-sulenta, — v Jugoslaviji se zato skušajo od-križati edinega mlekarskega inštruktorja med ekonomske uradnike.
V mlekarski praksi ločimo predvsem maslarje in sirarje, ter voditelje, pomočnike in učence. Vrhu veliko opravil, ki so strogo manuelna kakor v drugih obrtih in ki se priučijo potom gotov čas trajajoče vaje ima mlekarstvo, osobito sirastvo to posebnost, da ga Švicarji naziva jo umetnost. Mleko je živa tva-rina, vsaki dan menjajoče sestave, najboljša hrana vsem raznovrstnim glivam, v različnih krajih povsem različno — iz vseh teh raziik napraviti vsaki dan in povsod izdelek enolične kakovosti, je umetnost, v katero se uživiš le z dolgoletnim opazovanjem najmanjših malenkosti v učni in lastni praksi in s čim naj-temeljitejšim obvladanjem teorije dotičnega izdelka. Mlekarski obrati se zato skušajo specializirati le na gotov izdelek ali vsaj na čim manjše število izdelkov, ker vsak izmed njih predstavlja vsaj glede konstantne enoličnosti samosvojo umetnost Izdelovanje presnega masla je za površnega lajika zelo enostavno; v danskih maslamah traja učna doba polna 4 leta v 4 različnih mlekarnah in se nato zaključi s posetom mlekarske šole, da postane učenec usposobljen še-le za pomočnika, — zato slove dansko presno maslo po vsem svetu, medtem ko je naše plesnilo v skladiščih nekdanje Mlekarske zveze in medtem ko je še pred kratkim vseznal trdil, da zadostuje če fantje na mlekarski šoli le parkrat presno maslo napravijo, to je vendar čisto enostavno. Potrebujemo mlekarske šole za praktike in za prakso onim teoretikom, ki jim je potrebna in je sedaj absolutno nič nimajo.
Finančni minister o gospodarskem položaju.
Finančni minister se je smatral dolžnega, 'da pomiri naše gospodarske kroge, ki so postali radi padca dinarja v zadnjem času že precej nervozni, z izjavo v predvčerajšnji »Politiki« o našem gospodarskem položaju, ki se nam pa zdi mnogo preoptiinistična.
Z ozirom zadnjih poplav trdi, da niso napravile posebne škode, češ da se bo dala večina njiv še na novo obdelati. Glede žetve pričakuje obilno letino, ter da je posejana ploskev večja od lanske. Sladkorne pese je toliko posejane, da je naše tvornice ne bodo mogle predelati. Pričakuje, da bo letošnja kampanja odvrgla ca. 1000 vagonov celo za izvoz. Tobaka se bo izvozilo od lanske produkcije сл. 5 milijonov kg v vrednosti 400 do 600 milijonov dinarjev, dočim ве ie plačalo
producentom za celo produkcijo samo ca. 650 milijonov dinarjev. Leta 1922. se je izvozilo samo ca. 500.000 kilogramov.
Omenja tudi angleško posojilo v znesku 300.000 funtov šterlingov (ca. 110 milijonov dinarjev). Kot kritje bo morala monopolska uprava zastaviti v skladiščih se nahajajoči tobak. Obrestna mera znaša 9 in pol odstotka. Obtoka bankovcev ne namerava povečati. Zadnja redukcija izvoznih carin bo po njegovem mnenju ugodno vplivala na izvoz. O izvozu navaja, da je narastla njegova vrednost v prvih 4 mesecih na 2 milijardi 786 milijonov dinarjev, dočim je znašal izvoz lanskega leta za isto razdobje samo 2 milijardi. V januarju so znašali državni dohodki 783 milijonov, v istem mesecu lanskega leta pa 583 milijonov. Obtok bankovcev od oktobra meseca do danes je padel od 6 milijard dinarjev na 5 milijard in poL Naš izvoz se torej veča, število bankovcev v obtoku se zmanjšuje, budget je v ravnotežju. To so po njegovem mnenju trije odločujoči faktorji za vrednost dinarja, vsled česar se mu zdi optimizem opravičen. Dogodkom v naši notranji in zunanji politiki minister ne pripisuje nobenega vpliva na vrednost dinarja.
Bodočnost bo pokazala, v koliko bo imel naš finančni minister prav.
g Vinski trg. Izvoza ni nobenega. Radovedni smo, kedaj l-> določi, koliko bodo smeli izvoriti posamezni naši produkcijski kraji od kontingenta 119.000 bi vina, ki ga je končno dovolila Češkoslovaška uvoziti pod pogoji, kakor jih je že davno dovolila Franciji ir Italiji. Sicer je pa zelo dvomljivo, ali bo naš izvoz za Češko tudi pod temi novimi pogoji konvertiral. S Čehi bo težko napraviti kakih zaključkov, ker kupijo oni samo franko njihove postaje.
Radi slabega gmotnega položaja delavstva, kot glavnega konzumenta, radi večjega odjema piva v poletnih mesecih tudi domači trg še vedno stagnira. Cene slovenskim vinom so ostale neizpremenjene in notira Dolenjcc po Din 4..50 do Din 5.50, štajerske vrste lanske letine pa po Din 7.50 do Din 10. Hrvatska vina stanejo Din 4—5. Isto ceno ima 11—12 procentni Dalmatlnec, dočim se plačujejo 7 do 8 odstot vrste po Din 2—2.50. V Vršcu noti-rejo 10 odstot. vina po Din 2.50—3.50, 11 odstot. Din 3.50—4.50 in močnejša vina po Din 5.—. Iz Banata se ponovno poroča o toči, ki je napravila na večih krajih dosti škode. Zato so tamošnja vina čvrsta, ravno tako tudi srbska. Negotinec notira Din 6—6.50.
g Stanje vinogradov na Dolenjskem. Trta je pokazala dosti zaroda in je tudi vreme bilo tako ugodno, da bi se dalo zamujeno še nadomestiti. Sv. Urban in Medard sta bila lepa, kar je za Dolenjca znale, da bo trta v lepem odevela. Toda deževje, ki nagaja prošli in tekoči teden, je uničilo vse nade, ker je nastopilo ravno v času, ko je trta v polnem cvetu. Obeta se zelo slaba letina in bo imelo to gotovo učvrščenje cen za posledico.
g Losni trg. 13. junija 1924. Kakor je bilo opaziti že zadnje tedne, je povpraševanje po stavbenem lesu z italijanske strani zelo živahno, vsled česar so se tudi prodajne cene, katere spodaj navajamo, vzdržale na prilično ugodnem nivoju. Najdejo se seveda še vedno mali in celo veliki producenti, ki blago oddajajo, kljub ugodni konjunkturi še vedno pod dnevno ceno v lastno škodo in v kvar ostalim producentom. — Naloga, da se napravi končno red v tej anarhiji cen bi bila predvsem zaenkrat Zveze industrijcev, kakor smo omenili že v zadnjem poročilu. Ugodnega tozadevnega upliva pa pričakujemo tudi od Ljubljanske borze, ki bo, kakor čujemo, pričela s poslovanjem v najkrajšem času.
Opažati je tudi s strani Grčije velik interes za dobavo stavbenega lesa, katerega rabi za zgraditev stanovanjskih hiš za številne begunce iz Turčije. Vsled znižanja tarife tranzitnih pošiljk za Djevdjelijo, se je našim producentom odprl nov trg, ki bo vsled močnega povpraševanja postal mogoče že v doglednem času boljši odjemalec od italijanskega trga. — Dimenzije, katere zahteva danes predvsem grški trg so sledeča: morali (remeljni) 48-98, 58-98, 38-48, 78-97, 97-97, dolžine 3 in 4 m; deske običajne 18, 24, 28 mm (torej reducirane mere).
Podrobnejše podatke glede dobav in cen bomo navedli v prihodnjem poročilu.
Cene za italijanski trg so bile v zadnjem tednu približno sledeče:
Za 1 m* franco vagon Postojna v ital. lirah: Jelove deske 12 mm I. II. Lit 240-250, jelove deske 12 mm I. II. III. 220-230, jelove deske 18—60 mm I. II 210—225, jelove deske 18—60 mm I. II. IIL 190—205, jelove deske 18—60 mm III. 165—175, podmerne deske od 10—16 cm 155—165, morali I. II. III. 200 do 210, tesani les monte 115—120, sortirani tesani les 125—130, testoni monte 175—185, bukovi plohi neparjeni I. II. 250—260, bukovi plohi parjeni I. 370—390, bukove frize L IL 250 -265, hrastove frize I. II. 860-400.
g Mlečni trg je v Ljubljani prenapolnjen in je imel za posledico znatno padanje cen mleku in mlečnim izdelkom. Cena mleku se je na ljubljanskem trgu znižala za 50 par pri litru. Na trgu se prodaja nepaaterizirano mleko po 3 Din liter, ki ga gospodinje vseeno ne kuDuieio. ker se hitro pokvari. V mlekarnah
se prodaja pasterizirano mleko, ki je sicer
nekoliko dražje, zato pa zdrino.
g Isvos Urine. Ker smatramo pri izvozu v Nem. Avstrijo Dunaj za najmerodajnejše merilo avstrijskih cen, opuščamo pri naših poročilih druga avstrijska večja tržišča in se omejujemo vedno samo na dunajski trg. — Dunaj je uvozil tekom enega meseca t. j. od 12. 5. do Д0. t. m. 13.240 kom. goveje živine. Od te količine je uvozila največ Ogrska t j. 62 odstot, za njo Rumunija s 30 odstot, Jugoslavija s 5 odstot in Češkoslovaška s 3 odstot Cene na dunajskem trgu so se navzlic precejšnemu dvigu nem. avstrijske valute zbolj-šale. 10. t m. ee je doseglo za prima vole do nak. 17.500 ali Din 21.—, srednje vole do nak. 14.000 ali Din 16.80, bike do nak. 17.000 ali Din 20.40, krave do nak. 15.000 ali Din 18, Idobasarice do nak. .12.500 ali Din 15.
Uvozile pa so: Ogrska 1020, Rumunija 1024, Češkoslovaška 153, Jugoslavija 215. Povprečno uvozi Dunaj tedensko 2500—3000 komadov goveje živine. K temu številu bi naša država po svojem bogastvu brez nadaljnega lahko prispevala vsaj eno tretjino, posebno po zadnjem znižanju carinskih izvoznih pristojbin, ki so padle pri goveji živini od Din 250 na Din 40 za komad oz. za 100 kg. Da se pa ta preokret naše carinske politike v izvoznem vprašanju čimhitreje paralizi ra, so- naše cene zopet primerno pritegnile, tako, da bomo kakor kaže, v najkrajšem času zopet na tem, ko smo biii pred znižanjem živinske carinske postavke. Mogoče, da izgovor o padanju našega denarja v Curihu ne bo držal, ker se vsaj do sedaj zvišanje življenskih potrebščin ni pokazalo.
Italija. Tudi v Italiji je cena goveji živini malo poskočila. Za teleta se nudi Lit 8.80 do 9.— za kg zaklane teže. Vsled nove carinske tarife se čuti živahnejše gibanje.
g Cono živine, telet in prašičev dno 18. jn-nija 1924. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 15 do 17, voli debeli 14.75—15.25, voli rejeni 13—14, biki debeli težki 13.50—14, biki rejeni lažji 11.25—12.75, telice rejene 11—12, krave I rejene 11.50—12.25, krave klobasarice 7—8, 1 Teleta živa 15—16.50, teleta zaklana 20—20.75, prašiči domači debeli 16—17, prašiči peršu-tarji 14.25—16, prašiči zaklani 18—21.25, prašiči banaški 20—22.50. — Cene goveji živini so se malenkostno popravile. Teleta so se istotako nekoliko zboljšala v ceni. Cena prašičev se je ustalila. Večje povpraševanje pa je za lahkimi prašiči. Pričakovati je, da se bodo sedanje cene držale.
g Cene na novosadski borzi. Pšenica bač-ka Din 300, koruza Din 230, moka št. o Din 460, oves Din 290, ječmen Din 300. — V preteklem tednu je bilo živahno povpraševanje po koruzi ter se je v tem blagu napravila zaključkov. Dovoz je bil zadosten, ker se kmetovalci vsled bližajoče nove letine hočejo znebiti starih zalog.
g Letošnja sadna letina v Sloveniji. Gorenjski sadovnjaki, ld kasneje sveto, niso toliko trpeli vsled deževja v maju kakor štajerski in zlasti dolenjski. Letos ni pričakovati na Dolenjskem nobenega sadja. Tudi poročila iz Štajerske niso ugodna.
g Cone čaja. Po došlih poročilih so dosedaj prišle na trg samo boljše vrste čaja, katere se ponujajo po zelo visokih cenah. Cene novega čaja so visoke, ker se je istega še zelo malo pripeljalo na trg in izgleda, da so se vsa skladišča starega čaja v evropskih lukah izpraznila. Notacije so vsled tega močno v porastu in je skoro gotovo, da v par tednih o boljših China-čajih sploh ne bo ničesar na razpolago. O slabejših vrstah čaja kakor Pa-nyong Congo in Souchong prihajajo zadnja poročila, da je nova letina trpela zelo vsled deževja in je pridelek vsled tega mnogo manjši, kakor se je preje mislilo. Istotako se poroča, da je kakovost letošnjih čajev slabejša kakor v preteklem letu.
g Zastoj v prometu vsled poplav. Radi porušenega železniškega nasipa vsled poplave pri Bogojevcu je zastal v Bački in Banatu ves promet Vlaki se morajo lirigirati po stranskih progah, vsled česar pošiljatve zastajajo in se voznina podražuje po 10 para pri kg.
g Občni zbori. Jugoslovanska industrija olja in barv d. d. v Ljubljani dne 26. junija; Stavbena družba d. d. v Ljubljani, dne 26. junija; Združene opekarne d. d. v Ljubljani, dne
26.	junija; Mehanična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica, Anton Šinko.ec d. d.
_ Grosuplje pri Ljubljani, dne 27. junija; Cinkarna d. d. v Gabrju pri Celju dne 28. junija.
g Likvidacija. Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani je prešla v likvidacijo.
g Konkurzi in poravnalna postopanja. — Poravnalno postopanje tvrdke I. & J. Roje v Mostah je pravomočno končano. Istotako poravnalno postopanje Ivana Štora. Ljubljana. Uvaja se poravnalno postopanje o imovini Marka Josipa Nerata, trgovca v Mariboru. Razglasi se konkurz o im *>vini Koste Novako-viča, trgovca z lesom v Ljubljani.
g Subskripcija novih delnic. »Slograd«, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani zvišanje delniške glavnice od 500.000 Din na 750.000 Din dne 30. junija 1924. Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi od 100.000 Din na 500.000. Rok od J8. junija do
27.	junija.
g Trboveljska premogokopnn družba izplačuje za L Д923 dividendo po 25 Din na delnico.
g Veljavnost »Uverenjc za izvoz blaga. Finančni minister ie odrediL da so »Uverenja«
sa izvoi blaga veljavna dva meseca. In sicer se računa rok od dneva izstavitve do dneva, ko se blago naloži v svrho izvoza. To je razvidno iz žiga oddajne postaje.
g Carinska ekspozitura na Bledu. S 1. ju* nijem se je otvorila na postaji Bled carinska ekspozitura, ki bo poslovala samo za časa sezone.
g Novi tovorni listi. Na podlagi člena 87 zakona o taksah je finančni minister odredil, aa se izdajo za tovorni in brzovozni notranji promet za celo državo novi tovorni listi s ko-lekoin 5 dinarjev. Stari tovorni listi se vzamejo s 1 julijem iz prometa.
g Izkaz Narodne banke i dne 8. junija 1.1. Vse v miljonih dinarjev; v oklepaju razlika napram 81. maja. Aktiva: metalna podloga 445.7 (+ 2.7), posjila na menice in vrednostne papirje 1371.9 (— 7.9), račun za odkup kronskih novčanic 1208.2, račun začasne izmenjave 387.9, državni dolg 2964.0, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov
114.8,	aktiva skupno 863L0, pasiva: glavnica in rezervni fond 30.6, novoanice v obtoku 5512.0 (— 11.8), drž. račun začasne izmenjave
387.9,	terjatve države 8.6 (— 10.1), razne obveze 491.) (+ 14.9), vrednost državnih domen 2138.3, ažija 61.8, skupno 8.631.0.
@ *v*m9 HUPRTILO
ErfOSLOVn cvna
70° C bEatns kopefji v Slovaški.
Posebnost; Bolniki se kopljejo neposredno pri izviru in vdihavajo istočasno radij-emanacijo, ki jo izhlapevajo vrelci. To jc razlog, da se z izredno lepim uspehom zdravijo TRGANJE, REVMA, ISHIAS i. si. bolezni. Stanovanje in popolna prvovrstna oskrba počenši od Kč 40-—. Na češko-slov. železnicah 33% popusta. Dva direktna brzovlaka preko Bratislave. — Pojasnila daje Ravnateljstvo PISTYAN in zastopstvo L. SCHREIBER, Zat-reb, kopališča PISTYAN in zastopstvo L. SCHREIBER, Zagreb, Akademički trg 1.	3100
~ Cerkveni vestnik.
c Na Rožniku bo jutri, 15. t. m. v slučaju lepega vremena ob 9 sv. maša s pridigo.
Naznanila-
Popoldanski izlet Stolne prosvete, ki je v ne« deljo radi dežja izostal, bo jutri čez Golovec, Orle na Laverco. Odhod ob pol 2 popoldne izpred Ljudskega doma.
Izlet križanske Moške in mladenlSke Man družbo ▼ Gepnje. Udeleženci z vlakom se odpeljejo z glavnega kolodvora v nedeljo zjutraj ob tričetrt na pet, z vozovi pa ob pol šestih. Duhovno opravilo v Repnjah bo okolu pol devetih. Pred sv. mašo skupno obhajilo, po cerkvenem opravilu družbeni shod.
Redna odborova seja Strokovne mete javnih nameščencev se vrši danes ob 20. uri v kleti I. del kons. društva, Kongresni trg 2. — Udeležba obvezna. — Odbor.
Šentpeterski družabni klub priredi ▼ nedeljo, dne 15. t. m. Izlet k sv. Magdaleni nad Šma^'em-Sap. Zbirališče ob pol 10. uri dop. na glavnem kolodvoru. Vračamo se zvečer ob 20. uri. Izlet je zelo prijazen, vsled česar vsi člani in prijatelji kluba iskreno vabljeni. — Predsednik.
XVIIL redni občni zbor »Akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani« se vrši v soboto, dne 21. junija ob 14. uri na tehniki v sobi št. 14. Odbor A. D. J. T. vabi tem potom vse p. n. gg. strokovne člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Pevska zveza!
škofjeloško pevsko okrožje priredi o pri« liki 25 letnice fare v Zabnici dne 6. julija svojo okrožno prireditev po temle sporedu: Ob 3 popoldne slovesne litanije M. B. Pred lita-nijami bodo peli vsi zbori eno- in dvoglasno: »Marija mati ljubljena« po Ceciliji; Blagoslov-no (Premrl št. 73 iz »Slava Brezmadežni«), Zahvalno enoglasno in Povsod Boga. — Po litanijah kratka vaja. — Ob 4 popoldne koncert okrožja. Vsak zbor bo pel dve pesmi; skupno pa: Foerster Pevec, Laharnar Pomladi in Sattner Nazaj v planinski raj. — Zbori naj se priglase vsaj do 30. junija Pevski zvezi, Miklošičeva cesta 7, in javijo: a) naslov dveh pesmi, ki ju bodo peli, b) ime pevovodje in c) število pevcev. Sodelovanje vseh okrožnih zborov je častna dolžnost!
Socialni vestnik.
s Delavski zavarovalni urad za Juino Sfi bijo. Za Južno Srbijo se ustanovi nov urad a delavsko zavarovanje s sedežem v Skoplju.
Dijaški vestnik!
d Počitniško dijaško zborovanje. Od za&
njega občnega zbora SDZ, pred dvema letoma, nismo imeli kat. dijaki skupnega zborovanja, Od takrat, so se razmere, v katerih živimo, tako zelo izpremenile, da nujno potrebujemo skupnega sestanka, kjer se pomenimo o perečih vprašanjih in si določimo smer za bodoče delovanje. Enako potrebno je, da si razčistimo gertove pojme, ki jih danes rabimo vsi, toda ne vemo, kakšna je njihova vsebina. Življenje zahteva od vas, da se odločimo za gotova načela in po teh uravnamo svoje življenje, bodisi v društvu, bodisi vsak o osa-
mezno. Zato se je »tvoril pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo člani akademske zveze, srednješolskega sekretar! jata, ženskega sekretariata, ljubljanske podružnice SDZ in dijaškega orlovskega okrožja, ki je določil, da oe v dneh od 17, do 27, julija 1924 vrSi v Ljubljani dijaško počitniško zborovanje združena z duhovnimi vajami za akademike in abiturijente z orlovskim tečajem in nastopom, Natančnejši epored bo še objavljen. Že danes opozarjamo vse tovariše, da je njihova dolžnost, da se tega zborovanja udeleže. — Pripravljalni odbor.
d Celjslca podružnica S. D. Z. ima dne 15. jun. ob 9 v Mahničevi sobi sestanek. Re-ferira tov. Drobne. Udeležba obvezna za člane in članice.
Turistika ln šport.
Planincem in izletnikom. V nedeljo dne 15. t m. se otvori letna sezija v koči na Veliki Planini. Koča bo dobro preskrbljena z jestvinami, pijačo ter fotografičuimi razglednicami. — Nadalje se otvorita v nedeljo dne 15. L m. Orožnova in Malnerjeva koča na Črni Prsti. Orožnova koča bo imela vso oskrbo kakor lansko leto, Malnarjcva bo pa le za silo oskrbovana. — Brv (mostič) čez Savico je dograjena in pot čez Komarčo je mi novo in dobro popravljena. — Osrednji odbor SPD.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem Orjunaš, iakor to ljudje govorijo, ker mi lo niti nn misel ne pride. Res je, da som bil 1. junija na Vodah v Trbovljah, pa zgolj iz radovedno-nostL Malokdaj sem prost, in kadar sem. tedaj mi si. občinstvo vendar ne bo kratilo moje prostosti. Nato opozarjam raznašalce takih neresničnih vesti, ker bi bil sicer primoran proti takim postopati sodnijsko. Trbolje, 12. junija 1924.
Jože Dvoršak, nadpaznik.
Drž. podkovski mojster
icli vstopiti v kako večje wdjetje; prevzame tudi de-avnico na prometnem kraju i orodjem. Pisma prosi pod Drž. mojster Stev. 3333 na tipravo «Slovenca«.
ПлИПТЧЈ za mešano trgo-UOi/ltuU vino na deželi
Sircfraem takoj. BUi mora obrih staršev, priden, ve-»ten la pošten, ter zdrav, okoli 14 let star. Hrana in stanovanje ter vsa oskrba v hiSL - Ponudbe a sliko ta-
)koj na naslov: MODIC M., Nora vas pri Rakeka. 3400
Pravo SCMCMOVO ■ milo z znamko je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime Scllicllt" in na znamko „Jelen"!

Poslano.*
Gg, županu Josipu Kaduncu in Ivanu Rusu, gostilničarju v Stranski vasi in Francu Javorniku, mesarju v Grosupljem.
Z ozirom na tožbo radi žaljenja časti, ki ste jo vložili pri sodišču v Ljubljani proti meni, vam izjavljam podpisani sledeče:
Glede obtožbe, da sem vam očital; »Vi ste občino ogoljufali za več nego 100.000 K. Lc idite me tožit, da se izkaže, jaz vam bom dokazal goljufijo, ki jo imate na glavi,« — priznavam, da je vse to res in vztrajam pri svoji trditvL
Kar se pa tiče obdolžitve, kakor me tožite, da sem rekel g. Francu Javorniku; »Ti, Rus in župan, ste ravbarji, barabe, lumpi in goljufi,« — pa izjavljam, da je to laž in se rad pustim obsoditi, ter rad plačam vse tiste priče, ki si upajo pod prisego pričati, da sem sploh kdai nazval g. Franca Javornika s »Ti« ali izustil katerokoli gori navedenih žaljivih besed na kateregakoli izmed tožiteljev.
Sicer pa brez zamere, gospod župan Ka-dunc, Rus in Javornik. Samo to vas 5e prosim, tožite me tudi, da vam dokažem, kako ste lagali in z lažjo vplivali na odbornike v vodovodnem odboru in občinskem odboru, da
* Za vsebino topa dopisa odgovarja uredništvo lo toliko, kolikor določa zakon.
so se izvršili protizakoniti sklepi, na škodo revnih kmetov in delavcev, ker sicer bom prisiljen vam očitati, da si pustite kaj takega očitati, kakor neznačajneži.
Posebno se čudim, kako da je g. Supan Kadunc name tako hud, ko sem se toliko zanj trudil povsod, celo pri kralj, pokr. upravi, da sem ga zagovarjal in opravičeval tolikokrat zaradi njegovih lažnivih uradnih poročil, ki jih je dajal višjim oblastim na škodo revnih delavcev in kmetov, samo da bi pomagal tovarnarju Šinkovcu in grosupeljskim gostilničarjem.
Vse bolj natanko pa, za koliko in kako, ste občinarji revne kmete in delavce oškodovali v ol črnskem "dboru in vodovodnem odboru, pa bo bolj pojasnjeno, še le po izidu volitev, ker mi g. župan sedaj noče dovoliti vpogleda v občinski pisarni v tozadevne akte. Zato na svidenje po volitvah, z zagotovilo:^, da če bodo občinarji volivci oddali kroglice v prvo skrinjico, ne boste gospodje Kadunc, Rus in Javornik, nikdar več mogli tako nemoteno gospodariti v naši občini na škodo delavcev in kmetov, kakor ste to sedaj delali.
Vas iskreno pozdravljam in se vam srčno zahvaljujem, da ste mi, kakor upam, mojo vest natanko izprašali. Zagotavljam vas, da če sem kaj zagrešil, bom rad popravil in se poboljšal. Poskrbel pa bom tudi, da boste tudi vi občini vse pošteno poravnali, za kolikor ste občino oškodovali. Zato upam, da bodo te naše prav-
de vsi grosupeljski občinarji veseli, ker se bo nekaj grešnikov spokorilo in pride tudi v občinsko blagajno še precej denarja za zidavo nove šole. Z iskreno željo, da bi tudi vas pamet srečala, da bi v nedeljo 15, t, m. oddali kroglice v prvo skrinjico, za »Avtonomistično delavsko kmečko stranko«, vas pozdravljam vam nehvaležno ud? ni	Franc Beltram.
Poizvedovanja.
Zgubila sc je okolu poldne črna listnic« z vsebino približno Din 3000,—, orožnim listom, izkaznico za kolo in razne druge stvari, ki so za zgubitelja velike važnosti, ter njegovim naslovom. Pošten najditelj naj jo Izroči na polic, ravnateljstvu, izgubitelju samemu ali pa upravi »Slovenca«.
fjinbljana 300 m n. m. vfS.
Normalna barometerska višina 730 mm.

Gas opaeo-vania	Uttiu. metor v mm	'J ormu-meter t 0	L'aihruui. 'liiercncn * 0	f-obo, votrovi	1'aduvine v mm
12.; 6. 21 h	727-4	16 5	1'0	rlož j. z.	
13./6 7 h	726-4	17-4	0-б	obl.	38-8
13., 6, 14 h	726 7	19-0	10	dež U	
Prodajalka
itarejša moč, galant. stroke, veJča pijarn. del, se sprejme v večjo trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava li3ta Stev. 3285.
Vpokojen
OROŽN. NAREDNIK
samskega stanu — vesten, marljiv in vztrajen, IŠČE SLUŽBE. Ponudbe na upravo lista pod štev. 3305.
Hiša
£
z vsem malim gospodarskim pošlo jem in sadnim vrtom, meri 43 oralov in 99 m1, 1 parcela njive v izmeri 38 arov <5 m', SE PRODA za 66.250 Din (265.000 K) v Zg. Otoku Pri Radovljici. - Več pove IVAN RESMAN, vas Gorica št. 7, p. Radovljica,
za Slovenijo, se sprejme takoj. Pogoji po dogovoru. — Cenj, ponudbe pod: »GALANTERIST 9/šl. 3375« na upravo «Slovenca«.
KDOR HOČE
graditi stavbo po znižani ceni,
naj piše po pismene informacije na DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki.
Sprejme se takoj v stalno službo trezen in pošten
HLAPEC -me
k 2 konjema, samec. A. RO-JINA, Kolodvorska ulica 8, Ljubljana.
PRODAM
dvanadstr. H § š 0
z velikim vrtom
in krasnim razgledom v sredini Ljubljane (Študentovska ulica št. 13). Natančneje se poizve v študentov.ski ulici 2/П, ali v trgovini J. MALNAR, Vodnikov trg 3.
Obiskujte BRIVNICO
KOSTOMAJ v Celju, Prešernova 19. Striženje samo 5 Din. Znižane cenci Katoliški časopisi!	ЖЈ79
Urad Ljubljanskega velesej-ma bo oddal najugod. ponudniku v takojšnjo izvršitev
ШбЕ
usicssi
Informacije in podrobni pogoji se dobijo v velesejmr.ki pisarni vsak delavnik med 15. in 18, uro. Obvezne ponudbe se sprejemajo do srede, dne 18. junija t. L pop.
prav majhno
četudi slabo, v bližnji okolici Ljubljane, z nekaj zemljišča — ali tudi brez niega, KUPI REALIA, Ljubljana, Dunajska cesta 21. 3372
odda se majhna
le zanesliivi (pred-vsem ženski) osebi pod posebnimi pogojL Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 3-12t.
Išče se V N V JEM eventu-clno V NAKUP 4 scdižci
avtomssfell
Ford ali Styr'abecker aH Bnick. - Poni:d!ie na upravo lista pod A, Z.	3410
Prodam veliko, dobro ohra-
omaro
ca. Poizve se v Stritarjevi ulici St. 3, od 10,—14, ure.
Krojači!
Konfekcijsko delo nn dom
dobite proti kavciji takoj pri konfekcijski industriji Drago SCHVVA3, Ljubljana, Dvorni 'rg 3. - Plača se dobro, re-flektira se le na trezne, zanesljive in dobre delavce!
Stanovanja
1 soba in kuhinja, v sredini mesta, ee zamenja za enako ali večje v mestu ali na periferiji mesta. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod ZAMENJAVA Slev. 3409.
raMffiiSKS5atii!Sa!8SIK®E
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
imi	«*«»««
ЕаинивиапвззииЈ
здапзекпгакт:
NARODNA NOŠA
z lepo starinsko avbo, skupaj ali posamezno, naprodaj. - Dunajska ce3ta Stev. 17, pri hišniku.	3401
Nov dvovprežen VOZ (brek) je po ugodni ceni naprodaj. - Pokoren Jcr., Šk. Loka 17.
Nov MOŠKI PLAŠČ, POVRŠNIK, FOTELE, 7.0-FO, POHIŠTVO in ĆEVLJF, prodam. Ogieda se pri JE-LENIč MARIJA, Stara pot Stev. l/I, 3. vrata, 3330
TRGOVINO i ŽLICE, VILICE,
blagom, v mestu ali i kuhinjske in žepne nože, jedilno orodje, pipce, škarje, žepna ogledala, ustnike za cigarete, pipe-mornarice —i merila (pošeti). »Ilirija« tn »Jadran« čistilo, — Leščilo, mast in apre(ura za usnje, olje za šivalne stroje, črnilo in gumi-arabikum — na debelo pri tvrdki OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Ja-•Takoba trg St. 9. 3154
z meš,
na deželi, kupim ozir. vzamem v najem, event. tudi za trgovino primeren lokal na prometnem kraju. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »TAKOJ«,	3368
Najnovejši
Velika hiša
z dob^oidočo gostilno in velikim, senčnatim dvoriščem, takoj za nizko ceno naprodaj. - Vpraša se: REALIA, Dunajska ccsta ?Л. 3371
tnodni tralii, svila in nakit za obleke ravnokar došlo. Modna trgovina
T. EGER
Ljubljana, Sv. Petra c. 2
JERMENA xa CEPE
gože, biče (gajžle), jermena za čevlje, tržaške bičtvnike, motvoz (špaga), šinis, čevljarsko prejo, čopiče za be-lenje in pleskanje ter razne krtače — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Dobstc, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
V NAJEM IŠČEM
trgovino ali hišo na prometnem prostoru. Pon'idba pod «P'.a2am takoj« na upravo.
Ljubljanskem vel^ejmu j Prodam manjšo HIŠICO
AMERIK ANCI!
PRODAM eno vt-čje in eno_____________
manjše lepo POSESTVO sc odda v podnajem. Inven- j lepo urejeno, s pritiklinami z gospodarskim poslopjem, i tar in vino na razpolago. - ; in vinogradom, 5 minut od po ugodni ceni, proti takoj- ' Ponudbe pod »PAVILJON« : farne cerkve, v jako mirni šnjemu plačilu. - Pisma na 1 na &LOMA COMPANY, 1 dolinici. Naslov pove upra-upravo Usta pod štev. 3J97. Ljubljana.	3415 va lista pod Stev. 3398.
KLAVIRJE
in HARMONIJE na obroket
Bčsendorfcr, Forster, Stein-way etc. Vse instrumente za blch- in Strajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
Cementni strešnik
(Doppelfalz) prodaja izpod dnevne cene F. BANDA tn DRUG, Ljubiiana, Karlov-ska cesta St. 8.	3361
Fotogr. APARAtTT-
Zeis Tesar 9/12 1 :4.5 Foc. 15 cm. Voigtliinder & Sohn Braunschweig 9/12 1 : 4.5 Foc. 18 cm (oba s »Spiegclreflex-Kammaro«) in Ica 4}j/6-l : 6.8 Foc. 7.5, ugodno naprodaj. Vsi aparati imajo film-palc in več drugih kaset, ev. tudi drugo oprei.io. Naslov pri upravi lista pod št. 3374
James Oliver Curvvood:	42
Kazan, volčji nss.
(Kanadski roman.) (Dalje.)
Mrzlično so se začele stave. Bile so za danca v razmerju dve proti ena, včasih celo tri proti ena. Možje, ki so stavili na Ka zana, so bili stari domačini v Vildernessu Vedeli so, koliko vztrajnosti in moči pome ni rdeče svetiikanje' v očeh volčjega psa Star uastavljalec pasti, ld je bil postal rudar, je šepnil svojemu sosedu:
>.!az bom stavil na tegale. Na mah bo premagal danca. Ta si sploh ne bo znal pomegati.
»Toda težo ima,« je odvrnil možak, ki je dvomil. »Le poglej mi te čeljusti in te rame.. .<
>Pa ti poglej,< ga je prekinil staiu trapper, »prešibke noge tvojega boreči, njegovo nežno grlo, ki je izpostavl jeno zobem volčjega psa in njegov težak trebuh. Za božjo voljo, tovariš, verjemi mi in ne stavi svojega denarja na danca!«
Drugi možje so so ume šal i v pogovor In vsak je hvalil psa, na katerega je stavil.
Kazan jo nejprej divje renčal proti obrazom, ki so ga obdajali, slednjič pa se je umaknil v kot svoje kletke, položil glavo med šape in slabe volje in nemo opazoval gledalce.
Na večer boja je bila velika dvorana bara Jana Harkerja popolnoma izpraznjena. Odnesli so mize in stole in v sredo so Postavili tri čevlje visok oder. Na niem se
je nehala velika kletka, ki je merila deset štiri jaških čevljev. Okoli so postavili vrste klopi. Zgornji del kletke je bil odprt in od stropa sta visele dve velki petrolejki z reflektorjema.
Tri sto gledalcev, od katerih jo bil vsak plačal pet dolarjev vstopnine, je napoto pričakovalo prihoda obeh gladiatorjev.
Velikega danca so prvega spustili v široko kletko. Bilo je ob osmih zvečer, ko so Harker, Mac Trigger in dva druga moža prinesli v dvorano s pomočjo lesenih drogov kletko, v kateri se je nahajl Kazan.
Danec, ki je mežikal v svetli luči reflektorjev, se je spraševal, kaj hočejo od njega, ko so spustili volčjega psa k njemu.
Toda Kazan ni kazal svojih zob, ta pes, ki ga ni poznal, ga ni prav nič zanimal. Tudi danec ni niti naskočil, niti zorenčal. Tudi njega Kazan ni zanimal.
Občinstvo je začelo jezno mrmrati. Veliki danec se je obrnil proti tristo sirovi-nam, ki so ga obdajali, iu jih radovedno motril, zibajoč se na nogah. Kazan je storil isto.
Ta množica, ki je bila prišla gledflt boj na življenje in smrt, se je začela zaničljivo posmehovati. Eni so zahtevali boj, drugi pa denar nazaj.
Sandy in Harker sta bila vsa zelena od jeze. Posestnik bara je s pestjo zažugal množici in zakričal:
»Kaj se vam tako mudi, magarci? Pustite, da se približata. Prosim potrpljenja.«
Ramovš se je polegel in oči so se spet obrnile proti kletki. Kazan se je približal dancu in začela sta se divje gledati. Njiju mišice so se napele. Tu je bilo možno čuti
v dvorani letati muho. Sandv in Harker sta komaj dihala.
Vse je pričakovalo, da se obe živali, ld sla si stali nasproti, napadete.
Toda kaj se je zgodilo v tem trenutku? АИ ste spoznali, da imate napram človeškemu barbarstvu dolžnost bralstva?
V odločilnem trenutku, ko je vsa dvorana napeto pričakovala, da se živali zakadilo druga v drugo, je veliki danec počasi dvignil svojo glavo proti petrolejkam in široko zazehal.
Harker, ki je videl, kako njegov borec nudi svoje grlo Kazanovim zobem, se je tresel na vseh udih in začel strahovito preklinjati. Vendar Kazan ni naskočil. Mir,je bil sklenjen med obema nasprotnikoma, ki sla se približala drug drugemu in ramo ob rami sta gledala z neizmernim zaničevanjem skozi kletko na množice, ki je znova začela divjati.
To pot pa je bila naravnost eksplozija јеад, preteče rjovenje, podobno orkanu. Obupani Harker je potegnil revolver iz torbe in nameril na danca.
Ta vriše pa je prevpil krepak glas:
»Prenehajte!« se jo glasilo povelje! »Pronehajte v imenu zakona!«
Nenadoma je nastal molk in vse glavo so se obrnile proti onemu, ki je govoril.
Dva moža sta bila stopila na stolčke in nadvladala prisotne.
Eden je bil seržan Brokow od jahajoče policije Severo-zapadn. On jc bil govoril. Držal je roko dvignjeno in zapovedal pozor in mir. Drugi je bil profesor Pavel Wey-man. Ta je začel govoriti v varstvu dvignjene roke seržanove:
»Dati hočem posestnikom petsto dolarjev za ta dva psa. «
Harker je pogledal Sandyja. Približala sta glave.
»Nočeta se boriti, je dejal prišlec, >za sani bosta pa izboma. Dal bom posestnikom pet sto dolarjev.«
Harker je mignil z roko, v znak, da ho« če govoriti.
»Dajto mi šest sto! Da, šest sto, in oba živali ste vaši k
Profesor Weyman je trenutek pomiš-Ijal, nato pa je prikimal.
»Plačal bom šest sto.« je pritrdil.
Množica je spet začela rohneti. Harker je zlezel na klop in začel vpiti:
»Jaz nisem odgovoren, pa tudi posestnik volčjega psa ne, da se nista hotela boriti. Če je kdo med vami tako nesramen, da hoče denar nazaj, ga more dolpiti pri izhodu. Toda midva sva popolnoma nedolžna pri vsej'zadevi. Psa sta nas prevarila, to je vse.«
Pavel Weyman je plači vsakemu tri sto dolarjev in nato poglasno govoril psoma, ki sta ga radovedno gledala:
»Draga moja prijatelja, bogato sem vaju plačal. Toda koristila mi bosta pri mojem potovanju in upam, da bomo kmalu najboljši prijatelji sveta.
Kar Vi potrebnjete, je Elzafluid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkus-na poSiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Foller, Donja Stubica, Etza trg št 134, Hrv.
Najconpjšo in najnovejšo obleko za dam« in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Me-
ja&
Enonadstr. HIŠA
v prav dobrem stanju v No-v^ra mestu, Sv. Katarine trg 216, naprodaj. Stanovanje s 3 sobami takoj prosto. Na-daljne informacijo v upravi ^Slovenca« pod itev. 3388.
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Družbe »ILIRIJA«,
Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. St. 220.
NISI. podgane, stenice fn Umiti
morujo poginiti, ako uporabljat« лача preizkušena »rud-atva; proti mi im m poilga-nam Din 7 50, za tćurka D 10 ia stenice Din 10, r.a molje 6 Din. proti inrćesu .lin "'50 Din mast proti niim 5 Din, mast proti uftem t obleki 7*60 Din, proti mravljam 7-S0 Din, Rotor za čiščenje madežev 7 Din Fonilja po povzetja.
»Artos« kom. laboratorij, IVI. JOn&er,
Zagreb 39, Petrlnjska ulica 3111.
K. W1DMAYER ■
CR"!
Priporočamo tvrdks
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NfljcenefSi na h up
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žil:, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Sollngen in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MRLO.
ZA VODO. — Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manufakturno blago, oblek-ce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke. Maje in nogavice domač, izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmanke. KovtrL Abtahi (peče). Na debelo popusti
RESNICA JE IN OSTANE, da napravi najcencje in po najnovejšem kroju
~ OBLEKO ^
le ANTE PREZELJ, krojač. Gosposvctska cesta 16. 3026
Umrla nam je danes na$a nadvse ljubljena skrbna mati, stara mali oziroma tašča, gospa
v novomeški bolnici po težki opcraciji, pre-videna s svetimi zakramenti. — Dragi materi bodi ohranjen blag spomin.
Pogreb se vrši v petek 13. junija ob 6. uri iz novomeške bolnice na ondotno pokopališče.
Žužemberk - Beograd, 11. junija 1924.
Globoko žaluioči rodbini
ZAMEJIC - BRADAŠKA.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob neprecenljivi izgubi našega nepozabnega soproga oziroma očeta in starega očeta, gospoda
izkazali sočutje, darovali krasno cvetje, ga ob-iskavali ob bolezni in ga spremili na zadnji poti, izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito se pa zahvaljujemo lastništvu kakor tudi ravnateljstvu papirnice za izkazano skrb in ljubezen do pokojnika, preč. duhovščini za pogoste obiske in zadnje spremstvo, deputaciji Kat. tisk. društva in .Jugoslovanske tiskarne, kakor tudi domači godbi za žalostin-ke. Bog plačajl
Rndeče pri Zidanem mostu, 12. junija 1924.
ŽALUJOČI OSTALL
Pm s lov. zidarska zadruga
rutjistrovana zadruga , z ошсјепа шаа
Pisarna 9.Ijj!ibllEnl, Trža^a c. 1. - TslinlCno nodetvo no obla-8t?»no a-jtariziranem gradbenem inžen!r|u. - Projehtlra la Izvršuje vsa g staiitm in inisnlrsiio stroho spaiiajota dela.
Delo solidno.	Cene ћопћиггпЈпи.
kdor si še ni nabavil
la
naj to čimprej stori, dokler še traja zaloga in ker je cena najugodnejša pri tvrdki
STOTO FLORJANČiČ,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 35.
DB
Prvovrsten
laneni firnež "Ш
Najfinejše
laneno olje
m
Izdeluje
tovarna ZABRET & Komp., Brlftol pri Kranju.
Najstarejša tovarna te vrsk v Jugoslaviji.
Telefon interurban: KRANJ 29.	Na zahtevo se pošljejo vzorci.
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali pa tudi v
priprosti______
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj

SHSOTTI.
SARO i TU.
Trgovci delika*es in slaščičarne!
Dospelo je SHBOTTI-biago:
BOMBONI
COKOUOA
Mlečna	^feV Mohten - mešanice
Fondant	W Sultan
Gorka	m Toska
Moka	Lohengrin
LeSnikova	л ^OtVVi __ Krogle
Moka zrna	^^PkV Ш Ho'land
Moka kruhki	W Phonix
M;.Cji jeziki	^ & Stročnice
za kuho itd.	Victoria
ČOKOLHDR v velikosti po 1C0 50 25 gr, za kuhanje 2C0 gr. netto teže-MT 8W Zahtevajte ponudbe, ker so cene povoljne. "ВД1
BONBONI v zavojih po Ve. V« Va. 1,1 '/з kg, kakor tudi razni luk.usni kartoni za darila.
Na debelo!	Ve'eirgovlna deliketes	Na debelo 1
j. mseie, ^agmeb
Viaška ulica 46 a — Telefon 2-73. S4EOTTI.
POZOI*!
5^5
Pozor!
PO ZNIŽANI CENI se prodaja: moderno spalnice, jedil-niče, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in
drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGAR strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850
iail	Li
	Kr. angleška
	poštno-
OfcJSafcai	parobmdna
чл^аМШ	linija.
	
	Ceneral. zastopstvo
	za kraljevino SHS; "f »_
ШкШМ шк	Zagreb Trg 1. šte». 17.
SKROTTI.
Redni potniški promet
Hamburg—Cherbourg— Southampton v PJovl ]!orSs Krmarilo
Cherbourg—Liverpool—Southampton v J13ž 11 o A meri ko ' Rio de Janeiro, Santos, Montcvideo, Buenos Aircs, San Paolo.
I Odprava potnikov 1, 2, 3. razreda, — Kabine 3. raz. z i in 4 posteljami Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, ICaragjergjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Dočkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni nmlov za vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna barka v Sarajevu in Gražu,
Naslov za brzojavke; Prometna banba.
Dopisovanje v vseh jezikih, Ваввнвввдшвжванвшввквшзха
B	g J

linolej, nsfaltovanja, ksilolitna tlakovanja. — Špecijalna sredstva za izolacijo proti vlagi, izsušitev vlažnega zklovja, proti hišni in lesni gobi. - Mavčne plošče. - Strešna lepenka, ru-beroid, lesni cement, katran, karbolinej, asfalt, bitumen, mavec itd. itd.
Ljubljanska komercijalna družba, LJUBLJANA, BIeiweisova cesta 18.
¥ hiši Zadružne zvsza Ц
Dunajska cesta št. 32
m
Ediui pupllariso varen ?,avod ћгазбкШ občin, kjer salagajo tudi sodišča In občine denar nedoletnih, skrbi jencev, preklicancsv, ustanov, ubožnih in drugiJi javnih zakladov, varščin, zapuščin itd.
Hranilne vloge sa obrestujejo najugodneje, vezane vloge po dogovoru. — Za varnost vlog jamči 21 večjih kmečkih cbčin — ustanoviteljic z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Vložne knjižice vseh dragih denarnih zavedav sprejema hranilnica kot gotov denar in se obrestovanje ne prekine. — Vse dsvke vlog plača zavod sam. — Špekulacija z vlogami izključena, ker je hranilnično poslovanje v smislu pravil pod nadzorstvom vladnega komisarja.
МЕШШШМ мнааввш^гшшвввзваиаБа

Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis 4 vis hotela „Union").	Telefon 3t, Б7 in i70.
Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev. tl.945, v Zagrebu Stev. 39.080.
Podružnica: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, S0M30R, SPLiT, S13ENIK. Ekspozitura: BLED.
Interesna skupnost z: Gospodarsko banko d. d v Novem Sadu.
Kap?!a< fn rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.