naro čmna 1999 Italija 50.000 lir Druge države 65.000 lir novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 7 (946) Čedad, četrtek, 18. februarja 1999 naroči tednik Dan slovenske kulture Špeter petek, 19. februarja ob 19.00 Beneška galerija Gustav Januš slikarska razstava ob 20.00 občinska dvorana Harmonikarski kvintet Glasbene matice koncert Študijski center Nediža Društvo beneških umetnikov Zveza slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom Občine špeter Udine, una serie di incontri con le Valli del Natisone Mercoledì 24 febbraio, alle 18, nella sala della Provincia di Udine si terrà la presentazione delle schede storiche e del volume “Storia della Slavia friulana” di Paolo Petricig. É il primo di una serie di appuntamenti udinesi che vanno sotto il titolo “Incontro con le Valli del Natisone” e che prevedono la presentazione di libri e assaggi culinari a cura dell’associazione “Invito a pranzo”. Proteste ad Altovizza e a Cividale per l’installazione di ripetitori Allarme elettrosmog Nel paese gli abitanti lamentano l’interesse della Tini per un’antenna che verrebbe posta a 50 metri dalle case Mentre a livello regionale si è addirittura costituito un Comitato di attenzione ai campi magnetici, la nostra zona è interessata a due casi. Dai contorni più definiti quello che riguarda Ci-vidale, ancora da mettere a fuoco quello di Altovizza, piccolo paese nel comune di S. Pietro al Natisone. Qui alcuni abitanti hanno lamentato l’interesse da parte della Tim per il posizionamento di un ripetitore ad appena 50 metri dalle case. Da una decina d’anni vicino ad Altovizza è già presente un’antenna per la ricezione televisiva che avrebbe provocato alcuni danni alle colture. Secondo alcune indiscrezioni proprio su questa verrebbe installato il ripetitore della Tim, dopo che il proprietario di un terreno per il quale era stato chiesto il permesso di posizionamento si è detto contrario. Alcuni abitanti di Altovizza hanno anche preso parte ad una recente riunione, ad U-dine, dove si è discusso dei pericoli per la salute che Un'immagine del paese di Altovizza potrebbero comportare le onde elettromagnetiche. Un caso più eclatante riguarda Cividale. Sulla terrazza dell’ex cinema Impero, in pieno centro storico, la Tim sta installando una propria antenna per la telefonia mobile. Vane, fino a questo momento, le proteste dei cittadini che abitano o lavorano nei pressi dell’edificio. La Tim ha fatto sapere di avere tutte le carte in regola, compreso l’assenso del proprie- tario dell’immobile. Solo a installazione avvenuta verrà chiesto anche il benestare dell’Azienda sanitaria. Secondo la Tim le attuali normative sono molto rigide, e comunque anche prima della loro introduzione l’azienda aveva interpretato le leggi europee. D’altro canto gli esperti che si occupano della questione a livello sanitario sono bombardati da richieste di cittadini che temono per la loro salute, (m.o.) 13 giugno il giorno dei 3 voti La giunta regionale ha deciso la data delle elezioni amministrative: sarà domenica 13 giugno, giorno in cui si voterà anche per le europee. Le consultazioni riguarderanno 155 consigli comunali del Friuli-Venezia Giulia (tra questi S. Pietro al Natisone, S. Leonardo, Grimacco, Savo-gna, Stregna, Pulfero e Prepotto) e due consigli provinciali, quelli di Udine e Pordenone. L’eventuale ballottaggio, che nel nostro caso potrà avvenire solo per le provinciali, si terrà domenica 27 giugno. Le candidature andranno presentate tra il 14 ed il 15 maggio. “Zaščitni zakon naj gre naprej” Deželno vodstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze je na zadnji seji obravnavalo več aktualnih vprašanj, med temi zastoj, do katerega je prišlo v parlamentarni razpravi o zaščitnem zakonu. Razloge za to, da je postopek zakona nevarno obtičal, je po oceni izvršnega odbora SKGZ iskati v velikem Številu amandmajev, ki sojih, poleg tistih pričakovanih s strani opozicije, predstavile tudi nekatere stranke večine, zlasti Ljudska stranka. Vodstvo SKGZ je izrazilo oceno, da je treba zastoj v parlamentu čimprej premostiti in v ta namen se bo spet srečalo z nekaterimi vladnimi predstavniki. Te dni je tudi v zvezi s tem vprašanjem na programu srečanje z vladnim komi- sarjem De Feisom. Istočasno se kaZe potreba po skupnem nastopu predstavništva manjšine. IzvrSni odbor krovne organizacije je imel na dnevnem redu tudi problematiko nekaterih osrednjih manjšinskih ustanov. Govor je bil o položaju Stalnega slovenskega gledališča, v okviru katerega prihaja do novega upravnega odbora, v središču pozornosti pa je bila tudi Glasbena matica, ki se nahaja v hudih finančnih težavah. V zvezi s to ustanovo je bila izražena potreba po resnem sanacijskem načrtu. SKGZ bo v prihodnjih meseceh tudi dala pobudo za več pomembnih iniciativ, med katerimi bo posvet o sredstvih množičnega obveščanja v zamejstvu. V Carnemvarhu tradicionalne maškere so spet skakale an tonkale po vasi Blumarji pod sniegam Pust je zaživel, mimo grede da je snežilo, tudi po drugih vasek Nediških dolin Je Ze puno liet, ki tle v -Benečiji niesmo imiel an pust takuo bieu. Na začetku an potlè še na koncu te drugega tiedna je puno snežilo, takuo da tisti, ki so tiel pustinat, predvsem tisti, ki Žive po gorah, v Marsine al pa v Ruoncu al po srienj-skih vaseh, so imiel nomalo teZav. Pust pa nie parmanjku, takuo kot boste vidli tudi na peti strani. V Carnemvarhu v nediejo 14. so blumarji spet razveselil vas, an ries Skoda, da nie bluo dosti ljudi. Sigurno puno od tistih, ki so mislili prit gor, so ostali doma zak desta je bla nomalo nagobar-na zaradi snega. Sada bojo muorli čakat ’no lieto, za videt tradicionalne maškere iz Carnegavarha, ki an v nediejo so skakale an tonkale po cieli vasi. Inicjativa, ki so jo nardil kupe s Planinsko družino Benečije, je bla važna an zak lietos, takuo ki smo že napisal, v Nadiskih dolinah nieso organizal “Sfilato”. Pa naš pust je vsedno zaži- veu. An tu nediejo, kar smo šli v Carnivarh, smo bli veseli zak smo vidli, da tudi te mladi an puobči, se zve-stuo oblečejo tu blumarje. Tuole pride ree, da tra-diejon bo ostala. Gor na varh Martino, mladi blumari tle blizu pa tisti buj "stari” četrtek, 18. februarja 1999 2 Adesione esigua all’Afds, l’appello di Nadia Cijan Donatori, nelle Valli situazione desolante Per Nadia Cijan, presidente provinciale dell’Associazione friulana dei donatori di sangue, è una conquista. E infatti attivo nell’ospedale cividalese, e da gennaio ha a sua disposizione un medico in più, il Centro di raccolta annesso al settore funzionale trasfusionale di S. Daniele. A fronte di questa notizia, accompagnata dalla certezza che il Centro di raccolta continuerebbe ad operare anche se venisse chiuso l’ospedale, c’è l’amarezza per la poca adesione dei donatori delle Valli del Natisone. Nell’ultima uscita dell’autoemoteca a S. Leonardo sono stati effettuati appena quindici prelievi, un numero davvero esiguo. Da qui la constatazione della Cijan che la situazione per quanto riguarda le Valli sia “desolante”, tenuto conto che si può donare il sangue dai 18 ai 65 anni. Il Centro di raccolta di Cividale funziona da lunedì a sabato, escluso il martedì, dalle 8 alle 10. Il sangue raccolto viene adoperato non solo nella struttura cividalese ma anche in altri ospedali della regione. “L’Azienda sanitaria ha comunque voluto fare un investimento - spiega la Cijan - capendo l’importanza del volontariato. Ora, anche se non siamo in una situazione di emergenza, abbiamo bi- sogno di donatori”. Oggi, nelle 13 sezioni che fanno capo a Cividale, sono circa 3 mila 500. (m.o.) Nadia Cijan Le Orsoline lasciano, nasce una cooperativa Giovedì 11 febbraio si è costituita ufficialmente la cooperativa “Scuola S. Angela Merici”, che va a continuare l’opera delle suore Orsoline nella gestione della scuola elementare cattolica. Intanto si è formato un comitato di ex allieve dell’istituto che hanno sottoscritto una lettera indirizzata a varie autorità ecclesiastiche per esprimere gratitudine e apprezzamento nei confronti delle Orsoline. Per promuovere iniziative a favore delle Reverende madri, le ex allieve hanno organizzato una riunione che si terrà venerdì 26, alle 18, presso l’istituto delle Orsoline. PisiTLO iz R Stojan SpetiC D’Alemova vladaje torej predložila svoj osnutek volilne reforme, ki naj bi ustrezal referendumskemu predlogu. Podprli so ga tudi tisti, ki sicer zagovarjajo Cisti proporCni sistem in drugačno jamstvo stabilnosti. Poglejmo, kaj predvideva, oziroma, kako bomo volili, Ce “konj ne bo postal osel”, Ce uporabimo kmečko prispodobo Antonia Di Pietra. Na voliSCu bomo odslej prejeli dve in ne veC tri glasovnice. Eno za zbornico, drugo za senat. Tista za senat bo enaka kot doslej, kar pomeni, da bomo senatorje volili v okrožjih, v vsaki deželi bodo Četrtino razdelili med “najboljše poražence”. Tako smo v Trstu izvolili Camberja (Pol svoboščin) in Cameri-nija (za poraženo Oljko). Za zbornico bomo prejeli glasovnico, ki bo razdeljena na dve polovici. Na levi bodo kandidati koalicij za enomandatna okrožja, na desni kandidati posameznih strank, ki bodo nastopale same, izven koalicij. Napri-mer: Bertinottijeva SKP, Rautijev “Plamen” in še kdo. Izbirali bomo, ali svoj glas oddamo kandidatu koalicije v okrožju ali pa stranki, ki nastopa s samostojno za “pravico do tribune”, se pravi za preostalih 23 poslanskih mest. Kandidat koalicije v okrožju bo izvoljen, Ce zbere 50% glasov, Ce ne, bo potrebna balotaža, kakor za župane. Tedaj bodo v balotaži sodelovali tudi volilci, ki so v prvem krogu oddali svoj glas za “pravico do tribune”. Na koncu bodo zmagoviti koaliciji dodali še drugih 23 sedežev kot “večinsko nagrado”, ostalih 17 mest pa bodo razdelili med koalicije. V obeh primerih pridejo v poštev “najboljši poraženci”, ali kot pišejo politologi: “the second best”. Zanimivo je, da tak sistem sili koalicije, da poišCejo Čimbolj uravnovešene kandidature: ne preveč na sredini, ne preveC na skrajni levici ali desnici, kajti kandidat mora (v primeru balotaže) računati tudi na glasove tistih, ki so v prvem krogu glasovali za “tribuno”. V praksi pomeni, da mora leva sredina izbrati kandidata, ki bo v balotaži prejel glasove Bertinottijevih pristašev, desna sredina pa Rautijevih fašistov. Pa tudi za prvi krog ne bo vseeno, kakšen bo kandidat. Ce bo preveC na sredini, bo del volilcev raje glasoval za Bertinottijevega kandida- ta “tribun”. Prav tako bo pomembna izbira kandidatov v okrožjih, kjer bo zmagala nasprotna koalicija. Kajti dober kandidat lahko vedno računa na uveljavitev in s tem na izvolitev kot “second best”. Kaj pa narodne manjšine? Naprimer Slovenci? Balo-tažni sistem bo objektivno zmanjšal možost izvolitve slovenskih kandidatov, ki bodo morali zbrati za seboj več Jcot 50% volilcev. Rešitev je dvoje. Malo je verjetno, da bo parlament uspel odobriti tudi ustavni zakon, ki zmanjšuje število poslancev na 520. Bolj verjetno je, da bodo morali povečati število volilnih okrožij na 567. To pomeni, da bo okrožij tudi pri nas veC in da bodo manjša. Ker zakon itak predvideva, da so okrožja z manjšinami lahko za 15% manjša od običajnih, bi lahko oblikovali na mejnem področju narodnostno mešano okrožje s kakih 60 tisoC prebivalci, kar je svoj Cas predlagal Maselli. Tu bi imeli slovenski kandidati veC možnosti. Lahko pa bi temu dodali še posebno jamstvo, za primer da bi tri glavne manjšine ne izvolile svojega kandidata. Tri mesta iz zadnje skupine 17 “second best” bi namenili “secibd best of each minority”, da po angleško reCemo “najbolje uvrščeni kandidat vsake manjšine”. Osebno sem predlog že orisal svojim somišljenikom in upam, da mi bodo sledili še drugi. Slovenci “zaposleni” z aferama Slovenija se je ponovno znašla v vrtincu afer in polemik. Nic novega, saj smo takšnih scenarijev že vajeni in vsakič se sprašujemo, kateri bo naslednji. Tokrat sta na rešetu notranji minister Mirko Bandelj (LDS) ter slovenski veleposlanik v Bruslju Jaša Zlobec (LDS). Za prvega so poslanci SKD in SDS zahtevali odstop, saj ga krivijo, da je odgovoren za zadevo Holmec. Gre za kraj na slovenskem Koroškem, kjer naj bi v Casu osamosvojitvene vojne (1991) slovenska policija ubila dva pripadnika jugoslovanske ljudske armade, ki so ju policaji ujeli. O tej zgodbi je prvi pisal novinar Slovenskih novic Anton Bukovnik. Na podlagi objavljenega Članka naj bi Borut Likar (direktor policije, ki je pred tedni prav zaradi te afere odstopil) naročil vodji projekta “Policija med vojno”, naj preuCi dokumentacijo o dogodkih pri Holmecu. Na podlagi te dokumentacije in videoposnetkov je prišlo do inkriminiranega Članka, ki naj bi postavil v slabo luC slovenske policiste, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni. Poslanci SKD in SDS sumijo, da je poročilo, ki ga je naročil šef policije Likar, dobil novinar Slovenskih novic, Čeravno naj bi šlo za tajne dokumente. Na podlagi vsega opisanega so opozicijski poslanci zahtevali odstop ministra Bandija, ki je med parlamentarno razpravo zanikal vse obtožbe in povedal, da ne bo odstopil, ker se ne Cuti krivega. Medtem pa so že ustanovili parlamentarno komisijo, ki naj bi preučila to zadevo. Med parlamentarno razpravo so si bili poslanci edini v ugotovitvi, da je treba nadzor parla- menta in javnosti nad delovanjem policije in obveščevalnih služb jasno določiti z zakonom. Drugo afero je sprožil vodja poslancev Nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki je na tiskovni konferenci iznesel nekaj podatkov, ki postavljajo na zatožno klop slovenskega ambasadorja v Bruslju Jašo Zlobca. Sina znanega slovenskega pesnika JelinCiC obtožuje razsipavanja javnega denarja s prirejanjem luksuznih sprejemov, oziroma, da je ministrstvu dostavljal raCune za veCerje, ki jih niso nikoli priredili. Jelinčičeve trditve je slovenski ambasador odločno zanikal in dejal, da gre za golo izmišljotino. Po nekaterih Časopisnih vesteh kaže, da je JelinCiC podatke o morebitnih nepravilnostih na bruseljskem veleposlaništvu dobil od bivšega Zlobčevega šoferja Mira Štrakla, ki se je sprl s svojim nadrejenim in pred letom dni zapustil veleposlaništvo ter se kot policist zaposlil v Murski Soboti. Slovenija in Slovenci bodo z novima aferama “zaposleni” še nekaj časa in jasno je, da se vse vključuje v dokaj nevarno igro, ki je na sonCni strani Alp dokaj uveljavljena in sicer diskreditiranje političnih nasprotnikov. Slovenija je bila prejšnji teden “vpletena” še v novo afero. Tokrat jo je zagodla narava, ki je nad Slovenijo poslala bogato sneženje, ki je povzročilo veliko težav, še posebno v prometu. Na zatožno klop so bile postavljene službe za CišCenje in oskrbo cest, ki so očitno nastopile prekasno. Da je bilo tako, lahko priCa podpisani, ki ga je zasnežena avtocesta prisilila, da je Prešernovo noC prebil nekje na klancu med Vrhniko in Logatcem, (r.p.) Nato più vicina? Sembra che per gli Stati Uniti la Slovenia abbia assunto negli ultimi tempi u-na valenza strategica che finora non le veniva riconosciuta. Nella relazione conclusiva della speciale Commissione del Congresso che aveva il compito di valutare gli standard dei paesi dell’Europa orientale in attesa di far parte della Nato, il senatore Bill Roth ha affermato che la Slovenia supera le condizioni poste dalla Nato a Ungheria, Polonia e Repubblica ceca per il loro accoglimento La Hit aumenta il fatturato nell’alleanza atlantica il prossimo aprile. 11 senatore, che è anche presidente dell’assemblea Nato, ha chiesto al governo USA di aprire ad aprile anche le trattative per l’ingresso della Slovenia nella Nato. Ostacoli per l’iva L’Iva, imposta sul valore aggiunto, dovrà superare un ulteriore esame prima di entrare in vigore, nel prossimo luglio. Un ricorso contro l’entrata in vigore dell’imposta in Slovenia è stato presentato da una società di consulenza fiscale. In particolare dubbi riguarderebbero il fatto che l’iva avrebbe valore retroattivo e che la ditta o l’imprenditore sarebbe costretto a pagarla prima di aver ottenuto il pagamento dall’acquirente finale. Bilancio per la Hit Nel 1998 il fatturato globale per la Hit di Nova Gorica, proprietaria di ca- sinò e di attività nel settore turistico-alberghiero, è stato di 32,6 miliardi di talleri, pari a circa 360 miliardi di lire, il che significa un aumento di circa il 10 per cento rispetto all’anno precedente. Nonostante ciò il consiglio di amministrazione, commentando i dati del bilancio, si è lamentato per i sempre maggiori oneri finanziari che vengono imposti dalla Stato. Traduzioni a iosa L’associazione della Slovenia all’Unione europea comporterà da parte sua anche la necessità di tradurre in sloveno i documenti dell’Ue die riceverà d’ora in poi. É stato calcolato che si tratta di circa 80 mila pagine per tradurre le quali è stata preventivata una spesa, per il 1999, di 74 milioni di talleri, circa 800 milioni di lire. Animali feroci Secondo il ministero per l’agricoltura sloveno le richieste di risarcimento dei danni provocati da animali sono state ben 216, per un valore di 44 milioni di talleri (circa mezzo miliardo di lire). Erano soltanto 11 nel 1994. Gli animali più “pericolosi” per agricoltori ed allevatori sono gli orsi (nel 1998 hanno provocato il 57% dei danni), seguiti dal lupo (15%) e dalla lince (13%). Ma rispetto a quest’ultimo animale gli uccelli predatori provocano danni quattro volte maggiori. četrtek, 18. februarja 1999 “Scuola a colori”, il progetto cerca rondi Si chiama “Scuola a colori” il progetto ideato dalla scuola media “Dante Alighieri” di S. Pietro al Nati-sone, destinatari gli alunni dello stesso istituto. Nell’ambito delle attività complementari ed integrative il Ministero della pubblica istruzione ha istituito una Giornata dell’arte e della creatività studentesca. Scopo dell’iniziativa è quello di esprimere la ricchezza espressiva e artistica degli studenti anche attraverso il coinvolgimento di esperti esterni e di associazioni culturali presenti sul territorio. A S. Pietro, quindi, nei mesi di marzo o aprile, in concomitanza con la giornata, alcuni spazi scolastici saranno strutturati come spazi espositivi e laboratori dove gli studenti saranno chiamati a realizzare attività pittoriche con tecniche diverse su soggetti da definire. All’iniziativa, partita dal preside Enrico Madussi, potrebbe aderire anche la Comunità montana delle Valli del Natisone. Questa perlomeno la richiesta a-vanzata al presidente dell’ente dal consigliere Stefano Gasparin, il quale chiede che 400 mila lire, cioè una parte dei fondi stanziati dalla Comunità montana nel bilancio per questo tipo di iniziative, vengano utilizzate per la realizzazione del progetto “Scuola a colori”. I fondi serviranno per l’acquisto di strutture e materiali, nonché per collaborazioni e-sterne. Tudi iz Cenebole stenski koledar Nastal je na pobudo domačega združenja Lipa Meseca januarja smo v naSem listu pisali o več koledarjih, ki so izSli v Benečiji in Reziji, danes pa imamo priložnost zabeležiti izid še enega. To je lep in praktičen stenski koledar, ki ga je tiskalo združenje "Lipa” iz Cenebole. Pravimo lep in praktičen, saj je res, da mora biti koledar tudi uporaben, da se vanj zapisujejo stvari, ki jih moramo narediti in da se označijo datumi, ki si jih želimo zapomniti. Ker pa imamo zlasti stenski koledar vedno, vsak dan pred očmi, je tudi lepo, da je tako oblikovan, da ga čutimo za svojega. Tak je koledar iz Cenebole, saj iz njega veje pristna domačnost, bodisi glede fotografij, kot kratkih mesečnih zapisov, ki so objavljeni na vsaki strani v domačem narečju in italijanščini z naslovom: ”Le storie di una volta”. Vsaka stran koledarja je namenjena enemu mesecu, fotografije prikazujejo domačo krajino in skupine domačinov iz bližnje ali bolj oddaljene preteklosti. Kot se spodobi za vsak stenski koledar je za vsak mesec tu- a - C a ne boi a c m i rt m di vremenska napoved. Avtorji se na zadnji strani zahvaljujejo vrsti podjetij, gostinskih obratov in trgovin, ki so omogočili izid koledarja, poleg tega pa še zadrugi DOM iz Čedada, ki je sodelovala pri tehnični obdelavi. 3 Progetto radiofonico sostenuto dall’UE Topolò in onda su radio ORF La manifestazione “Stazione Topolò/Postaja Topolove” sta per entrare a far parte di un progetto radiofonico sostenuto dall’Unione europea che interesserà il vecchio asse ferroviario Praga-Vienna - Sarajevo. É l’ultima novità che riguarda una iniziativa all’avanguardia nel settore dell’arte e che è attiva, di fatto, per tutto il corso dell’anno. Questo mentre al momento gli organizzatori non possono contare su alcun finanziamento istituzionale per la prossima edizione. Topolò si ritrova ad essere il punto di incrocio tra il progetto AriaNet, la prima radio europea in Internet ed Fm, ed un progetto di ORF, primo canale L’emigrazione innanzi tutto, ma anche le diversità, i confini, la gente friulana e, perché no, l’amore. Sono i temi cari a Leonardo Zanier, poeta friulano che ha imparato sulla propria pelle cosa vuol dire dover cercare altrove la terra promessa. Temi riproposti nella nuova edizione della raccolta di versi “Liberi... di dover partire / Libers... di scugnT là” edita dalla E-diesse, che contiene una prefazione del leader della Cgil Sergio Cofferati ed un saggio di Renzo Pellegrini. Soprattutto quest’ultimo scandaglia con puntualità la poetica di Zanier Dover partire, il destino in versi La ristampa di un libro di Leonardo Zanier Leonardo Zanier sia dal punto di vista stilistico (la metrica elementare che ricorda Ungaretti, versi pensati più per la voce che per la carta) che dei contenuti (la denuncia, la capacità di arrivare direttamente al cuore del problema). Le poesie risalgono agli i-nizi degli anni Sessanta eppure appaiono tutt’altro che datate, anche perché i temi sono oggi attuali, a partire da quello dell’immigrazione/emigrazione (“Un letto a mil- le chilometri da casa”). Zanier sente particolarmente anche il tema del confine, trattato di recente in un lavoro teatrale dove tra l’altro ricorda il cippo con la scritta “E1 cielo non tiene frontera” di Topolò. Ma il confine - sviluppato più tardi dal poeta con versi spesso amari - è anche quello tra l’andare ed il tornare, tra la vita e la morte, tra l’oggi ed il domani. Zanier oltre trent’anni fa alzava gli occhi e vedeva la speranza “ridotta a lacrime da secoli”, ma ha poi saputo dimostrare, con la sua vita e le sue opere, di avere ancora molto da dare alla sua gente, (m.o.) della radio austriaca, che ha appena registrato una lunga trasmissione dedicata a Topolò. “Nel mondo della virtualità - commenta il curatore della manifestazione Moreno Miorelli - è possibile capovolgere il progetto di centro e di periferia, e Topolò ne è l’esempio lampante”. Il contributo di ORF, reso possibile dall’interesse di Rainer Rosenberg, capoproduzione dei programmi radiofonici austriaci, sarà molto di più della semplice pubblicizzazione dell’esperienza della “Stazione Topolò”, visto che comprenderà spazi di intervento all’interno della manifestazione. Il progetto comprende infatti la collocazione dell’iniziativa sul sito Internet più richiesto in Austria, quello di ORF, con scritte, immagini, contributi sonori, mentre ai curatori della “Stazione” è stato richiesto di collaborare alla scelta di giovani ricercatori che possono usufruire di borse di studio europee per specializzarsi nell’uso delle nuove tecnologie in campo culturale. Questa eccezionale opportunità si scontra con i problemi degli organizzàto-ri della manifestazione di Topolò. “I progetti - spiega infatti Miorelli - danno e-nergia ai responsabili della Stazione e bilanciano la frustrazione nel vedere che i contributi degli enti locali hanno raggiunto la cifra di zero lire, tradotto in euro: zero”. Presentato a S. Pietro il libro di Fornasaro L’Istria in chiave multiculturale Una lodevole iniziativa culturale ha avuto luogo venerdì 29 gennaio nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone. L’assessore alla cultura Bruna Dorbolò ha introdotto al pubblico il professor Domenico Pittioni e il dottor Franco Fornasaro venuti a presentare l’ultimo romanzo dello stesso Fornasaro “Frammenti di una lezione”. Dall’intervento di Pittioni è emerso che l’opera racconta, attraverso le vicende di u-na famiglia, l'Istria multiet-nica e multiculturale in cui lo scrittore è vissuto. Caratteristica peculiare del romanzo, che si rifa in maniera evidente alla produzione romantica ottocentesca italia- na, è la forza, la vivacità fisica ma anche mentale dei personaggi, che non si accontentano della loro condizione sociale ma aspirano, per se stessi e per i loro figli, ad una vita diversa. L’autore ha precisato di sentirsi fiero che dal suo lavoro emerga u-no spirito non nazionalista, che sarebbe stato in netto contrasto con le influenze, da quella istro-veneta a quella slavo-danubiana, di cui ha detto di risentire. Fornasaro ha concluso l’intervento con la poesia “Identità” che e-sprime con chiarezza il concetto che nessuno può definirsi discendente di una razza pura. Lorenzo Chicchio A Prato di Resia continua una tradizione nata una cinquantina di anni fa La solidarietà dei Re Magi Le offerte devolute ad un oifanotrofio indiano e ad un villaggio di profughi tibetani Tečaja slovenščine na zavodu Malignani Industrijski zavod A. Malignani v Vidmu organizira tudi letos tečaj slovenskega jezika. Potekal bo v strokovnem sodelovanju z Dvojezičnim šolskim središčem iz Spetra in Evro-peistično akademijo iz Gorice. Tečaj bo organiziran na dveh ravneh in sicer za absolutne začetnike in tiste, ki že nekoliko obvladajo slovenski jezik. Tečaja bosta tedenska in bosta trajala vsak po trideset ur. Kaže, da je za oba tečaja letos kar precej zanimanja, za informacije pa je treba telefonirati na številko 0432 / 25006 ali št. 0432 / 727490. Anche in un paese piccolo come Prato di Resia, capoluogo dell’omonimo comune, la festa dell’Epifania è attesa ogni anno da tutte le famiglie con particolare gioia, in quanto puntuali arrivano i Re Magi a visitare tutte le case del capoluogo. Ormai anche questa tradizione, che si protrae da una cinquantina di anni e che sopravvive grazie alla tenacia di alcuni uomini del luogo, ha bisogno di forze nuove se non vorrà del tutto scomparire e rimanere solamente nella memoria di quanti hanno avuto il piacere di accoglierli nelle loro case e apprezzare la filastrocca cantata in italiano e friulano che accompagna la loro visita. In questi ultimi anni i Re Magi della Val di Resia hanno voluto devolvere in beneficenza a enti o persone bisognose tutto il ricavato del- le offerte raccolte, e così anche in questo 1999. Il ricavato delle due uscite, una in Valle e una in quel di Sella Ne-vea, presso la baita dell’amico Tarcisio Forgiarmi, è stato di complessive 838.000 lire. La somma è stata inviata, tramite persone che nel mese di gennaio si sono recate in India, parte ad un orfanotrofio di Mamallapuram (Madras) e parte ad un villaggio di profughi tibetani di Kathmandu (Nepal). Quest’anno inoltre c’è stato il gradito incontro presso l’albergo Val Resia a Prato con i Re Magi del comune di Chiusaforte. Anche loro erano in visita a Resia in occasione del pranzo della Società operaia di mutuo soccorso del loro comune, a cui erano stati invitati. novi matajur četrtek, 18. februarja 1999 Aktualno Aktualen pogovor z bovškim županom Sinišo Germovškom “Pri obnovi po potresu pospešiti razvoj Posočja” Župan občine Bovec je od novembra lanskega leta Siniša Germovšek, 44-le-tni domačin, sicer po poklicu profesor zgodovine in sociologije. Funkcijo prvega občana je prevzel v zahtevnih okoliščinah, saj je bila občina od lanskega velikonočnega potresa pošteno prizadeta. Germovšek je bil v prejšnjem mandatu predsednk občinskega sveta, zaradi česar javna uprava zanj ni novost. Župansko funkcijo opravlja profesionalno in težko bi tudi sicer bilo drugače, kajti ob običajnih problemih so v Bovcu na dnevnem redu nelahka vprašanja v zvezi s popotresno obnovo. Gospod Zupan, glede na vašo prejšnjo funkcijo, kako se vam zdi uprava z novega položaja? "Seveda je položaj precej različen. Z občinskega sveta se sicer vidi bistveno dogajanje v občini, vendar iz drugega vidika. Kot Zupan moraš zadeve izpeljevati, konkretizirati, kar je bistvena razlika. Razsežnost problemov je drugačna, ob tem pa je veliko drobnega, vsakodnevnega dela. Ljudje se pač obračajo na Zupana, tako da ti 10-12 ur dnevno ne uide“. Mislite, da je bilo za Bovec koristno postati samostojna občina? "Vsekakor. Prvi štiriletni mandat nove občinske uprave je potrdil, da smo pridobili. Bila je sicer negotovost o tem, kaj cepitev na manjše občine prinaša, toda v našem primeru lahko govorimo o pozitivnih učinkih". Kaj pa ste pridobili s samostojnostjo? "Predvsem je treba povedati, da se na nobenem področju položaj ni poslabšal. Veliko pa smo pridobili na področju investicij v infrastrukturo. Recimo, na lokalnih poteh je bilo v štirih letih narejeno to, česar se prej ni dalo v dvajsetih. Pa tudi vodno oskrbo smo izboljšali in veliko drugih stvari". Vendar ste ohranili še precej skupnih storitev s Tolminom n Kobaridom. "Res je, kar predvsem velja za komunalo in zdravstvo. Ni smiselno deliti nekaj, kar deluje dobro. Zelo jasno moraš pretehtati, kaj dobiš in kaj izgubiš, če greš na svoje. Smo za to, da se ohrani skupno med občinami to, kar je funkcionalno. Tako smo, recimo, glede deponij lah- Siniša Germovšek ko konkurirali za evropske prispevke". Popotresna obnova je trenutno vaš največji problem. Kako poteka? "Dela so v teku vseskozi, nekoliko jih je zaustavil le zadnji obilni sneg. Ker pa doslej ni bilo pretirano nizkih temperatur, je bilo moZno delati na več objektih. Za začasne namestitve potresencev je bilo poskrbljeno optimalno, tu imamo srečo zaradi Kaninske vasi. Sicer pa je v konceptu obnove, ki ga vodi država, vloga občine omejena. Vse se vodi iz pristojne tehnične pisarne. Pričakovanja so, da se bo spomladi začelo z maksimalnim zagonom". Kako pa je z zapleti in zamudami? "Zal še vedno niso reše- na vsa vprašanja glede dokumentacije. Preveč je birokracije, hujša pa je finančna plat obnavljanja hiš. Prevelik del obnove je na plečih prizadetega, mnogo občanov nima dovolj sredstev in tudi kreditno niso vsi usposobljeni". Ali nameravate s tem v zvezi kaj ukreniti? "Delamo na tem, da bi občina lahko prevzela hipoteko obveznosti in upamo, da bo to mogoče". Ravnokar ste bili na srečanju z ministrom Razgorškom. Gotovo je bil govor tudi o obnovi. "Z ministrom za malo gospodarstvo in turizem smo se vse tri občine skupaj pogovarjali o tem, naj vlada podpre projekte za razvoj Posočja. Poudarili smo, da ne gre samo za obnovo, pač pa za razvoj. Kaže, da bo odločno premalo denarja za vse predstavljene projekte in teh so vse tri občine predstavile 180 iz področij turizma, gostinstva, malega gospodarstva in nekaj Zivinore- je“. Na popotresno obnovo torej gledate kot na priložnost za poživitev celotnega območja. "Tako je, ljudje so sprožili to pobudo, dozorela je med njimi in sedaj je treba pričakovanjem zadostiti. V V uredništvu smo prejeli žalostno vest, da je konec prejšnjega tedna umrla mama načelnika Upravne enote iz Tolmina Zdravka Likarja. V nedeljo so jo pospremili k zadnjemu počitku. Našemu dragemu prijatelju Zdravku izrekamo ob tej teZki izgubi občuteno sožalje. Uredništvo Novega Matajurja Posočje namreč prihajajo podjetniški impulzi zelo počasi. Pozna se nam tudi dolgoletno odseljevanje kadrov. Po potresu pa se je pokazal velik interes in vse tri občine zahtevamo, da vlada za razvojne pobude nameni mnogo več denarja, drugače bo razočaranje veliko". Kaj pa si obetate od turistične sezone? "Ze lanska, takoj po potresu, je bila svojevrstno presenečenje. Turisti so se v glavnem vračali, zato smo tudi za bodočo sezono optimisti. Delamo pa tudi na tem, da turistično ponudbo dobro plasiramo s prireditvami in mednarodnimi manifestacijami. Med drugim bomo junija gostili evropsko lokostrelsko tekmovanje". Glede mejnega prehoda Učja je prejšnja uprava zahtevala, naj ne nazaduje v 2. kategorijo. Boste pri tem vztrajali? "Absolutno. Za nas je mednarodni blok življenjskega pomena in mu je treba tudi podaljšati urnik. To dokazuje tudi veliko število prehodov v obe smeri. Gre za turizem in trdne vezi, ki jih imamo z ljudmi iz Rezije in Terske doline. Saj je do Cente le slabih 35 kilometrov. Te vezi z našimi rojaki iz zamejstva, pa tudi s Furlanijo, je treba ohranjati ter krepiti. Poleg kulturnih izmenjav želimo več skupnega narediti v gospodarstvu in v izkoriščanju evropskih čezmejnih projektov. To je del naše prihodnosti". Dušan Udovič Pavšič in Pahor v slovenskem parlamentu Prejšnji teden sta se predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Se-gij Pahor v Ljubljani skupaj sestala s predsednikom in podpredsednikom komisije slovenskega parlamenta za odnose s Slovenci v zamejstvu, poslancema Marjanom Schiffrerjem in Davorinom Terčonom. Pavšič in Pahor sta na pogovoru ilustrirala položaj slovenskih ustanov in njihovih teZav ter izrazila željo, da bi se glede pomoči Republike Slovenije našla trajna in z zakonom urejena rešitev. Pri tem sta podčrtala pomen skupnega in usklajenega nastopanja SKGZ in SSO, ki vključujeta veliko večino zamejskih ustanov in zato tudi najbolje poznata razmere in potrebe delovanja na različnih področjih. Schiffrer in Terčon sta soglašala z ocenami Pavšiča in Pahorja in sta ob tem izrazila oceno, da je treba še bolj ovrednotiti vlogo obeh krovnih organizacij tudi za krepitev preudarne koordinacije pomoči iz Slovenije. Predstavnika komisije sta napovedala, da bo o teh vprašanjih govor na bližnjem srečanju komisije s predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Lo sloveno in Comunità, una mozione di Mattelig L’assemblea della Comunità montana delle Valli del Natisone si troverà a dibattere nuovamente, nella seduta di mercoledì prossimo, la vicenda legata alle dichiarazioni in sloveno rilasciate dall’assessore Fabio Bonini. Il consigliere Sergio Mattelig ha infatti presentato una mozione allo scopo di promuovere un dibattito sul comportamento “illegittimo e perciò censurabile” tenuto sia da Bonini che, secondo il consigliere, dal presidente Giuseppe Marinig. Nell’assemblea dello scorso 29 dicembre Bonini era intervenuto in sloveno con una dichiarazione tradotta in italiano in forma scritta e distribuita a tutti i consiglieri. Per Mattelig l’assessore avrebbe contravvenuto “alle norme vigenti nonché allo statuto e al regolamento dell’ente montano”. Inoltre Marinig "nonostante ripetutamente invitato da più delegati all’ordine e cioè al rispetto delle leggi l’assessore Bonini non è intervenuto in alcun modo invitando anzi i delegati a lasciarlo parlare”. Resia, incontri sul nuovo Prg 11 Comune di Resia ha indetto una serie di incontri con la popolazione per presentare la bozza del Piano regolatore comunale. Gli incontri avverranno venerdì 19 febbraio, alle 18 nella sala consiliare di Prato ed alle 20 nelle ex scuole elementari di S. Giorgio, sabato 20 alle 18 nella sede Ana di Stolvizza e alle 20 nella sede del seggio elettorale di Oseacco. Agli incontri, oltre agli amministratori, sarà presente il tecnico incaricato della redazione del Piano regolatore. ZELENI LISTI y/ Ace Mer molja Pustujemo skozi vse leto... Letos sem pustoval z influenco. To je s tistim skrivnostnim virusom, ki morda je in morda ni. Zboleli so namreč tisti, ki so se cepili in tisti, ki se niso. Zdravniki so pravili, da nismo zboleli za pravo gripo, ampak za nečim drugim. Prava naj bi prihajala, ali pa naj bi že odšla. Bistveno je, da smo cepljeni in ne ostali v postelji. Povedati pa moram, da mi je za pustom žal le do določene mere. Kot otrok sem v Gorici doživljal pust brez velikih podvigov. Na Krasu mi pripovedujejo o pustovanjih, kjer so se zbrale cele vasi. Tradicija se je ohranila le Se v nekaterih krajih. Tudi v določenih tržaških predmestjih, kot je Skedenj, so bila pustovanja bučna in občudena. Nadalje poslušam pripovedovanja o pustovanjih v Benečiji in v Reziji. Marsikje so popularni sprevodi vozov. Med slovenskimi vasmi prednja- či pust na Opčinah, kjer se zberejo vozovi iz raznih kraSkih, a ne samo kra-Skih, vasi. Naštevanje dogodkov pa me ne prepriča v to, da bi postal pravi pu-stovalec, ki nekaj tednov razburjeno čaka, kdaj se bo oSemil in Sel noret. Morda gre za značaj, mofda pa je za mojo mlačnost krivo dejstvo, da Se nisem zaznal pristne iskre, ki naj bi me potisnila v pustni objem. Poleg tega se mi zdi, da pustujemo skozi vse leto. Maksiramo se namreč dnevno: ko gremo v urad, ko se pogovarjamo v kavarni in celo ko se vračamo domov. Naš svet je svet podobe, kjer moraS biti to, kar drugi od tebe pričakujejo, da si. Zato si ob različnih priložnostih nadenemo primerno masko in pazimo na lasten imidž. Take, kot v resnici smo, se vidimo zjutraj in zvečer pred ogledalom. Pustna maska se razlikuje od vsakodnevnih, ker je nekoliko bolj čudna in včasih bolj smešna od ostalih. In niti to ne vedno, saj smo včasih bolj hecni z mobitelom pri ušesu, menedžersko odpeto jopo in frfiotajočo kravato, kot pa s starim cilindrom na glavi in Chaplinovimi brčicami. Morda bi bil še najpris-tnejši pust biti to, kar v resnici si. Za tak pust pa je treba zbrati nemalo poguma. Skratka, tako ali drugače je bilo moje letošnje pustovanje dan kot drugi, čeprav je influenca dober izgovor. S starostjo pa se bom poboljšal ter opravil manj sej in člankov ter več pustovanj, kjer se ne bo treba skriti, ampak le biti to, kar si. Takšnega pusta si želimo vsi! četrtek, 18. februarja 1999 Pust je Su mimo ostanejo nam slike Škoda, de nie bluo Pusta tradicionalnih masker Nediških dolin Na vemo če čez nih Stierdeset, petdeset an vič liet bojo gledal fotografije današnjih pustuov ta-kuo zvestuo, ku gledamo mi stare, zlo stare fotografije marsinskega pusta, ki jih publikamo tle par kraj. Kuo so se znal lepuo obleštat tekrat! An nie korlo Buog vie ki: an klabuk, an koret, ’na jopa nomalo arzstargani... nie bluo butig, ku donašnji dan, kjer se more kupit stvari že vse parpravjene, pa zlate roke naših žen an naših moži so znal runat čudeže an za telo parložnost. Poštudierimo samuo na klabuke matajurskega pusta, na blumarje iz Čarnegavarha, na Pustuove, na marsinskega petelina... An potlè nie nikdar manjkala ’na ramonika, an trombon... Seda vse tuole se je nomalo zgubilo, pa vseglih tele dni smo mogli videt še kako veselo skupino ljudi obliečenih v maškere, kajšni s tradicionalnimi maškerami (Matajurci, blumarji...), drugi pa buj modemasti pa vseglih smiešni, ku tisti iz Kravarja, Kozce, Dolienjanega, Ješičega, Podsriednje-ga, ki so se kupe zbral an šli se veselit po vaseh. mfrmm .aJj» .tua» A_JLs Marsinski pust v starih fotografijah. Tela ima že 61 liet. Al sta vidH, ka’jih je bluo kupe? Al smo bli lepi? Mislemo, de ja an povserode so nas pru lepuo sparjel. Kajšan je vetegnu uon tudi salam, kruh an dobro kapico vina... Buog mu di srečo! Tela tle pa je bila nareta deset liet potlè, lieta 1948 an na nji so mladi pobe rini... Al zapoznata kajšnega? “V nediejo smo pustinal” so nam napisal “žau nam je bluo, ki niesmo mogli iti zavojo ledu po potieh gor po Raune, Oblico, Duge, Gniduco, Polico an Sriednje dol, kjer vsake lieto nas veselo sprimejo... Lietos smo vebral an tema o katerem se pu-no guori: čedajski špitau, ki zapre... Smo poskarbi-el, de smo imiel an “ospedale ambulante”... An vsak miedih je imeu sojo infermiero. An buožac an raztargan infermier je z mošnico pobieru kak frank za parpomagat telemu špitalu, ki na more iti ne napri ne nazaj. Ramonike od Stiefna an Valentina so lepuo godle... An smo imiel mundjo, ki je požegnila če je korlo, an tudi škofa! Trošt je,” so nam še napisal, “de smo parnesli nomalo veseja manjku po tistih vaseh, kjer smo utegnil prit”. Ja ja, sta ga parnesli ja, so bli pru vsi veseli vas videt an vas srečat! An vas že čakajo za Pust 2000! l! Tela nam kaže drugo skupino Marsincu, ki so se zbral za pust 1954. Fotografijo jo je naredu znani fotograf Zorza Marija Kažarse nam piše... “Sladke”, pru zaries “sladke” pozdrave nam je pošjala naša parjateljca Maria Ivančicjova iz Oblice, ki živi že nad trideset liet dol v Kažarsi. Pošjala nam je tudi dvie fotografije an blizu je napisala an par besied: “Vam pošjam tele dvie fotografije (slike) nomalo pozno, če imata nomalo prestora tu kakim pi-ču... če četa diet an nono, čeglih je garda, ma adna li-epa an adna manj, lohno bo dobro vseglih!” Smo vie-dli, de Marija povie kako debelo, sa’ je nje navada se škercat, kene Marija?! An piše le napri: “Skoda, de smo nomalo deleč čene sam bla paršla s karocelo vas gledat, an bi nardila vse tiste stazice, ki ankrat nje-gadni jih je bluo puno zak smo hodil po darva, po čjo- je za se griet, po senuo an liscje, an takuo napri. Sada jih nie videt vič, je samuo garbida an vse na host. Tle hodim vsak dan na španci-er gor po vas. A ja, sa’ vesta, kar sam bla mlada nie-sam hodila, sada je pru moja navuoda Serena, ki mi store hodit “gor an dol po sred vasi”... Mi prideta dost krat tu glavo... Naj živi za nimar vaš Matajur. Buoh vam pa Ioni.” Marija, al ste kontenta, de smo prepisal vaše pi- smo? Znate pru lepuo pisat po našim, čeglih na Zivte tle doma. Je srečna vaša navuoda Serena imiet tako nono. Paš kake lepe pravce ji pra-vete! An navadite jo runat tiste dobre štrukjace, ki smo imiel srečo jih pokušat (ben, ne samuo pokušat, smo se jih pru najedli, tar-kaj jih je bluo!). Vaši mali Sereni želmo, de bi rasla zdrava, srečna an nimar kuražna (an tudi liepa), ku vi! Nov utar v cierkvi svete Doroteje Je nedieja 7. februarja. An lietos smo par sveti Doroteji tle v Petjaze: je senjam od vasi an imamo novi utar za požegint. Utar je naret uoz domačega bresta, so ve-riezani longobardski svečeniki. Taspriet, s krajan an tu sred je nimar longobardski križ. Tuole tle je vzeto od utarja Di Ratchis, ki je v čedajski stolnici (duomo). Bruno Pocovaz iz naše vasi je napravu risbe (disegno) an Valter Vogrig iz Oblice (ki pa živi blizu Čedada) je mojstrsko veriezu an obdielu briest. Briest spomni na dielo an puot naših te starih, saj ankrat so uoz njegà izdeloval voze. Cierku an kar so nam te stari pustil muormo pametno nucat za lepuo iti napri an za potadà pustit tistimi, ki pridejo zad za nam vso tolo našo bogatijo an takuo, ki so nas naš te stari navadli tolo viero, takuo jo muormo mi izročit le napri te buj mladim. La comunità di Ponteac-co si è arricchita, in occasione della festa di Santa Dorotea, di un nuovo altare scolpito in bassorilievo. Santa Dorotea è rappresentata con i fiori perchè così viene raffigurata nell'iconografia. Il disegno è opera di Bruno Pocovm, il lavora Io ha eseguito Valter Vogrig. novi matajur četrtek, 18. februarja 1999 6 Civiltà del ferro, un interessante intreccio tra Hallstatt ed Este I caratteri culturali del gruppo di S. Lucia Salvo alcune distinzioni locali, le necropoli del gruppo hallstattiano di Santa Lucia presentano una sostanziale unità delle caratteristiche morfologiche e presumibilmente dei riti che accompagnavano il trapasso dal mondo dei vivi al mondo dei morti. Per gli uomini il trapasso era un evento dei più significativi, incombente e misterioso, celebrato con pratiche che alludevano esplicitamente ad una sopravvivenza ultraterrena: e-spressione di questa convinzione furono le cerimonie che accompagnavano l’uomo nella tomba, e costituiscono oggi forse l’unica fonte per interpretare il mondo spirituale dell’età del ferro. Non abbiamo una spiegazione incontestabile del significato della deposizione dei vasi e dei corredi funerari - comprendenti oggetti di uso - nella tomba, insieme alle ceneri del defunto, con o senza l’urna cineraria o l’ossuario, né una spiegazione univoca del ritrovamento di ossa di animali non bruciate. Per quanto limitata, la presenza di ossa è stata attribuita alla deposizione di vivande direttamente nella tomba, o di frammenti di ossa di animali bruciate nel rogo dell’ustrinà, presso la quale si sarebbero svolti i pasti rituali. Le ossa di animali ci spingono a supporre che alcuni vasi contenessero cibarie deperibili che non si sono conservate. Così soltanto le ossa denuncerebbero l’uso corrente di deporre vivande come viatico per il viaggio del defunto verso la sua destinazione ultraterre- Fibula detta ‘ad occhiali', realizzata con doppia spirale di tondino di bronzo della tomba n. 715 della necropoli di Most na Soči na. Sulla composizione delle vivande possiamo sapere molto poco, se non quanto ci suggeriscono i res'ti di a-nimali domestici e selvatici, maiale e cervo. Anche i frammenti di vasi di ceramica di varie dimensioni - alcuni dei quali portano evidenti tracce del fuoco ed i segni di una frantumazione intenzionale prima di essere posati nelle tombe e intorno ad esse - denunciano qualche forma rituale. Le differenze osservate tra le varie necropoli non sono dunque tali da inficiare l’unità culturale del gruppo di Santa Lucia. In relazione alla longevità culturale delle forme appartenenti al gruppo, pongono piuttosto il problema di uno studio cronologico. Prima di tutto è però necessario tener presente l’intera estensione geografica della cultura di Santa Lucia, nelle sue differenziazioni e particolarità. Se la principale concentrazione del gruppo di Santa Lucia si osserva sul corso superiore dell’Isonzo (dove si trovano i principali ritrovamenti di quel gruppo: Ca-poretto, Tolmino, Most na Soci), anche le valli degli affluenti sono pienamente partecipi con ritrovamenti minori: Koritnica, Idrija pri Baci, Šentviška gora. Allo stesso gruppo si collegano i-noltre i ritrovamenti della conca di Bohinj: Bitnje, Jereka, Lepence. Per formulare una corretta cronologia dobbiamo ancora segnalare la necropoli di Idrija pri Baci (paese distante circa 5 chilometri da Most na Soci) esplorata nel 1886 e 1887 da J. Szonn-bathy, al tempo in cui venivano alla luce le clamorose scoperte di Marchesetti (e Szombathy stesso) presso l’Isonzo. L’area esplorata da Szombathy aveva una lunghezza di 30 metri e una larghezza fino a 10 metri. Vi furono scoperte 47 tombe, di cui 45 ad incinerazione. Oltre ai consueti oggetti di corredo, nella necropoli furono scoperti attrezzi da lavoro e parti di aratro. I reperti più interessanti furono un elmo, una statuetta raffigurante un guerriero e soprattutto una bacinella di bronzo, sulla quale era incisa un’iscrizione in caratteri venetici, interpretata in modi diversi. I manufatti di I-drija pri Baci rilevano una presenza più consistente del modelli dell’età del ferro recente, che si rifanno alle innovazioni culturali di La Tène. L’iscrizione conferma l’affinità culturale del gruppo di Santa Lucia con quello di Este e con il mondo venefico dell’Italia settentrionale. In complesso il gruppo di Santa Lucia viene assegnato alla comunità culturale dell’età del ferro dell’area prealpina sudorientale, ma -anche per la sua posizione geografica - rappresenta l’elemento di congiunzione fra questa comunità e l’ambito culturale di Este, perché riflette gli aspetti dell’uno e dell’altro ambito, con una propria forte caratterizzazione. Dalle necropoli di Hallstatt quelle di Santa Lucia si distinguono infatti per la povertà e l’uniformità delle tombe e dei corredi, che non contengono armi, e lasciano intuire una debole differenziazione sociale, e-scludendo perfino l’individuazione personale del defunto, come conseguenza di una società pacifica ed e-gualitaria, o perlomeno un livellamento generale dopo la morte (U. Foscolo, I Sepolcri). La distinzione di Santa Lucia dalle tombe di Este è accentuata, perché queste portano evidenti segni di distinzione sociale e personale con lapidi artisticamente scolpite ed iscrizioni, interpretate come dediche personali ai defunti da parte di familiari, pur permanendo un corredo funerario ed una modalità di sepoltura simili a quelli delFIsonzo. (Archeologia, 50) Paolo Petricig Čarovnik Čiračarič in Rado Znameniti čarovnik našega mesta, mojster magije Čiračarič, se je odpravil v mlečno restavracijo na kozarec mleka. "O, koga srečam v mlečni restavraciji! Pozdravljen, mojster Rado Vodovodar, “ je vzkliknil Čiračarič, brž ko je vstopil. ” Ste tudi vi prišli na kozarček belega? “ "Da, vendar na kozarček od sonca razvajenega jan-ževca. To vince mi izredno prija po napornem delu, lik!" Ta "lik" je mojstru Cira-čariču povedal, da ga ima Rado Vodovodar že malce pod kapo. Precej znano je bilo, da ga rad cuka, srka, da se ga včasih celo nabren-ka in večkrat so ga videli nakresanega. Veliko bolj od vodovodnih pip, s katerimi je imel opravka vsak dan, je cenil tiste pipe, ki štrlijo iz vinskih sodov. "Mislim, da bi vašemu vododarskemu želodcu veliko bolj prijal kozarček sladkega belega mleka, zato vam predlagam, da vince v vašem kozarčku začarani v mleko" mu je vljudno rekel mojster Čiračarič. "Ohoho, kar dajte, to bi pa res rad videl! “ Čarovnik je zamrmra! skrivnostne besede in glej, rumeno vince se je spremenilo v popolnoma belo -mleko! ”Kaj takega,” je izbuljil oči Rado Vodovodar "moram se uščipniti, če ne sanjam! “ Uščipnil se je tako močno, da je javsknil od bolečine in zajecljal: "Saj - saj - saj to je ne- ne - mogoče! " "Tudi nemogoče je mogoče, če si pravi čarovnik in seveda, če si popolnoma trezen “ je važno izjavil mojster Čiračarič. ” A rdušnamolfikslaudan, kaj takega, kaj takega" je nejeverno zarobantil Rado. "Oprostita, da motim, ampak pravkar sem slišal silno zanimivo besedo" je rekel pobič z okroglimi očali, ki se je približal mojstroma. "Bi jo hoteli ponoviti?" Anagram (7,2,7,4) "Misliš: ardušnamolfik-slaudan? Eee, veš, to je ena čudna vodovodarska kletvica, ko jo navadno uporabljam, kadar mi delo ne gre dobro od rok" je pojasnil Rado Vodovodar. "Ali pa kadar doživite kaj nenavadnega, kajne “ je pomežiknil čarovnik. "Če se ne motim, je dolga natanko dvajset črk" je rekel pobič. "Vesta, besede me strašansko zanimajo, med drugim zbiram tudi (Guidac) čimdaljše besede. “ “Vem še za eno daljšo: ardušnamolfikslaudanus. Ker je na koncu »us«, je to najbrž latinska kletvica! “ "Oa še ena daljša je: ar-dušnamolfikslaudanushk" se je zahahljal mojster Ci-račarič. "To je prejšnja beseda s »hk« na koncu in jo Rado uporablja, kadar mu delo ne gre dobro od rok in če je že malce preveč popil." "Saj ima kar 24 črk" je veselo vzkliknil pobič. "Hura, doslej je najdaljša v mojem seznamu! Vesta kaj, mojstra, tako sem vesel tega odkritja, da vama bom razkril sijajno skrivnost. Ali sta že kdaj pomislila, kaj imata vidva skupnega? “ "Najbrž to, da oba rada pijeva mleko" je rekel Čiračarič in pomežiknil Vodovodarju. "Nekaj veliko bolj zanimivega! Nekaj v zvezi z vajinima imenoma." Pobič je na list papirja napisal ČIRAČARIČ in RADOVODO-VODAR. "Kaj vidita?" "Najini imeni. “ "In nič drugega?" "Pri moji veri - nič!" "No, zdaj pa preberita z desne proti levi. “ ”Kaj takega, kaj takega, saj to je nemogoče “ se je Čiračarič z dlanjo tlesknil po čelu. Rado Vodovodar je bral počasneje od čarovnika, zato si je pol minute kasneje pomel oči, prebral še enkrat in vzkliknil: "Ardušnamol-Jlkslaudanushk! “ Jože Petelin (Iz Galeba St. 6 - 1991) BJACA, ZAMIR, PUOJE, CALLA V telih štierih vaseh se skriva 'na znana an iiepa piesam. Btoui eoipjeq at e/n/dez :Ae)j$ay 45. LETNIK 1998-1990 Minimatajur Galeb predstavlja naše pustne običaje Pisani pust širokih ust je primerno mesto naSel tudi na straneh otroške revije Galeb. V februarski številki najdemo zapis posvečen tradicionalnim maskam in običajem iz Benečije. Pustni običaji so namreC v Benečiji Se zelo živi in ohranile so se nekatere izredno slikovite maske, ki zak- rivajo globji pomen. Prispevek je iz knjige ”Sonce sieje“, v knjižni jezik ga je prestavila Živa Gruden, ilustrirala pa ga je Luisa To-masetig. Februar pa je tudi Prešernov mesec, na to v “Galeb” opozarja Pesnikova križanka, ki sta jo pripravili Vera Poljšak in Magda TavCar. Četrtek, 18. februarja 1999 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Union Nogaredo 1-2 3. Categoria Stella Azzurra - Savognese 2-2 Juniores Buttrio - Valnatisone 0-1 Allievi Valnatisone - S. Gottardo/B rinv. Giovanissimi Audace - Assosangiorgina rinv. Amatori Reai Filpa - Bar Corrado rinv. Venzone - Poi. Valnatisone rinv. Rojalese - Valli Natisone 0-0 Sedilis - Vertikal Val Torre rinv. Drenchia/Grimacco - Moulin rouge rinv. Psm sedie - Autosofia 3-0 Axo club - Fantoni rinv. Calcetto Merenderos - Tecnoelettrica 5-10 Havana - Padur est 8-11 Artegna - Paradiso dei golosi 3-7 Prossimo turno 1. Categoria Tavagnacco - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Fulgor (ree) Savognese - Chiavris JUNIORES Valnatisone - Cussignacco Allievi Ragogna - Valnatisone Giovanissimi Tre stelle - Audace Amatori Reai Filpa - Coopca Tolmezzo Valli Natisone - Poi. Valnatisone Vertikal - La tana del luppolo Drenchia/Grimacco - Dinamo Korda Remanzacco - Psm sedie Cividale Fantoni - Old afa Calcetto Merenderos - Las Vegas Padur est - Mai dire gol S. Marino - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Costalunga 46; Venzone 38; Domio, Tavagnacco* 34; Tarcentina 33; Riviera* 30; Union Nogaredo 29; Gemonese, Natisone 28; Reanese 26; Valnatisone 25; Zaule/Rabujese* 23; Torreanese 16; Tre stelle 14; Bearzicolugna 12; Bujese* 11. 3. Categoria Nimis 30; Comunale Faedis, Serenissima 29; Stella Azzurra 25; Fulgor*, Ga-glianese* 23; Buttrio 22; Savognese* 18; Ciseriis**, Cormor 17; Chiavris* 15; Fortissimi 4. JUNIORES Valnatisone 41; Pagnacco 37; Tavagnacco 35; Natisone 28; Comunale Faedis 24; Azzurra, S. Gottardo, Buttrio 23; Assosangiorgina 21; Reanese 18; Civi-dalese 17; Chiavris 16; Serenissima 11; Cussignacco 10. Allievi Mereto/Don Bosco 42; Valnatisone* 35; Buiese*, Chiavris 31; Buonacquisto 28; Nimis*, Reanese*, S. Daniele 23; Rivolto* 29; Fortissimi 14; Lestizza* 13; Tavagnacco* 11; Ragogna 5; Pasian di Prato* 4. Giovanissimi Pagnacco 42; Gemonese 35; Savorgna-nese 30; Astra 92 29; Audace 26; Maja-nese 22; Assosangiorgina, Mereto/Don Bosco 21; Riviera 20; Tre stelle* 17; Tavagnacco 14; Biauzzo 12; Torreanese*, Gaglianese 10. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero, Warriors, Coopca Tolmezzo 19; Bar Corrado 16; Ter-mokey, S. Daniele, Mereto di Capitolo, Turke ypub 15; Al sole due, Chiopris Vi-scone 13; Mobili Mirai 11; Hypo bank 10. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone 20; Coop Premariacco, Fagagna 19; Racchiuso* 18; Rojalese, Pers/S.-Eliseo 16; Amato* 15; Venzone 14; Poi. Valnatisone 13; Team Calligaro 12; Treppo Grande 11 ; Montenars 5. Amatori (2. Categoria) Dinamo Korda 27; Bottega Longobarda 20; Ai frati 17; Agli amici, Sedilis 16; Vertikal 15; Drenchia/Grimacco 14; Al bo-cal, La tana del luppolo, Argonauti 13; Moulin rouge 10; Sittin 6. Amatori (Over 35) Costantini 21; Psm sedie, Pasian di Prato 20; Ediltomat, Remanzacco 19; Coopca Tolmezzo* 18; S. Daniele 16; Fagagna 15; Passons 14; Autosofia 13; Da Gardel 11; Axoclub, Rangers 9; Fantoni*, Indipendente 6; Al baretto, Al saraceno, Old afa 5. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno, ** Due partite in meno Azzurri, quarta sconfitta di fila VALNATISONE 1 UNION NOGAREDO 2 Valnatisone: Andrea Spoecogna, Cornelio, Tom-nasetig, Marinelli(25’ st. Mlinz), Tuzzi, Clavora (6’ st. Mottes), Rossi, Tonutti, Podrecca (37’ st. Bergna-ch), Secli, Corso. Remanzacco, 14 febbraio - La Valnatisone, a causa dello strato di neve ghiacciata, ha dovuto emigrare per giocare la gara odierna. I valligiani hanno subito oggi la quarta sconfitta consecutiva, anche se un pareggio sarebbe stato più giusto. Per gli azzurri la sfortuna è sempre in agguato, hanno colpito infatti una clamorosa traversa con Rossi quando il risultato era ancora in equilibrio. Si fanno vedere per primi gli ospiti con Bonafin che impegna Specogna. Pronta risposta dei valligiani con Rossi. Alla mezz’ora il portiere ospite Pascolo si salva in due tempi su staffilata dalla distanza di Tuzzi. Al 45’ Rossi centra la traversa riprendendo il pallone respinto da Pascolo su tiro di Secli. Al terzo minuto della ripresa passano gli ospiti con Toppano, abile a ribattere in porta il pallone respinto da Specogna sul precedente tentativo di Bonafin. Al 12’ si registra l’espulsione dell’udinese Calgaro. Al 17’ Pascolo non trattiene la sfera su tiro di Cornelio ma si salva in angolo con l’intervento di un compagno. La Valnatisone si scopre e viene colpita in contropiede dal gol realizzato al 25’ da Pa-po. Gli azzurri assediano la porta avversaria e dimezzano lo svantaggio al 39’ con un colpo di testa di Secli. Continuano poi i loro attacchi senza riuscire a raddrizzare il risultato. (P.C.) Gli Juniores della Valnatisone superano di misura l’ostica formazione di Buttrio Capitan Braidotti dà la carica La squadra valligiana ha schierato anche alcuni giovani della categoria inferiore In inferiorità numerica, è passata grazie ad un calcio di punizione di Del Gallo SEDlt Alla Savognese “brucia” il recupero La Savognese, dopo la sconfitta con la Serenissima, si è prontamente riabilitata pareggiando ad Attimis. I padroni di casa della Stella Azzurra sono passati in vantaggio su rigore nel primo tempo. I gialloblu hanno recuperato il passivo con un rigore trasformato da Gianni La Psm sedie di Cividale, protagonista nel campionato Over 35 Podorieszach, allungando poi con Benati. A dieci minuti dal termine prodezza del portiere savognese Cudi-cio che neutralizzava un calcio di rigore. Nel quarto minuto di recupero i padroni di casa ottenevano il pari andando in gol su mischia. Rinviate per la neve le partite degli Allievi della Valnatisone e dei Giova-n i s s i m i dell’Audace. Gli Esordienti riprenderanno sabato 13 marzo il nuovo campionato. Sono risultati tra le dieci squadre migliori della Provincia. Faranno parte del girone A assieme ad Atletico Rizzi, Tri-cesimo, Tricesimo/A e Ragogna. Nel campionato di Eccellenza amatori il Reai Filpa è costretto al rinvio per la neve. Nella prima categoria a-matoriale la Valli del Natisone, rimaneggiata per squalifiche e malattie di stagione, ottiene un buon pari sul campo di Reana. La Polisportiva Valnatisone, recatasi a Venzone, è costretta al rinvio. Rinviate a causa della neve anche le gare del Drenchia/Grimacco e della Vertikal. Negli Over 35 vittoria per 3-0 (a tavolino) della Psm sedie di Cividale, mentre la Fantoni sarà costretta, a causa del rinvio, a recuperare la gara con l’Axo club. Nell’Eccellenza di calcetto i Merenderos interrompono la serie positiva a Ge-mona. Vittoria a Cividale della Padur est, che ha battuto l’Havana. In Seconda categoria ritoma al successo il Paradiso dei golosi grazie alle tre segnature di David Specogna, alle due di Simone Blasutig ed alle reti di Pace e Michele Dorbolò. BUTTRIO 0 VALNATISONE 1 Valnatisone: Mauro Specogna, (13’ st. Della Vedova), Tiro,Rucchin, Braidotti, Carlig, Clavora, Ivan Duriavig, Besič, Ped-dis (40’ st. Corredig), Del Gallo, Suber ( 42’ st. Davide Duriavig). Buttrio, 13 febbraio -Con fatica gli Juniores ottengono un successo di misura sui viola locali. La capolista, in formazione “spuntata”, ha schierato in campo per tutta la gara due ragazzi della categoria Allievi, Tiro e Maurizio Suber, che hanno risposto alla grande. Altri due loro compagni, Alessandro Corredig e Davide Duriavig, sono scesi in campo nello spezzone finale della partita. Da segnalare la prova superlativa a centrocampo di Matteo Braidotti (nell’occasione promosso capitano), che ha recuperato un’infinità di V nedeljo 21. bo 18. zamejsko prvenstvo Kdo bo prvi v smučanju? Smučarska sezona je na svojem višku in k temu je prispevala tudi obilica novega snega, ki je zapadel v zadnjih tednih. Po napovedih bo na smučiščih živo vse tja do sredine marca, optimisti pa napovedujejo celo podaljšek v april. Prihodnjo nedeljo, 21. februarja je v kraju Forni di Sopra na sporedu 18. zamejsko prvenstvo v smučanju, ki ga organizira smučarski odsek Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Tekmovanje, na katerem bodo zmagovalcem podelili pokal ZSSDI, je namenjeno vsem Slovencem iz naše dežele, ki so včlanjeni v slovenska športna društva. Cas za vpis je do petka, 19. 2. do 16. ure na uradu ZSSDI v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040/635627, fax 040/3723854. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 10. uri. Duriavig. Ancora De Mar- a sfiorare il pallone che co al 14’ esce su Peddis. Si s’insacca. Il Buttrio ha la ripete al 17’ bloccando una possibilità di rimettere la conclusione di Peddis. gara in parità al 28’, ma La Valnatisone passa in Della Vedova compie il vantaggio al 21’ con un miracolo bloccando a terra calcio di punizione dal li- la conclusione ravvicinata mite calciato da Del Gallo, di un avversario, il portiere locale riesce solo Paolo Caffi Giovanni Carlig difensore degli Juniores della Valnatisone palloni rilanciando poi i suoi compagni d’attacco. A difesa della porta del Buttrio l’ex azzurro Davide De Marco, che con le sue parate ha determinato il successo striminzito dei suoi ex compagni. La Valnatisone ha la possibilità di passare al 9’ quando Peddis si trova solo in area con il portiere fuori causa. L’attaccante manda clamorosamente il pallone a lato. Al 15’ De Marco e- sce dall’area per anticipare Peddis e rinvia di piede. Ancora in evidenza De Marco che al 34’ respinge una insidiosa punizione di Del Gallo. Il Buttrio fallisce una buona opportunità per passare in vantaggio approfittando di un malinteso tra Specogna e Ruc-chin. La ripresa inizia in salita per gli ospiti che sono costretti a giocare in dieci per l’espulsione, al 10’, di Ivan novi matajur četrtek, 18. februarja 1999 8 Je paršu snieg! So se ga tarkaj troštal, de na koncu je paršu tudi dol v dolino an ne samuo na varh Matajura. Je začeu se mest v torak 9. februarja an v par ur je pobeleu striehe, drievja, cieste... Nekateri že zjutra se nieso mogli ganit od duoma an tisti, ki so šli dielat dol v dolino so jo imiel tardo se vamit damu zvičer, kar cieste so se poledile. Zavojo snega kajšan je imeu težave an za iti v špitau, ker ambu- lanca nie moglà prid do vasi. Tisti, ki so se posebno veselil so bli otroc. Pogledita, kakuo sta bla vesela tudi Claudio an Alessia Qualizza - Vizontove družine iz Kra- varja. An takuo ku oni, puno drugih otruok so se sankal an se norčinal s sniegam. Na drugi fotografiji vide-mo cierku svete Lucije, le v Kravarje, pod bielo koutro. GRMEK iwmmmmmmmmmmmmmmamm Seucè - Conegliano V Pečuovi družini imajo puobčja So čakal puno liet telega navuoda v Pečuovi družin tle z Sevcà an seda, ki je paršu so takuo veseli, de je ki. An če Bepic an A-dele sta ratala nona, se muorejo zahvalit hčeri Marini, ki v saboto 6. februarja je v Vittorio Veneto povila nje parvega o-troka, ki se bo klicu Riccardo. Tata od puobčja je Giorgio Del Torre iz Co-negliana, kjer mlada družina živi. Za rojstvo Riccarda se vesele pru vsi an se troš-tajo, de Marina an Giorgio ga bota uozil pogostu “damu”. Riccardo, vse nar-buojše ti vsi mi Zelmo. Liesa Dobrojutro Elisa! Družina od Lorette Vo-grig - Polonkne an Pia Chiabai - Uogrinknega (o-badva sta iz Velikega Gar-mikà) je zrasla. V petak novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividaie Fotostavek in tisk PENTAGRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Lema za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividaie 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Se2ana Stev, 51420-601-27926 Lema za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mmx 1 col Komercialni L 25.000 + IVA 19% 12. februarja se jim je par-ložla še adna čičica, Elisa. Pio bo zaries srečan miez Zen, saj v družini imajo še adno čičico, ki se kliče Vanessa an dopune sedam liet. Je takuo velika, de hode že v parvi razred dvojezične Suole v Spietar! Elisa je parnesla puno veseja vsi družini, parja-teljam an vasnjanom. S Pijam an z Loretto se vesele tudi vsi tisti, ki dielajo v dvojezični Suoli v Spietre an vsi kupe mali čičici žele, de bi rasla srečna, zdrava an vesela kupe s sestrico Vanesso. Veliki Garmak Zapustila nas je Giustina Vogrig Tan doma takuo, ki so umieral ankrat naši ljudje, je v objemu svoje družine za venčno zaspala Giustina Vogrig, uduova Vogrig. Učakala je 88 liet. Justina, takuo so jo klical po domače, se je rodila v Polonkni družini v Velikem Garmikù. Kar se je poročila je ostala le v tisti vasi, saj je šla za neviesto v Muhorovo hišo. Nje mož je biu Zanet. Kupe sta i-miela sedam otruok, a na žalost tarje puobi so že u-marli an so bli šele mladi: Franco, Elio an Giovanni. Justina pa nie ostala sama, domà so jo lepuo varval hči Bernarda an sin Romeo, pogostu so jo hodil gledat tudi sin Lorenzo an hči Marta, ki žive tam v K- lenji, pru takuo nevieste an navuodi. 2e vič miescu je bla na pastiej an smart jo je rešila od velikega tar-plienja. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v petak 12. februarja na Liesah, kjer je biu nje pogreb. DREKA Brieg - Cavalicco Zbuogam, Pepo Po hudi boliezni je v objemu družine, na svojim domu, v Cavaliccu umru Pepo Jurčkov iz Briega, Giuseppe Coszach za anagrafe. Imeu je 70 liet. Ni imeu lahkega življenja, že od malega je dielu an iz niča, kupe z ženo Milko, si je ustvaru lepo življenje. Biu je an on emigrant, čeglih le po Italiji, an kadar so stvari šle na buojš se je varnu blizu duoma, čeglih ko puno drugih se je ustavu u Laškem. Je pa nimar an pogostu rad hodu po naših dolinah. Pepic, takuo ki so ga k- licali, je biu spoštovan ko dober družinski mož an pošten dielovac, biu pa je tudi zelo priljubljen, ker jih je znu pravt an še posebno ker je biu rad veseu an v veseli družbi. Sam se je navadu gost ramoniko an še druge instrumente an okuole njega je bluo nimar veselo. Ki dosti ljudi ga je poznalo an spoštovalo je pokazu tudi njega pogreb, v sriedo 10. februarja v Cavaliccu. Naše sožalje naj gredo ženi Milki, hčeri Ramoni an sinu Ivanu, bratu, sestram, kunjadam, navuo-dam an vsi drugi žlahti. Naj v mieru počiva. DEDICATO A CHI AMA GLI ANIMALI Se hai tanto spazio, tanto amore per i cani, magari ti va un guardiano, ti regalo Jodie, pastore tedesco femmina di 8 anni. Telefona allo 0432/730412 ACQUISTO casa nelle Valli del Natisone (non fon-dovalle), 100 mq circa, priva di riscaldamento, con scoperto. Telef. ore ufficio al (0432) 740585 e chiedere di Maurizio Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 22. do 28. FEBRUARJA Prapotno tel. 713022 OD 20. DO 26. FEBRUARJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so (xlparte samuo zjutra, za ostali eas in za ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. Siamo molto dispiaciuti per i disservizi postali che negli ultimi tempi hanno provocato disagi ai nostri abbonati e anche a noi. Per questo motivo abbiamo deciso di mantenere invariato il costo dell’abbonamento per il 1999. ITALIJA .,50.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 65.000 lir Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 an od 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad.......... 7081 Bolnica Videm...........5521 Policija - Prva pomoč .... 113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza sbv. izseljencev...732231 Dreka.................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281