PRO TA .Y£AR XXIV. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chkago, DL, torek 31. marca (March 31), 1931. Uradstftk) to aprevniAkt »rostoctt MIT a UvNto tJ ■ Of»M Of PoMMU«! BM7 Boutk LawodaU An. Tolspbons Eookwoll AH4 Od. rsir Tjan. nd zagrozil Nemčiji z vojno radi pakta delavei za its- pjala se ae bo kot pravi dr. CsrUos. Ghumvi s Dunaja BarHn, 30. maita. — Oficielna ■P je bila včeraj presene-i radi govora francoskega zu-ministra Brlanda pred P odsekom za cunanje I v soboto. Briand je rekel, i imjanje nemško-avstrijske zveze lahko povzroči Mjio stiko z Rasljo Izreklo se je za pospešitev trgo-vinskih odnotajev a Sovjetsko unijo Osla, NorveAluu — (FP) — Po dolgi debati na letni konferenci Norveškega strokovnega kongresa so delegati odobrili re-r. Curtkis, nemški zunanji solucijo, ki nalaga eksekutivne-pravi, da Nemčija se ne mu odboru, naj podvzame kora-i podala. Skupno s avstrijskim ;ke, da se okrepijo stiki z delav-nJim ministrom SchOberjem akim gibanjem v sovjetski Ru-»estavfla odgovor Brianchi aijl in tako pospešijo medna rod-inhtevala, naj pojasni, v ka-'ne trgovinske vezi. oeiru sta Nemčija in Av-| Konference se je udeležilo ■ prelomili mirovne pogod-,311 delegatov, ki so zastopali deli tvojo carinsko pogodbo. Ilavske organizacije, katere šte-SvTopa je spet v kotlu polttič- jejo 187,000 članov. Med delega-intrig. Berlinski Usti osna-.ti je bilo 15 komunistov. ■ Briandov sobotni govor| Druge Lucije, ki so bile t obrobno sprejete na konferenci, so uklju- ^a evropske unije, ki ga Je ^vale zahteve za skrajšanje d* ImJ\ on ^ rr . lovnika, zvišanje mezd, da se [Dmaj, 30. marw. Dr. Kari'dvigne nakupovalna moč IJud-inanl^ističn vodi-l^ in k00per4Cy0 B p*^ .ta prvi prezident avstrijske mj {n uAnšalmi oraan izseli atol «UJ« mijnt PO»tedk»^'nalliMli. Industrij in Rusijo je stisnila sre- *> Evropo med seboj. Ta se gj® * vzdrževanje delavskega ekonomsko organizirati, a->noč« biti pohojena. socialci v Avstriji ejo prikazati carinski pakt "obrambno sredstvo proti vsled česar bi moral dobiti podporo od klavzala pri- ■ »urg omejil svobodo go-I"**, tiska In zborovanja, dal Url izgrede [Bartia, 30. marca. — Predsed-Hindenburg je na zahtevo itdal naredbo, a katero je svoboda govora, tiska in rsnja v nemški republiki. se opira na takoavano itorsko klavzulo" nemške ive, ki dovoljuje omenjeno o-"kv, Če je notranji mir v ne-*ti. Vlada se je poshiiiia te te, da ustavi krvave lagre->aed fašisti in komunisti. [7 P°dlagi te naredbe sme ■k ustaviti h u jokajoče časopi-1h;prepoveda« javne vhode a-Vsak ahod ali pohod biti naznanjen 48 ur prej. »Hat je bil, da so vferaj vsi >ttou in komunistični shodi '»H in nobenih izgredov ni bi- [ftžktl se strsšno togotijo ra- Bližani asaaHI 18 mk Seat strok zmrznilo v zametih v City. — Silen vihar s snegom in zmrtujočo temperaturo, ki js divjal zadnje štiri dni po zapsdu od »kalnega pogorja do Illinoisa, je povzročil smrt 16 o-sab, na stotine oseb je v bolnišnicah vsled zmrznjenih udov in škoda je ogromna. — Naj veš ja nesreča je bila v Lamarju, Colo., kjer so v petek našli svtobus z osemnajstimi šolskimi otroki. Šofer in šest otrok je bilo mrtvih in ostali so bili še komaj pri življenju. Bus je tičal 86 ur v snegu, ki je bil 12 čevljev visok. in komunisti tudi protezo Fašisti v Prusiji so zdaj nabirati podpise za raapust; »JU» državnega abefra. Do-»°r»Jo okrog 12 milijonov rte hočejo, da pojde nji-JJgaHva na splošno glaao- r* parlament je odšel na lice Ksnzssi mi l^iBfton, D. C__Zvezni tr- i iJ!1dep4rt,ncnt poroča, da povtili manj me-letu kot v kakima T** I 1919. Svetovna de-** tudi odgovorna, da je 7* *** in mesnih izdel-' » Prešlem letu 80 letih. v*ako oaebo v S je prišlo v Ul funtev m«« I1* ftt*i L 1929. ^a rudarja LT^ord. S. C. — V soboto je J^arsMaa Coal kompap||s J« aa dala najnižji v Združenih preteklem v primeri Trgovd aa pritožujejo San Francisco, Cal. — Retsll Merchants' Assn. se pritožuje in protestira, ker je mestna vlada dovolila bresposelnim prodajati raznovrstno blago na ulicah. Proti prodajalcem jabolk sicer ne ugovarja, toda sedaj so brezposelni pričeli prodajati tudi rozine, cvetlice in drugo blago, kar škoduje trgovcem, ki morajo piaftevati davke od trgovin. Pravijo, da Jih bo to ščasoma upropastllo in pokazu-jejo na veliko število trgovin, ki so v zadnjem letu bankrotirale. Aretacija stavkarjev New York. — PoHeija Je aretirala 69 stavkarjev, članov Food Workers Industrial unije, ki so piketlrali neko resUvraci-Jo, na obtoŠbo kršitve injunkci-je, ki je bila izposlovsns proti pikstiranju. , Ko se je vršila obravnava proti obtožencem, Je 25 policajev in večje število detektivov zaetra-Žilo sodnijo. ker so se razširile govorice, da bodo žlvežni delavci in njihovi pristaši priredili demonstracije. NIČ takega se ni zgodilo in obravnava Je bila na prtatv zagovornika stavkarjev preložena na poanejši čas. Boston. I«*iri«latun In ju akcij — V državni Je bila predložena i odpravo InJunkdJ proti delavskim unijam v slučaju stavke ki Industrijskih sporov. Načrt Js sestavila državna delavska/ederacija. ki pa nima veliko upanja, da bo sprejet radi opozicije tovarnarjev, ki Imajo avnjf lobiate v kapitntu. MIEELER NAPO VEMJE POLITIČNO REVOLUCIJO Progresivna stranka prihaja — pravi montanaki senator ———— / , Chkago. — Zadnjo nedeljo se je tu mudH senator Burton K. VVheeler, znani progreslvec Is Montane, ki je z drugimi vred vodil zadnjo konferenco progresivnih elementov v Washingto-nu. Wiheeler je dejal avojhn prijateljem v Ohicagu, da je samostojna progresivna stranka nek zogibna in znjo vred politična revolucija v Združenih državah. Wheeler je označil sledeči zakonodaji program, za katerega se bodo progresivci borili v pri-hodnjem kongresu: Priznanje sovjetske vlade; odprava injunkclj proti delavskim organizacijam; socialno zavarovanje proti brezposelnosti in starosti ; znižanje carinskih tarifov; občinsko obratovanje vodnih in električnih sil; odprava velikih volilnih skladov; znižsnje izdatkov za armado in mornarico. Prtfkadaik i|natfctt> vofaaga aoiiia zaprt General Burguete odstavljen in vtakhjen v Ječo, ko Je kritiziral kralja Madrid, 80. marca. — Španska revolucija je dobila novega rtčakovali v svo- guete, predsednik vojnega sodišča, je v soboto rebelirsl in bil js takoj odstavljen in vržen v zapor. Odpeljali so ga v ječo, zunsj na deželi, ds preprečijo demonstracije in izgrede v Madridu. Burguete, ki je Še pred enim tednom moral obsoditi šest vodilnih republiksncev v zapor — is katerega pa so biH takoj izpuščeni — je izgubil potrpežljivost in izjavil je zadnji teden, da bo dal aretirati prvega generala, ki se polaetl diktature v Španiji Burguete pričakuje, da pride nova vojaška diktatura, ki bo sku-žala zdrobiti revolucionarno gibanje. Nadalje je Burguete rekel: "Ako hoče kralj Alfonz prepreči-ti krvoUtje, Je najbolje, da odne-ae pete ta Španije in se nikdar več ne vrne." To Je bilo seveda preveč za kralj« in njegovo vlado, pa so predsednika vojnega sodišča takoj odstavili in aretirali. Morilec Burka odveden v Ml- St. Joseph. Mich. — Izmed petih držav, ki so zahtevale Freds Burkejs v svoje območje potem ko je bil prijet v MUssuriju, fca js misaouraki governer izročil o-blsstem v Michigsnu, kjer ga hočejo imeti radi umora dveh policajev. Sem so ga priredil v nedeljo. Burke }e na sumu, da j« vodil znani š^htvalentlnskl ma-aaker v Chicagu, pri katerem Je bilo sedem Moranovih gangežev ustreljenih v garati pred dvems letoms. Gospodarska situacija V Rusiji Kolektlvlziraale kmeti nilo življenakl standard. Je dejal H ladus Chicago. — (PP) — Zivljen-aki standard kmštskth slojev v Rusiji se je zelo dvignil, odkar je vlada pričela s kolektiv hiranjem farm, je rekel Maurloe Hln-dus, poznan časopisni poročevalec, ki se je vsč mesecev mudil v Sovjetski uniji, ko je govoril pred člani Cikaškega concila za mednarodne odnššaje. "Kolektiviziranje ruskih kmetij je moralo priti, ker ni bilo drugega iahoda", js dejal Hin-dus. "Prej so bila zemljišča in polja raidelena na mnogo koaov, kar je bila velika aapreka pri obdelovanju. Kmetje so živeli v veliki ignorand In niso imeli pojma o ekonomskem obdelovanju zemlje. Odkar Je bilo uvedeno kolektiviziranje kmetij, se Je o-brnilo na bolje in letina je bila veliko večja. ŽivljMtski standard se je izboljšal, kmetje so postali politično zavedno in pričeli ceniti organizacijo." "Kaj mislite o komunističnih agitatorjih v Združenih državah?" je vprašal Hindusa neki poslušalec. "Pozabiti ne smete", j^bdgo-voril Hindua. -da agitatorji ne morejo narediti revolucije. Razmere in revolucije ustvarjajo a-gitatorje." Načrt zavarovanja proti brespo- Columbue, O.—"Delodajalci so napeli vsa sile, da porazijo načrt nrlstX ^terj^ rrav2X " drt*vno varovanje proti pristaša, katerega »o revolucio- _u.h — u t..i« brssposelnosti, kar ss jim je tudi in v nižji zbornici Horsce S. Heir fer, je bil poražen s veliko večino. Načrt Je sponsoriral komltej dvanajstorice, državna delavska federacija in razne druge delav-ake organizacije. Lobisti v službi tovarnarjev so dvignili velik krik, da ameriški delavci ne marajo miloščine v obliki "dole" in tako preplašili poslance, da so odglssovall proti načrtu. (M^la^rllftA iiii I Ju J® Toronto, Kanada. International Ladies Gsrmsnt Workers unija je izvojevala več značilnih zmsg. Pet oblačilnih firm Je že podi>issio pogodbo s unijo, v več drugih pa traja stavka in delsvci pričakujejo, da bodo zmagali. Toronto Js središče oblačilne industrije v Kanadi. Plesfcsrjept zagrozili z znižanjem Pittsbujrgh, Ps. — Employing Pslnters* Assn. zs plttsburški distrikt zahteva od unije, da njeni člani pristsnsjo na znižanje mezde za dvs dolarja-na dan. Delodajalci pravijo, ds Js znižanje potrebno, da se poveča biznis. « _______ JI odnesli 550,000 Chkago. — Zadnjo nedeljo Je banditov okupiralo veliko departmentno prodajalno Houth Side Wieboldt Store. 68. ulica in Psorijs, In odnesli so 550,000 v gotovini in čekih ter izginili v avtih bres sledu. Roparji so bili na delu v prodajalni osem ur prodno so s nitrogltcerinom prež-gsli vrata JsMane shrambe — V nedeljo Je bilo 42 ropov prijavljenih policiji. Relgrsd, 80. marca — V vssi Lupodolskl Drsji Je včersj zgo- Kltejfka as IndnatrlaMsira Sangaj, 80. marea. — Kitajska vlada Js sklenlts zgrabiti o-Ifrumno modrrno jeklarsko to-vsmo v Pukovu Mtala bo 20 ml lijonov dolarjev. Gradnjo tovar ne bodo vodili nemški inženirji. Hesvsr se Je vrnil šsaisv VVaahington, O. C. — Prsdesd nik Hoovsr se je vrnU- s IM^it ni škega potovanja ns Portorlko In Virglnake otoke. Vrnil se Je sls-be volje. Doma Je našel velik deficit v federalni blagajni. ONJtttLM Fll MA PRELOMILA POOOIIO Sedaj Js zagnala velik krik, kar Jo unljski delavci bojkotirajo wm—mmm~m \ » jj WfT Naahvllle, Tenn. — (FP) -0'Brien Brothers Mfg. Co,, ki Ima tukaj veliko tovarno za izdelovanja delavakih vrhnjih hlač, je imela več let pogodbo z unijo oblačilnih delavcev. H> Je bilo takrat, ko Je menila, da bo prodala več blaga, Če bo no-ailo unijaki znak. Plačevala Jc uniJako mezdo ln v veljavi Je bil oaemurnik. Toda biznis Je biznis. Kaj naj jI koristi pogodba s unijo v slabih časih!, ko je lallko zavrže, zniža mezd« in podaljša delov-nik T V dobi depresij« * flavno, da izpraša čimveč iz tlžtlh, ki so nsjbolj prizadeti in si ne morejo veliko pbmagatl. Kompanl-j a se je držala tega pravila, odstranila je maako prijateljstva napram uniji, rastrgala pogodbo, uvedla dsveturnlk Mi znižala mezde za 25%. Toda delavci tudi nlao mričall. Pustili so delo in zastavkall, in ko je družba začela operirati svojp tovarno s stavkokasl, so pričeli bojkotirati njene isdslke. Družba je takoj zagnsla velik krik, da jo hočejo unije uničiti In spraviti v propast. Pridružili so se Ji takoj tudi drugi zagovorniki odprte delavnice ln s« zgražali nad unionisti. Medtem pa s« stavka ljuje in družba priznava, da ji bojkot žkodi, ker je izgubila že Faahlon Hosisry Co. priaasls unijo. Stavka v dragih ne-unljskih tovarnah se nadaljuj« Phlladelphla, Pa. — (FP) -Ko Je Faahlon Hosiery Co. pristala na pogoje stavkarjav in prianala unijo, so nogavtČarskl delavci, ki so zastavkali v ne-unijskih tovarnah, praznovali deseto zmago. Petsto stavksr« Jev se Je »vrnilo na delo. Na stavki Je sedaj še 2,500 delavcev v ostalih neunljskih tovarnah. Dvesto stavkarjev, ki so bili aretirani, ker so piketlrali Model Hosiery Co., Je bHo oproščenih na sodišču. Obtoženi so bili nespodobnega o sodnik Jih Js oprostil, ker ni bilo proti nJim zadostnih dokaaov. Direktor za Javno varstvo U B. Schofleld bi rad ptoprečil plketlranje tovarsn z aretacijami stavkarjev. Nedavno so nj«» govi policaji Izzvali spopad in to priliko je izrabU za aretacije stsvkarjev, s katerimi pa nima sreče, kajti sodišče Jih navadno oprosti, ako se Jim ne more dokazati nasllstev. Ko Je bil odpuščen H. C. Cum-mings, zloglasni špion, kot šerifov deputtT^ Montgoniirjr o- krsju, js veliko število stavko-kazov pri Fo% Chase Knlttlng Co. pustilo d«lo In se pridrutllo stsvksrjenf. Žrtve Secramento, Cal — V letu 1980 Je v Kaliforniji umrio 280 oseh na zastrupijenju z alkoholom To Je 14 odstotkom' več kot V prejšnjem letu I |jt/fWli /K(,r**lbija vesti o verskih persekuci-*......jih ter tedl, da ljudje lahko obi- atuldjo Cerkve, % hočejo. Vlada Jim tega na brani. Kar aa liče poročil o stradanju ln umiranja aa lakoto, ki jih objavljajo svropski in ameriški časopisi, so neresnične in so fabrlclrana v Rlgi, pravi Wales. Walesove pritožbe se povečini nanašajo na vreme, ki Je mrzlo; na pomsnjksnje stanovanj ter na visoks cene likerjev in živil. Našel Je malo berafe*v, nobenega breapoaelnega delavca~ali vojnih veteranov, da bi prodajali jabolka na osstnih oglih, ln nobenega znamenja za kontrarevolucijo. Dalje je "odkril", da ruska dekleta Še vedno nosijo kratka krila i ds sa gradijo nebotičniki; da tajna potMJa ne nadleguje vernikov, ki obiskujejo cerkve (to se mu Je adelo jako čudovito) i povsod Je opaall atmosfero /udovol jnoatl, znamenje Mta<>lliio-ii sovjetske vlsde. Strojniki se Izrekli proti svlšs sjs plače predsednika VVaahington, D. C. — Potom referenduma so se člani Mednarodne unije strojnikov izrekli proti pradlofu. da se plsčs predsedniku svlšs o d87,500 na leto na 812.000. Atlanta, Ga. - (FP) — Med-narodna bratovščina elektrlčar-jev Je piroglasMs stavko proti Georgia Power Co., podružnici Electric Bond k Shsre Co. Petsto električarjev Je prizadetih. Klsktrižarjl stavkarjo sa priznanje ualje. Ko js prsd tremi leti Electric Bond k Share Co. dobila kontrolo nad Georgia Powsr Co.. Ja pričela sistematična kampanjs za eliminacijo unijskih delavcev/ Ko Je pogodba z unijo potekle, Ja družbs nI hotela vsž obnoviti. Pričala Ja odslsvljati unljske delavce ln s tem isirvaJe stavko. -Sedaj Je kompanija poslala svoja agsnfte v drugs mesta, da nabirajo stavkokaze. Dobila Jih Je par sto, toda vačlns teh se Je pridružila stavksrjem, ko jim Je bHs sltuscijs pojasnjena Stavko vodi A. Wllson, pod-predeednik bratovščine električarjev. On Je prepričan, da bodo stavkarjl zmagali, ker se Je zanje zavzelo člsnstvo organizacije ln Jih podpira. Od izida te stevke Js v vsllkl meri odvissn nsprsdsk gibanja sa organlsira-nje dvlavcev v Južnih držsvah. Maje M kradel kst slrsdsl Phlladelphla, Ps.-Dsnlel Wll-lard, predsednik Bsltlmore k O-hlo želeaalee. Je v svojem govoru na državni unlvenl Izjavil, ds bi v sili raje kradel nego stradal. "NIČ nI bolj lalostnegs kot človek. ki M rad delal, a mu je odvzeta prilika ln mora radi tega stradati on in njegova družlna-na." Je dejal Wlllard. "Ako bi ae Jaa nahajal v tekem položaju, bi raje kradel kot stradal." BatlegarJI naaukall obrežno straše New York. Zadnjo soboto zjutraj Ja prišel a morja obupen rsd(oklic "8.0. S.", ki pome-' ni "Ns pomoč, naša ladja se po-tsplja." Flota pomorske obrežne straže, ki pasi na butlegarske ladje, je takoj odhitela v celoti na pom<>t Iskali so ure In ura, toda nikjer niso nsšll potapljajoče ladje. Ko se Je flota vmlls na svoje mesto, Je poveljnik Izvedel, da Je flota butl*gar«fc»i led j le pravkar zapustila <*>rešje, kjer Je fz-lotila mokro robo potem, ko Js poslala "klic na pomoč" In cvsbi-la stražo s pota . . , Prati Jetalškemu delu Woroeeter, Mass. — Centralni delavski svet protestira proti u-poslltvsm jetnikov pri gradnji poslopja okrajnega aodišča. U-redni k i pravijo, da Je v mestu na tisoče bretpoealnih, katerim jetniki od jemljejo priliko do zaalužka J**W|i ^flifafiI koill^ali hlhlčslke TrenUm. N. J. — Pet prohl-blčnlkov Je v soboto navalilo v neko tuksjšnje poslopje, v katerem J« bil na delu velik žganjar-skl kotel. Ko pa so prohlblčnlkl obkolili kotel, Je v tistem hipu eksplodiral In vsi ss obležsli bolj ali manj pobiti. . ri -V laii^Ln TOREK, 31^MARg Velik uspeh moderne ginekologije THE ENLlGHTEHlMBrr «<114) m UmtMA »"REMIJI« MAMO) SAJ PRAVIM PBOSVETA Vsemirska blaznica Ameriški fsrmski odbor «v«tuje farmarjem, naj aejejo manj pšenice, ksjt, v sklsdlščlh je preveč itare pšenice, Tako je odbor .valoval lani, toda farmarji ga niao poslušali ln zdaj i imajo vraga. Trg je poln pšenice ln kupca ni od nikoder, ker je povsod preveč pšenic«. Cena je padla na UOc bušelj in bržkone pade na BOc. h Kdo bo dal pšenico po tej ceni? Farmski odbor je zadnjo Jeeen hoteli pomagati farmarjem in je sam pokupil 250 milijo- j nov bušljev pšenice. Ampak odbor je ni poje- j del niti prodal. Pšenica je še vedno v Ameriki in še nadalje ogroža cene. Senator Borah je ; sicer avetoval odboru, naj ae ravna po krščan-skem principu "lačne nasititi" ln podari pšenl-oo lačnim Kitajcem. 8 tem bi Amerika dobila silen sloves; Kitajci bi bili tako navdušeni za naa, da bi sklenHl prednostno trgovinsko pogodbo z Ameriko sa petdeset let. Odbor ps gs kaše, da bi bil toliko krščanski. Razume ee, da ameriško ljudstvo ne potrebuje te pšenloe! Ker je pšenice preveč, so vsi ameriški ljudje do zadnjega do grla siti kruha ... Smola! Farmarji debelo gledajo in vprašujejo, kaj naj se jejo namesto pšenice. Oves? Potem bo ovsa preveč! Krompir? Pa bo krompirja preveč! Ali naj v.l začnejo rediti kokoši? Kam bodo potem z jajci, če padejo na dvanajst centov ducat? Lapa reč. Ce farmar dela, ima veega preveč, sko ns deis, Je pa spet nekaj narobe. Kaj j naj pašna? Delavec nima nikoli preveč denarja, naj še tako dela. Teda delavec ni farmar Amerika je civiliziran nzrod. Tako Je za-pleano na vseh koncih dsšele. Dolga tisočletja je fivel v Juinl Ameriki indijanski narod Inka. Zadnje oetenke tega naroda so uničili civilizirani Spanci. Inkancl eo bili barbari. Caatili so solnce kot svojega najvišjega boga. To ma-llkovanje je bilo še precej praktično, kajti brez solnca bi ne bilo življenja na zemlji. A to je postranska stvar. Bolj nas zanima, kako ao Inkancl uredili avoja ekonomske SSMMNk «1 Zgodovinarji pravijo, da takole: Inkancl eo Imeli elatem primitivnega komunizma. fcito in vee ostali živež ao pridelovali kolektivno ln pridelek je bil razdeljen na tri dele. Eden del je Obdržala zadruga, drugi del Je vzela vlada za svoje uredništvo, duhov-nlštvo ln drugo oaobje; tretji del Je šel v javno rezervo. Kadar je zadrugi zmanjkalo žita, je dobila Iz rezervne zaloge. Zaloga je bila tako velika, da je bilo vee prebivalatvo založeno | za več let neprej za »lučaj kake nee reče: suše ali poplave. Živeža nI bilo nikoli preveč niti premalo. Vsi so imeli dovolj. Tako Je bilo pri barbarih. To ni sugestija, da bi Amerika poane-mala barbarske Inkance. Moderna clvlllaacl-Je lahko najde boljši alstem razdeljevanja. Gornja ilustracija pa lahko pove, da je že primitivni človek doketal praktičnost kolektlvlz« me ln produkcije za rabo ln ne za privatni dobiček. Današnji gospodarski problemi in krize, kakršna Je na farmah in v industrijah, so skrajno smešne, če pomislimo, kako bi ljudje lahko sijajno dobro živeli, ako bi produkcijo dobrin uredili |h> svojih potrebah ln ne sa po-množevanje privatnega kapitala. Na eni strani preveč pšenice In beda farmarjev, ker n« morejo spravili plenice v denar. na drugi strani |« pomanjkanje kruha ln stradanje milijonov delavcev, ker nimajo denarje sa kruh — to je paradoksa, ki je mogoča le v kapitalistični družbi. Včasih so ljudje Stradali ln umirsli lakote, ker sploh nI bUo kruhs nikjer — danes pa stradajo radi tega, ker Je preveč kruha. Ali el morete mlslHI kaj bolj blasnegs? Pred leti je neki satirik zsplsaU da Je naš svet vsemfrsks blaznica, v kstefo oddajajo norce s vseh drugih planetov. Mende nI bil daleč od resnice. Zanimivi znanstveni uspehi kostariške el dicije. — Čudne nočne cvetlice, ki jih Jejo netopirji Seve, da ao to pričeli, je radi ''popotnika" Jankoviča. ker mi-elljo, da ee bo moral ponižati, ker so ga vrgli na cesto. To eo •dobrotniki" pri "E."l Jenkovič je dobil "ultimat:" Pusti zastopništvo Proevete In Proletarca ter! odstopi od kluba št. 27 JSZ, ali pa ... T Jankovič ni bil na pro- { daj. In kot zvesti agitator za "B." ee Je znašel na cestL Vrgli eo ge tleti, ki zbirajo fond za brezpoeelne. Sedaj pa sami sodite . . . Jsnkovič js Ob službo po 10 letih. Ah. Enakopravnost, kako dobroto el storila Jan kov i-ču po zaslugi svojsgs "tolerantnega" urednika. Zsto je mali— barbič njegov nasprotnik, ker bhife naš narod s republikansko "vzgoja/*—Frank Barbič. , Ameriška proaperitstn na umorih in škandalih korupcije Je vedno večja. Najvažnejše vesti v dnevnem časopisju eo procesi proti morilcem In taagežem ter prelsksve o korupciji. FOeaoflja starega Seje* CltateU mi piše, da eem kmečki In pastir-skl fllotof. Hvala. Od kaseta in pastirja krav prideta kruh In mleko, ki ee prlkžeta tudi gospodu. Od pastirje daš ln «šl pe ne pride nič — še njegov gnoj Je sanič. TO«*- 31. MABCA PROSVETA MVesti iz Jugoslavije *:SeS==Z ^puro^eTakU to Presveta v JagsslavijL) imo ti berkulokmh v ^ sloveniji l-, u le dva eanatorija m £;,pljo*ilis40epoetelja- ._ | Ljubljana, 9. marca 1931. .Krika in tuberkuloza — to stalna pajdaša.Kjerje i kjer »o fabrike, tam je tam je zatohel zrak desetih ur, tam je delo, njkanje, nizke plače, beda fito se pridruži kot verna irgica vseh sestradanih in ^ __ tuberkuloza. Slovenj ^ se je zadnja leta precej ^ijalizirala. Pri tem ae je fko ljudstvo čim dalje bolj rtrijaliziralo. Kmečki fantje o v rudnike in v fabrike, v ike gredo dekleta, žene, ma-, In s fabriko pride bolezen. Sloveniji imamo Osrednjo tuberkulozno ligo, ki vodi *oti tuberkulozi. Po njenih likih je v Sloveniji ekupno »bolnih na tubertculod. Od jih je 50% tovarniških de-p, osUli pa ao razni pokli-(brtniki, rokodelci itd. Odpr-tabtrkuloio jih ima kakih DOO oseb. Umrje jih letno L Povečini bolniki niso iioli-i, ljudje z odprto tuberkulozo bo ogražajo sostanovalce in ilovalce v tovarnah, piaar- itd. Mi kaj imamo pokazati proti bolezni? V vsej dravski bano-tiU le dva sanatorija za bol-■na pljučih, in oba s&natori-imata komaj 400 postelj. To pravi, da je tuberkuloza v ■delovanju" zelo svobod-lakaj v ta dva senatorija se alil, da je starka padla na tla zaradi pijanosti. Zato je kar na na-gloma telefoniral po policijski in sicer 200 moških in 1000 šensk. Mnogo jih odide tudi na delo na veleposeatva v Vojvodini, vendar ca letos tudi za tja še ni naročil. Zaradi 2000 Din ae je obedi.- Raeket—imcket-racket V .T™ ?! 066811 hIapec ^ A vedno ne gre tako gladka pold VVinkler, uslužben pri sekir- poučeni učenec Kellija je bil nem kovaču Ivanu PoljanHcu. Brindell, tiran newyorAkih grud-Kovač je s hlapcem pred krat- benikov, ki pa je končal svoje Ameriški b&ndit kot gospodarska velesila v U. S. A. tamkaj ktrezni. Taks je navada, da se onemogle, pijane ljudi zapira v policijske zapore, kjer ostanejo, dokler se ne iztres- voz, da bi prepeljali Marjano "'T^'" ^ "TH benikov, ki pa je končal svoje Cinkole v policijske zspore, deJ^J^/!^?4 ^ livljenjev Ječi. On je organiziral - ♦—i,-; II I Borovnico a je radi snega pustil veliki gradbeni racket, organizi- sekire tamkaj ter ae po semnju ra) vge ddavee New vrnil sam a vozom domov. Kes- Yorka? ^ M prAvi> teroriziral neje je Poalalj^rojega hlapca v J|h je (preaUrbelpa jim je tudi nejo. Tako so tudi to speljali v I pUče.in Uko izsiljeval de- potem po zdravnik*. Zdravnik bi mmi^m priti ie prejinji _ _ veter, n. pa «Uj, ko je tat) HfcUpci j. p* 2000 Din Uko veli-.^ ,n lm) , . , v w . m„ ugotoviti, da je ienaka umrla. ^ vsoU ds je ^ bi „ , nik J do 20.00, dolarjev ki J A e mo- Namesto da bi torej ealaMo H popiti. Potem ie sramota in1 vneiti " ,troik*- ^ " Je brv prepeljali v bolnico i re- ,trah pred taporom — In hlapec tovalnim voaom, ao jo prepeljali M je obesil, v polidjakem vran v PofetJAo PH«mkan ju ae težko poneare.,„d,rje zulmJ „ ».,_ t££ ,0 "P V • H pri Sv. Jurju ob ffi p^fS^U" dtamltem nmlidm«. dne je alcer do- rS^ ^ of^! &S?1 ?H temelj v trajali pa »o stavbo .cMdk T Tek«rpipravli«l^ St0j" Ant°!i "" | "trait. Dokler so bile Brindcl- umrU v HS^A^r^l?«^-.^'pj^ralkrm nije po jemajo tudi bolniki iz vse teh številkah se zrcali vsa socialna beda. Strašno je (liti, da je na pljučih bolnti 00 oseb in da je od teh 20,000 >, ki imajo odprto tuberkulo- stalno okužujejo srak in o-i. Strašno je pomisliti, ds v dravski banovini (v Slove-umre letno 3000 samo za afculozo. In še vse huje je lisliti, da imamo v Sloveniji tuberkulozne samo 400 po-v dveh sanatorijih, ki pa jemata bolnike iz vse države, podatkih je ugotovljeno, da tuberkuloznih po fabri-i, da je krog 20 do tisoč rikih delavcev v Sloveniji lih na pljučih. Ugotovljeno ds «e tuberkuloza loti naj raj-»ih fabriških delavcev, 5ti so *li» kmetov v mesta v fa-torej popolnoma izpreme-način svojega življenja ter *vati po devet, deset ur aa 1 zrak fabrik za dnevno mesto do 35 Din. Kmečki fant de* hi teden, dva tedna, dela me- dva meneča in tuberkuloza ■u zsirrize v pljuča, i ^ zdaj pomislimo, da tako •lim delavcem trgajo mezdo, fc mm* j o na cesto v bedo, da isdukcije stalno na dnevnem .da «e živila ne pocenijo, da »dijo »tuberkuloznimi stari •kulozni, slabotni otroci — 03 *i lahko mialimo, kako secirajo iKKijetja širjenje tu-Wozf. In če drŽava hoče ta da bre7jK)Helnosti in bede pr »i. m? pravi to: podpirati be ■ podpirati tuberkuloao. r tej bedi niso tuberkulcan •o »tarfti-d<»lsvci, marveč — * najhuje — nadeto je bo* •fkoljenje, naša deca. Kar R v Trbovlje in poglejmo [Wko lani umrlih. V Trtjov-p od vm>h lani umrlih bilo »n od teh otrok jih T'1 V(^i"a umrla za jeti- imOBNE VBS8TI JU ' boteieo adravtt aa f Miri,*! ^ 0Mrvt 'JubljanaVi pivovarni "U ^ te več let kot po-usluftbeaa MMetna C.nkole is a^iške. Pred * Wla zelo udana alkoholu. J^'"tabil. Uko da zadnje ZZ"h ^ Mls nič. Bila je pre-Pred nekaj dnevi je od-J M»rjana Oinkoie is pivo- ZZ(! domtt- P* J* K*1 ^tek) te M I. ST * ^ Prihiteli ao na CJJ^K Pn h i tel fr tttdl Je »evada takoj mi- Hjp nil, je prišlo na atavbi do Štraf ka, do dragih nadur, do sabota« ie. Ce je skušal graditelj dobiti isaem zaporu. taknij w fiioiovko, ki mu je pre- Kn ^ u UčReljeki pevski zbor iz Slove- drla prsi nad srcem ter je izito- „ P^P^ften. so "i j« odšel na pevsko turnejo ^£ tlhZ. Prepe^iso fan- ^S^iJI^^^m Jugoslaviji ter je priredH fla u v celjsko bolnico, vendar je ^i^J^S? V°d,U°m koncert v Zagrebu, Beogradu in njeg0vo sUnje zelo nevarno in Je IfT , TT^j zdaj v Novem Sadu. Povsod so malo upanja, da bi okreval. TJ Pr'm€r* | dovolj jaa-pevski sbor sprejeli zelo prijss- UmrI ^^ Hraerkolj. - Se n?' k{aj 80 rack«ti; N[t! Američane ter so povsod dosegli z izvs- bMKi t^m rtno jrleda- ni nia0 pointH besede anjem lep uspeh. Zbor sestoji vtelo- '^J j? « s samib učiteljev in učiteljic Jurije vaški svetniki", kjer d<>W»0 OP1' ter je eden najboljših slovenskih ^ vk)go €n€ga iim#d .^mikov, " t**1" packeU' dborov in ga je treba pohvaliti peka Bavdka, igral režiserjev pa- Takih racketov je po amari-tttdi v tem pogledu, da izvaja tu- jn dolgoletni inapicijent *kih mestih dovolj, in to v vaeh di modeme kompozicije. 8merkolj Bojan. S premljero te mogočih gospodarskih panogah. Koliko nese politika. — Ne- burk€ je im€j mftj(hon jubilej: Celo racket za prodajo prepove- kdanji srbski profesor Voja Vel j- ^ je ^^ ig ^ ^^ ^e- danih pornografskih romanov in kovič ss je v političnem delu po- lovaj na ^^ ^tru, kjer je literature obstaja v Ameriki, vfcpel do mesta finančnega mi- „aatopsl v mnogih msjhnih in Poznsmc tudi racket hotetsk 1 nistra in neksj časa je bH celo večjih vlogah, sadnja njegova portirjev, /anitors union. Samo predsednik vlade. Pred kratkim vlogA ^ p^v v "Tnjh vaš- Chicago ima po mestnih stuUitl- je umrl. Zdaj so odprli njegov te- Wh RVetnikih", kot inspicijertt kah 98 znanih raeketov, ki izss-stament in pri tem videlLda L^^ »odeloval pri nad 4000 pred- sa vajo is gospodariva letno znaša njegovo premoženje sUvah. V nedeljo pa je na naglo okrog 136 milijonov dolarjev. 000 Din. Torej Wiau šest milijo- v ^^ umri. Bolehal je že ve* Računa se, da plačuje Amerika nov. Politika je torej dobra obrt. ^ v«dno je bil bolj šibak, zdaj vsem racketom (ki so ae u velja- Preaej toese ... pa se mu je vnela prsna mrena vili v Chicagu, New Yorku, De- i*fipeeijaliat" sa jetiko. Miljo |n v nekaj dneh je bil mrtev. Se troitu, P»iidalephijli Clevelandu, Čuprle, jurist, ki je nastopal po U bolnici je v nezavesti govoril: &t. LouiSu, Los Angeleau In ee- deželi kot zdravnik in odposls- "Zvonec . . . zastor gor . . . zač- lo v nekaterih provfncfjslnih me nec ljubljanskega Higijenskega nimo . . . kakor je govoril ves stih) letno skupno krog 500 mi aavoda ter preiskoval tuberku- čaa svojega inapicijentskegs de- lijonov dolarjev. Je to popoln si ozne ter jim silil v nakup inha- u. V nedeljo je izdihnil. Naš tea- stem, varovati se zločincev ne s lacijske aparate, je stsl torej ter je imel v njem tihega, a mar- policijo, marveč z vsakomesečni- pred sodniki. Razprava je poka- ljivega delavca, kl se nikoli ni mi prispevki, mezdsmi. zala, da so natvezli v obtožnico «1111 v ospredje, a je vendar delal Alkoholni racket flea mero. _ , Največji racket v Ameriki Ja Cuprle jk jurirt porotai in ima Hoda ne«oea na Dpaa^. - dane« slkoholni racket Ni pa enega otroka, živi v slabih raz- V noč od petka na soboto ae jo| re ^ b| b|)o ragbojni4tvo na. merah, pa je moral posUti iT1 ---^-----* ------- govaki potnik. Od zavoda Al CaiMine p . . i To je bila velika šansa, kl se je ponudila Caponeju. Osnovali so "tvrdkoM drugi, pred vsem Sicilijanci in Napolitatiri in vodijo jo prav po načelih mafije, is kstere so iašll. Capone, rojen v Neaplju, je prišel kot otrok v New York-Brooklyn, postal m kaj kmalu član ene najatarejših newyorških band. v vojni je bil UR A-vojak v Franciji (od tam Ima baje svojo brasdo na obra-su), a po vojni je bil še zmerom aamo majhen gunman, dokler ga ni povabil v Chlcago Torrio aa avojega "teleanega gardlataM Tedaj ae je pričela morija. Poee) tihotapljenja alkohola je bil sicer dovolj velik, da bi lahko preživljal več band, toda Capone je ceaarska narava, bil je za samovlado. (Na njegovi visitkl je sa-pisano skromno: "Trgovec s starim pohištvom".) Torrio ae je prestrašil In abe-šal naaaj v Italijo, toda Capaoe ni odnehal: iztrebil je bando Dioda O'Ha n iona ( ki ae je drugače imenoval "evetličar"). iztrebil Je bando Hymija VVeiasa-Poljaka In bando njegovega naslednika Ge» orgea Bugsa Morana v ''proalu-lem" pokol ju na dan svetega Vs* lentina. , Dobavitelj volilnih glaaov In vendar ni bil Caipone še nikoli obtožen in nikoli kaznovan, rasen enkrat v Philadelphlji "zaradi nedovoljene nainje orožja" 1 bandltstvo Združenih držav. v noc oo petKu n. ^^ ^ ^ b| bU<) ^^^ Ar'\ nt ** i prepovedjo alkohola, „ , - . du lt^Hca 1la?raft,n2S SUtem je bil že poprej urejen in Ka^ga je prevaemd v proda- grebtje zapeljal v P^^^n- ^ g h|bte|jo u m)V0> ho. Jo inha acijake aparate ter jih chet d^«P®raygato polje za udejatvovanje. To prodajal pa deželi. Nikjer ni tr- no 2,Razreda Uko, da ae je par- • rV . . bn u vnanrei f. df^avnlkprbna pa da nik^a^etd'^^ pote, ^^ ^ ^ ? je priporočal aparate ter .e skU- £ kmahK Večina ^ W Postopku prohibicijskega zako. ceval nase, da Je tudi sam tuber- šila, pogreUjo pa pet oseb, med » * »rr, ■ kuloaen. J}^ ^ ^^^TTJiZi * ijivih^v da Je točno obračunaval. Vendar ,o aretirali. Nesrečo ata menda J. . • j u Vi. Je bU akademik CuprU^Jen zakrivila ^^ l^htil Ur ^ ^ na a mesece zapora in OOO Mn ta izven svojtt' dolžnih UnUUr ,merj||1n0 f ^^ veUindu. globe, a vse pogojno na dve leti au pri Um trčila drug v druge- j- -j™ m bomo Ljubljanico regvH- ga. Potopljeni bodo Ul mrn To ao letni dohodki, kl znaša-ffo skupno 106 milijonov dolarjev. In to same sa člkaški poslovni krog Caponeja. Z njegovi mi zunanjimi i>oeh skupno cenijo dohodke na 130 milijonov dol-larjev. Od teh 1*0 milijonov Je 100 milijonov "stroškov" t. J. sa nakupovanje, transport, meade, podkupnine in "posojila" policiji, mestnim uradnikom in politikom Itd. Kljub vsemu ostane št> za Caponeja U Gusikov privatni konto HO milijonov dolarjev letno, $25,000,000 sa Al Caponeja. $5,-000,000 sa Guzika. Al Capone i-ma visoke privatne isdatke: njegova šUvilna osebna garda, selo mnogo dobrodelnosti, selo velik "Juatični fond" sa drago sago-varjanjo njegovih sodelavcev, če se Jim kaj |>ripeti itd. _ Vendar rasumell boste, da je človek a takimi sredatvi, a takimi zvesami, hranitelj tako mnogih "uradnikov" fa davno rešen vsake nevarnosti s atranl policije, , > Nazadnje pa tudi — laj iapol-njuja le vtael v gospodarskem življenju, savsema nekako tiato mesto, ki ao ga pred prohlbteijo zavzemali veliki fabrfkanti alkohola, kakor n. pr. Adolphus Buach. Saj ae pregrešuje le proti moralno-himivskrmu aakonu, kl ga Upta višji gospodarski zakon, to ja: povpraševanje In ponudbe. Moralno hlnavatvo meščanatva — to je aartnje pojasnilo in o-pm\ ičilo ia Al Caponeja, «a racket, aa družabno uveljavljeno VaiMst mvihmiov mil? — Govorilo se je, da Je Be- teden dvignili iz Donave. Parnlk . . ojfrsd še podpi^al _ ,_!,_ »_____„ u»0. Za udele«bo na rs-V Nemčijo jih pojde 1000 vaek sredstev um.. Istega dae'zadušili. ketih $10,000,000 To pa radi Uga, ker je Capone nepogrešljiva "politična" sila. On, gospodar vseb majhnih \in ^kih trgovcev, trgovcev a sadjem, Žganjekuhov Itd. — on ima na razpolago volilne glaeove. On "jamči" za 4000 glasov v tam o-kraju, sa 7000 v onem okraju, Umkaj aa 8000 glasov; ln Capone jih tudi dobavi, oslepsrll še ni nikoli. Takega Človeka vsn-dsr ns ksžo sepiratl in od. voli-Uv prav tako odviana policija mu ne dela nobenih sitnosti. Capone dela vsa svoja vslika dels svobodno. Se varuje ga policija, da ga ne bi napadla kaka aovra-žns bsndlUks banda. Toda poslov ne vodi sam Ca pona, trgovsko vodi ves U "koncem" mr. Jack Guzlk, ki nI ban-dit. marveč selo nadarjen trgovec, o katerem oelo policija dolgo časa ni vedela nič. Traet zločincev je strogo trgov-sko organiziran Kako so gs odkrili ln kako so prišli na aled vsemu Capone J e-vemu zločinskemu truetu? To Je skoroda roman. Prijeli ao nakot nekega skromnsga tihotapca, nekega Zuto in so ga 24 ur aasli-ševali na polieijl. ZuU Je bil maj-h en strahopetec — nl molčal kakor drugi, marveč Je nekatere stvari IsblebeUl. Seveda ni bilo vae U "dovolj dokaaano", pa so ga lapustlll. Toda on tsga nl maral, vea Je trepeUl in poprosil je policijo, na/ ga v apremstvu od-vede domov v njegovo bfcžo. Tudi to uslugo mu je storil dobro dušni komissr — toda eredi poti je aakričal ZuU: "Za nami so t" tskoj nato je neka limuzina t>r< hiUla policijski voz. Nekaj atre-lov — in ZuU je padel mriev.l To Ja Mlo pa le malo preveč Prelsksli so ZuUvo sUnovsnje In našli prvi popolni adre*ar čikaške sikohelne organizaci j (Adresarja ni policija nikoli «po r-H ilsJsvnosti!) Tedaj aa našli tudi dotlej neznano s d reso Caponeja pod imenom dr. Brown 2146 South Michlgan ave. ftli so tjs. Zs čakalnico "dr. Brbwn»' k/) mu nOvan na $250,000 oa $10,000. Toda od tedaj Je znano, koliko prefiU nese ves Cepenejev koncem: Letno prejema zs pivo, vino in Žganje $0 milijonov dolarjev. Za Igralnice In dirkalnice $»,000,. 000. Za plesišča in Izleta« lokale / Za konec Tako pišo o čikaškem baadit stvu nemški publicist Gustaf Kauder. V koliko Ima prav in v koliko se moti, to bo Amerika sama vedela najbolje, Ml samo podajamo njegova toformacdje v izvlečku. Prevedel Je U odlomke naš ljubljanski poročevalec. (KONIC) Indastrljalal dijaki aa ba-do vii pflpni4onl sedanje nezaposlenoati Je SscreUry of Ubor, W. N. Doak, andasno saustavii dosedanjo prakso, da se Je aačasno pripuščalo v Združene države inozemske industrijalne dijake, ki ho pnihajall v Ameriko, da ai pridobijo iaktišnjo a delom v a-inerižklh induatrljalnlh podjetjih. Ti so večinoma bili mladeniči, kl ao dovršili Uhnišne Šole In ao dobivali kako nominalno plačo od tukajšajih drfodajaloev. V nekaUrlh letih je bilo pripušše-nlh po 200 takih dijakov ped vsajemnimi dogovori, da bi se enakemu Številu ameriških in-duetrijalnlh dijakov dovoljevalo slično začasno delo v inozemstvu. Ali Jako mslo Ameri-kaitoev se Je poslušilo U prilika. Naredba delovnega tajnika pa se ne dotika iodustrijalnlh dijakov, kl Jih Inozemske vlade iHiAiljaJo v Združene država oziroma, Id Jih prinašajo sam tukajšnja podjetja v svrho, da Jih trenira tukaj za svoje zastopnike v Inozemskih deželah, PLIS. Zi kratek to Bokaarjl — Z* d«ij časa opasujem, gospod kolege, da koketiraU a mojo ženo. PovejU odkrito, kakšne nsrmene imaUT — ImaU doma vse v redu? — V kakšnem redu? — SU še pripravili oporoko ln milosti vi žalno obleko T Poet rešljiva — Gospodična, dajU ml kiju ček od svojega srca. ' — Kijučka vam ns morem ds ti, toda U nič ne de. Kar po-trkaJU svešer trikrat na vrata, pa vam odprem. • • • "Jas sem mož", je pripovedo val brives v brivnici, "kl se je dobesedne rečeno, povsel ČIsU od Ul." i t r- "Nsjpnaj sem bil čisUlea šav IJev, sedaj sem brivec," a • • France Je obUkai Matevža. Ta mu ja raakazal vae svoje pro-store. V nekem kotu Je Kranee opazil gasilni aparat. 'Odkod pa Imaš ur Ja vprašal radovedno. Z mnogimi priaeljenci se godi, kakor z junakom k neki povesti * Mayne Reida. ki Je, ko je sa-k leda! amerižko obal, v svojem hrepenenju, da začne popolnoma novo Življenje in prekine vse zveso s prejšnjim, vrgel v morje vsa svoje psplrje, prtljago in celo obleko. Seveda to ao bili drugi časi, kajti tedaj Je lahko njegov priseljenec celo sam skočil v vodo ln nikdo bi ga ne u-stavil, kajti ni bilo priseljeni-ikih oblasti. Ni bilo mu treba ni vise, ni glavarine, kasneje pa bi lahko postal ameriški dršav« Ijan in nihče bi ga ne-vprašal, kako je prišel v Ameriko. Ti čaal ao minuli za vedno I Priseljeniški zakoni zahtevajo, du>*r!s«ljenee sme priti v Zdru-«m države le na gotovih točkah, kjer ga priaeljenižke oblasti lahko pregledajo. NekaUri inosemel ae pripuščeni za aUlno, drugI le aačaano. Dokler priae-ljenea ne poaUne ameriški državljan, on mora biti vedno pripravljen dokazati, da Jo bil zakonito prlpuAtVn v Združene drža vet In to aa sUlno bivanje, V vseh Uh slučajih breme dokaza je na inosemcu, kar po-mčnja, da on, inosemec, ne pa oblaatl morajo dokaaatl, da je aakonlto prišel. Da je v atanu to dokaaatl, mora inoaemeo pred vsem vedeti, Madaj Ia a kakim parnikom je prišel, oairoma ako Je prišel is Kanade ali Mehike, na IcaUri mejni poaUJi je bil pripuščen, » Na tfoeče priseljencev ima velika Uikoče pri dobivanju dr- -državljanskih papirjev, ker ae ne sporninjsjo ni datuma nI Imena pamika, a katerim ao prlžli. Večinoma ao oai Imeli evropake potne lisU in parobrodne drutl»e ao jim dajale posebne aavitke, da držijo v njih svoja papirje. Ali malokdo Jih več Ima t vrgli so Jih stran ali pa iagubili. Ko inuakmaa aa prosi aa "vrvi" ali sa "drugi" papir, treba dobiti Ukosvsno spričevalo o prihodu (certifieaU of arrival). Tega pa nikdo ne more dobiti, ako ne navede v svoji prežnji, v a pristanišče, katerega dno ia a kakim parnikom ja prilel. Od I. 1020 naprej priseljeniški ursd daje vsakemu priaaijen-cu, ki jpbil sa stalno pripaššen potrdilo o identiteti (immlgrant dentiflcation card), kl Ima evo-o številko, ime dottčnika In po-latke o prihodu. Tudi U karto so mnogi novodošlečl še Izgubili n al a Um nakopali sitnosti. Mnogi ss niti ne aavedajo, kako vašm> Je to potrdilo ln da ga ;peba čuvati v dobrem aUnju. To Je dokument, da Je bil aakonlto pripuščen in U dokument mora i>okaaa4l» ko aaprosl aa jlržavljsnake papirje ali pa trn* OiiU, kje ga Je Izgubil, Kar ss tiče Uga. da ao mnogi pozabili, kdaj so prišli, ni to ravno breaupno. Nekaj vendar-a še zna o svojem prihodu in v večini slučajev je mogoče natftl potrebne podatke. Ali sa one, ki ne vedo niti leta. Je težko kaj storiti. Mnogi ao tudi prišli pod krivim imenom in ae ne spominjajo vaš Uga imena. Ako nI m<»tfo4« na nikak način najti podatkov o prihodu, edino* kar preostane, da dotičnik aaproai za registracijo svojega prihoda. To ishko storijo vsi oni, ki ao prišH pred dnem S. junija 1021. Prošnja stane $20 m morajo podati oblasti popolne dokase o svojem bivanju v Uj deželi po onem datumu. Stari pesporti, potrdila o prtljagi, konzulova pisma — vae te dokumeflU naj človek čnea, vsaj dokler ni postal ameriški državljan. Novodošlečl pa naj zlasti pazijo na svojo identifikacijsko karto. Isto seveda velja tudi glade "prvega papirja". Ne le da treba paziti, da se "prvi papir" ne agubi, marveč Je pametno, ako al dotičnik zapiše nekje številko papirja, datum in kje Je Ml la-dan. Isto velja tudi gl«d« državljanskega peni r J s. Ako aa ti do-kumenti zgubijo, ae more driiftl prepis, sli ae le da U sUne $10, mar tet trebs tudi navesti po» detke glede isgubljeaih papirjev. KLIS. "Zavarovalnica mi ga Je po- "TakoT Kaj pa Je v aparatur "Kaj Je bil prej, ne vem, so-daj je notri beneln." rg f •d. 'i' ' ' • na 'lili NAZNANILO dnevniku, drufe dneve laven ■ dtne Izdaje Je katar prejo. : velja sa člane, drnltva ln dn posameznike. Najnižja cena aa palec pr« ra v dnevniku Izven aredlne daje Je 60e| ▼ arcdlnl izdaji •1.00 za enkratno priobčitev, CsaJ«*l krit (asstrs) 8. N. P. J.! Po iklrpu I. rfdm koivmclji prišUJ« «4». žva aH trt ibi» I PROSVBTA AL 8»yrnov LOVCI V TAJGI K a mož Je nekaj Čaaa molčal, nato je rekel počasi: "Mož, ki »o ga raztrgali vol-.kovi, ni bil nikak lovec. Lovec x hi imel svoio pužko in ne bi kon-ZA* KSfi! TUdI ni iov«. Hn| __ nega taborišča. Zsveoei ukiisti svojemu tovariše žele, ko je Ihipoma pretipal ^ ^ ^^ tišino tajge dolg, zamolkel glas. klatežev, ki po- 5 ar primerne dlvJosU. Ta glas me ____-|«Iuniti Je sedaj vrgel nszaj v resnič- jlii^itvu nost. To so tulili volkovi. . Da bi imel aedaj svojo "Ss- A ^^jT^vila nerco"! Tods imel sem le torbo VJvrop i ima «JugoeUv.ja za patrone, katere mi tat ni upal najc0ne *e p*toW»j8rKe ukrasti, ker sem Jo imel opa^ žetonic, Norveto progs pa je no. Toda če velja to tulenje| najdražja na kontinentu. V na- tatu, tedaj mu "Da, dobra puika J« veliko vredna," je dejal starT lovec Romaž, ko mi Je dal nazaj mojo pužko, "toda svoje 'Sanercc* ne bom zamenjal za nobeno novo-modnarijo. Morete si misliti, kako mi Je bilo, ko bi kmalu izgubil svojo staro spremljevalko." Tu je vrgel Roma* že nekaj suhih vej na ogenj, ds je živahno vzplapolal in je nadaljeval: "Preteklo poletje sem žel »kozi tajgo, ob reki Ob, obiskat no. zooa ce »wjs w — , jA]_r znanega k»vca-siblrjaka. V zrsč- tata. tedaj mu bo z njegovimaVj^^^JSl^ nI razdalji Je bilo to krog dve dvema žreloma malo pomaga- 68 km daljna ^adtarakem a to kilometrov daleč, a po zavi- no ... ^ v ^f^J^jL "gT tih gozdnih potih Je bila pot pol- Tulenje Je prihajslo iz neke, clji 188, na P^Jskem 1M, v drugokrat daljia. Daleč? 8ibi- gosto zsrsžčene sotesko. Sode< ^lovažkl 180^v A*«! 1I5 rija ima svoja merils. Ljudje, po glasovih. Jih Je morsla biti v N«nč Ji l05, v RumunUi 106 ki stanujejo v razdalji sto klic U tolpa - in v tajgah jih Je v Italiji 96 na Nboeeotiike« si —jo in s. ob-Uki jffitf ^ komaj vidni mR* ' ' ^^f Ne&f drugje je z brzim v najbolj zaražčeni tajgi. po po- Izgledi za mojo rešitev so bili vlaki, ker ne Frandja tih. katera so uprabljale živali zelo majhni. Mogel bi .plaziti in pogosteje od ljudi. Hojs po U- na kako drevo. Toda ti gozdni prfoitka. V Be^ji U Frandj kih potih je zame ugodje, ker roparji Imajo v takih slučajih velja " psebne in *«"U»i*a morem poslušati glasove iz goz- prav redko potrpežljivost. Ca- tarifa, dočim Je Jugodavija v da in se obenem zavedam, da nI- kajo pod drevesom tako dolgo, pogfcdu cen za brze vUko šele sem pustil nikogar v mestu, ki da Jim pade žrtev naravnoet v na 7. mestu, t. J. za 1[talijo in bi Žaloval za menoj, ako bi me žrelo. Kljub temu aom sedel ml- vštric Madžarske pred NcmCIJo ne bilo več nazaj. In ne vrniti nuto pozneje na smreki in ravno Duhovnik — morilec se i« tajge — to Je običajna sem si pripravil sedež na dveh g^j ^ v L^ v Italiji je zgodba. Tu preži na človeka deblih vejah, kar sem zasllžal L^odll 52 letnega župnika Ra-nevamoet ob vsakem koraku.ldvojs hitro si sledečih strelov izl^^ njt trideset let ječe. 2up-Na primer« samo te mužioc, ki soteske. Takoj je tnlcnjc potih-1' jim pravimo mi gaus. Ako za- nilo. Torej, tu streljajo na vol-ide kak ogromen severni Jdenlkove!... v tak oblak mužlc In se ne moro Od svojega sedeža sem videl mmwm9VTimt ™ JM ^ režitl v vodo — tedaj pogine od ravno v jaso, ki jo bila pred eo- t mimo globokega prepada, Je njihovih pikov. Videl sem konj- tesko. Ko je prišel minuto po- 4uimjk BU„u profesorja v globo-skega tatu, ki je zblaznel, ker zrn je Iz nje mož z pužko v roki, čin0| kjer j€ negrečnik obležal z je bU privezan ob drevo, izpo-lsem takoj spoznal, da Je »tre- ralMt|ml stavljen pikom teh muMc. ljal on. Mož nI žel in ni tekel, _ Bilo Je peti dan mojega po- dirjal Je ko blaznež. In za njim tovanJsT Hodil Mm pod tako- jc podila tolpa volkov . . . VCassinu v ItaHJije portalo gostim zelenjem, da ga Je komaj Ne vem, kaj Jo čutil mož v žtlrimosečno možko dete drutim. prodirala dnev™ svVUoba. Ko|tcm trenutku, toda nI ga M1o|M«^U<> žrtev velike poljsks Inlk je iz malenkostnih vzrokov ubil svojega prijatelja, profesorja Torra. Šla sta na sprehod lin sta se sprla. Ko ju je vodila in tako tudi želodec, ki jo nujno najstarejšemu je sedaj 38 let, Dotrebuje, da more izločati do- najmlajšemu pa komaj 10 dni. £ljno količino želodčnega soka. Tudi vnuki imajo že Potomstvo teko tudi možgsni med fiita- - 18 otrok, ki so stari 10 do 11 njem. saj Je to zanje tudi zle. let Pol**« itn zmorejo le z zadostnim va in Jo pred 15 leti oslepela, pritokom krvi. Citajočemu jed- Krsto in križ pred njo so nosili cu odtegujejo možgani dober del sami sorodniki, krvi, ki bi jo potreboval želodec. , Letee ae bo *torko»j^ Posledica je slsbža prebava jedi, Iz Capetowna poročajo, da se nadaljnja posledica marsikakšna UfiOČi itorki)ij, m to prezi-bolezen. Kdor ve za vse to, mul ^ y j^j Afriki, ne bodo več bo odločitev lahka. vrnili v evropske kraje. Vladni Lev sa zlatom v K s*""" uradniki, ki so nedavno prepo- V Ameriki so se mzšlrile ve-Mj .ti, da so odkrili v provinci On- Natalu, soopszili na griču kjer tsrio bogate sledovi zlate S*«"** ^bek Na tisoče Iskalcev sreče-se je^tekvBvr^v^llu bela napotilo v Mraj na zemlji". M«- Na prvi vldež se Je zde- s^mtmdu rude ie do-,0» ^ ee snežne lise, ko pa so se ? Wa^lhHh(wi» ^eda približali, so videli na tisoče mr- ^^^m^S^u^ena ivih žtorkeU. Ptiče Je presene-so že vsa acmljloca po a upi jena. V mlneralijah so našli v^ike množine ftsUga zlata in raču- U<>, kjer so obležali z zlomi Je- najo, da bo dala vsaka tona ru- nlrol »J«, lis 760 dolarjev čistega dobička. • Nova amerižka himna Amerižki senat je sprejel v no^Stov knezaU0^«0' U i« 1* 06 kon" Uprava poesCtev kneza y ^dbrkev in se nsna- Schwarzenberga se je lotila na L ^ novo Wmn0 Ta pe^m bo PZ r,tm f^l h nepremično, ko-' niti ln bil Je čaa, ko je bilo tre- m*J deMt tiod, « ba misliti, kje In kako bom pre- F*1 no**mi ukrivUcnlml repi bil noč. Za žotorišče se mi je ,n 1 trozečiml bleščečimi se sob- zdela Jasa, na kraju katere som «*- T°dVto> ležal, najbolj pripraven prostor;H^nd. Največji volk, najbrše najtedje se Je namreč mogoče vodJ* ^ J« ko «Pr°- približati človeku ns odprtem P4*"0' ^V*0 Jekleno pero od prostoru. Kljub temu me n| na »vojo žrtev - mož jo, ■■ zapustil občutek grozeče nevafAT!***™^**?.Y SlAIHI S nostl in ostal sem vso noč sedeč * nečkivežkl krik, ki oc| 910011 » ob ognju s pužko nskolsnlh. .V * BP°JU » >rvološai» renčale proti Jutru me je premagal nJ#m fV#H ln m J* b,k> Zaspanec. Zaprl sem oči — kakor r*"0 • • • , , sem menil sa nekaj trenutkov, Ko1*#n? •f^"1 ** c toda ko sem jih sopet odprl, sem J« N malone otrpnil od strahu. Moja »}**}> d« puška Je Izginila in ž njo moja|4bl mt ■jg* k_tr J« torba t bražnoml To je bil najhujži miži. Oče in mati sta šla s do- NEVARNO ZNAMENJE Jc pihebd ItfMi Ali ste naročeni na _ "Prcoveto"? Podpirajte svojHet! I te krvavelo is neštetih ran na noou in licih. Nihče si nI vedel razložiti, kako so te rane nastale. Praznoverni ljudje so si že začeli izmižljati, da Je rane povzročil zli duh in govorica se je nim smrčkom. Postalo mil je jc lla dojanca. Ne čiUJ med Jedjo! Zelo običajna razvada je, da Oblino poUanatvo I V NeuHchtenbergu pri Lincu. P^UIPiiPB Je umrla kmdtica Katarina Hof- np|f\p| T^ITr CC bauer. Imela Jc v svojem Hv-|riUI/RU£il 16 OEs 1 jen j o 14 Cfrok. Dva sinova sta padla na bbjlšču. Octali žive na kmetijah |r obdelujejo zemljo. Pogreba ee jv udeležilo poleg si nov in hčera 70 vnukov, katerih in ga ne prejmete, je mocošc Mavljen pišite navedKa stari fep Naši zastopniki 00 št veni tajn«d in dragi ___ ki, pri katerih lahka ylafeti na-ročnino. ■ Naročnina sacsk» Isto Jo 86-Of In za pol lata pa 88.08. M 8NPJ doplačajo |iS0 aa Mm za pol,In} 8Mi Za mesto Chtea_ leto $7 JO, pol lete 83.71, za Bane 800. Za Evropo stana aa pel leta 84.50, as vse leto pa 88M I Vodnik stana aa Evropo 81.781 Cfatti doplačajo, aamo 50c ga Naročnino Upravniltvo MPROSVETAw 2887 8. Lawndale Ave.. Chicago da naj Is pMoba vse, kar a (41 vcUa' za vaa take stvari ae mora isti, da naj W ta cl kznt nsJeeisU priobči Is saj plačalL dajem radi tega, ker konvencije, mo vsi, društva, apiU Id In npmtn8Wfe Hote. da to speitevate Is m , ravnata. — Ffflp Godiaa. vttdj. AgHirajte za liniment VELIKEMU IZLETU upravitelj NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA udarec, ki more zadeti človeka v tajgi. Da bi šel iskst tatu in avoje stvari, na to ni Ulo niti misliti. Človek v tajgi Je kakor Igla v skednju sena!' Vlekel sem ae akozl tajgo kakor k smrti obsojen, brez misli In brez občutkov. Onus-mu-žice so me ujedsle. vejo so mi bile v obraz in strgale mojo o-bleko, toda jas nisem čutil nI-čeear. Življenje je bilo za me končano ln tajgs mi Js bila le še velikanski, temni grob . .. Ne vem koliko časa Je trsjslo to razpoloženje in kako daloč SLOVEN8KA NAMODNA POD* PORNA JKDNOTA ovoje pnMikadJe Is 80 »veta as koristi, agitacijo sva jih Is članstva Is as proga svojih Idej. Nikakor ps propagande dragih pod-ergenlasrtj. Vaaka er-ohl^aino svojs Torej agitaterifnl deplal ter s njihove strani. Gola čreplnja. nekaj velikih kosti, kateri niao mogli streti, Js bilo vss. Poleg črepinje je ležala pužka. Bila Je mojs 8a-nerca P le sassltl as d. ,o lahke tečne vred! boj. Pri vaaki vs naj so vselej J la s Jih drafttev nsj b tajsko te se pcAHJajo IN s Praeveta. I Mtom. epravHdJ. PROCVKTA. BNfJ MIT e*. UsUvlle ^t^nng si n a DNE 29. MAJA TEGA LETA, NA ORJAdKEM PARNIKU MAJESTIC od White Star Linije, kateri prevozi vpet bi pol dneh. Ns psmUu bo izvrstna poaluga, dobra jedila in pijača; vcHkc zračne ksbis« in prostorno društvene dvorano. Velik popust se dobi, ako ae vzame povratna karta. Za pojaanila obrnite se na: (MMU MERKUR STATE INK CHICAGO, ni. 1880 BLUE ISLAND AVE. SPREJEMA ,VBA V TISKARSKO OMT SPAlAJOtA SELA Tlaka vabila aa veselica in shoda, vtttnica, časnika, knjiga, koledar-Ja, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaikam, Češkem, nemškem, angleškem jeziku In drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJ»J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Yca pojasnila daje vodstvo tiskarn* Cene unljako delo prve mta S. N. P. J. PRINTERY MI749 Se. Lainalale A' CHICAGO, ILE. TAM 81 DOBE NA ZELJO TUDI V8A U8TMENA POJASNILA