PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini a' »• ko bo poklical osebnost, kateri bo poverjen mandat za s®stavo vlade. Saragat je dodal, da bo mandat prav gotovo podelil Pppoldne. Nato je rekel: «Tudi jaz moram premisliti eno noč, Kaj res? Mnogo dobrega vsem«. Do jutri popoldne pa se nada-||uiejo ugibanja, kateri osebnosti 0 Saragat poveril mandat. KD je *0* večinska stranka predložila Sa-ragatu naslednja imena: Andreotti, Plombo in Taviani. Torej po abe c®dnem vrstnem redu, ki pa ni a|včajen in je na prvem mestu Andreotti, ki je načelnik skupine demokristjanskih poslancev in ki Inra največ možnosti. , Seveda pa se je treba vprašati, bo Andreotti lahko tudi sesta-Vl1 vlado, oziroma kakšne možnosti uspeha ima? Glede tega pa obstajajo številne neznanke in to ne samo zaradi težavnih odnosov Jpad strankami levega centra (statika PSI in PSU so zelo oddalje-na), temveč tudi zaradi nasproto-Vanj. na katera bo naletel v lastiti demokristjanskih vrstah, kjer °bstajajo sile, ki bi hotele odstra-Colomba in Andreottija, saj sta *^va, da ni uspel manever Sara-• Rumor - Taviani, tako glede 'Jade kot tudi glede odnosov v ■franki. Pomembne osebnosti PSU pa gle-de Andreottija pravijo, da niso ni °u polemizirali o imenih, da pa dvomijo, da bo lahko prehodil dalj Pot. Mod zavezniki KD se torej ?en>- da je bilo imenovanje An-“faottija in Colomba ter morda tu-® Tavianjja za kandidate za man-atarja za sestavo vlade neke vr-,t® Poskusa da Krščanska demokracija razčiščuje svoje notranje jdh nehajo, pridejo na vrsto »rasni °ujis> in vsi vedo, da sta samo va; Panfani in Moro. anašnja posvetovanja predsed nika republike so se pričela dopol- f? *• ,ne- ko je Saragat sprejel socialdemokrate senatorja Jannellija, po- Po’1'"' 5}anca Orlanda in tajnika Ferrija. i sestanku je Ferri dejal, da je ^ a obnoviti vlado levega cen-n ®’ ki bo dosledna na vseh rav-uči t'n ^ bo sposobna hitro in ja Pkovito rešiti gospodarska vpra- pTYr^t° Je Saragat sprejel tajnika . ju M Covellija, tajnika PRI La .pi°> predstavnika južnih Tirol-mc.v Mitterdorferja, predstavnika °sane skupine poslanske zbornice stanca Origlia, predstavnika me- šane skupine senata senatorja Ci-farellija. Zadnja je sprejel predsednika senata Fanfanija in predsednika poslanske zbornice Pertinija, ki nista dala nobene izjave ter končno bivšega predsednika republike Gronchija. Nadaljuje se pritisk gospodarske desnice in je v polemiko o trenutnem gospodarskem položaju neposredno posegel predsednik Confin-dustrie inž. Renato Lombardi, ki je na zasedanju zveze industrijcev Bergama dejal, da obstaja »nevarno stanje negotovosti ter sindikalni položaj, ki krepi nezaupanje, po- AMAN, 10. — Okrog krize na Bližnjem vzhodu in predvsem okrog obeh načrtov, ameriškega in sovjetskega za rešitev dolgotrajnega spora, je danes v teku izredno intenzivna diplomatska dejavnost, po drugi strani pa je intenzivna tudi vojaška dejavnost predvsem na področju Sueškega prekopa. . Edina pozitivna vest pa prihaja . . ~"T7 , U1 , . , polno pomanjkanje kredita, kar vse se lahko odgovorno pogovarjali. Za , Je končalo zasedanje OK KP Ro- i danes iz Amana, kjer je bil do- JanJem, ki bi unko oškodovala de- Včeraj so se zaključila predsednikova posvetovanja - Pritisk gospodarske desnice - Govor predsednika Confindustrie Lombardija MEDTEM KO JE V TEKU DIPLOMATSKA DEJAVNOST ZA REŠITEV KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU Sporazum v Amanu med vlado in Palestinci Huda letalska bitka nad Sueškim prekopom Sovjetska revija «Novi časi» o pozitivnih straneh Rogersovega načrta grozi zdravju italijanskega gospodarstva in socialnemu miru v državi*. Lombardi je nadaljeval, da je treba izdelati točni vrstni red reform, če se hoče z reformami resno ukvarjati, saj obstoječe zmog ljivosti ne dopuščajo istočasnega reševanja vseh socialnih vprašanj. V tem vrstnem redu bi morala biti na prvem mestu stanovanja, nato zdravstvo in končno šolstvo. Glede splošnega gospodarskega položaja je Lombardi dejal, da ozračje nejasnosti in zmede negativno vpliva na podjetnike in na njih pobude ter da se ne sme prepustiti tem vplivom, čeprav obstajajo objektivni faktorji, ki jih je treba predvsem iskati v sindikalnem položaju in v pomanjkanju kredita. Po mnenju predsednika Confindustrie je sindikalni položaj težaven, ker ni sogovornika, s katerim bi TEŽKI ČASI ZA GRŠKE DEMOKRATE Atensko sodišče izreklo nove sramotne obsodbe ATENE, 10. — V svoji protidemokratični in zatiralo1 vnemi je atensko fašistično sodišče tudi danes izreklo vrsto ostrih obsodb proti opozitorjem grških polkovnikov. Najhujšo kazen je dobil 27-letni delavec Teologos Psaradelis, ki so ga obsodili na trinajst let in tri mesece zapora, ker je »nasilno koval zaroto proti režimu*. 26-letnega študenta Ioannisa Kau-niša so zaradi «zarote in protidržav-nega delovanja* obsodili na dvanajst let zapora, druge tri mlade obtožence, med katerimi je 25-letno dekle, so obsodili na zaporne kazni od 4 do 5 let in na izgnanstvo. Dva od obtožencev, ki sta pripadala prot'fašistični skupini »Rigaš Ferraios*, sta med procesom povedala, da so ju med zaslišanjem v zaporu nečloveško mučili. Branilci obtožencev so po zagovoru zapustili sodno dvorano v znamenje protesta proti aretaciji njihovega kolega med procesom, ki je bil pred istim sodiščem predvčeraiš- >>lll trci-j11 periodični dje °d 4 na 5 odst., zmanjša-0 ■ delovnega umika za uradnike lav " ria 36 tedenskih ur in za de-Por°e OIi 45 na 42 teT razna druga rmativna določila .Delovni spor se je pričel 12. ma-Sq’ 110 so se razbila pogajanja in k °d takrat stavci dnevnikov stavki skupno 14 dni v raznih obll- k Nadaljuje se ločeno stavkovno glinic novinarjev ln so v Neaplju ^ v Bologni proglasili za jutri eno-sta V"° SLavKO novinarjev v okviru Oj., °vnega gibanja, ki ga je vse-glsiT115 ^dikalna organizacija pro-r s la za dva dni. Ta stavka se ne Vb^a na naš dnevnik, ker Je po-cloifJaa z izdajanjem sedme (pone-“ske> številke nekega lista. Ce palennu so delavci ladjedelni-n zasedl, sejno dvorano občine, fesr st0 Pa iih Je ves dan mani' p01lrai° pred občinskim poslopjem. )a„0zai je postal nevzdržen, saj je l^djed, - suspendirala štiri tisoč delav- nih govorice o rotiranjem razkolu v tej sindikalni organizaciji. V skupnem sporočilu pravijo, da je povsem logična notranja dialektika v sindikatu in da Je to tudi bil primer ob zadnji napovedani splošni stavki, ko se z njo vsi niso strinjali. k^-u^lhiea zaradi stavke uradni- cev 4 g ------------------ ni ^ 25- maja. Od takrat se še 2a P°srečn° stanja urediti in je ‘ldj tega župan tudi na predlog j6f)lls''ra za delo sklenil, da bo lad-ktl rt?'00 rekvlriral. V tej zvezd je rnu danes župan dr. Spagnolo v Rt-Prpri111 ,e po telefonu govoril s žim stavniki delavcev, ki so nato Paustvo zapustili. tla r6S doP°lr|ne je bila podpisar va d61t)vna pogodba za mizarje. No-veij lnvna Pogodba bo stopila v ^iav° j novembra in predvideva urn.an1e Plač za 40 lir na uro, 40-^ delovni teden v petih dneh, gB'anje proizvodne nagrade ln dru-tiortnat.lvne Izboljšave. ftav'nRralni tajniki UIL Ravecca, eruia in Vanni so odločno zavr- Oblctnica žrtev v Reggio Emiliji 7. Vil. 1960 REGGIO EMILIA, 10. — Pokrajinski odbor odporniškega gibanja je danes počastil spomin petih žrtev, ki so padle 7. julija 1960 v Reggio Emiliji. Agostino Novella je ugotovil, da spada dramatičen dan 7. julija 1960 med velike protifašistične bitke, ki so bile v tistih dneh po vsej Italiji in je mejnik borbe delavskega razreda in ljudskih sil za izgradnjo demokratične Italije. Takrat je ljudstvo vrglo Tambronijevo vlado in s tem je bil poražen najresnejši poskus, da se Italija pretvori v reakcionarno državo. Protidemokratične sile pa še vedno obstajajo in obstajajo organizacije in skupine, ki se kot take odkrito izjavljajo, reakcionarne sile pa obstajajo tudi v neka1 terih strankah levega centra. Sedaj delujejo za krepitev gospodarske krize, vzbujajo paniko, s čimer bi hoteli okrepiti avtoritativne težnje. Posej delegata SFRJ na kongresu mladine NEW YORK, 10. - Delegacija mladine Jugoslavije se je sinoči na sedežu svetovne organizacije zavzela za spremenitev svetovnega mladinskega kongresa v svobodni in odprti forum odgovornih mladin skih zastopnikov, na katerem bi si iznfenjali in ustalili poglede o terc, kako naj bi mladina prispevala k rešitvi nujnih svetovnih vprašanj in posebnih vprašanj, ki se tičejo mladine. Poglede jugoslovanske mladine je na kongresu prikazal predsednik Zveze mladine Jugoslavije Jane/. Kocjančič v splošni razpravi, ki se je sinoči pričela na mladinskem kongresu. Mi moramo dokazati svetovni organizaciji mnogo večjo stopnjo sposobnosti in elastičnosti pri dosegi sporazuma o bitnih in največjih svetovnih vprašanjih, kot je to primer na mednarodnih, političnih in diplomatskih scenah, je dejal Kocjančič, Jugoslovanska delegacija je predlagala, naj bi vse seje plenuma, komisij, delovnih skupin in generalnega odbora bile javne. Ob odobravanju mnogih navzočih je Kocjančič obsodil nedemokratično proceduro priprave kongresa, ki da je v nasprotju z idejami, za katere se mladina zavzema. Kocjančič je pri tem omenil, da je organizacija kongresa zaupana mednarodnim mladinskim organizacijam, za katere se ne more reči, da predstavljajo vsa mednarodna mladinska gibanja in da mladinske organizacije mnogih držav, posebno držav v razvoju, niso mogle prikazati svojih pogledov kongresu med pripravami. Jugoslovanska delegacija je prav tako kritizirala predloženi dnevni red, češ da ni popolnoma v skladu s predloženo temo: «Mir*. Kocjančič se prav tako ni strinjal z načinom pošiljanja vabil za udeležence na kongresu in ugotovil, da je to diskriminacija do mladine ozemelj in držav, ki niso članice svetovne organizacije. Kocjančič je zahteval, da se na kongresu zagotovi, da se slišijo tudi misli in pogledi manjšine, da bi sprejeti sklepi stvarno odražali mišljenje zastopnikov svetovne mladine. Govor Kocjančiča je bil dvakrat prekinjen s spontanim odobravanjem. Ponovno odprta preiskava o pokolu v Portclli della Ginestra PALERMO, 10. — Preiskovalni sodnik palermskega sodišča je sklenil zopet odpreti preiskavo o jDokolu v Portelli della Ginestra, kjer je bandit Salvatore Giuliano leta 1947 streljal na delavce, ki so praznovali 1. maj. Kot je znano, je bilo takrat enajst ljudi u-bitih, trideset pa hudo ranjenih. Do ponovnega odprtja preiskave je prišlo na podlagi novih dokazov, ki jih je dal bivši komunistični poslanec Giuseppe Montalbano o ljudeh ,ki so pokol naročili. Montal-bana je marca letos v zvezi s to zadevo prijavil sodišču zaradi »obrekovanja* bivši monarhistični poslanec Alliata di Montereale. Preiskovalni sodnik proučuje baje tudi možnost, da bi ponovno odprl tudi preiskavo o umoru Giulia-novega pomočnika Pisciotte, ki so ga zastrupili v zaporu. Zasedanje CK KP Romunije BUKAREŠTA, 10. — Romunska agencdlja «Ageirpres» poroča, da se V Indokinl se bliža doba monsunskih nalivov, Id bo precej zaustavila vojaško dejavnost kopenskih sil. Že po prvih nalivih teh dni so Američani v težavah, saj postane večina cest neprehodnih. Slika je bila posneta v bližini kamhoške meje • iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii'ii>iiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiii ZASEDANJE IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI «ldružiti napore za dosego zakonske zaščite» O teh prizadevanjih je poročal predsednik Vesel, o delu Zveze je poročal tajnik Samsa, o šolskih vprašanjih pa prof. Škerlj V četrtek je zasedal v novih prostorih v Gorici izvršni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze, na katerem je predsednik Gorazd Vesel podol poročilo o političnem položaju, tajnik Bogo Samsa o delu zveze v zadnjem razdobju in član Izvršnega odbora prof. Franc Škerlj o šolskih vprašanjih. Sedaj objavljamo obsežne izvlečke prvih dveh poročil, ki predstavljata zaključeno celoto, jutri pa bomo v celoti objavili poročilo o šolskih vprašanjih, saj gre za stvari, ki so zelo aktualne in pereče. Danes tudi objavljamo kroniko o živahni razpravi, ki se je razvnela o prvih poročilih^ in je zajela predvsem dve bistveni vprašanji za obstoj Slovence: naš gospodarski položaj ter perspektive razvoja in napore za ustvarjanje skupnega nastopa vseh Slovencev za dosego ustrezne zakonske zaščite. Na seji izvršnega odbora je pred- ~ , . sednik Gorazd Vesel med drugim slle za svojega sodelovanju poročal naslednje: !pn odločanju popuščati V svojih „ ! načelnih stališčih ter prevzemati Na zasedanjih izvršnega odbora odgovornosti za poliko, ki nima «Čistka» na Slovaškem PRAGA, 10. — Zaključilo se je plenarno zasedanje CK KP Slovar ške, na katerem so izvedli podobno «člstko» kot že prej na zasedanju celotne češkoslovaške partije, Tako sta bila odstranjena Iz partije Cisar ln Sadovsky, uvodno poročilo pa je imel Lenart. Razgovori o plovbi mod Kitajsko in SZ MOSKVA, 10. — Agencija Tass, je sporočila, da so se danes oo novno pričeli razgovori o plovbi po mejrvh rekah, ki razmejujejo Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Pogovori se vrše na kitajskem ozemlju v mestu Heihe nedaleč od reke Amur. Zadnji sestanek je bil na sovjetskem ozemlju v Habarovsku in so :<;a prekinili zaradi medsebojnih obtožb o slabi volji. Zasedanje komis;je o rečni plovbi ni povezano s pogajanji o mejah, ki so se pričela v Pekingu lanskega oktobra. Slovenske kulturno gospodarske zveze v oktobru lani in februarja letos smo se soočili z družbenim nemirom v Italiji. Tudi na današnjem zasedanju se srečujemo z njim, ne morda zavoljo zaostritve položaja z nenadno ostavko predsednika vlade, ampak ker borba za dosego pravičnega mesta slovenskega človeka v družbi ne more in ni nikoli zaobšla poglavitnih vprašanj gospodarskega, sindikalnega in drugega značaja, ki skupno z jezikovno kulturnimi vprašanji, predstavljajo celokupen interes slovenske skupnosti v Italiii. Zavoljo takšnega našega stališča, . ki je borbo za jezikovne in druge specifične narodne interese vedno * povezovalo z borbo za demokracijo in splošno družbeni napredek, smo Slovenci za resnično napredovanje naše družbe, se pravi za reševanje vseh tistih neštetih socialnih vprašanj, ki jih delovni ljudje in njihove politične stranke postavljajo v žarišče. Najnovejša vladna kriza predstavlja enega izmed poskusov, ne prvega in prav gotovo tudi ne zadnjega, kako bi vodilni razred, ki je domala vsa povojna leta vedril in oblačil pri nas, uspel ohraniti svoj dominantni vpliv in • kako bi odbil pritiske od spodaj. Ti krogi so si vključevanje predstavnikov naprednih sil vedno predstavljali tako, da bodo morale te nič skupnega z napredkom. Kadorkoli pa so te sile nepredka v najširšem pomenu besede potisnile v levo italijansko politično os ter zahtevale izvajanje ustavnih določb, reševanje odprtih vprašanj, ki zadevajo življenjske interese najširših vrst italijanskih delovnih ljudi, takrat je prišlo do vladnih kriz, do zahtev po predčasnih volitvah in razpustu parlamenta, kar bi pred nekaj meseci imelo za posledico odgoditev ustanovitve novih dežel, sedanja kriza pa naj bi preprečila izvajanje reform sprejem zakona o razvezi ipd. In kadarkoli prihaja do takšnih izvenparlamentarnih kriz, do pritiskov z desnice, se v isti sapi v konservativnih krogih govori o potrebi «trdne roke*, ki naj vnese red v našo razgibano družbo, ki se naglo vzpenja ter v gospodarski rasti kaže celo vrsto hudih pomanjkljivosti. Slovenci se bolj kot ostali državljani zavedamo, kaj vse se lahko skriva za takšnimi grožnjami, saj smo bili v preteklosti ravno mi pod prvim udarom. Pri ocenjevanju razvoja italijanske družbe in njenega političnega sistema se moramo zavedati, da smo na razpotju, na katerem bo potrebno izbrati pravilno pot. Ta izbira ni in ne bo lahka in tudi nadaljnja razvojna pot ne bo lahka, kakor družbeni napredek nikoli m bil lahek, ne brez naporov in ne brez žrtev. Vendar sodimo, da položaj ni brezizhoden in da obstajajo že jasno nekazane rešitev, samo odločiti se je treba za njih pogumno uresničitev. Ta pot vodi pogumno reformno politiko, skozi uresničevanje ustave, zahtev delovnih ljudi po stanovanjski politiki, po zaščiti kupne moči lire in mezd, ureditvi šolstva. Ni več mogoče zahtevati, da bodo delovni ljudje, mladina, intelektualci, pristajali na to, da bodo z njimi ravnali kot s predmetom, ki mora služiti, v tem primeru služiti tistim, ki o sebi sodijo, da so za vedno podedovali pravico odločati o politiki, gospodarstvu itd. Delovne množice in še posebej organizacije, ki so se v zadnjem času uveljavile kot samostojni subjekt (sposoben do nedavna nesiute-ne mobilizacije delovnih ljudi), so v tej borbi pokazale vso odgovornost, ki se kaže tudi v tem, da so tik ob zečetku. sedanje krize preklicale vsedržavno stavko, da bi na takšen način dokazale, kako iz trte izvite so trditve desničarskih krogov o domnevni prekucniški nevarnosti s strani levice in kako prav tako neutemeljene so zahteve konservativnih sil o nujnosti »trdne roke*, ki naj napravi red. Prav zavoljo tega, ker se zavedamo, da bo pri iskanju izhoda iz sedanjega stanja potrebno upoštevati vse pridobitve, ki so sad odporniškega gibanja in povojnega razvoja, poudarjamo vero v ustvarjalno in mobilizacijsko moč delovnih množic, v njihovo neustavljivo in odgovorno težnjo po splošnem napredku. V letošnjem jubilejnem letu osvoboditve in našega boja za narodne pravice, ki jih zvesto zastopa in brani Primorski dnevnik, ki z nami slavi 25-letnico izhajanja — smo pregledovali naš položaj, Spoznali smo, da bi bil naš boj lahko še bolj učinkovit. Osnovna misel, ki je prisotna v naši skupnosti danes, pri polaganju obračuna dela četrt stoletja, je ta. da nismo uspeli doseči zakonske zaščite, ki bi nam omogočila boljše in skladnejše napredovanje na celotnem področju dežele. Zato so iz različnih vrst prišle pobude, da bi Slovenci v pogledu zakonodajne ureditve svojega položaja združili napore ter storili kvalitetni skok, ki bi nam črno na belem zagotovil pravice, katerih nimamo ah pa jih samo občasno in v skrčeni obliki prejemamo »via faeti*. Hočemo spregovoriti v prvi osebi in ne biti več predmet v neki politiki, ki jo navdihujejo drugačni računi kot so naši narodni interesi. Koliko nam bo to uspelo, je odvisno predvsem od nas. Napraviti moramo maksimalni napor, da si ne bomo očitali in da nam naši zanamci ne bodo očitali, kako nismo zavoljo strankarskih strasti bili v ugodnem trenutku sposobni navzven s programom, ki govori o enotni narodni volji: doseči manjšinski zakon in zagotoviti lepše perspektive slovenskih biti v zamejstvu. Okoli te teme je med predstavniki strank, ki vključujejo Slovence, ter slovenskimi političnimi organizacijami prišlo do srečanj že pred pri-četrkom volilne kampanje; med njo so se pogovori prekinili ter se nadaljujejo v teh dneh. Z naše strani se zavedamo resnosti tega dela ter se mu skupno z ostalimi posvečamo z vso odgovornostjo. Že na zadnjem izvršnem odboru smo o tem govorili ter nakazali možnosti, da v okviru kratkoročnega programa poženemo mehanizem v prid globalnega reševanja naših pravič. Od zadnjega izvršnega sveta do danes se je zgodilo marsikaj takšnega, kar zasluži našo pozornost. Volitve na našem področju so potrdile dve osnovni usmeritvi, ki ju želimo podčrtati: učvrstile so položaje izvoljenih predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti: podčrtale so široke težnje ljudskih rija — bi ustrezal dvema temeljnima arabskima zahtevama: ne omenja namreč neposrednih pogajanj med Arabci in Izraelci, po drugi strani pa poziva Izrael, da se odreče zasedenim ozemljem*. Seveda pa ne manjka v načrtu, po pisanju revije, tudi negativna stran. Glavna pomanjkljivost je v tem, da ne omenja umika Izraelcev tudi z Go-'anskih višav v Siriji. »Novi časi* ugotavljajo nato, d« so zelo zaskrbljujoče praktične akcije Washingtona, med katerimi navaja pnvzraelske Nixonove izjave ter dobavo »phantomov** Tel Avivu. Iz Moskve poročajo, da se je ameriški veleposlanik Jakob Beam sestal danes popoldne s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem (komikom. O temi razgovora ni sicer nobenega uradnega sporočila, dom-mneva pa se, da je bil govor 3 Bližnjem vzhodu in o Rogersovem načrtu. O istem argumentu so razpravljali tudi v Washingtonu na sestanku med ameriškim podtajnikom Josephom Siscom in izraelskim veleposlanikom Rabinom. Izraelski i!st «Yedioth Aharonoth* pa poroča, da so v številnih prestolnicah imeli sovjetski diplomatski predstavniki sestanke z izraelskimi kolegi, s katerimi so razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu. Kot smo omenili, je vojaški položaj na tem področju še vedno zelo napet: na področju Al Kantara ob Sueškem prekopu se je danes okrog poldne vnela silovita letalska bitka med izraelskimi »mirage*, ki so prišli bombardirat egiptovske položaje, in egiptovskimi »mig 21». Med bitko, ki se je je udeležilo skupno 24 letal in ki je trajala pet minut, so Izraelci — kot sami trdijo — sestrelili tri letala, medtem Im niso imeli izgub na svoji strani. ▼ Kairu pa to zanikajo in pravijo, da sta bili dve izraelski letali zadeti. Izraelsko letalstvo je bombardiralo tudi dolino Bedsan v Jordan'ji : jordanski vojaški glasnik je sporočil, da so bili med napadom trije vojaki ubiti, dvanajst oseb pa je bilo ranjenih. Kairski list »Al Ahram* objavlja danes članek, v katerem ravnatelj lista Mohamed Hasanein Heykal trdi, da so Egipčani od začetka leta sestrelili 47 izraelskih letal, poleg tega pa še izvidniško letalo, v katerem so bile dragocene elektronske naprave ter 12 izrael' skih častnikov^________ Kongres samoupravljavcev odložen na prihodnje leto (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Odbor za Sklicanje priprav drugega kongresa samoupravljavcev Jugoslavije je danes sklenil, da se kongres zaradi! čim temeljitejših priprav zlasti še, ker vlada za kongres veliko zanimanje v inozemstvu, in da bi se pred kongresom zadovoljno rešila nekatera ključna vprašanja, odloži za nekaj mesecev. Kongres bi se prvotno moral pričeti novembra v Sarajevu. Po sprejetem Sklepu, bo drugi kongres samoupravljavcev od 5. do 8. maja prihodnjega leta v Sarajevu. Na seji odbora je govoril tudi član izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Ed-vard Kardelj, ki je obvestil prisotne, da je med obiskom v nekaterih državah Zdr. držav Amerike zapazil veliko zanimanje za kongres in da so zainteresirani ne le člani delavskega razreda ln sindikatov, temveč profesorji, ekonomisti in sociologi, Id so izrazili željo, da se udeležijo kongresa ln da se v okviru kongresa organizara nekak mednarodni sestanek za »okroglo mizo*, na katerem bi izmenjali misffl o samoupravljanju z Inozemskimi udeleženci kongresa. Zaradi velike-ga zanimanja v Inozemstvu Je po trebno kongres čim boljše pripravit! in pred kongresom ustaliti mišljenja o osnovnih vprašanjih, tako da kongres ne bo kongres samo razpravljanja in resolucij, temveč kongres konkretnih sklepov. Mislim, je dejal Kardelj, da bo kongres samoupravljanja uspešen če bo konkretiziral smernice IX. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Kardelj je Izrazil mišljenje, da se je o nekaterih vprašanjih potrebno posvetovati ln doseči predhodni dogovor z ustreznimi Minite, lji v republikah, z republiškimi sandiikati in Zvezo komu-dstov ln drugimi odgovornimi družbenimi organi. Pri tem je treba paziti, da bodo vsa posvetovanja javna in n* zaprta Za to pa je potreben čas. Ce se kongres odloži za nekaj me-Jb° P° mišljenju Kardelja lahko dal konkretnejši odgovor na nekatera pereča vprašanja jugoslovanske družbe. 8 (Nadaljevanje na 8. strani) MOSKVA, 10. — Agend; sporoča, da so danes podp godbo «mednarodm inv banki*, kot so to sklenili njem zasedanju SEV. Pog podpisale vse države član; z izjemo Romunije, ki bo čila možnost o sodelovanju bo imela sedež v Moskvi in kapital določili v višini i konvertibilnih rubljev. ZAČETEK RAZPRAVE O ZAKONU O DEŽELNEM NAČRTOVANJU Bodo Slovenci postali spet samo «skapnost s posebnimi interesi ? Po plebiscitarnem glasovanju za Štokov zakon v sredo bi to bilo višek nedoslednosti! - Poseg svetovalca Bacicchija za KPI, ki vztraja, naj se Slovenci imenujejo s pravim imenom \ Kot smo že napovedali je deželni »vet po izglasovanju zakonskega osnutka dr. Štoke (SS), ld uvaja v deželno zakonodajo )ravni pojem »slovenske manjšin z njenim pravim imenom (zanj so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, PSI, MF, KD, PSU in SS), že včeraj preveril politično voljo dosledno nadaljevati po tej poti, v trenutku, ko je bil poklican k razpravi o novem zakonu o deželnem načrtovanju. Gre za zakon, v katerem je Štokov predlog po odobritvi spremenil člen o sestavi komisije CRES in zamenjal besedilo, po katerem sedi v njem »predstavnik skupnosti, ki je nosilka posebnih interesov* z novim besedilom »predstavnik slovenske narodnostne manjšine*. Žal pa vse kaže, da se bodo predvidevanja furlanskega svetovalca Di Caporiac ca izkazala kot resnična, saj je v novem besedilu zakona (ki spreminja obstoječega) spet stara formulacija za Slovence, ki jo je dr. Štoka primerjal s »trojanskim konjem*. Besedilo spremenjenega, torej novega v primerjavi z včerajšnjim »starim* člena 3 deželnega zakona št. 29 z dne 20. avgusta 1968 (CRES in njegova sestava) pravi, da je CRES sestavljen iz predsednikov raznih krajevnih u-stanov, predstavnikov družbenih in gospodarskih organizacij in, pod točko »štirih Izvedencev v družbeno - gospodarskih vedah, ki jih imenuje deželni odbor. Med temi bo eden pristojen za vprašanja, ki zadevajo skupnosti, nosilke posebnih interesov*! Jasno je, da je razprava stekla o vsebini oelotnega zakona in o vprašanjih deželnega načrtovanja »ploh. Tako je Gelther Wondrich (MSI) izjavil, da bo glasoval proti zakonu. Vprašanja imenovanja Slovencev z njihovim pravim imenom pa se je lotil iz načelnih stališč Silvano Bacicchi (KPI), ki je v zaključku svojega dolgega posega dejal: «Slovenci v odboru CR ES: vztrajam pri svojem mnenju, da bi bila grda in težka igra s slovenskim prebivalstvom, če bi storili sedaj korak nazaj v primerjavi z včerajšnjim glasovanjem. Včeraj smo namreč sklenili, da jih bomo imenovali z njihovim pravim imenom! Menim, da je načelno, če jih imenujemo prav tako tudi danes s tem, da spremenimo čl. 5 tega zakona, pa četudi se za to poslu-žimo kake zvijače: glavno je, da člen ostane tak, kakršnega smo včeraj formulirali. Ne smemo dovoliti, da bi Štokov zakon bil res, kot ga je imenoval Di Caporiacco, zakon enega jutra, ki ga vladi ni treba INiiilitiiiiliiiiiilitiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiuttiiiiiiiiaiia CUFFAROV GOVOR FBI SV. JAKOBU STALIŠČE KOMUNISTOV O POLITIČNEM POLOŽAJU Polemika mladine v PSU proti mladim krščanskim demokratom zavračati, če ga bo en dan po sprejemu zaviral sam deželni svet. Kajti prav za t<> gre: s to formulacijo se dejansko razveljavlja Štokov zakon in obnavlja staro stanje. Komunisti menimo, je zaključil, da gre za vprašanje doslednosti in lojalnosti do Slovencev, ki ne smejo biti drobiž za poravnavo drugih računov*. Prej je Bacicchi daljši del govora posvetil vprašanjem gospodarskega načrtovanja v deželi. Novi zakonski osnutek o CRES predvideva ustanovitev conskih komisij za načrtovanje in vprašanje, ki ga je postavil, zadeva prisotnost v njih predstavnikov sindikatov, delodajalcev, kmečkih organizacij in občinskih uprav, nadalje vprašanje pristojnosti teh komisij, ki so posvetovalnega značaja. KPI meni, je dejal, da bi morali ti conski odbori za gospodarsko načrtovanje imeti tudi možnost, da dajejo pobude in v ta namen jim je treba zagotoviti ustrezno finančno moč. Prav bi bilo, če bi se ti conski odbori povezali, z zakonskimi normami, z drugimi javnimi gospodarskimi u-stanovami, kot je industrijsko področje v Žavljah ali industrijsko pristanišče itd. Ta namreč odločajo o marsičem in conski odbori za načrtovanje morajo vplivati na njihove gospodarske in socialne izbire, ki lahko prizadenejo prebivalstvo. Bacicchi je nadalje kritiziral dejstvo, da dežela ni izkoristila svojega gospodarskega potenciala za rešitev kočljivih gospodarskih in socialnih vprašanj. Omenil je, na primer, gospodarsko krizo, o kateri se sedaj, ko je vladna kriza v Rimu, veliko in na široko govori. Po njegovem je treba poiskati vzroke za to krizo v izbirah vlade in večine, ki jo podpira. Z gospodarskim načrtom Pieraccinija in Gio-littija si je vlada postavila nekaj socialnih obveznosti, ki niso bile u-resničene. Med temi predvsem rešitev vprašanja brezposelnosti in izseljevanja iz južnih in nerazvitih področij. Gospodarski načrt je na vsedržavni ravni popolnoma propadel, tudi zato, ker ni nihče izkoristil v polni meri razpoložljivih gospodarskih virov in sredstev. Za zdravstvo, javna dela, promet in ureditev ozemelj je bila potrošena komaj tretjina proračunskih sredstev, medtem ko sta ostali dve tretjini neizkoriščeni. Pred Bacicchijem je o zakonskem predlogu spregovoril demokristjan Virgolini, ki je zahteval, naj se v conske komisije za gospodarsko na črtovanje imenuje tudi večje predstavništvo kmetijskih podjetnikov. Živahno je polemiziral s komunisti, katerim je očital, da hočejo biti pobudniki zakonov, za katere se je obvezala že sama levosredinska večina. Očital jim je tudi, da je SZ zasedla češkoslovaško zaradi zgrešenega načrtovanja. Deželni svet se je sestal včeraj dvakrat: zjutraj in popoldne. Na jutranjem zasedanju, o katerem bomo še poročali, je bil sprejet zakon o zdravstvu in bolniških gradnjah, popoldne pa se je pričela razprava o gospodarskem načrtovanju, ki se bo nadaljevala v ponedeljek. Tudi v naoem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem DANES ZVEČER NA GRADU SV. JUSTA URADNI ZAČETEK 8. FESTIVALA ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Ob 18.30 v palači Costanzi otvoritev razstave «Tholejevih krogov* in ob 20.30 na gradu otvoritev slikarske razstave s fantastično tematiko Z otvoritvijo dveh razstav in predvajanjem prvih filmov, se danes začenja VIII. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma na gradu Sv. Justa. Ob 18.30 bo v občinski umetnostni dvorani v palači Costanzi otvoritev razstave oTholejevih krogov*, ki obsega 40 osnutkov nizozemskega slikarja Tho-leja za platnice fantastičnoznanstve-ne revije iUrania*, ki je povezana z osebno razstavo ikartonista» Maria Gallija. Ob 20.30 pa bodo v dvorani grbov na gradu Sv. Justa od prli razstavo z naslovom «Umetnost in fantastična znanost*. ki jo prireja Sindikat umetnikov, slikarjev, kiparjev in grafikov iz naše dežele. Razstava obsega okrog 60 različnih fantastičnih interpretacij, ki jih je izbrala komisija, katero so sestavljali slikarji Romolo Bertini, Sabino Coloni in Franco Orlando, kritika Sergio Brossi in Sergio Mo-lesi in izvedenec za fantastično-znanstveni film Fabio Pagan. Ob 21.30 pa se bo na gradu uradno začel festival sam s predvaja- njem uvodnega kratkometražnega belgijskega filma «Gens de la Lune*, ameriškega dokumentarca «The uneiplained* in ameriškega celovečernega vsebinskega filma *The Monitors*. V nedeljo popoldne se bo v kinu Excelsior začela retrospektivna serija, posvečena nemškemu impresionističnemu fantastičnemu filmu. Predvajanja bodo v organizaciji centra »La Cappelle» s sodelovanjem Goethejevega inštituta v Trstu: Predvajan bo film tNosfc-ratu - Fine Sgmphonie des G ra uens» (Nosferatu: simfonija groze) (1921-22), ki se je v Italiji pojavil pod naslovom cNosferatu il varn-piro* po romanu Brama Stokerja je zdravilo nad 12.000 borcev NOVJ, od česar je bilo nad 2300 iz slovenskih brigad. Skozi prekomorske brigada pa je šlo do leta 19-14 nad 30.000 ljudi. Nekateri od teh so se pozneje vrnili -kot ranjenci v usta oporišča. Nad 45.000 ljudi pa j« bilo v teh bazah iz Dalmacije in drugih krajev Jugoslavije. Skozi te baze so ti ljudje šli v posebna taborišča, predvsem, v severno Afriko. Razumljivo je, da je med tolikšno množico bilo tudi veliko izčrpanih ljudi, pa tudi bolanih in ranjenih in mnogi teh so tem umrli n bili tam pokopdni. Leta 19S4 je bil med jugoslovansko in italijansko, vlado dosežen sporazum, da se v nekaterih krajih Italije zberejo in trajno pokopljejo posmrtni ostanki jugoslovanskih državljanov, ki so padli in umrli v času NOVJ na področju Italije. Prvo spominsko kostnico za padle n unrle so zgradili v Barletti, jziroma na tamkajšnjem mestnem pokopališču, kjer ;e bilo prej pokopanih 175 borcev NOVJ. V njej 3o pokopani posmrtni ostanki 826 jugoslovanskih državljanov, ki so padli ali umrli na območju južne Italije, vštevši sem Sicilijo, Sardinijo, Liparske otoke, Ustico, Asi-aaro itd K imenom 826 padlih in jmrlih jugoslovanskih državljanov s,, dodali še imena 463 jugoslovanskih borcev in državljanov, ki so ja gotovo izgubili življenje v južni I aliji, ijihovih groliov in. posmrtnih ostankov pa niso mogli najti. Im: na teh so na bronastih ploščah na vratih grobnice. Načrt za mogočen spomenik — kostnico je izdelal zagrebški akademski slikar Dušan Džamonja, spomenik pa je gradilo neko podjetje u Barlettc. Kot smo že rekli, se je odkritja spomenika, poleg predstavnikov oblasti in organizacij udeležilo tudi večje število bivših borcev iz Slovenije, Dalmacije in Črne gore. Z bivšimi borci so bili tudi svojci nekaterih padlih borcev. Marsikatera mati je potočila solzo nad grobom svojega sina. Ena teh je bila n.pr. Jožefa Rebec iz Parij blizu Postojne. 25 let je Jožefa Rebec iskala grob svojega sina Franca, ki je 8. septembra 1944. podlegel hudi rani v bolnišnici Grumo pri Bariju. Za usodo svojega sina je zvedela takole: Leta 1964 je zagrebška revija »Arena* priobčevala članke posebnih dopisnikov, ki so obiskali Italijo. Takrat je Ana Bi-čanič iz Zagreba zvedela za usodo svoje hčere Marije, s katero sta bili skupaj v partizanih lete 1943 in se nato ločili, ker so hčerko zaradi izčrpanosti poslali v partizansko bolnišnico, od tod pa v Italijo. Takrat je mati izgubila vsako sled za hčerko. Lete 1964 pa je Ana Bičanič odpotovala v Italijo, da bi obiskala grob svoje hčere. Ko je jugoslovanski tisk obvestil javnost, da bodo 1969. začeli prekopavati grobove jugoslovanskih borcev v Italiji in da so se začela pripravljalna dela za postavitev spomeni- Tržaški slikar prof. Avgust Černigoj razstavlja v Kromberškem gradu pri Novi Gorici NOVOST NA KNJIŽNI 1 '0LICI Jožef Wagner: Vedute kranjske Jožef Wagner, ki ga pri nas ne poznamo, je deloval na Koroškem kot risar, litograf in založnik. Ker je živel v Celovcu (1803 do 1861). je svoja dela posvetil svoji ožji domovini Koroški. Izdal je 100 vedut obsegajočo zbirko koroških krajev, leta 1845 pa nekoliko manjšo, popularnejšo izdajo koroških vedut. Obema zbirkama je dodal tudi spremno besedilo. Izdal je tudi zemljepisno-zgoekrvinski oris Koroške in tudi nekaj turističnih vodnikov. Z obema zbirkama vedut se je uvrstil med zaslužne koroške topografe. Wagner pa je pomemben tudi za ostalo slovensko ozemlje. Na prošnjo nekaterih prijateljev iz tedanje Kranjske je pripravil tudi vedute, podobe krajev tedanje kranjske dežele. Pod naslovom «Malerische Ansichten aus Krain» je Wagner izdal 30 vedut kranjskih krajev v desetih mapah, od katerih je vsaka obsegala po tri-liste. Mape so izhajale v času 1842 do 1848, ko je bila izdaja končana. V Wagnerjevih Vedutah so u-podobljeni naslednji slovenski kraji: Bled, Begunje, Bohinjsko jezero, Cerknica. Dolenjske toplice, Fužine, Idrija, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Ljubelj, Ljubljana trikrat, Mirna, Mokronog, Novo mesto, Otočec, Podkoren, Postojna dvakrat, Predjama, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Vipava, Višnja gora in Žužemberk. V zadnjem času, ko je zanimanje za tovrstna dela tudi pri nas poraslo, je izšlo že nekaj ponatisov starih slik naših krajev. Zato se je Cankarjeva založba odločila, da izda v ponatisu Wagner-jeve vedute in tako tudi današnjemu ljubitelju tovrstnih slik o-mogoči nabavo teh starinskih podob slovenskih krajev. Skupaj s Trubarjevim antikvariatom, ki je specializiran oddelek založbe, je Cankarjeva založba v lepi opremi izdala ponatis Wagnerjevih tridesetih vedut naših krajev. Vedute so izdelane v litografski tehniki, kažejo pa naše kraje v prvi polovici preteklega stoletja, ko industrija, železnica in promet še niso začele spreminjati podobe naših krajev. Mapi M/agnerjevih vedut je dodana uvodna študija prof. Branka Reispa, v kateri je prikazal življenje in delo Jožefa Wagner-ja ter pomen njegovega dela. Cankarjeva založba pripravlja še nekaj podobnih del, tako Franza A. Steinberga poročilo o Carkni-škem jezeru, Fischerjevo topografijo Štajerske, kolikor se nanaša na slovensko Štajersko, obsegajočo 140 bakrorezov, barvne reprodukcije upodobitev Postojnske jame. pa ročno koloriran Florjančičev zemljevid naših krajev in še nekaj drugih podobnih zanimivih publikacij, ki bodo gotovo marsikoga razveselile. Sl. Ru. ka, je zagrebška »Arena* v januarju lani objavila tudi zahtevo Ane Bičanič, naj bi objavili seznam vseh jugoslovanskih državljanov, ki so pokopani na pokopališču v Grumi. Ta članek je prebral tudi nekdo, ki je obvestil družino Rebec, da je njihov sin Franc pokopan v tem kraju. In februarja lani ste se oče in mati Rebec napotila v južno Italijo na grob svojega sina. Grob še ni bil prekopan in mati je prosila grobarja ter člane jugoslovanske delegacije, naj pri prekopu pogledajo, če ima pokopani borec zdrobljene kosti leve noge. Franc Rebec je bil namreč 2. septembra 1944. hudo ranjen pri Rauber komandi v levo nogo, ko je stopil na mino. Še istega dne so ga z letalom prepeljali v Italijo, vendar je naslednjega dne ranam podlegel. Bil je partizanski kurir. Pokojnik se je rodil 30. septembra 1927. in je odšel v partizane aprila 1944., ko je bil star komaj 17 let. Bil je zelo bister fant. Do odhoda v partizane je hodil v postojnsko gimnazijo. Mati, ki si ves čas po vojni ni dala miru, da bi odkrila, kje je pokopan njen sin, je po 25 letih končno zvedela za njegov grob. Drug zelo zanimiv primer je primer iz Caserte v bližini Neaplja. V vlak, s katerim so se vozili bivši jugoslovanski borci na odkritje spomenika, je v Caserti stopil star odvetnik Mario Palermo. In tu v vlaku se je srečal z Viktorjem Vrabcem iz Izole. Viktor Vrabec se je leta 1935 znašel pred posebnim sodiščem v Neaplju, branil pa ga je tedaj odvetnik Mario Palermo, ki je sedaj senator rimskega parlamente. Viktor Vrabec je bil nato konfiniran na otoku Ponzi skupaj z mnogimi drugimi naprednimi ljudmi. Lete 1935 so italijanske fašistične oblasti skrčile še tisto malo pravic, ki so jih konfiniranci imeli do tedaj. Proti takšnim postopkom so se konfiniranci uprli, zato so fašistične oblasti ločile okoli 250 kon-finirancev od ostalih. Med temi so bili Jože Srebrnič, Franc Štoka, Viktor Vrabec in nekateri drugi znani antifašisti iz naših krajev, ki so jih spra vili pred sodišče. Vodstvo KPI je za te proces pridobilo nekaj odvetnikov, prvenstveno komunistov, ki so bili pripravljeni braniti obtožence, povečini komuniste. Eden teh odvetnikov je bil tudi Mario Palermo, sedanji 70-letni senator. Srečanje Viktorja Vrabca z bivšim odvetnikom in sedanjim senatorjem Palermom po 35 letih je bilo izredno tovariško in ganljivo. Senator Palermo je skupno z bivšimi borci in izletniki iz Slovenije potoval na slovesno odkritje spomenika v Barletti kot član vsedržavnega združenja italijanskih partizanov'. A. K. rišč, ječ in getov, popisanih z zadnjimi pozdravi in opombami nekaterih izmed milijonov nedolžnih žrtev nad fašistične nečlovečnosti. Pivova razstava torej nekako poodmeva po praznovanju petindvajsetletnice konca vojne. Poleg omenjenih velikih skoro enobarvno rjavo-čmih slik, ki z njihovimi pretresljivimi napisi učinkoviteje vzbujajo vest gledalcev, ali pa resničnost kupov mrličev, ali pa nekdanja Pivova dela, iz skrotovičenih preluknjanih in ožganih železnih oblog dozdevnih vrat jet-niških celic, je pa na razstavi še vrsta rjavih listov, prej risb kot slik, ki so v svoji bistvenosti igre nasprotstev teme in svetlobe, grafično občutena vsebina sorazstav-Ijenih slik. # # # Giorgio Ferletti v Tergeste Giorgio Ferletti, ki se je spočetka predstavljal na razstavah grafikov iz šole Carla Sbisaja, se je slikarsko izučil na tukajšnjem umetniškem zavodu «E. Nordio». V preteklih štirih letih pa smo ga srečavali na mnogih drugih razstavah tako v Trstu, kakor v Vidmu. Gorid, Gradiški, Pordenonu a tudi v Rimu, kjer je prejel razne nagrade in priznanja. Njegov umetniški vzpon se nam najbolje odkriva v spretnosti jedkanja, ki ga dovršeno obvlada ter zato daje prednost grafični dejavnosti pred čisto slikarsko. Razumljivo je torej, če na svoji lastni razstavi v galeriji Tergeste razstavlja le jedkanice in akva-tinte v eno in večbarvnih izvedbah. Vse pa izpričujejo načinsko domiselnost raznih odtisnih prijemov, s katerimi ume pričarati ne-navadno prefinjene grafične u-čirice. Odličen risar, sodobno usmerjen, kot vsi mladi ustvarjalci, pa se ne poizkuša v ekstremnem eksperimentiranju. Sledi vedno resnični oblikovnosti, čeprav jo pri tem opazuje z nevsakdanjega zornega kota samotnega sprehajalca, ki najde lepoto v sicer še tako preprosti neznatnosti svojega okolja. Skupki prodnega kamenja, plevel in vejevje, nizko pri tleh gledan izrez bližnje pokrajine, metulj in izžrto, zarjavelo sidro itd., to mu zadostuje, da sprede z bogato razvejano igro črt mehkobo nevsiljive lepote, ki je v tihem uživanju brezimnih podrobnosti. MILKO BAMBIČ Cigareta in nosečnost LONDON, 10. — Zdravniki vedno znova opominjajo javnost pred kajenjem in naštevajo nevarnosti, od raka na pljučih do infarkta. Vsak kadilec je torej sam odgovoren za svoje zdravje. Pred nedavnim pa so strokovnjaki proučili, kako je z otroki kadilk. Že dolgo je znano, da so teki otroci precej lažji ob rojstvu od ostalih. Na kongresu ginekologov v New Yorku pa sta dva angleška znanstvenika prebrala svoje poročilo o podatkih otrok kadilk. S svojo raziskavo sta zajela 17 tisoč britanskih otrok, ki so se rodili leta 1958 v mesecu marcu in v istem tednu. Želela sta vedeti, kako vplivajo na otroke življenjske razmere matere med nosečnostjo, potek poroda in družinsko okolje. Upo- (Nadaljevanje na 6. strani) Rafael Perhauc: Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918 Foretdč nadaljuje, da se ima ta kategorično izražena želja zahvaliti za svoj nastanek edino dejstvu, ker je v Jugoslaviji zmagala socialistična revolucija. Izjava Š. Ujdiura, kakor tudi vsi dogodki med uporom, zgovorno pričajo, trdi Foretič, da tako izraženih želja ivi bilo, ter da tisto, kar je bilo v vsem uporu dejansko revolucionarno in kar danes upravičeno občudujemo in spoštujemo kot hrabro dejanje, je upor kot tak in kratka živa aktivnost neposredno po tem. Pri vsej upravičenosti «da se dajejo sedaj izjave v ugodnih pogojih, kjer je hvaležno poudarjati svojo vlogo...» ne smemo zanemariti, da se take izjave v režimu stare Jugoslavije, posebno po letu 1928, ko je general Hadžič prepovedal komemoracije na grobovih ustreljenih mornarjev v Škaljarih nad Kotorom, niso mogle in smele dajati in je zaradi tega to obdobje ostalo polnih 18 let neraziskano. V tem času je domišljija delovala in udeleženci upora pripovedujejo — prav gotovo v najboljši veri — da je tako bilo. Vse te okolnosti otež-kočajo raziskovalno delo o uporu pri še živečih upornikih. Toliko iz izvajanj Dioka Foreli-ca in Bogdana Križmana. Podobno ugotavlja tudi B. Stul-li, ki pravi, da po tdldko letih ni anketiranje zanesljiv vir dokumentacije (Stulli/1, stran 125). V podkrepitev gornjih mnenj, bi omenili izjave nekaterih udeležencev upora, katere se ne ujemajo z dejanskimi dogodki. V POMORSTVU štev. 3 za leto 1958 na str. 66 do 68 opisuje Ignatije Zlokovič razne dogodke o uporu, ki so jih dajali nekateri udeleženci. Navajamo od omke za Steva Matoviča: »Niko Popovič iz Bijele, tedaj delavec v arzenalu v Gjenoviču, praivi: ... To potrjuje tudi Stevo Matovič iz Bijele, ki je 1. februarja 1918 prevzel komando morskih min v Kumboru, ter aretiral komandanta in dežurnega oficirja.» (podčrtal R.P.) V nadaljevanju, potem ko je bil upor že strt, beremo: «Takoj so začeli zapirati mornarje. O tem Stevo Matovič pripoveduje: Ob tej priložnosti je bi'o zaprtih mnogo mornarjev in to okrog 1800 mož. Del njih so odpeljali na Brione, ostale na Mamulo, Špa-njolo, v hercegnovski in kotorski zapor. Mene so skupaj s še nekaterimi uporniki., odpeljali in zaprli na trdnjavi Trojica, kjer sem dočakal osvoboditev nov. meseca 1918:» (podčrtal R.P.) To kar Matovič pripoveduje, ne ustreza dejanskemu stanju. Kako se je odvijal upor v komandi morskih min v Kumboru, navaja B. Stulli/1 str. 217, da je uporniško poveljstvo prevzel 2. februarja narednik Simon Ar ras, s katerim so največ sodelovali mornarji: Becica, Du-brtčič, Poldrugo, Schvvarz in Kovačič. Vsi ti skupaj z Arrasom so prišli pired vojno sodišče (Arh. vjesnik IX str. 54, 55). Pred vojnim sodiščem se je zagovarjalo 386 upornikov, Matovičevega imena ni med njimi. Pred začetkom procesa so prepeljali vse upornike na ladjo Ca-tenima in 31 najhuje obtoženih je bilo na tej ladji do razpada države. Nihče od upornikov ni bil po septembru zaprt v trdnjavah in tudi Malovič ni mogel biti zaprt v trdnjavi Trojica do novembra 1918. V Malovičevem opisu je tudi netočno število o 1800 zaprtih možeh. H. Sokol navaja (str. 690), da so od 3 do 4 tisoč mornarjev, ki so sodelovali pri uporu, izločili in izkrcali z ladij okrog 800. Po Stulliju (str. 297) naj bi bilo zaprtih okrog 500 mornarjev. Tudi general Sarkotič govori v svoijem dnevniku o 500 zapornikih. število 500 je morda bito točno prve dni po strtem uporu. Toda strah je imel velike oči. Med preostalimi mornarji na ladjah so povsod še videli nevarne upornike in tudi mornarji sami so se med seboj obtoževali iz osebnih razlogov. Povsem verjetno je, da je šlo skozi preiskovalne zapore okrog 800 mornarjev. V svojem kasnejšem delu omenja Studii (Arh. vjesnik IX, str, 97, op. 1), da jih je bilo zaprtih več kot dvakrat toliko, kolikor je bilo obtoženih (2 krat 386 = 772). Tudi Prej govori o 800 zaprtih, toda za to številko nima nobenih dokazov. Iz ohranjenih virov lahko sestavimo nekoliko sprejemljivih številk. Luška admiiraliteta v Pulju je sporočila mornariški sekciji vojnega ministrstva na Dunaju, da je bilo dne 10. VI 1918 v zaporih v Boki Kotorski 423 upornikov (Arh. vjesnik X str. 49). če k temu številu dodamo še 197 »nezanesljivih* mornarjev, ki so prispeli v Pulj L marca z ladjo Petka (Stulli/1, str. 345), pridemo do števila 620. Da so ti »nezanesljivi* mornarji prišli iz kotorskih zaporov, nam potrjuje dnevnik mornarja Benzia, ki opisuje, da so ga zaprli takoj po strtem uporu in da je šel 27. februarja skupaj z drugimi peš, iz trdnjave Trojica v Kotor, kjer se je vkrcal na ladjo Petka (Godišnjak pomorskog Muzeja u Kotoru, XVI-1969, stran 189). če dodamo še 8 upornikov, katerim je sodilo naglo sodišče, se število zviša na 028. Toda upoštevati moramo, dia so vojaške oblasti do avgusta, ko so bile obtožbe zoper 286 upornikov končno sestavljene, marsikaterega mornarja zaprle in tudi izpustile. O temi, da je prišla še ena skupina upornikov maja iz kotorskih zaporov, nam govori tov. žužek. On piraivi, da je zapustil upaj s približno 100 zaporniki upore v Boki Kotorski za binkošti (19. maja 1918). Tudi v .Robičevem dnevniku beremo pod datumom 13. maja, da bodo »izpustili vsega 100 mož*. Ta žužkova skupina se je prepeljala z ladjo Spar-ta na Reko, od koder je nadaljevala do Pulija z železnico. S tem žužkovim podatkom bo imela nekaj zveze tudi Freieva trditev, ki praivi, da so se maja odprla zaporniška vrata 300 upornikom (Frei, .str. 67). Ta precej višbjka številka.' pa ji z ničimer dokumentirana. Vsekakor pa bo držalo, da je bito v kotorskih zaporih zaradi sodne preiskave 700 do 800 upornikov, kar pa je še zelo daleč od Malovičevih 1800 zaprtih mornarjev. * » » Še na en primer netočnih podatkov bi želeli opozoriti. V go-dišnjaku Pomorskega Muzeja u Kotoru, II 1953, str. 120—123, beremo, da je bil prvi revolucionarni komandant vojne ladje Rudolf neki Djuro Bakoč. V vseh knjigah, ki opisujejo upor mornarjev v Boki Kotorski, piše, da sta bila revolucionarna komandanta na ladji Rudolf, mornar Venceslav Budyl, ki je za to tudi odgovarjal pred vojaškim sodiščem in podoficir Hugo Sagner, ki ga je 2. februarja ubila granata (Stulli/1, str. 238). Ime Dju-re Bakoča ne najdemo nikjer v opisih dogajanj na Rudolfu, in tudi med 386 obtoženimi uporniki, ni tega imena. * * # Zanimivo je zabeležiti, da najdemo v opisih precej imen mor- iiiiiiiniiiMiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiimiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uvelja-i vili boste svojo organizacijsko sposobnost. Ne nasedajte podtikanjem v družinskih odnosih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes delo pripravite, da bo pozneje lažje steklo. Idealno vzdušje za novo prijateljstvo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne spuščajte se v posle, ki so le na videz obetajoči. Več odločnosti, da vas v družini ne spravijo v kot. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izkoristite priložnost, da uveljavite svoje sposobnosti. Razčistili boste družinski spor. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pridobili si boste podporo vplivnih oseb. Izogibajte se kritikam. DEVICA (od 23.8. do 23.9.) Stenje se bo popravilo, toda trenutno vam ni najbolje. Zaupajte osebi, ki vas ima rada. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V svojih poslovnih načrtih greste predaleč. Tudi v čustvenih zadevah ste preveč zahtevni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 23.11.) Na poti vam bo manjša, vendar neprijetna ovira. Preveč ste nestrpni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Danes vam delo ne bo šlo od rok. Staro prijateljstvo se bo razživelo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uveljaviti se boste morali, kar bo terjalo napor. Prijetno razpoloženje v družbi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Proučite vso zadevo, kajti nekaj ne gre. Prijeten večer ob novem srečanju. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poravnajte stare grehe, da začnete z no vim delom. Živčna razprava v sta ri družbi. > mm. sp TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 N. Kuret: Poganstvo in krščanstvo v naših ljudskih šegah; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Prometna vzgoja; 16.05 Operetne melodije; 16.45 Pravljice in pripovedke naše dežele; 17.00 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Dalmatinski folklorni ansambel; 18.50 Orkester Brown; 19.10 R. Dolhar: Alpske poti in smeri; 20.00 Šport; 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe; 21.15 Ansambel »Golden Grass*; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Literarna oddaja; 16.05 I solisti veneti. KOPER 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.15 20.000 lir za vaš spored; 9.45 Poslušajmo jih skupaj; 10.45 Plošče Rifi; 11.00 Plošče Du-rium; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče PDU; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Lahka glasba; 14.30 Popevke: 15.15 Uspeli motivi; 16.30 V ritmu z mladimi; 17.20 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.30 Izbrali ste; 19.30 Modemi ritmi; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba. SOBOTA, 11. JULIJA 1970 NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.30 in 14.09 Plošča za poletje; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 16.10 Filmska glasba; 17.10 Veliki variete; 19.30 Luna park; 20.20 Jazz; 21.05 Koncert; 22.10 Sodobni italijanski skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Baritonist R. Cesari; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Program z Ginom Bramierijem; 11.35 Zbori z vsega svete; 14.00 Zakaj in kako?; 15.15 Glasbeno-govorni spored; 18.35 Glasbeni aperitiv; 19.30 Tour de France; 20.10 I. Gonča-rov. »Navadna zgodba*; 21.00 Cantagiro. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Odrska glasba; 13.00 Medigra; 13.15 Koncert; 14.30 E. Lato: »Le Roi d'Ys», opera; 16.25 Schubert; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.15 Lahka glasba; 19.15 Koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Hacndlovi koncerti; 9.30 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna italijanska glasba; 10.10 C. Franck; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Simfonične skladbe; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30 Poročila; 8.15 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena mati- neja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.25 Ansambli domačih napevov; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Poljske pianistke igrajo Chopina; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Polke in valčki; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Glasbena pravljica; 15.25 Vrtiljak domačih napevov; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Iz popularne koncertantne literature; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Gremo v kino; 18.50 Ljubljanski jazz ansambel; 19.15 «Rad imam glasbo*; 19.45 S knjižnega trga; 20.15 Ansambel Zadovoljni Kranjci; 21.00 Večer z napovedovalko Bredo Hieng; 21.30 Zabavna radijska igra: 23.20 Oddaja za naše izseljence; 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 16.15 Evrovizija: Tour de Fran ce; 18.00 Program za mladino; 19.05 Izžrebanje loterije; 19.10 Se dem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Cantagiro; 22.45 Petnajst minut z R. Greco in M. T. Dal Medico; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Junaki ri sank; 22.00 «Silvia», televizijska priredba; 23.10 Sedem dni v par lamentu. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 00.25 Poročila; 19 00 Ob zornik; 19.05 Nove metodi 19 80 Mc Pheetersovo popotovanje -serijski film; 20.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 21.35 Triny Lopez; 22.40 Skrivnosti mor ja; 23.05 Močnejše od življenja; 00 05 TV kažipot. nar jev, ki so opravljali kot uporniki kaka posebna dej-anja ali važne dolžnosti, kasneje pa niso bili na seznamih obtoženih. Tako je bi na primer izbran na rušilcu Tatra disciplinski pedoii-cih Anton Šparovec (iz Sela pri Grosuplju) za rdečega komandanta, ki pa zaradi tega ni bil obtožen (Stulli/1 str. 182). Na Georgu sta se med drugimi javila v komite podoficirja Altheim in Berte (Plaschka, str. 59). Altheim je celo vodil patruljo na pod-morni.sko bazo in vendar ta dva nista prišla pred sodišče. Ne smemo sicer pozabiti, da so imeli oficirji svoje vohune, katere so namenoma pošiljali v komite. Rojec Franc je bil v komiteju mornarjev ladje Gaea takoj od začetka, vendar je komandant ladje ocenil njegovo zadržanje kot «mdrno in umerjeno* (Stulli/1, str. 145). Rojec ni bil zaprt. Tu želimo omeniti še žužkovo pripovedovanje, ki prihaja 52 let po uiporu. Ne glede na velik časovni presledek, kar po Foreti-ču in Stulliju ni zanesljiv vir za dokumentacijo — in v tem popolnoma soglašamo —, smo vendarle uvrstili to pripovedovanje v naše delo, ker prinaša nekatere zanimivosti o uporu in sodnem procesu pred naglim sodiščem v Kotoru. V tem opisu ni nič bistvenega, kar bi nasprotovalo dosedanjim ugotovitvam o uporu, V žužkovem pripovedovanju tudi ne zasledimo nikakršnih teženj, zaradi katerih bi lahko sklepali, da sd hoče žužek lastiti kake posebne zasluge pri uporu prav nasprotno, on sam skromno pravi «da nima pri tem uporu nobenih posebnih zaslug.* Da jih je pa le nekaj imel, vidimo že po tem, da je bil dvakrat v zaporu in nato kazensko poslan na soško fronto. • * » Prav gotovo je, da je bilo med aretiranimi uporniki mnogo takih, ki niso spadali v zapore, res pa j® tudi, da je ostalo izven zaporniških ograj mnogo zelo aktivnih upornikov. V obeh primerih so na njihovo usodo vplivale razne okoliščine kot osebni obračuni, priljubljenost oz. nepriljubljenost pm oficirjih ipd. Med obtoženimi je mnogo takih, ki jih besedilo obtožbe bremeni za neznatne prekrške. Na rušilcu Haszar so bili na primer obtoženi mornarji Ar-gentin, Bojco, Bonačič-Krecič in Jassinek in so prišli pred vojaško sodišče edino zaradi tega, ker so vzklikali «hura» (Arh. vjesnik IX str. 75). Prav gotovo pa je, bilo prvega dne upora malo mornarjev, ki niso tako vzklikali. Toda danes po tolikih letih, pTedvsčm od lete 1945 dalje ne moremo več dopuščati in sprejemati kot točne izjave nekaterih mornarjev, ki si lastijo kake posebne zasluge za dejanja, katera niso izvršili v času upora. To je danes tudi lahko dokazati s podatki, ki jih je objavil zgodovinar B. Stuili v vseh svojih delih. (Nadaljevanje sledi) OBALA. Revija za družbeno-gospo-darska vprašanja in kulturo. Koper — junij 1970. Iz vsebine: Vilko Ukmar, Giuseppe Tartini. Ivan Jerman, Partizanski pevski zbor. Marjan Miklošič, Kadrovska politika, ki se še ni začela. Jože Bolje, Gostinstvo in kadri. Boris Fil-li. Zgradimo novo bolnišnico na obali. Jolka Milič, Alegorija. Boris Gaberšnik, O mojem življenju. Plakati, Pijan od misli. Milka Gre-gorič-Bratina, V ilegali v Brdih. Stanko Kovačič, Zanimiv agronomski problem v slovenski Istri. Zoran Markuža, Sam, Solze, Jesenski večer, Trenutek. Salvator Žitko, Kolonat v slovenskem Primorju od antike do II. svetovne vojne. Željko Kumar, Nekaj misli ob članku »Usoda nekega razmišljanja o usodi*. Jože Pogačnik, Poskus modeme drame o lepi Vidi (Miloš Mikelin). Vlado Šav, Igra in resničnost (razmišljanje 0 sodobnem gledališču). Tri vprašanja Janezu Linassiju. Paolo Riz-zi, Umetnost — ambient v novi družbi. Zvest Apollonio, Liliputansko je tudi metafizično. Mirko Ju-teršek, Samorastnik Anton Pl#-melj. Silvano Sau, Bitka na Neretvi: topovi v ritmu marša. —ej, Pesek v oči javnosti, sj—, »Nemoderno* razmišljanje. —jah, Vladimir Nazor in «Bitka na Neretvi*. jr, Gre za dolg do zgodovine. MOST. Revija za kulturo in družbena vprašanja, št. 25. IL CAVOUR. Pubblicazione mensi-le. Roma, luglio 1970. FORCES. Hydro — Quebec, n. 9. Automne 1969. TUTTA MILANO. Carnet turistioo a cura dell’Ente provinciale per il turismo di Milano. Maggio 1970. Pier Annibale Danori: SCULTO LI-BRARIO. La vera »Nuova avan-guardia*. Milano. LE XX SICCLE ET LA PAIX. A-vril 1970. TOSCANA PRESS, oumero speciale dedicato a Lelio Lagorio, soc. al-la Regione. VITA ITALIANA. 1970, n. 2. Docu-menti e informazioni. Presidenza del consiglio dei ministri. FORUM. April-maj 1970. Časopis odjela za suvremenu književnost Jugoslavenske akademije znanosti 1 umjetnosti, Zagreb. GIORNALE CRITICO DELLA FI- LOSOFIA ITALIANA. Quarta se-rie. Volume I. Ed. Šansoni, Fi-renze. LA VIA DEMOCRATICA. Quindid-nale d'informazioni e commenti dell'agricoJtura e del mondo ru-rato. naše pod|trjtšje strojnico. Obve ?. Bilo je nekaj so švigale, da o je še kakšen ALBERT REJEC Slovenci v tržaških anarhističnih skupinah pod Avstrijo & ganski socialistični pu-irati ln zS°dovinar Ennio Maji 'Nuovabj?ivi1LV i^1Uan?ki re' »k v xr;a nvista Storica , zve- Barbič-’ 1959 °bš:mo študijo tncnhf'cne ffc«Pine v Trstu od 'N ' v-evetnaiste9a stoletja pa do ' ft-°j v začetku trdi Masera-u h«.?1- 0 anarhističnem giba-i ip ,-i skoraj nihče poročal. Dlonh^-u-i več Uvedel samo iz k>’ Po? stoletja Sporni- Uriiio ,as„ zar,iroa Maseratf jeva 0 udi zaradi tega, ker ve-uiih * jS0 v anarhističnem gi- sodelovali tudi tržaški Slo-IdnLe katerem so sicer pre-ir ;a . Italijani, posebno zato, bani«, Slcer slovensko delavsko ra.i v. Avstro-Ogrski dobivala Ji *^eje *n pobude iz moč-iju .aeIavskega gibanja na Du y n Pa s Češkega. Vskpi>Vil1 zaoetkih zgodnjega de-llilfn...^ii)anja je bilo težko m uik8" • mec* socialdemokratih m oaojem in med Bakunino-h,priarnokratizmom anarhistične kri Jen.°sti. Maserati se je za B]ni ,'n|e tržaškega anarhizma škp T. ^tridij spisov c. kr. tr-b» P°.,lc'ja >n c. kr. pokrajin-J tnbunala, kjer je našel o-Hp ,m.atoriala: skoro vse šte-vr,i anarhistične liste lunai procesov pred tržaškim att'a . 01 Pr°ti anarhistom. Ma-e- Je tudi poiskal stare še j ,. nekdanje anarhiste v Tr-Inili' ?•? mu z šivo besedo doni, sliko o anarhističnem delo ni-l Pa tudi 0 njihovih pre-aJ‘Clh c. kr. policista. Polilo imela anarhiste za skrajno varne, saj niso priznavali iavn avt?ritete, še najmanj pa Dih ' n'so Priznavali tudi nova v^C' jib Je dajala dr-Dr . ie na pr. splošna volil-turifV'Ca Anarhisti so nastopa Itd?' Pr°b delavski socialdemo-ni,:’ stranki, ki je delavce orli vla i v zakon;ti stranki. E-tii»'dn' znak anarhističnega gi-ij.tiSo bili številni anarhistič-Itišni , * si so bili pisani v ita-■j ni- čeravno so bili neka-iniki^Piki ali pa stalni do-f l blovenc' ali Hrvati, kot 1 ..vaški kotlar Renato Sile’ ruSe je Podpisoval 'Souva- In g0V0rn' urednik, izdajala!«’ za'°žnik lista ’ Vinter na-,‘f . >• 1901 je bil Jakob 0-■0’ ,lz Divače, a lista '11 Pen-I _*• 1909 Viktor Česnik. Ru i je sodeloval pri raz- 8ti a^kih anarhistličnih listih, i’ i„Poi 'Germinalu'. pri 'Ger-Ki0t’.tPdi pri drugih. Ni pisal V v nacelnih navdušenih član-Ikinp,-l u Bakurlnovih in Kro li Dp'9'. 'dej, ampak je pisal vsd cmi' Razumljivo je, da so .sodelavci anarhističnih 11-; Opisovali s psevdonimi, ta-i rKp,u‘,orabljal Golouh nasled-I j- vdonime v Germinalu, Ger-«ti0r P^P^ih: Fortunio, Rodolfo. hitih' ,.mwa!es in Talpa v mi-flriri lst*b ’La demolizione’, (iljgj della folla’, katerim je iziie tU9‘ zanosne anarhistič-Je novega svobodnega sveta. j; lak ?*°Venska študenta Ludvik fila .................. n Andrej Lah sta se o-a7,a„a. Golouha, da bi izdajali list za Slovence, j bi '7 P,e bi bili Slovenci, če Pevš?6 ' tudi svoj anarhistič-j je J, zb°r v tržaški okolci, WJt- ®j časa prepeval po ;ole 5t,u in okoliških vaseh, ični ? se vrstili tržaški anar |, l'4'ati' f. I wje 'zhajal 'II proleta-JnteJ™5 VOrdine'. leta 1901 "oztonaie’, 1. 1906 La Pie iist()v delnim vplivom sindi- « ‘n' 1907 'II Germinal’, 1. 0 .. Germe’, istega leta na >ne Pens'ero’. 1. 1910 'La Niu . fn0 le redno zaplenila sle Inv, rV° številko anarhističnih htorii So jih anarhistični a- "e sociale’ in 1. 1910 'L'Au icia je _____ „„.......... „„ »v, številko anarhističnih štorij „_P° so jih anarhistični a-P so n ^unesli in razdelili še pre-•icijap P°bcaji ponje. Nato je bti tj„y a^ala kazenske prijave *iskavaariem in delala hišne .je ^ Pri urednikih. Končno H eelnt 'Cli' le posreč:lo zaple-Op rJ,tno naklado, teli aen"a?0 ne tiskarsko niso ! I. lgiT . sb* od 1. 1911 do voj-Usta nobenega nove- °v i« vseh anarhistični litej^ . H 'Germinal' najzna o 39 1? najvztrajnejši, saj je di l2noS,«V'lk v poprečni na ratoe - 690 ’zvodov, kar je za 'a. u Pa,Se kar precejšnja šte-Ggih .. .. del Germinala’ in grsta Xi °j'b listov so pošiljali ?adar tj Ifan, na Reko, v Pulj, hick ’ “Pht, na Dunaj, v Inn-Jeda' vv r. .'co, v Amerko in '“'Vali .ltalijo. od koder so pa * anarhi ,..raznovrstne italijan-I sleh« ‘8t'cne liste, saj je ime-®Psko n° količkaj znatno ita bi ana.?esb° v severni Italiji Parhistični list. Med njimi je bil tudi beneški Slovenec Umberto Krajnik - Imeli so - kot pravi Slovenci - tudi svoj pevski zbor Maserati je sestavil kar dolg seznam listov, ki so prihajali iz šir šega sveta v Trst: 'La Ubertš’ iz Milana, 'II Libertario’ iz La Spezie, 'Gli scamiciati’ iz Novi Ligure, 'L’Avvenire anarctrco' iz Pize, ’L’Agitatore’ iz Bologne, 'II Risveglio’ iz švicarske Ženeve, Vera Nuova’ iz New Yerseya, 'Germinal' iz Brazilije, in še drugi. K Maseratijevemu seznamu lahko dodamo še naslednje liste: 'Novatore' iz Rima, ki ga je pisal Libero Tancredi, a s pravim imenom se je pisal Massimo Roc-ca, ki je prešel med Mussolinijeve mtervencioniste, kasneje v fašistično stranko in vlado Musso linijevih številnih kabinetov, do kler se ni z njim sprl. Dalje je prihajal list ’L'Aurora’ iz Raven ne, 'La Demolizione' iz Milana, 'II pensiero anarchico’. L’Auroro iz Ravenne je urejeval Armando Borghi, ki se je podpisoval ali Armando ali pa tudi Vattelape-sca. Skupine nemških delavcev v Trstu in Tržču pa so dobivale nemški anarhistični 'Wohlstand fur alle'. Precejšnje število tržaških italijanskili anarhistov je zbežalo ob izbruhu prve svetov ne vojne v nevtralno Italijo, da bi tam grmel' proti vojni in se izognili avstrijski mobilizaciji. Ko je maja 1915 tudi Italija vstopila v krog vojskujočih se držav, so te tržaške anarlvste v Italiji italijanske policijske oblasti polovile, ker so napadali italijanski militarizem in 'talijansko vojaško intervencijo na strani antantnih držav proti avstrijskemu cesarstvu. Konfnirani so bili na otokih, zlasti na Ponzi in na Sardiniji. Tako so tržaški anarhisti bili prvi izmed prebivalcev Julijske krajine, ki so končali kot konfini-ranci na samotnih italijanskih o-tokih, saj so italijanski vojaški guvernerji, pa tudi še civilni, v prvih letih italijanske zasedbe od 1. 1918 naprej pošiljali v konfina cijo slovenske m hrvaške intelek tualce, duhovnike, celo škofe, žu pane in tudi preproste ljudi, ki so bil poznani po svoji narodni zavednosti, a fašistični režim se tudi ni odpovedal tej praktični tradiciji polio:jskih režimov pred-fašistične dobe in od leta 1926 naprej začel pošiljati v samotne kraje italijanskih otokov najprej slovenske in italijanske komuniste a po letu 1927 pa vse do druge svetovne vojne še vse razne narodno zavedne slovenske in hrvaške ljudi, ki so mu bili v napoto pri italijaniziranju in fašistizrra nju »novih pokrajin® Italije. Nekaj tržaških anarhistov pa se je med vojno potuhnilo in pričakalo razpadanje avstrijske monarhije na jesen 1918. Med njimi sta bila poznana anarhista Marcello Andriani in Carlo Ukmar, ki sta Se pridružila Nacionalnemu snopu (Fascio Nazionale), ki so ga u-stanovili italijanski tržaški meščanski krogi zato, da br združeval vse italijanske tržaške nacio nalne kroge v prizadevanju, da bi bil Trst po vojni priključen Italiji. V četrt stoletja svojega obstoja niso tržaški anarhist« zagrešili nobenega množičnega in ne individualnega nasilja, čeravno so v svojih listih priobčeval članke iz drugih anarhističnih listov po svetu, zlasti pa italijanskih, ki so v nj:h slavili atentate na italijanskega kralja Umberta I., na avstiijsko cesarico Elizabeto, na španskega kralja in druge kronane glave. Prvotna mesijanska zabrisanost med socialisti in anarhisti v drugi polovici 19. stoletja je pod vplivom avstromarksizma izginjala, ker so socialisti šli v smer zakonitega boja, ki je končno iztrgal habsburškemu absolutizmu splošno volivno prav:co in odprl vrata dunajskega parlamen ta socialistom. Anarhisti pa so šli svojo pot doslednega zanikanja države. Le v splošnih nemirih ob veliki splošni stavki 1 1902 so anarhist' še sodelovali s socialisti. Seveda so se hvalili, da so oni razgibali tržaške de lavske množice in ne socialisti, čeprav je bilo oo;tno, da so bili anarhisti premalo učinkovita, premalo organizirana in premalo številna skupina, da bi spravili na noge veliko tržaško delavsko maso. Pri nemirih leta 1905 so zaradi podražitve kruha prav ta ko pretiravali svoj pomen, ko so le pristavljali svoj lonček k ognju nezadovoljstva, ki so ga zaneti li socialisti. Podobno je bilo ob splošnem navdušenju vseh tržaških ljudskih krogov zaracl prve niške revolucije 1. 1905, Kot v vseh drugih političnih gibanjih in duhovnih tokovih so bili tržaški Slovenc' tudi med a-narhisti, in sicer ne samo intelektualci, ampak tudi preprosti naši ljudje. O njih pričajo zaporne kazni in izgoni iz Trsta, kot jih je zabeležila v svojih spisih sodna ali pa policijska oblast. Anton Kovač iz Lokavca je vzklikal Bresc'ju, atentatorju na kralja Umberta I. in je zato do bil od c. kr. tržaške policije mesec dni zapora. Precej strožje so udarile oblasti po Joietu Breziču iz Postojne, ki je za svoje splošno anarhistično propagiranje dobil kar 13 mesecev zapora. Med anarhiste niso zašli samo slovenski ljudje s tržaškega in gori-škega podeželja, ampak tudi beneški Slovenec Umberto Crainigh. Motal se je okoli rodoljubarske-ga sprevoda avstrijskih veteranov na predvečer cesarjevega godu 18. avgusta 1907. Policaji so ga prijeli in našli pri njem anarhistične letake. Ker je bil Kraj nik italijanski državljan, torej 're-gnicolo’, so ga zaprli samo za 24 ur in nato izgnali v Italijo. Maserati dvomi, da bi bili Slovenci v anarhističnih vrstah narodno zavedni, češ da o tem Golouh ne poroča. Maserati celo meni, da so se prostovoljno pre dajali asimilaciji po večinskem italijanskem elementu v mestu. Golouh naj bi se v teh svojih mladih letih bolj čutil Italijan kot Slovenec, saj se je v svojih govorniških posegih na delavskih sestankih izražal v italijanščini. Kot je sicer Maseratijevo psa nje strogo objektivno podano po arhivih avstrijskih oblasti, pa ga zanese, kot tolike italijanske pisce in raziskovalce, znanje italijanskega jezika pri tržaških Slovencih, zlasti javnih delavcih in or ganizatorjih, ko morajo v mestu z italijansko večino uporabljati mimo slovenščine tudi italijanski jezik. To so delali slovenski vo dilni socialstični voditelji Regent, Tuma, Golouh in drug', pa tudi slovenski meščanski voditelji Wil-fan, Rybar, Slavik in drugi. To velja za vso dobo po faš;zmu in še zdaj. Ne samo v javnih usta novah, ampak tudi v prostovoljnih političnih gibanjih so morali Slovenci utirati pot svojemu jeziku. Prav Regent 'n Golouh sta nam živi priči, kako sta kot av-todidakta obvladovala pismeno in ustno italijanski in slovenski jezik, bila odlična govornika v obeh jezikih, a tudi pisala člari ke, knjige, razprave, a Golouh še posebej najvišjo umetniško prozo in verze. Ko bi bil mladi Golouh okužen le malo po asimilacijskih nagnjenjih, bi bili njegovi slovenski spisi nepopravlji vo prizadeti. Slovenci v anarhističnih vrstah v Trstu so prinesli iz slovenskih avstrijskih pokrajin nekaj idej iz slovanskega sveta, zlasti od Čehov, še bolj pa od Rusov. Saj je bil tudi veliki propagator socialističnih idej, Železnikar, tu di sam nekaj časa v tokovih a-narhizma. Šli bi pa predaleč, če bi na splošno slovenskim anarhističnim pristašem hoteli zaradi raznih 'dejnih virov prilepiti druge politične obeležbe od anarhističnih, ker o tem ni sledu niti v vseh številnih ohranjenih tržaških anarhističirh listih in ne v samem obširnem sodnijskem in policijskem arhivu. Sicer pa so tudi italijanski anarhisti v Trstu prihajali miselno iz duhovnega o-zračja, ki ni bilo zmeraj baku-ninsko ali kropotkinsko, ampak le predostkrat mazzinijansko in pa seveda marksistično. Ob razpadu habsburške monarhije, ko se je v dolgih pogajanjih za bodočo usodo Trsta in Julijske krajine stopnjevala nacionalistična vročica, so italijanski anarUstično nastrojeni mazzinijan-ci, zlasti republikanci našli pot v italijanski intervencionizem že med vojno, a po vojni in po vojaški zasedbi Trsta na skrajno nacionalistične pozicije nasproti slovenski in hrvaški narodni manjšini, v nekaterih primerih pa so kasneje nekateri zavzeli celo pomembna mesta v fašistični stranki. Več;na anarhistov pa se je postavljala po robu, skupaj s socialisti, splošni fašistični poplavi. Maseratiju smo lahko hvaležni, da je na temelju ohranjenih številnih anarhisfčnih listov in pa policijskih in sodnijskih arhivov podal verno sliko anarhističnega tržaškega gibanja v avstrijskih časih, ne da bi precenjeval pa tudi ne omalovaževal anarhistične ideale in njih prizadevanja v precepu združenih policijskih s'l c. kr. avstrijskega cesarstva in kraljevine Italije. Ostal je ve ren arhivskemu materialu tudi pri opisovanju sodnijskega humanizma in korektnosti policije v tistih časih. E &ODATEK ..... milil.■■•minil.....iiiiiiii...m........ IZ DNEVNIKA TRINAJSTLETNICE Slučajno mi je prišel v roke dnevnik, ki ga je v letih 1943 do 1945 pisalo zelo mlado dekle. Pravzaprav niti ne gre za dnevnik, pač pa za občasno opisovanje nekaterih doživljajev v času osvobodilnega boja, začenši z letom 1942, ko je dekletu bilo komaj trinajst let. Takole začenja: Leta 1942-1943 so večkrat prenočevali pri nas čudni ljudje, o katerih sem s časom izvedela, da so tovariši, ki organizirajo po mestu. Prvi je bil neki mladenič po imenu Karleto. Jaz in oče sva bila sama doma, mama je bila v bolnici. Prijazno nas je pozdravil, sedel in se začel pogovarjati z očetom. Oče mu je ponudil kozarec vina in večerjo in on ni odklonil, niti prenočišča se ni branil. Jaz sem se čudila in sem si mislila: Kaj je to za en človek, ki ničesar ne odkloni? Nisem mogla več prestajati od radovednosti in sem vprašala očeta, kdo je in koliko časa bo pri nas. Oče mi je odgovoril, da .je njegov bratranec, doma iz vipavskih Presenij in da drugi dan zjutraj odpotuje. Ko sem drugi dan vstala, ni bilo bratranca več. Mislila sem si: Kakšen čuden bratranec! Niti mame ni poslal pozdravit! Prišel je še večkrat. Ko se je mama vrnila iz bolnišnice, mi je povedala, da ne sme nihče vedeti, da ta mladenič prihaja k nam. Tisti ni bil zadnji. Najbolj mi je ostal v spominu tov. Franc, ki je večkrat prihajal k nam, včasih podnevi, včasih pa prenočevat. Bil je zelo prijazen in skrbeli smo zanj, kakor da bi bil od naše družine. Če ga nekaj dni ni bilo, smo že bili v strahu zanj, pa se je vsakikrat vrnil. Nekega dne nam je povedal, da mora odpotovati, ker so ga poslali drugam Lepo nas je pozdravil in je odšel. Odšel je za vedno: bil je izdan. V nekem stanovanju so ga zvečer fašistične tolpe ustrelile, družino, ki je tam stanovala, pa so odpeljali v zapor. V svojem dnevniku opisuje tudi, kako je bilo lepo, ko je ob počitnicah živela v Lipi na Krasu pri očetovih starših. Nato pa: »Dne 21. 6. 1943 so prišle k nam fašistične zveri in so odpeljale v zapor moje starše. Bili so izdani. Še tretjič sem se vrnila na Kras, toda tretjič je bilo drugače. Bila sem prisiljena, ker nisem imela nikogar doma, ostala sem sama, sirota v velikem Trstu. V Trstu so se mi vsa vrata zaprla, nisem smela več na delo in niti v stanovanje, bila sem prisiljena priti na Kras k očetovim staršem. Spoznala sem, da ni vseeno priti na Kras na počitnice, ali pa priti in ne vedeti, ali se bom še kdaj vrnila na svoj dom in kdaj bom videla svoje starše. Postala sem pastirica in dvakrat na teden sem hodila v Trst ter nosila staršem hrano in oblačilo. Težko mi je bilo brez njih. Hodila sem na kvesturo in prosila, naj ju izpustijo, saj niso nikomur nič hudega storili. Nosila sem hra%o in oblačila v dva zapora: v Coroneo, kjer je bil zaprt oče, in k Jezuitom, kjer je bila zaprta mama. Naših ljudi je bilo dosti po zaporih. Dosti ljudi je čakalo vrsto, da izročijo hrano za zaprte, im jaz sem bila cele ure med njimi. Vedno bolj utrujena sem se vračala na Kras. Ljudje so se čudili, kako da nisem zbolela, jaz pa sem imela moč ih sem si mislila: "Kdb W'' skrbel za moje starše, če he jaz? In čeprav bi najrajši ostala v postelji, sem zjutraj vstajala ob štirih in se odpravila v Trst. Prišel je tudi polom Italije, ljudje so se začeli vračati iz zaporov. Tudi mama in papa sta prišla na Kras . .. Nekaj tednov smo živeli mimo, potem pa So prišle po naših vaseh nemške zverine. Prvič so bili tri dni v naši vasi, streljali so na naše tovariše, ki so bili skriti v grmovju, vendar niso nikogar ustrelili in niti zajeli. Tudi mama in oče sta odšla z drugimi ljudmi v grmovje. Drugi dan sta se vsa izmučena in premočena ter lačna vrnila domov ... Mama je imela tako potolčene noge, da so jo bolele vso zimo. Drugič so Nemci prišli meseca oktobra 1943. Na naši gmajni sta bila II. in III. bataljon Kosovelove brigade. Bil je topel oktobrski dan, ko so se pritihotapile nemške tolpe v vas in so napadle tovariše. Trinajst jih je padlo in sedaj počivajo na pokopališču v Lipi. Od 11. do 13. ure so streljali v hrib z minometi, topovi in strojnicami. Jaz sem pasla živino. Ko sem slišala streljanje, sem se vrgla pod leskov grm in tam sem ležala bolj mrtva kot živa od strahu; štiri ure so se mi zdele štiri dolga leta. Ko sem prišla domov, nisem našla očeta. Tekel je kakor po navadi v grmovje. Ko je prenehalo streljanje, so prišli Nemci po hišah, nas zapodili ven ter so zažgali vse hiše in potem odšli. Kako grozno je bilo! Posebno pa, ko je prišla noč. Zdelo se mi je, da sem prišla v pekel. Vas je gorela, ljudje so gasili, kakor so mogli, pomagali so drug drugemu. Naša hiša je gorela tisti dan popoldne, vso noč in komaj drugi dan je nehalo močno goreti. Zvečer je prišel tudi moj oče v vas. Nič za to, če je hiša pogorela, toda zelo hudo nam je bilo po tistih mladih življenjih . .. Večkrat gremo obiskat grobove in jih obsujemo s cvetjem. Še večkrat so prišli okupatorji v našo vas. Nekega dne so šli skozi vas zjutraj, ko so bile na nebu še zvezde. Srečali so se prav sredi vasi z neko našo patrolo. Ker so bili samo štirje, so se naši umaknili. Nemci so streljali za njimi, enega hudo ranili in je po eni uri umrl. Bil je italijanski vojak, sedaj je pokopan na pokopališču v Lipi. Dne 19. 8. 1944 zjutraj je prišla obvestit kurirka iz sosednje vasi, da so Nemci v Temenici. Vsa mladina in možje so brž zbežali iz vasi, da bi jim ne prišli v kremplje. Ni minilo dolgo, ko se je priplazila izza koruze tista običajna nemška patrola, ki se giblje po kraških vasicah in ki jo je vodil maršal Ketner, ki je imel srce iz kamna in na vesti dosti naših nedolžnih ljudi. Nekajkrat so zaregljale strojnice in brzostrelke, potem pa spet vse mirno, zverine so odšle .,. Toda v tem kratkem času so med streljanjem zadeli očeta štirih otročičev. Imenoval se je Anton Kavčič. Meseca julija 1944 sem stopila v okrožno volilno komisijo kot tipkarica. Tam pa sem bila malo časa, ker je komanda mesta Sežane potrebovala pisalni stroj, in ker sem se jim zdela premlada, da bi hodila po volitvah. Nekaj časa sem bila doma . .. Dne 13. 9. 1944 je moj oče postal načelnik okrajnega načelstva narodne zaščite za Komen. V centru so bili štirje člani, jaz sem prišla k njim kot »uradnica*. Najprej smo bili v Temenici, potem v Rubijah in zadnji sedež je bil v Svetem do prvih dni novembra 1944. Dne 22.10.1944, nedelja popoldne. Bila sem doma. Prišel je obveščevalni od okrožnega načelstva narodne zaščite za Srednjo Primorsko. Ker ni bilo očeta, je poklical mene in md je rekel: Tov. Bratuža so ulovili Nemci. Prišel jim je v zasedo na deset metrov. Tudi dva kurirja so ranili, najbrž so našli pri njem vse zapisnike. Obvesti okrajne, naj se pazijo. Potem je odšel proti Renčam, mudilo se mu je. Dne 24.10.1944 je bil pogreb, pokopali so ga v Renčah, ker je bil od tam doma... Do novembra 1944 sem bila vključena v okrajno načelstvo narodne zaščite za Komen. Potem pa je prišla splošna mobilizacija in vsi okrajni funkcionarji so šli na zdravniški pregled. Skoraj vsi so se vrnili na teren, dva člana na šega centra, tov. Groma in tov Ia;dorja, pa so zajeli Nemci v Ga brovici, osem dni prej pa so za jeli tov. Cvetkožarja na Vojščici Moj oče je šel v partizane. V na čelstvu so postavili druge člane: jaz in tov. Elka nisva več šli v center. Štirinajst drai pozneje sva bili vključeni v okrajni izvršni odbor za Komen, ona k odseku za gospodarstvo, jaz pa k odseku za prehrano. Z nama je delal večinoma tov. Zdravko Zlobec z Opčin. Delali smo nekaj časa precej mimo. Nekega dne pa je tovariš, ki je bil na straži, dal znamenje, da je v bližini okupator. Z vso naglico smo nekaj arhiva skrili v listje, nekaj pa smo u-tegnili nesti v bunker. Ni minilo mnogo časa, ko je prišlo v vas okoli tristo esesovcev. Dosti niso preiskovali po vasi, samo kruha so vprašali. Kmalu so šli naprej. Bili smo že vsi veseli, da se bomo lahko spet lotili dela, ko za slšimo glas strojnic, pušk, bomb, potem pa je začelo tako mleti, kakor da je sodni dan. Neki naš udarni bataljon je napadel Švabe, Čestitke Primorskemu dnevniku Po 27. juniju smo prejeli še naslednje čestitke: Primorskemu dnevniku ob če-trstoletnem jubileju čestitamo z željo, da bi še naprej ostal zvesti branilec kulturne, politične biti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Velika vloga edinega slovenskega dnevnika v lta liji se odraža predvsem v tem, da s svojo neprekinjeno prisot nostjo vsak dan potrjuje obstoj, življenje in delo naše narodnostne skupnosti ter tako tudi izpričuje njene težnje, želje in hotenja. V petindvajsetih letih, ko je večkrat ledena sapa sovražnih si! v temeljih majala zgradbo naše slovenske bili, je Primorski dnevnik vršil svoje poslanstvo vztrajno, dosledno, brez o-botavljanj Obračun jubileja Primorskega dnevnika kaže njegovo nenadomestljivost in potrebo v službi vseh Slovencev v Italiji, za pravico, za enakopravnost, za napredek. Slovensko gledališče v Trstu Zagreb, 1. Vil. 1970 Dragi tovariši, Ob važnem jubileju, ki ga slavi vaš list in z njim velika slovenska skupnost, vam izražamo najgloblje bratske simpatije in čestitke ob 25-letnem zelo plodnem in dragocenem delu. Ko spremljamo ugledni dnev nik tržaških Slovencev dolga le ta, tudi mi — kakor drugi vaši bralci in občudovalci — lahko samo ugotovimo, da je odigral veliko vlogo pri ohranjevanju slovenskega jezika na tej strani meje ter dosledno in uspešno branil pravice naših Slovencev. Kot pobudnik naprednih, demokratskih načel v politiki in družbenem življenju, zagovornik sodelovanja Jugoslavije in Italije, zasluži Primorski dnevnik največje priznanje. Mi, časnikarji tVjesnikat, z zadovoljstvom poudarjamo ob tej priložnosti izredno dobre časnikarske vezi z vašim uredništvom, želeč da se tovariško sodelovanje nadaljuje in obogati. Posebne pozdrave in čestitke vašemu uredniku Stanislavu Renku za njegov veliki delež pri u-stvarjanju in razvoju lista ter najboljše želje uredništvu za prihodnost. Kolektiv lista «Vjesnik» Zagreb 25. junija 1970 Dragi tovariš Renko! Ob tej 25-letmici, ki je zaradi razgibanega pestrega in pogosto-ma napornega povojnega življenja sedaj mimo nas, želim Tebi in kolektivu Primorskega dnevnika izraziti priznanje za prizadevanje, trud in napor, ki ste ga vložili v to zahtevno delo. Pomladku, ki ste ga vključili v vaš kolektiv, želim, da bi to delo nadaljeval vedno z istim posluhom, ki ga je do danes Primorski dnevnik imel za utrip ljudskih množic, v prvi vrsti seveda naših ljudi, tako da bi nas spremljal kot naše glasilo tudi skozi — upajmo — boljšo bodočnost. Tovariške pozdrave Pavla Kolarič ki se niso hoteli dolgo časa umakniti. Po dveh urah so se umaknili v vas, čeprav je bilo število naših tovarišev mnogo V vasi so se žaje za zidove, se postavili. Na je odšel Nemec s zovali so ranjence, groznega, krogle so jaz ne vem, kako je Nemec ostal živ. Naši so jurišali, po tleh so ležali mrtvi, ranjenci so stokali ali celo jokali. Ko so videli, da so skoraj obkoljeni, so se Nemci umaknili v Temenico. Ves strah je minil, mi smo gledali, kako so Nemci s konji tekli; samo dim je bilo videti za njimi. Po štirih urah borbe je nastala tišina, tovariši so prišli vsi veseli v vas, še enkrat so pokazali okupatorju, kaj so. Drugi dan smo se skoraj vsi razbežali iz vasi, ob desetih so bile zverine že zopet v vasi. Pobrali so mrtve in odpeljali štiri stare može iz vasi. Tri so drugi dan izpustili, enega pa so pridržali, ga spraševali in ga mučili. Po enem mesecu so ga izpustili, ker niso mogli nič izvedeti od njega. V tistem napadu je bilo štirideset do petdeset Nemcev mrtvih Po tem napadu se je naš odsek preselil v Sveto: tov. Julij, tov. Zdravko, neki novi član, ki je prišel začasno v center, tov. Berta, kurirka in jaz... V Svetem smo ostali precej časa, delali smo in organizirali po vaseh, hajkah pred okupatorjem in preživel mnogo strahu. Dostikrat so prišli Nemci v vas kakor tihotapci, ampak mi smo vsakikrat srečno skrili arhiv in se vsi srečno rešili. Ko so prišli v Gorjansko kozaki, smo se umataiiM v Lipo. Bili smo tam en mesec precej mirno, dokler niso prišli četniki na Kras in po Vipavi. Tiste dni smo preživeli dosti strahu, toda prvega maja je prišla svoboda in od veselja smo pozabili na vse trpljenje, toda na žrtve ne... Ko se je lahko šlo v Trst, sva se z mamo odpravili na pot. šest mesecev nisem videla očeta in misel, da ga bom spet videla, me je zelo veselila. Prišli sva v Trst zjutraj, šli naravnost, kjer je bila Bazoviška brigada. Gledali sva med tovariši, ki so prepevali vsi veseli. Gledala sem, da bi videla očeta, ki je tako rad pel, a ga ni bilo, nihče ga ni poznal. Vprašali sva več tovarišev po njem in oni so v zadregi odgovarjali ter naju poslali na štab brigade. Tam so nama povedali strašno novico, da njega ni, da ga nikoli več ne bo, da počiva v črni zemlji tam na Voj-skem, da je dal življenje za domovino, ki jo je tako strastno ljubil... Jaz te še zmerom vidim, še zmerom te imam pred očmi, še zmerom te ljubim in v žalosti sem ponosna, da sem hči padlega borca, ki je dal življenje za svobodo, za tisto svobodo, ki nam je zasijala. Samo to si večkrat ponovim: Bolje mrtev in pošten kakor živ in izdajalec. •a -c OB 25-LETNICI ZMAGE Našim padlim od Milj do Trbiža Spomenik v Sovodnjah Spomenik v Števerjanu Grobovi padlih na pokopališču v Št. Lenartu ^•morski dnevnik Jubilejni dodatek 1970 Ob zaključku jubilejne sezone Glasbene matice Jubilejni koncert Glasbene malice v Kulturnem domu 13. decembra 1!)69 — Orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, združeni mladinski zbori šole Glasbene matice, dirigent Oskar Kjuder Bilanca letošnja jubilejne sezone, ki jo zaključujejo nastopi gojencev glasbene šole, je dokaj bogatejša od bilance prejšnjih lot. Koncertno življenje so poživljali številnejši koncerti, glasbena šola pa je predstavila uspehe svojega dela v javnosti z mnogoterimi nastopi, Ce k temu prištejemo še vrsto gostovanj, radijska snemanja in raznoliko udejstvovanje profesorjev šale na kultur-' no-prosvetnem področju — predvsem kot pevovodje 14 pevskih zborov, lahko upravičeno trdimo, da je Glasbena matica svojo nalogo posredovalca glasbene umetnosti našim ljudem, zlasti mladini, v dokajšnja meri izpolnila., Dosežki njenega delovanja, tal bili učinkovitejši, Če bi ji materialne možnosti jamčite neoviran, organičen razvoj. Tako pa je morala marsikje zastaviti svoj korak in omejiti svoja stremljenja po širšem in vsebinsko bogatejšem oblikovanju svojih glasbenih ciljev. Samostojnih koncertov in šolskih nastopov Je Mio številna pa so Mia sode!« Glasbene matice pri drugih tomoprosvetnih prireditvah, pri Prešernovih proslavah, pri Kosovelovi proslavi, pri reviji pevskih zborov in drugih nastopih. Razmerje med koncerti tukajšnjih izvajalcev in gostovanji v letošnji sezoni gre v prid domačih poustvarjalcev. Orkester Glasbene matice je nastopil trikrat. Dvakrat pod vodstvom Oskarja Kjudra, en koncert pa je dirigiral Kruno Oipol. Pri prvem koncertu, na katerem so nastopili kot solisti gojenci glasbene šote, je sodeloval kot dirigent Janko Ban. Pri ostalih dveh koncertih so nastopili hornist Jože Falout ter tukajšnji koncertanti flavtist Miloš Pahor, fagotist Vojko Cesar in pianistka Dtna Slama. Orkester Je z naštudiranim sporedom gostoval v Ljubljani, v Gorici in Piranu, kjer je zaključil proslave ob 200-tetnici G. Tartinija. Nastop orkestra in gojencev GM v Slovenski filharmoniji je napravil v glasbenih krogih slovenske prestolnice zelo ugoden vtis. Na sporedih orkestra Glasbene matice so prevladovala dela pred-ktasike in klasike, zastopana pa Je bila tudi novejša slovenska glasbena Hteratura s stvaritvami Osterca in Srebotnjaka. Pri centralni jubilejni prireditvi 13. decembra je nastopil kot gost simfonični orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, s katero navezuje Glasbena matica tesne, prijateljske stike. Ostali sodelavci te prireditve so MU domačini, dirigenta Oskar Kjuder to Boris Švara ter solista Aleksander Vodopivec (klavir) in Žarko Hrvatič (violina). Nastopili so tudi združeni mtedinški pev-šfct zbori glasbene šole. Med večje glasbene prireditve sodita odlični nastop Slovenskega okteta in Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane, s katerim sl Glasbena matica že tradicionalno izmenjuje glasbene prireditve. Zavod je predstavil s svojimi gojenci • balet, izrazni ples in pod vodstvom J. ’ Hriberška simfonični pihalni Številno občinstvo je v Kulturni dom pritegnil nastop harmonikarskega ansambla «Mlramar» to harmonikarskega ansambla iz Št. Vida pri Ljubljani pod vodstvom dirigentov Oskarja Kjudra to Pavla Mihelčiča. Sodelovala Sta tudi svetovno znani solist-harmomlkar Gervasiio Marcosigno-rt to operni prvak Ladko Korošec. Ansambel Miramar Je pripravil tudi številna gostovanja, med drugim v Ljubljani, Gorici, Idriji in Pulju- Organiziral je tudi zelo uspešne turneje v nekatera italijanska mesta Marina dl Massa, Ricctane, Brindisi, Poggia to drugod ter se Je povsod lepo uveljavil. Med večeri komorne glasbe je na prvem mestu koncert odličnega Tria Lorenz. Ob sodelovanju Društva glasbenih umetnikov Slovenije so nastopili v Trstu in v Nabrežini sopranistka Vanda Gerlovič, basist Jože Stabej in pianist Igor Dekleva. Med uspete solistične nastope sodi konoert domačinov, basista Ivana Sancina, fagotista Vojka Cesarja ter pianistov Neve Merlak-Corrado in Daniela Zanettovicha. Ta koncert in komorni večer, pri katerem so sodelovali Godalni kvartet šol® Glasbene matice, klavirski trio slušateljev Akademije za glasbo iz Ljubljane, violinist A-leksander Zupančič in pianistka Neva Merlak-Corrado, sta našla primemo okolje za nastop v mali dvorani glasbene šole ta v o-kusmo opreml jeni dvorani pevskega zbora J. Gallus, dočlm so se ostali koncerti letošnje sezone zvrstili v Kulturnem domu. Iz sporeda jubilejnih glasbenih prireditev je zaradi bolezni žal odpadel koncert sopranistke On-ddne Otte-Klasinc in pianista A-leksandra Vodopivca. Ob primerjavi s prejšnjimi, Je imela letošnja koncertna, sezona večjo celovitost, čeprav je( nčkl lastni fiziognomiji koncertov/ rte moremo govoriti. Posebni pogoji našega kulturno-prosvetnega dela, utesnjene možnosti lastnega koncertnega snovanja in dokaj heterogena sestava koncertnega občinstva so dejavniki, ki ob vsej dobri volji ter vztrajnem in požrtvovalnem delu posameznikov ne prispevajo k načrtni politiki koncertnih prireditev in ustrezni umetniški ravni posameznih izvedb. Prav zaradi tega sestavljajo sporede tudi glasbena dela ,ki niso vselej v skladu z načeli smotrne izbire repertoarja. Pristnejši podobi našega koncertnega delovanja bl bilo v korist, če M glasbeni sporedi v večji meri vsebovali dela domačih skladateljev. Objektivne to subjektivne težave, ki zavirajo večjo povezavo ali, če naj rečem, dialog med našimi glasbenimi u-stvarjatei in reproduktivnimi u-metniikl, M Mio z nekaj dobre volje umestno premostiti. Bogatejšo koncertno žetev M morda pogojevala uvedba koncertnega abonmaja in organiziranje glasbenih prireditev v večjih krajih na podeželju, povsod tam, kjer sp na razpolago primerne dvorane, še vedno opažamo pomanjkanje koordinacije med prireditelji predvsem glede terminov. Posledica tega je na eni strani preobremenjenost občinstva na drugi pa prazne dvorane. Tudi Mlamca nastopov gojencev šote Glasbene matice v letošnji sezoni — skupno 11 — je zadovoljiva. V Kulturnem domu v Trstu je šola pripravila dve zakl jučni akademiji in nastop gojencev iz Nabrežine, dve produkciji pa sta bili že prej v prostorih glasbene šole. Pri prvi zaključni akademiji Je poteg gojencev srednje šole nastopil z obširnejšim sporedom letošnji diplomant violinskega oddelka žarko Hrvatič. S celovečernim sporedom so nastopili gojenci v Skednju, Trebčah, na Proseku in v Nabrežini. Sola Glasbene matice v Gorici Je pripravila dve samostojni produkciji, v Slovenskem dijaškem domu ter v Prosvetnem domu. Gojenci šole so posamič nastopali pri kulturno - prosvetnih prireditvah drugih ustanov ter na radijskih postajah Trst, Koper in Ljubljana. Na povabilo društva glasbenih pedagogov Slovenije pa so sodelovali pri revijah glasbenih šol v Kranju in v Piranu (v sklopu Tartinijevih proslav). O-troski pevski zbor z Opčin in iz Trsta se je udeležil revije mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi — pomembne glasbene manifestacije, ki se vsako drugo teto Izmenjuje s celjsklirti festivalom — ter prejel za svoj nastop pod vodstvom J. Bana posebno priznanje. Uspehi šole GM, katero je oM-skovalo letos 225 gojencev, se kar žejo v številu in kvaliteti internih ta javnih nastopov ter gostovanj pa tudi ob izpitih, zlasti zaključnih. Vrsta gojencev je v preteklih letih opravite, diplomski Iz- pit srednje šole, lani in ob zaključku letošnjega šolskega leta pa sta prva gojenca, violinista Aleksander Zupančič in Žarko Hr- vatič zaključila študij in prejela diplomo visoke šole. Prizadevanja, ki jih vlagajo v svoje delo profesorji Glasbene matice, in dosežene uspehe, ki v pogojih delovanja niso tako preprosto dosegljivi, zlasti kadar gre za gojence višjih razredov, naša kulturna javnost premalo vrednoti. Ne gre samo za posredovanje teoretičnih izkušenj profesorja marveč za vsestransko muzikalno pa tudi etično oblikovanje mladega človeka. Seveda je vrednotenje tega glasbeno - pedagoškega poslanstva odvisno od odnosa naše javnosti do umet-nostd na splošno oziroma ali ta odnos sploh obstaja. Ce naj vzamem kot kriterij moje sodbe o-Msk kulturnih prireditev ugotavljam, da je ta odnos prej negativen kot pozitiven. Pri tem naj poudarim, da ni merilo «kultur-nega» odnosa do umetnosti samo oMsk neke premiere. Razveseljivo pa je dejstvo, da vrsto mlajših ljudi, ki bržkone še verjamejo, da ne obstaja samo svet materialnih dobrin marveč drugi, boljši notranji svet z neprimerno bogatejšo vsebino, redno srečujemo tudi pri kvalitetnih koncertih komorne glasbe. Pri tem naletimo na skoraj anahronističen pojav, da so glasbene prireditve boljše oMskane v manjših ■podeželskih krajih kakor v Kulturnem domu. Čeprav kratkotrajna pa ,je vendarle pomembna uvrstitev posnetka o delovanju naše glasbe* ne ustanove v italijanski televizijski spored. Gledalci širom Italije so se na televizijskem ekranu prvič soočili z dejstvom obstoja slovenske glasbene ustanove v Trstu. Obširnejši posnetek prve prireditve letošnje sezone (orkester Glasbene matice s solisti glasbene šole) je pripravila ekipa RTV Ljubljana ter posvetite posebno pozornost juMteju 60-letnice obstoja Glasbene matice, 25-letnice obnovitve delovanja po osvoboditvi in 15-letnlce obstoja orkestra, ki je prejel za svoje pomembno kulturno delovanje zlato Gallusovo plaketo, njegov dirigent (Tiskar Kjuder in nekateri člani pa Gallusove značke. Ta ekipa je posnela tudi akademijo gojencev glasbene šole ob zaključku sezone. Vse polno ciljev je še pred nami. Tako na pr. ustanovitev mešanega mladinskega zbora, po-množltev godalnega odseka z novim naraščajem in dvig kvalitete mladinskih oziroma otroških pevskih zborov, ki že delujejo pri naši ustanovi itd. itd. Aid nam bo to uspelo, je odvisno od vrste dejavnikov, še najmanj od dobre volje in prizadevnosti, katere pedagogom Glasbene matice ne manjka. Skrajni čas je, da pritegnemo k delu na glasbenem področju nove, mlade moči. Način dela, ki ga opravljamo, je izčiplljiv. Razda,jamo ga ne samo v šoli Glasbene matice, pri koncertih in šolskih nastopih, marveč na obširnem področju ljudske prosvete v Trstu, Gorici, šilom Primorske, pa tudi drugod. Vprašujemo se, kdaj bo Glasbeni matici kot eni najpomembnejših slovenskih fcultumo-pro-svetndh ustanov zagotovljena u-strezna finančna subvencija iz javnih sredstev, «če naj ustavni obvezi, ki slovesno izjavlja, da italijanska republika ščiti narodne manjšine in skrM za obrambo njihovih etničnih, jezikovnih in kulturnih značilnosti, damo tisto vsebino in pomen, ki ju tudi stvarno dma» — kakor je v uvodu jubilejnega zbornika Glasbene matice naglasil tov. Dušan Hreščak. GOJM1R DEMŠAR ................... Zelena dolina Tribuša Hili-MM, hudič!... Rdečevratec nestrpno poganja počasno žival. Kot želva se vleče, se mu zdi. O-krog so švabske zasede. Pa še zebe, prekleto, da je kaj. Pridvigne sd ovratnik suknjiča. Zebe ga tudi od strahu, tega si ne prikriva. Kakšna sreča, da sva staknila tegale dohtarja, se zdajci razveseli. Kar dobro se je vse Obrnilo, da te prideva iz te preklete doline, pa sva zunaj mišnice. Potem sva s fantom opravila, vrneva se lahko na komando mesta ali pa se kam zabijeva. Poiskal ga je z rok6, fant je v temi stopal zraven njega in ga potrepljal po ramenu. Ce po pravici povem, mu je rekel, sva oba bila kar v redu posrana, fant. Vse, kar Je prav. Toda dobro delo sva tudi opravila, to je tudi ras. Ne bodo ga SvalM, reveža. Za to sem pa res zadovoljen. Jaz tudi, je odgovoril fant. V tankem jopiču je ves drhtel od vlage in mraza a tudi od nekega posebnega ugodja, Id ga je zdaj prvič v življenju občutil. Dohtar, je ta stvar še daleč? je Rdečevratec pobaral onega za vozom, zdravnika, ki sta ga s fantom staknite v gozdovih hribovja onkraj doline, kamor sta se iz vasi morala umakniti, ker Je bila polna Nemcev. Kmalu bomo tam, mu je ta odgovoril. Dohtar, kaj pa misliš, ald bo ta na vozu še kedaj zdrav? Ne vem kaj bi dal, da bi se izmazal. Saj se bo, če ne bo komplika-1 cdj, močan je ko vol, Je odgovoril zdravnik. Otipal je v žepu cigareto in si Jo hotel prižgati. Spomnil se je, da ne sme zaradi zased in teme. Nejevoljno jo je spet vtaknil v žep. Pokadim jo na javki, se je potolažil. Javka ni bila več daleč. Pot se Je začete vzpenjati. Šumenje rečice je bilo vedno bolj daleč. Zrak Je Ml še bolj oster in čist. Prebudil je ranjenca na vozu, ki je odprl oči, se zazrl v čisto nebo novega, svetlega dne, in spet začel upati... KONEC DUŠAN FURLAN Pri vstranjevanju nam je tiskarski škrat močno ponagajal. Izostal je ves del novele, ki ga v naslednjem objavljamo. Vključiti ga je treba med odstavek, ki se konča z . .. < (' LMiPM/ic - i H REM K Jmf teMi: A i -U PL vf i C D« VMf? i. M-W pf.čtf ' Piit# JIM* !§ Spominska plošča v Poljanah Spomenik v Pevmi | MEHLE GIUSEPPE ' * t> 3 t9f LOVRIČ 80 ZB * n 7 * HyaoRQVA£O«0 mstMA sasse spipo mm f tutif nm t : mm mm ' #m «•*<> •aarf Spominska plošča v koncentracijskem taborišču v Vis# * i!!jj r i i * -Mit,:- - ' Pokopališče internirancev, ki so umrli v taborišču v G primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. julija 1971 KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE» E. Merckx kolesarski «monstrum»: zopet hitrejši od najhitrejših Zaradi slabosti na cilju se je moral zateči v zdravniško oskrbo - Hud padec Nuelanta - Van Springel ni startni LE VENTOUX, 10. — Merckx je izbojeval danes že svoj šesti uspeh na letošnjem «Touru». S tem je seveda svoje vodstvo še bolj u-trdil. Startalo je 106 tekmovalcev. Bel-Rijec Van Springel ni odšel na pot. Prvih 60 km se ni zgodilo nič po-membnega. Glavnina je tako enotna naskočila Col Saint Jean. Vrh 165- fem) je prvi prevozil Schiavon. Med spustom pa sta si priborila manjšo prednost Merekx in Ago-stinho. Glavnina ju je pa kmalu u-Jela. Tudi pri vzponu na Col de Macuegne (80 km) ni prišlo do n°benega odločilnega pobega. Kar m nikomur uspelo med vožnjo mivzgor je poskušal Nemec Wolf-*"°M med spustom. Njegova pol-minutna prednost pa je trajala le ta kilometrov. Pod Mont Ventouxom je bila tako glavnina zopet enotna. 13 km Pred ciljem pa je šinil v ospredje Merckx. Sledila sta mu Poulidor Agostinho. Belgijec je povečal hitrost vožnje in Poulidor tempa m zdržal. Merokx in Agostinho sta Povišala svojo prednost na 50 sekund za prvimi zasledovalci. 10 km Pred ciljem pa je Merckx sredi vzpona pustil za seboj še Portu-Salca in je sam privozil na cilj do konca etape s prednostjo 111”. Takoj po prihodu na cilj pa je Merckxa zajela slabost, zaradi ka-tare se je moral zateči v zdravniško oskrbo. Slabost je zajela tudi Van den Bosscheja, katerega so tudi sprejeli v ambulanto. Tudi v današnji etapi je prišlo od težjega padca. Ponesrečil se je Belgijec Victor Nuelant, ki si je n* več mestih zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer bodo jutri operirali. Lestvica 14. etape: L Eddy Merckx (Bel.), ki je prevozil 170 km dolgo pot od Gapa do La Ventouxa v 5.47’44” s Poprečno hitrostjo 29,333 km na uro. 2' Martin Van Den Bossche (Bel.) 5.48’55” Lucien Van Impe (Bel.) J- Riny Wagtmans (Hol.) 5.49’05” “• Bernard Thevenet (Fr.) 5.49’09” Raymond Delisle (Fr.) 5.49’ 15” 7. Tony Houbrechts (Bel.) 8. Raymond Poulidor (Fr.) 9. Gosta Petterson (Šve.) 5.49'23 10. Francisco Galdos (Šp.) 5.49’23 11. Willy Van Neste (Bel.) 5.50’04 12. Georges Pintens (Bel.) 5.50’04 13. Joaquim Agostinho (P.) 5.5010” 14. Lucien Aimar (Fr.) 5.5014” 15. Joop Zoetemelk (Hol.) 5.50’31” Skupna lestvica: 1. Eddy Merckx (Bel.) 71.33’35” 2. Joop Zoetemelk (Hol.) 9'26" j ostanka 3. Gosta Pettersson (Šve.) H’21” 4. Marinus Wagtmans (Hol.) 12’29” 5. Raymond Poulidor (Fr.) 1415” 6. Martin Van Den Bossche (Bel.) 15 09” 7. Lucien Van Impe (Bel.) 1512” 8. Francisco Galdos (Šp.) 1515” 9. Georges Pintens (Bel.) 1615” 10. Luis Zubero (šp.) 16’34” itd. NOGOMET Cagliariju zlata kopija Rimetovega pokala V Cagliariju je neki časopis sprožil idejo, da bi zbrali denar za kopijo Rimetovega pokala, ki naj bi ga izročili v varstvo Cagliariju. Pokal bi moral biti zlat. Obenem bi morali nagraditi vseh 22 igralcev, ki so se udeležili italijanske odprave v Mehiko. Ob priliki prve tekme, ki jo bo Cagliari opravil na novem stadionu SanCElia bodo pa domačim igralcem, ki so bili z italijansko reprezentanco na SP izročili miniaturne Rimetove po-kalčke in zlate kolajne. AVTOMOBILIZEM Po tem ko so se piloti uprli in izjavili, da se ne bodo udeležili dirke formule 1 v Niirburgringu, ker proga ne nudi dovolj poroštev za njihovo varnost, so prireditelji sporočili, da bo 2. avgusta na isti progi dirka za stroje formule 2, katere najboljši piloti so tisti dan prosti. Prireditelji so se tudi obr nili na mednarodno avtomobilsko zvezo, da bi dobili dovoljenje da prenesejo dirko za formulo 1 iz ""■iiiiiiiiiiiihui,milini,uiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiimi V PRETEKU TEKMOVALNI SEZONI Delovanje ŠZ Dom je bilo pozitivno Odbojkarji bodo v kratkem odpotovali na tečaj v Rovinj 2 zaključkom ženskega odbojkar-,Kega promocijskega prvenstva se g končalo letošnje delovanje Š Z t °m. ki pa je v enem samem le-I Poželo precej uspehov in to v * Jvnem v namiznem tenisu in v j^bojki. V teh dveh panogah, o aterih bomo pozneje govorili, sta e zenska, in posebno moška eki-pat zelo dobro izkazali. ce sedaj pogledamo delovanje r1 Prvega meseca dalje bomo že začetku videli uspehe v atletiki * oiemorialu «M. Fileja*. Na istem ”*eroorialu je moška ekipa igrala , bdbojkj, v streljanju se je Dom SttoL ^°hro izkazal, a največji u-h je dosegel v namiznem teni-p ^jer Je osvojil stalni pokal. n memorialu je Dom sodeloval ..faznih moških in ženskih tur tv • v ping-pongu v Trstu in M- Tudi ob tej priliki se je 1 bf° izkazal in odnesel pokal ter m vrsto kolajn. iNajvečji uspeh celotnega delova-Ja Pa je dosegla moška ekipa Jeznega tenisa, ki si je pribo-JJJ? vstop v C ligo. Ob tej priliki omeniti, da so Komel, Čer-c in Cotič pokazali izvrstno igro. kar se redko vidi pri tako mladih igralcih. Delovanje v tej panogi se je zaključilo z »Memorialom Ferletiča*, ki ga je organizirala doberdobska Mladost. Tudi na tem memorialu so fantje odnesli pokal, prvo, drugo, četrto in peto mesto. Kar se tiče odbojke sta se obe ekipi, moška in ženska, vpisali v promocijsko prvenstvo. Moški so to prvenstvo zaključili na prvih me stih in če bi ne imeli smole, bi se lahko potegovali tudi za vstop v D ligo. Na ženski strani pa je bilo malo slabše in to v glavnem, ker ekipa ni dovolj trenirala pred prvenstvom. To se je poznalo v tekmah. Sedaj pa bosta v glavnem obe ekipi šli na seminar odbojke v Rovinj, kjer se bosta gotovo tehnično izpopolnili in bomo drugo leto lahko upali tudi v tej panogi na še večje uspehe. Tako smo v glavnem obnovili letošnje delovanje nanovo ustanovljenega ŠZ Dom, ki je bilo z vseh vidikov pozitivno in upajmo, da bo društvo tudi v prihodnjem letu tako nadaljevalo in delalo čast zamejskim Slovencem. P. R. Niirburgringa v Hockenheim. Če jim bodo to dovolili bosta 2. av gusta dve važni prireditvi v Nemčiji. OBVESTILO Atleti «Slovenske mladine* imajo redne treninge vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. ure dalje, in sicer na občinskem stadionu «Grezar* v Trstu. V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI Z ZOPPflSOM Izdatna zmaga Nove Gorice V Novi Gorici je bila pred dnevi prijateljska nogometna tekma med ekipama Nove Gorice in Zop-pasa iz Conegliana (Italija). Gledalcev je bilo 500, sodil pa je domačin Pejovič. Nova Gorica — Conegllano 8:1 (2:0) NOVA GORICA: Uranič: Bučan (Ivčev), Faganel (Peršolja), Hvala (Kogoj), Pikula (Jerončič), Lin-zender (Gulin), Cigoj, Furlan (Korpar), Pini, Leban, Klanjšček (Marušič). ZOPPAS: Antoni azi; Poletto, Fio-rin, Tandura, Piam, Batistuzzi, Nisio, Foscan, Forte, Tomazzella, Bonaldo. Tekma je pila zelo zanimiva in borbena. Domačini so bili za razred boljši, predvsem v drugem polčasu, ko so zamenjali skoraj vse igralce. iiiiiiiHiiiviiiiitiiiiiiimiiitmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiuiii,umnimi,im,,,,,„„„11!,,||lllllll|m||||||||HV||n KOŠARKA NA MEDNARODNEM TURNIRJU Pomlajeni Spliigen danes v Tolminu Na turnirju bo nastopila tudi ameriška profesionalna peterka TWA • Spliigen Brau bo spremenil svoje ime Košarkarska ekipa Spliigen Brau,, dni (Ruini Firence); Nannini, Si- ki bo v prihodnjem prvenstvu na stopala v italijanski moški B ligi, bo imela v vrstah svojih igralcev precej sprememb. Večina košarkarjev, ki so v preteklem prvenstvu nastopali za goriškega ligaša v A ligi, bo odšla k drugim ekipam in bo tako prepustila svoja mesta domačim goriškim igralcem. V prihodnjem prvenstvu tako ne bomo več videli Merlatija in Me-deota, ker bosta odslej nastopala v Benetkah. Tudi 'Bernardini, Ma-gnoni, Pieri in Jessi so se že poslovili. Goriška ekipa je tako zdaj sestavljena v glavnem iz samih mladih igralcev. Kljub temu pa je trener McGregor prepričan, da bo tudi s temi mladimi igrala zopet pripeljal ekipo v A ligo. Spliigen že zdaj vneto trenira. Danes in jutri pa se bo udeležil tudi turnirja v Tolminu, ki bo zelo kakovosten. Na turnirju (katerega se bodo udeležile štiri ekipe) bosta poleg domačega moštva in Spliigen Braua nastopila še ameriška profesionalna peterka TWA in še neka jugoslovanska ekipa. Goriško moštvo bo za prihodnje prvenstvo menjalo svoje ime. Imenovalo se bo namreč Poretti in bo pod tem novim imenom nastopilo že prihodnjo sredo, ob 21. uri v Tržiču proti TWA. Moštvo bo ob tej priložnosti vodil McGregor. ODBOJKA Italijanska moška odbojkarska reprezentanca se bo pripravljala na svoje prihodnje mednarodne obveznosti v Livornu, od 14. do 26. julija. V tem mestu bo trenirala skupno z bolgarsko reprezentanco. «Azzurri» bodo nastopili v kratkem na mednarodnem turnirju v Temiš-varu v Romuniji, na univerziadi in nato na svetovnem prvenstvu v Bolgariji. Tehnično vodstvo je sklicalo naslednjih 14 kandidatov za sestavo državne reprezentance: Mattioli, Fegino, Salemme in Nen- Športno društvo Primorje obvešča svoje člane, da bo 20. t. m. ob 20.30 društveni REDNI OBČNI ZBOR v Soščevl hiši na Proseku. Dnevni red občnega zbora bo naslednji: 1. predsedniško poročilo 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. volitve novega odbora 5. razno. bani in Morandi (Panini Modena); Roncoroni, Devoti in De Angelis (Bumor Parma); Ricci in Bendandi Gostje so se v prvem polčasu dobro upirali, domačini pa so v drugem delu tekme zaigrali zelo napadalno, za kar imajo glavno zaslugo Gulin, Marušič in Peršolja. Ti trije igralci so namreč tokrat nastopili pri Novi Gorici kot gostje. Gole za Novo Gorico so dosegli: Korpar (tri), Gulin in Leban (po dva) ter Pini (enega). Za goste pa je dosegel častni gol Tomazzella. Rajmund Kolenc Arcari ohranil naslov Bruno Arcari je ohranil svoj svetovni naslov. Sodnik je namreč diskvalificiral Francoza Roqua, ker je z dvema udarcema z glavo povzročil globoki rani nad Arcari Je rim levim očesom. Kubanec Jose «Mantequilla» Na-poles bo izpostavil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka welter kategarije proti evropskemu prvaku Avstrijcu Johannu Orsoiicsu. Dvoboj bo 20. novembra na Dunaju. TENIS Na zasedanju držav udeleženk tekmovanja za Davisov pokal v Londonu so sklenili, da profesionalci tudi v bodoče ne bodo smeli nastopati na tej prireditvi. Kot je znano lahko poklicni igralci nastopajo na mnogih drugih mednarod (Casadio Ravenna); Barbieri (Rena-lnih teniških prireditvah, vendar k na Bologna); Innocenti (Zoli Pon- tekmovanju za Davisov pokal niso tedera). ■ bili nikoli pri puščeni. KOŠARKA VČERAJ NA GRETI V TRSTU Poletovci v treh srečanjih iztrgali Mivarju eno zmago Openci so zmagali med naraščajniki, izgubili pa so v tekmi mladink in minibasketa Polet je včeraj na Greti odigral tri prijateljske košarkarske tekme proti Mivarju. Čeprav je bil končni izid tekem (2:1) v korist Mivarja, so openska dekleta ki fantje v vseh srečanjih pokazali precejšen napredek. Prepričani pa smo, da Poletu z vestnim in požrtvovalnim delom zadoščenj ne bo manjkalo in to prav v bližnji bodočnosti. Posamezne tekme so dale naslednje izide: Minibasket MIVAR - POLET 44:11 (20:4) MIVAR: Tosolini 4, Fotocco 9, Barisi 12, Švara 11, Nechi, Chec-chi 2, Scherl, Scarcia, Piselta, Pe-sco, De Santis 2, Piccini 4. POLET: Valter Sosiš 6, Igor Malalan 3, Rudi Taučer 2, Marko Sosič, Robi Gorup; Egon Malalan, Vinko Kalin. SODNIK: Slocovich (Ts) Najmlajši košarkarji Poleta so morali kloniti tehnično boljšim nasprotnikom. Kljub temu pa slovenski predstavniki nikakor niso razočarali in so se do zadnjega borili za vsako žogo, kar je seveda hvale vredho. Poleg tega pa so poletovci prikazali več lepih in učinkovitih akcij, ki so večkrat zmedle dobre nasprotnike. Ti so namreč dobro branili (večkrat pressing po vsem igrišču) in so tudi uspešno metali na koš, tako da so se morali naši košarkarji močno potruditi, da so jim lahko zapirali pot do koša. ..................... PRIHODNJE UTO BO V OPATU! REDNI KONGRES FIS Morda že 1072. SP v smučarskih poletih Predsednik Bergman je napovedal mnogo sprememb v načinu tekmovanj Prihodnjega maja bo v Opatiji kongres mednarodne smučarske zveze. Zato se je te dni tam mudil predsednik FIS Sigge Bergman, ki je v pogovoru s časnikarji razpravljal o nekaterih največjih problemih, ki zvezo tarejo. Tako je omenil najprej težave, ki jih dela predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage, ki zmeraj znova grozi, da bo prepovedal nastop smučarjev, kar se alpskih disciplin tiče, na olimpijskih igrah. Smučarji po njegovem niso nit« malo amaterji in se na vsakem kongresu znova znaša nad FIS. Zdi pa se, da na prihodnji zimski olimpiadi v Saporu ne bo prišlo do večjih težav. FIS se bo približal s posebnimi določili zahtevam MOK in skušali bodo tudi omejiti vpliv reklamnih posegov raznih tovarn smučarskih potrebščin. Septembra letos se bodo v Kopenhagnu sestali predsedniki tistih smučarskih zvez, katerih člani nimajo točno določenega statusa in bodo na osnovi sprejetih sklepov določili, če bodo smučarji še naprej tekmovali na olimpiadi ali ne. Drug važen problem, o katerem bodo razpravljali v Opatiji so spremembe tekmovalnih pravil. Prvi Trije malčki na naši sliki se v teh dneh prav gotovo kopajo in predajajo žarkom vročega poletnega sonca. Če jim je pa zelo vroče se včasih le spomnijo prijetnega hladu, ko so v pretekli zimi obiskovali smučarski tečaj SPOT v Trbižu... predlog je ta da bi ženske tekmovale v štafeti 4X5 km, ne pa 3X5 km kot doslej. Kar zadeva alpske discipline predvidevajo spremembe v slalomu in veleslalomu, kar se pa smuka tiče bodo poostrili varnostne ukrepe. Tekmovalci bodo o-be vožnji pri veleslalomu opravili isti dan. Letošnje prvenstvo v Val Gardeni je pokazalo, da so smučarji proti kvalifikacijam, tako kot so bile doslej; tudi tu bo treba ukrepati. V prihodnje ne bo več nihče izpadel pred finalom, pač pa bo vrstni red v kvalifikacijah vplival na štartno številko. Kaže. da bodo nova pravila veljala že v Sapporu. V Opatiji bodo tud določili, kje bodo prihodnja SP. Za alpske discipline kandidira več mest, med katerimi Garmisch, St. Moritz, Jackson Hole, Lake Louis, za klasične discipline pa Beljak, Falun, Lahti in Garmisch. Bergman je tudi rekel, da je predlog ČSSR, da bi ustanovili SP tudi v smučarskih poletih, na kongresu v Barceloni zmagal s pičlo večino in ga zato še niso priredili, ker bi bilo prav, da se za predlog izreče večje število članic. Rekel je tudi, da bi bilo umestno, da to vnovič predlaga v Opat ji prav Jugoslavija, ki ima v Planici zibko tega športa. Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih bi tako lahko priredili že leta 1972. Bergman se je tudi pohvalno izrazil o mladinskem tekmovanju v alpskih dsdplinah na Jahorini. Rekel je, da to še ne bo mladinsko svetovno prvenstvo, o tem namreč lahko odloča le kongres FIS, da pa ni izključeno, da bi pozneje kriterij mladih smučarjev na Jahorini priznali kot prvo mladinsko svetovno prvenstvo. Napovedal je spremembe tudi v tekmovanju za svetovni pokal. Po novem predlogu bodo za točkovanje upoštevali le 8 do 10 tekmovanj, med katera se prav lahko uvrstita tudi tekmovanji v Kranjski gori in na Pohorju. Naraščajnice MIVAR - POLET 42:14 (26:7) MIVAR: R. Pregellio 4, Baroni, Pregellio 4, Verona 4, Friedrich 12, Marzani 3, Tulliach, Leprini 10, G. Tulliach, Rupolo, Alzetta 5. POLET: Morana Taučer, Irena Sosič 6, Vesna Taučer, Rosana Sosič, Tanja Malalan 3, Lilijana Fuč-ka, Dragica Hrovatin 1, Mira Kraus 4. SODNIKA: Zonta in Slocovich (oba Ts). Tudi dekleta so izgubila svojo tekmo proti boljšim predstavnicam Mivarja, ki so pokazale hitrejšo in živahnejšo igro. Poletovke so se sicer skušale enakovredno boriti z nasprotnicami, bile pa so preveč netočne pod košem, kjer so si zapravile celo vrsto lahkih priložnosti. Spodbudno dejstvo včerajšnjega nastopa za naše predstavnice je to, da so bile zagrizene v obrambi in so tudi uspešno prestrezale odbite žoge, žal pa niso bile tako uspešne v napadu. Naraščajniki POLET - MIVAR 36:29 (14:1») POLET: Adrijan Sosič 18, Edi Daneu 7, Jani Sosič 7, Miloš Jugovič 4, Robi Gantar, Edi Kraus, Egon Guštin. MIVAR: Zonta, Slocovich 12, Luin 3, Kozman 9, Gerdina 2, G. in L. Lorenzoni, Cecchetti 2, Sergi 1. SODNIKA: Giancovich in Lakovič. V najlepši in zelo zanimivi tekmi dneva je Polet zasluženo premagal Mivar. Openski igralci so namreč uspešno igrali v obrambi in so v napadu pod vodstvom kapetana Adrijana Sosiča prodiraš proti nasprotnikovemu košu. Ran-veseljivo je bilo tudi to, da so poletovci premišljeno napadali in so skušali iskati ugodne položaje za met. Domačini so se seveda trdno upirali, a zaman. Polet je v končnih minutah skrbno gradil igro in dokončno strl nasprotnikov odpor. b. L Velikanski stolp v Muenchnu. «Oiympiaturm» že opozarja vse obiskovalce bavarske prestolnice, da sc čas prihodnjih olimpijskih iger vedno bolj bliža. Iz vrtljive restavracije pod vrhom stolpa (na sliki) Je izredno lep pogled na celotno prizorišče prihodnjih olimpijskih iger MLADEN OLJAČAl KOI AR A v Prevedel: Severin Šali p Pijan si, zato zapri čvekalo, če ne te bom razorožil in tal v štab odreda kot puntarja.« d “Jaz puntar? Saj to povem le tebi, komandir, nikomur ^Bemu.« “Komandir na čelo kolone,« je prišlo po zvezi. “Komandir na čelo,« je rekel tudi Rajko, umolknil in sl **wavil jermen na puški. “Stric, hočeš konja?« “Nočem, kar ti jezdi.« “Ali si videl Novaka?« “Hudiča, od kod pa M?« je zazijal, ko je opazil starca. borbo grem,« je odgovoril starec in zavihtel gorjačo. “Za koga? Za cesarja Franca Jožefa?« ^ “Za Pecijo,« je rekel starec. «Za Petra Pecijo, hajduka se J,Unaka, ki je preganjal Turke Po Kozari. Od njega, fantje, •Je treba učiti, kako se moramo bojevati ln kri prelivati...« £ “Pnstl Pecijo, stari,« je posmrkal Lazar. «Kaj je z dru-‘ Je mati s teboj? Pa Darinka in otroci?« *^SL dragi moj,« je rekel starec. «Zbežali smo, jaz pa sem prišel v četo po puško, da grem s sinom na bunkerje.« «Zdaj vidim, Lazar, po kom si urezan,« mu je za hrbtom rekel Ivan. «Očetova kri, bogme res.« «Jasno, da očetova,« je zapuhal starec in sunil z gorjačo. «Ampak, fantje, povejte mi no, kaj to pomeni?... Zakaj Jih pustite, da požigajo vasi? Ali jih ne morete premagati in pomlatiti? Menda ni prišel čas, ko naj še jaz v teh svojih letih zgrabim za puško? Ali pa morda čakate, da jih ženske s sekirami in koli poženejo v Uno?« «Počasl ,stari,« je rekel Lazar. «In ne vtikaj se v vojaške zadeve, ampak mi povej, kje si pustil družino?« «Odšli so proti Grabašnici, počakali pa me bodo v Banj-cih, ker sem Jim rekel, da se bom vrnil takoj, ko najdem četo.« «Ali Je tudi naša hiša požgana?« «Do zdaj še ne,» je rekel starec. «Dal ti bom konja do Banjcev... da se ne boš mučil.« «Konja ne potrebujem. Veš, lahko tekmujem celo z zajcem,« se je pobahal starec. «Pri moji veri, da lahko... Hvala bogu in svetemu Jovanu, še nikoli nisem pokusil zdravil.« ((Zajahal boš konja in čez goro pojezdil v Banjoe,« Je Lazar rekel očetu, kakor da govori otroku. «Ste odpeljali voz?« «Smo. Voz ln vole, krave in jagnjeta,« Je odgovoril starec. «Vzeli smo s seboj tudi nekaj moke, krompirja, fižola in slanine. Vrgel sem na voz tudi vrečo koruze, lahko vse prav pride. Od Baglaja pokajo puške, jaz sem zlezel v kaščo, vzel polovnjak in nasul koruzo v vrečo. Sam ljubi bog ve, kdaj se bomo vrnili, sem si rekel, in če bomo sploh še kaj našli.« »Stari, dobro si naredil. Zdaj pa le odjezdi.« «No, ti me pa kar podiš,« se je nasmejal starec. “Toda koga vidim, koga vidim! Našega fanta! Zdravo, junak!« «Zdravo, Novak,« je rekel ogovorjeni. «Kako se imaš, fant?« «Dobro,» je kratko odgovoril junak. «Vidiš, tako sem tudi jaz, ljubi moj, v svojem trinajstem letu hajduku Peci ju nosil v hosto kosilo. Prav res sem ga, bog in bogme!... Spominjam se, kot da je bilo včeraj: jezdi Peclja na kopju vrancu, tanke bike ima povešene, svetle lase počesane, lepši ln mlajši je kot katero dekle. Jezdi Peclja, ljudje pa za njim, moški in ženske in otroci; vse, kar lani™ puško in kol nosi, je vstalo proti nasilnikom. In videl sem tudi Ostojo Kormanoša, komandirja... Nekoč sem videl oelo strašnega Goluba Babiča, ki je v Ornih Potokih poveljeval uporniški vojski...« «Hajdi, stari, ne zapravljal časa,« je rekel Lazar. «Ne utegnemo čenčati.« «0 ti osel, mar je to čenčanje?« «Deček bi rad klepetal,« se je popravil Lazar. «Hajdi, odjezdi... Saj vem, da moj oče izhaja iz hajduškega rodu in da smo sorodniki Goluba Babiča iz Ornih Potokov...« «Saj tudi smo,« se je kujal starec in hotel zajahati. «Mi smo, dragi moj, iz Hercegovine, semkaj pa smo prišli pred dvesto leti. In kakšni smo, se vidi tudi iz tega, da je naš prednik, ki je prvi prišel semkaj, sam zažgal svojo lastno hišo: ubil Je Turka, ker pa ni hotel maščevalcem privoščiti slasti ln užitka, se je preselil semkaj, še prej pa sam zažgal svojo hišo...« «0 tem nam boš pripovedoval drugič,« je rekel Lazar hi dvignil starca v sedlo. «Hajdi, poženi, in varuj se letal, mene pa počakaj pri Banjclh.« «1 kaj boste tako daleč bežali?« se Je zarežal starec ln dvignil kopju podoben kol. «Ne klepetaj, odjezdi!« je rekel Lazar in ošvrknil konja. «Pa pozdravljeni, fantje!« je vzkliknil starec. «In ne dajte se, da bi vas vrag, ampak zatrite to golazen... mi pa bomo boga prosili za vas.« Lazar Je zagledal rdečo streho, na bregu zraven košatega hrasta. Ni še zagorela, in če grem tja s četo, morda ne bo zažgana, je mislil in zapičil pogled v hišico, ki je stala nedo- taknjena pod svetlim nebom, ko so druge hiše požirali plameni. Pospešil je korak, da bi čimprej prišel do rodnega doma. “Kam nas pelješ, komandir?« “V zasedo,« je odgovoril Lazar. “Mar v dolino?« “Spodaj nas ne čakajo,« je rekel komandir, ne da bi pogledal sogovornika. “Presenetili jih bomo, s tistega obrežla. Tam je pokopališče...« «Da ne bomo zašli v past?« je zaskrbljeno rekel Ivan. Lazar je sklenil, da se bije do zadnjega vojaka, do zadnjega naboja, do revolverja, bombe in noža, kot Peter Kenjalo ki je padel na hišnem pragu pred ustaši: stopili so v hišo čez njegovo truplo in jo zažgali; ogenj je zajel tudi njegovo mrtvo telo, toda po vaseh govorijo, kako je Peter Kenjalo branil svojo hišo. Tako jo bom tudi jaz, si je rekel, spominjevaje se otroških let, deževnih dni in hladnih noči, ko ga je mati z drugimi otroki odpeljala pod drevo, pod gole veje divje jablane, kjer so morali prenočiti, ker ni bilo hiše. Komaj so polegli pod drevesom, že se je ulil dež, premočil odeje in otroci so se prebudili, Lazar pa zajavkal. Zaman ga je mati mirila, do zore ni zatisnil oči. Potem so zraven te lesnike postavili hišo. Kopali so zemljo, pripravili temelje, sekali le« sa stene in ostrešje, odstranjevali kamenje in dovažali opeko. Lepo hišo so sa zgradili, dvanajst krat osem metrov. Pod streho sobica, pred vrati veranda, dvovrstna okna z dvojnimi šipami. V tej hiši se Je oženil. V tej hiši mu je žena Darinka rodila deset otrok. Poglej, še zdaj je tamle na bregu, toda bliža se Ji sovražna vojska. Ne bo zgorela; želel je pred požigalci priti na hrib ln na pokopališče, kjer mu počivajo otroci, najstarejši brat in ded Boško, ki je s Pecljem hajdukoval. Opazoval je plamen in dim nad strehami in krošnjami, nad kopicami sena in žita. (Nadalfevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir* celoletna 9 600 lir Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 11. julija 1970 Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir «Mali oglasi« 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokraiin Italije pri »Societž Pubblicita Italiana*. Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trst Zasedanje izvršnega odbora SKGZ (Nadaljevanje s prve strani) množic po napredku, s katerimi se istovetijo tudi težnje velike večine slovenskih ljudi v zamejstvu. V tem tednu se je predstavnik naše zveze pogovarjal s predsednikom deželne vlade Berzantijem ter ga opozoril na še vedno veljavno spomenico, ki mu je delegacija SKGZ vročila leta 1965, ter izrekel nezadovoljstvo spričo dejstva, da ostaja člen 6 ustave še vedno deklarativnega značaja, prav tako tudi člen 3 deželnega statuta. Pohvalil je spodbudne izjave predsednika deželne vlade v prid naše skupnosti kot celote ter ga vprašal, kaj je dežela napravila pri osrednji oblasti, kot je bilo to posredovanje večkrat obljubljeno, odkar je osrednja oblast deželi odvzela pravico odločati o nas. Predsednik Berzanti je s tem v zvezi omenil svoje pri-tadevanje, da bi sprejeli ukrepe V prid Slovencev na Videmskem. Predlagal je strokovni sestanek med predstavniki zveze in specializiranim deželnim uradom. Kar zedeva beneške Slovence, naj omenimo njihovo izredno prizadevnost zlasti v izseljenskih kragih, ki jim pripisujemo velik pomen. Naši izseljenci se uspešno udejstvujejo v društvu emigrantov v Švici, kjer izdajajo svoj list; pri deželi si prizadevajo dobiti razumevanje in podporo, njihov predsednik se skupno s drugimi beneškimi Slovenci udeležuje seminarja slovenskega jezika v Ljubljani. V Čedadu pa je društvo «1. Trinko* priredilo tečaj slovenskega jezika. Vse to delo, ki terja velike napore in dosti požrtvovalnosti, zasluži koordinirano pomoč. Njegova učinkovitost bo toliko večja, koliko bolj se bodo v teh naporih povezovale vse subjektivne sile, ki delujejo med beneškimi Slovenci ter imajo za svoje delo tudi učinkovite prijeme in sredstva, ki gredo od tiskovnih medijev dalje. V okviru naših članic in komisij zveze se pripravlja pogovor, ki se je bil začel že v tej zimi, kako pritegniti v kulturno - prosvetno delovanje rojake iz mesta in najbližjega predmestja. Na eni izmed sej našega predsedstva smo ugotovili, da obstajajo lepe možnosti za ustanovitev novih prosvetnih žarišč ter za poživitev tistih, ki so zamrla. Obstajajo mestni predeli, v katerih živi izredno veliko število slovenskih delavcev, ki jih še nismo pritegnili v naš krog. Sprčo njihovega vsakodnevnega stika z italijanskim okoljem, ki jih navaja na uporabo jezika večinskega naroda, je njihova vključitev v delovanje, kjer vlada slovenski jezik, morda edina, prav gotovo pa zelo učinkovita oblika ohranjanja slovenske biti v teh krajih. Kakšen koli napor, ki ga naše članice nameravajo napraviti v tej smeri, ne bo prevelik ter bo prav gotovo dobro poplačan. S tem v zvezi bo treba posvetiti večje skrbi tudi našim vajencem in mladini delavcem, ki razmeroma mladi in zato narodno še neformirani zapuščajo šolske klopi ter jih pritegnitev v prosvetno društvo, slovensko športno udejstvovanje in navezovanje na slovenski časopis lahko otme' pred nevarnostjo raznaro-ditve! Zveza je obravnavala tudi stanje slovenske radijske postaje v Trstu ter sprejela resolucijo, ki jo je poslala predsedstvu vlade. V tej izraža nezadovoljstvo s stališčem, da je delovanje te postaje propagandnega značaja namenjeno »omenjenemu številu tujerodcev*. Zveza zahteva, da se postaja Trst A v vseh pogledih izenači z ostalimi italijanskimi radijskimi postajami, ki imajo značaj javne službe, ter morajo biti slovenske oddaje, pod nadzorstvom slovenskih ljudi. V okviru stikov, ki jih občasno ima naša zveza s svojimi članicami, smo imeli zelo koristen pogovor s Kmečko zvezo v Trstu. S predstavnikom odbora Narodne in študijske knjižnice pa si prizadevamo, da bi okrepili njeno članstvo, uredili notranje odnose ter zagotovili knjižnici ustreznejše prof tore. Posebno pozornost bi morali posvetiti gospodarstvu. O tem beseda le redkokdaj steče, in še kadar steče, se večinoma omejuje na načelna stališča. Zavedamo se težavnosti tega vprašanja, njegove popolne podrejenosti zakonitostim naše cfružSe, ki izhajajo iz zasebnega gospodarstva. Istočasno pa se tudi zavedamo, da ne bomo dosegli naše narodne enakooravnosti, dokler se tudi gospodarsko ne bomo uveljavili. Narod namreč ni samo jezikovna skupnost s specifičnimi kulturnimi značilnostmi in dejavnostmi, ampak sodiio med njene poglavitne značilnosti tudi gospodarska dejavnost, družbena struktura itd. Letošnje je zares leto obletnic. Prihodnje dni je 50-letnica požiga Narodnega doma v Trstu, 6. septembra pa 401etnica ustrelitve bazoviških junakov. Kolikor nam je znano, se pripravlja več ločenih proslav. Mi želimo, da bomo to obletnico Počastili čim bolj na enoten način. Tajniško poročilo o delu zveze Za njim je povzel besedo tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Bogo Samsa, ki je ugotovil, da je od zadnje seje izvršnega odbora SKGZ, ki je bila 26. februarja v Trstu minilo štiri mesece in pol in torej nekaj več, kot je običajni presledek, kar pa je opravičljivo, saj je bilo vmes daljše volilno razdobje, ko se zunanji izrazi delovanja zveze nekoliko ošibe in je prepuščena govorica na trgih in v javnosti neposredno prizadetim Strankam. V tem razdobju se je predsedstvo SKGZ sestalo šestkrat, med temi sestanki sta bili dve zanimivi razširjeni seji s pomembnima čla- nicama Kmečko zvezo na Tržaškem in Slovensko prosvetno zvezo. V tem okviru je predsedstvo naj prej na svoji seji nato pa na skupni seji z vodstvom Kmečke zveze o-bravnavalo jubilejni občni zbor KZ, ki je bil v Trstu 1. marca. Ugotovljeno je bilo, da se je KZ v Trstu v dvajsetletnem delu utrdila, da ima izreden stik s člani in da je prišla do izraza avtonomija te slovenske strokovne organizacije ter istočasno njena povezava z vsedržavno organizacijo »Alleanza dei contadini*. Na kasnejšem skupnem sestanku so bila preučena razna konkretna vprašanja delovanja Kmečke zveze in še zlasti podrobneje pričetek delovanja novega patronata, ki si ga je v okviru vsedržavne organizacije pridobila za skrb za upokojence iz lastnih vrst ter za vse upokojence slovenske skupnosti na Tržaškem. Gre za pomembno stvar, saj takega patronata do sedaj Slovenci nismo imeli in je že kratkotrajno delovanje dokazalo, kako zelo je bil potreben. Pri tem gre tudi za zapletene odnose med italijanskimi in jugoslovanskim socialnim zavarovanjem in iz njih izhajajočo zaščito pri pridobivanju pokojnin. Kasneje 26. marca se je predsedstvo podrobneje ukvarjalo s stanjem Kmečke zveze na Goriškem, ki ni povsem zadovoljivo predvsem iz raznih objektivnih težav. Goriška Kmečka zveza je bila ustanovljena z resno zamudo iz raznih okoliščin in nima ustrezne tradicije. Gre pa tudi za odraz razmer in razbitosti med Slovenci, ki se prenaša tudi na strokovne organizacije. Istočasno pa je treba tudi ugotoviti, da je notranje delovanje goriške Kmečke zveze v redu in da je poslovanje urada vzorno. Na seji so bili sprejeti nekateri ukrepi za izboljšanje stanja, vendar pa niso bili še narejeni odločilni koraki in bo treba v tej smeri narediti še mnogo naporov. širši razgovor je bil tudi o vprašanjih prosvetnega delovanja na skupni seji med predsedstvom SKGZ in izvršnim odborom SPZ, ki je bil 2. marca V Trstu. Med pomembnejše delovanje je v letošnji pomladi treba omeniti proslave 25-letnice osvoboditve, ki so bile zelo številne in vsebinsko izredno bogate. V ta okvir spada izredno uspela proslava na Goriškem in tako zaradi angažiranosti domačinov kot zaradi udeležbe velikega števila mladine. Nekoliko slabše je bilo z osrednjo tržaško proslavo, ki tudi zaradi številnih objektivnih okoliščin kljub odločni organizaciji, ni pritegnila tolikšnega števila ljudi, kot bi bilo pričakovati. Naša zveza se ni nikoli neposredno angažirala na volitvah, ker je strokovno - politična organizacija s specifično narodno obrambnim značajem, vendar pa istočasno tudi ni mogla biti do volitev indiferentna, saj gre za pomembno vprašanje odnosov političnih sil in še zlasti odnosa političnih strank do vprašanj slovenske skupnosti. Zaradi tega je predsedstvo podrobneje razpravljalo o poteku volilne kampanje in perspektivah na svoji seji 27. maja. Sedaj, ko so že znani in preučeni volilni izidi, lahko ugotovimo, da rezultat na področju, kjer prebivamo Slovenci, ni bil slab. Ohranili smo odnose sil v vseh slovenskih občinah, ki so še nadalje trdno v naših rokah, pri čemer predstavlja vprašanje položaj v devinsko - na-brežinski občini, za katero si želimo rešitev pri občinski upravi, ki bo čim bolj slovenska. Pereče vprašanje polagoma predstavlja tudi dolinska občina, v katero se je, po približnih vendar zelo utemeljenih ocenah, naselilo okrog 500 prebivalcev italijanske narodnosti, tako da se je narodnosno razmerje sil spremenilo. V tej zvezi, kot tudi v zvezi z volilno kampanjo na splošno tokrat «Primor-sKi dnevnik* ni bil tako aktiven, kot je bil v primeru zadnjh volitev. Na gospodarskem področju sta bili v tem razdobju sproženi v glavnem dve pobudi in ki sta se obe nanašali na problem našega Krasa. 1. Problem regulacijskega načrta, o katerem je razpravljala gospodarska komisija in kjer je prišlo I do izraza mnenje, da moramo izde- \ lati lastni predlog, kako naj se na področju Krasa detajlno uredi re-I gulacijski načrt. S tem v zvezi je j bila v okviru naše članice Kmečke zveze že ustanovljena komisija sestavljena iz raznih strokovnjakov, ki je problem že začela proučevati 2. Spet v okviru Kmečke zveze in s sodelovanjem društva Pravnik in zadruge Naš Kras, ter drugih strokovnjakov, se je vršila daljša razprava o predlogu zakona Belci o kraških rezervatih. Proti omenjenemu predlogu so bili sprejeti določeni popravki, ki so bili v imenu Kmečke zveze poslani vsem članom parlamentarne komisije, ki o predlogu zakona razpravlja. Komisija za odraščajočo mladino je v obravnavanem razdobju obiskala otroke iz Banjaluke v Savudriji in jih obdarila, ukvarjala se je s sestavo brošure in anketo o udejstvovanju otrok na kulturnem in športnem področju. Letos letuje 112 otrok iz naše dežele v Lovranu, Savudriji in Gorjah. Komisija je priredila srečanje bivših aktivistk s predstavnicami iz Slovenije. Psebno poglavje v delovanju zveze še vedno predstavljajo razna neurejena organizacijska in kadrovska vprašanja, o katerih je bilo tudi v obravnavani poslovni dobi mnogo govora. Gre za delovanje komisij, za pomoč, ki jo zve za nudi športu in športnim organizacijam, za skrb za mlade kadre, za odnose med zvezo in strankami in končno tudi za priprave za prihodnji občni zbor — glavni svet — zveze, ki bo po statutu jeseni - po zimi letošnjega leta. V ta namen na po daljši razpravi tričlanska tehnična komisija, ki naj pripravi ustrezni material za predloge o organizacijskih in kadrovskih iz-premembah. Stiki slovenske kulturno - gospodarske zveze z raznimi organizacijami so bili tudi v tem razdobju zelo bogati. Zaradi volitev so nekoliko zamrli stiki s političnimi strankami na našem področju, ki I lagali razni parlamentarci za iz-so se pričeli in ki so bili zelo ži- I boljšanje sedanjega socialno - po-vahni v prvih dveh mesecih letoš- i kojninskega sistema. Od časa do njega leta in ki so se takoj po časa pride tudi ta ali oni zakon-volitvah obnovili, kot to tudi izha-' ski predlog v razpravo in ga tudi ja iz predsedniškega poročila. odobrijo. Tako so prejšnji mesec Zelo živahni pa so bili zlasti sti- | VPRAŠANJA IN ODGOVORI \ Nove uzakonjene ugodnosti za državne uslužbence V parlamentu je danes nič koliko prid pokojnine in odpravnine, za zakonskih predlogov, ki so jih pred-, vključitev v naslednji razred za 1 ._!• 4 —■ onn eno kvalifikacijo višji od tistega, v kate-0-" so prenehali z delovnim razmerjem. Na kun.u predvideva še zakon, da lahko vsi zainteresirana zaprosijo v nadaljnjih petih letih po izidu odobrili zakon, ki predvideva večje , zakona, to je do 11. junija 1975, za k, z vsemi sosednimi ode,nami izboljšave za vse državne uslužbence, | predčasno upokojitev v katerikoli S as. rszsrJi! 58-8K, * m i - ± li uradni razgovori med oredstav-I osebie ki dela v državnih uradih 11 V a . raz£°von med predstav j k t tudj ()sebje ki je zaposleno v mla nase zveze in tamkajšnjim, občinskih in mestnih podjetjih (Ace- predstavniki SZDL, v kar pa so po i gaG ^ vseh drugih javno - politični plati vključeni vsi odlo- [ pravnih ustanovah, Ravno tako ve- m mn Hnavmln in nrrnsit.fl vniki i • i_ _ .___________________________t_ • ___i_ čujoči dejavniki in predstavniki strokovnih organizacij. V vseh primerih je bil govor o konkretnem sodelovanju in so bili na tej osnovi doseženi nekateri stvarni sadovi. V obravnavanem razdobju je bilo tudi več stiikov s predstavniki iz Hrvaške in to s predstavniki Matice izseljenika in socialistične zveze ter je v tem okviru prišlo tudi do predavanja univerzitetnega profesorja Jakova Sirotkoviča. Našo zvezo je obiskala delegacija sorodne koroške organizacije Zveze slovenskih organizacij, s katero smo imeli daljši razgovor in izmenjavo stališč o političnem po ložaju ter o medsebojnem sode lovanju. Po daljšem razdobju so se obnovili stiki med zvezo in U-nijo Italijanov za Istro in Reko in bo verjetno v jeseni prišlo do nadaljnjih razgovorov, med katerimi bomo obravnavali položaj obeh narodnostnih skupnosti. Razprava predvsem o gospodarskih vprašanjih Razprava o prvih dveh poročilih se je osredotočila na gospodarska vprašanja in je bila v tej zvezi zelo živahna, poglobljena in mestoma tudi polemična. V to razpravo so posegli: Predan o načrtovanju na področju Beneške Slovenije, dr. Oblak o zaposlovanju, dr. Škerlj o strokovni izobrazbi, ddv. Klikanja o slovenskem gospodarskem potencialu, Benedetič o problemu delavske mladine, Kodrič M. o stikih s sindikati .Kodrič D. o nekaterih splošnih gospodarskih vprašanjih, dr. Hlavaty o krepitvi naše ekonomske moči, Tavčar o krepitvi naših gospodarskih struktur, Samsa o povezavi med zaposlitvijo in razvojem naše skupnosti. Vsi prisotni so se strinjali in o-svojili predlog, ki ga je podal predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole, da bo prihodnja seja izvršnega odbora posvečena izključno gospodarskim vprašanjem in da se bo na njo pritegnil tudi širši krog predstavnikov Slovenskega gospodarskega združenja in obeh Kmečkih zvez. Med razpravo so številni člani tudi obravnavali proslavo štiridesetletnice ustrelitve bazoviških junakov in izrazili prepričanje, da bo ta proslava čim bolj enotna. Odločno so obsodili napise, ki so se pojavili po Trstu in ki izražajo željo po režimu polkovnikov. Govor je bil o športu in o uporabi slovenskega jezika na sodišču. Daljša je bila tudi razprava o skupnem nastopu in je v tej zvezi predsednik Gorazd Vesel obvestil člane odbora o vseh korakih in o stikih, ki jih je imela zveza s strankami in z drugimi organizacijami. lja zakon za učno osebje vseh vrst in stopenj. Sodelovanje v vojni pa pomeni, da so bili zainteresirani v času vojne v vojski (omeniti moramo, da se upošteva tudi doba v partizanih), da so bili v zaporu, internaciji ali izgnanstvu, da so vojni invalidi ali civilne žrtve vojne, vdo- lovne dobe ali 10 let, če so vojni invalidi. To so v glavnih obrisih ugodnosti novega zakona, ki žal velja samo za državne uslužuence in ne tudi za uslužbence zasebnega sek torja, ki so prav tako doživeli vse neugodnosti vojne. Ker se je razprava o tem zakonu vlekla skozi dve leti in je bil zakon delno odobren že lansko leto, začnejo omenjene ugodnosti veljati s 1. .januarjem letošnjega leta. Opozoriti pa moramo na dejstvo, da ve in sirote padlih v vojni. Isti za- da zain kon velja tudi za vse begunce, iz ozemlja, ki je bilo pod bivšo italijansko suverenostjo. Poglejmo sedaj kakšne ugodnosti predvideva ta novi zakon. Vsi zainteresirani lahko zaprosijo za povišek plače, in sicer tako, da se periodični povišek, ki pripada po službenih letih poviša za naknadni dve leti ali za vso dobo, ki jo je zainteresirani preživel kot vojak, interniranec itd. Ko prenehajo zainteresirani z delovnim razmerjem, se jim v prid pokojnine in v prid odpravnine ponovno poviša plača za tri periodične poviške ali za toliko let, kolikor so bili zaradi vojne prikrajšani pri delovnem razmerju. Namesto te ugodnosti, lahko zainteresirana zaprosijo, vedno ko prenehajo z delovnim razmerjem, in to samo v iiiiitiiuiiiiiiiiiiiii iiiiiii iiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii teresirani lahko zaprosijo za prej omenjene ugodnosti, ki jim torej niso avtomatično priznane. Kako bo treba za te ugodnosti zaprositi, pa bo treba počakati na naknadna določila in okrožnice, ki bodo izšle s tem v zvezi. D. C. PISMO IZ BEOGRADA Za povečan avtomobilski promet premalo dobrih cest in nadzorstva Na jugoslovanskih cestah se iz leta v leto, meseca v mesec, veča število prometnih nesreč. Na nekaterih cestah preži smrt skoraj vsak dan na svoje žrtve. Na skoraj vseh cestah v okolici Beograda potnike vzdolž cest, vsakih nekaj kilometrov, opozarjajo venci, ki so jih na kraju nesreče položili sorodniki ponesrečenih, na opreznost. Lani so zabeležili 31.300 nesreč na cestah, t.j. dvakrat več kot pred petimi leti. V teh nesrečah je zgubilo življenje 3066 oseb, 46.100 oseb je bilo teže in laže poškodovanih, mnogi pa so ostali za vedno pohabljeni. Samo v Beogradu je lani smrt na mestnih ulicah pokosila 278 oseb, nad 4000 pa jih je bilo ranjenih. Podatki iz preteklih mesecev kažejo, da smrtna kosa tudi letos neusmiljeno žanje. Tako je, na primer, v prvih dvajsetih dneh junija na cesti med Sarajevom in Opuzenom izgubilo življenje 19 oseb. Razni so vzroki takega stanja, ki postaja vedno bolj zaskrbljujoče Glavni krivci so vozniki, slabe ceste, tehnične pomanjkljivosti na vozilih, nezavarovani prehodi preko železniških prog. Nesreč bi bilo gotovo manj, če bi bilo, glede na naglo povečanje števila motornih vozil, več sodobnih cest, več cestnih in prometnih nadzornikov (miličnikov), če bi povzročitelje nesreč hitreje doletele stroge kazni. iiiniimiiiiiuiiitiiitijimiiiimimMmmimiimHiiiimiiiiitMMiiiiHiiHiiiiimiiiitiiiiiimiiiitiiiiimiHMitiiiit V PLAMENIH LESENE HIŠE, KJER JE BIL NA ODDIHU Tragična smrt islandskega prvega ministra Benediktssona V plamenih sta izgubila življenje tudi njegova žena in njun vnuk - Johann Hafstein novi ministrski predsednik Lepotica CSSR Kristina Hanzlova je v Miami Beachu, kjer s« s tekmicami iz 64 držav poteguje za naslov «miss sveta 1970», ki jo bodo v floridskem mestu izvolili v soboto REJKJAVIK, 10. — Islandski mi nistrski predsednik Bjarni Bene diktsson, njegova žena Sigrid Bjomsdottir in njun 2-letn’ vnuk so prejšnjo noč izgubili življenje v plamenih goreče hiše, Islandski pred sednik Kristjan Aldjam je po seji s člani vlade poveril ministru za pravosodje Johannu HafStenu na logo, da sestavi nove vlado Hafstein je podpredsednik stranke neodvisnosti, kateri je pripadal tudi pokojni premier. Nesreča se je pripetila v Thmg-vaiiasoenu, 60 km od Rejkjavika, kjer so člani vlade imeli na razpolago za oddih staro leseno hišo. Prvi minister, ki je imel 62 let, je prišel včeraj na oddih, ponoč’ pa je našel smrt v plamenih. Plamene je opazil sosed, ki je poklical gasilce. Ko so ti prišli na kraj, niso mogli več pomagali, ker so našli le zoglenele ostanke hiše. N;so znani vzroki požara. Možno je, da je požar nasta« zaradi okvare na napravi za kurjavo. Benediktsson Je bil eden najvidnejših predstavnikov mlade island ske republike. Na mednarodnem področju je zaslovel predvsem v obdobju, ko je bil zunanji minister. Ministrski predsednik je postal 1963. leta, ko je zamenjal Olafura Thorsa. Bjarni, na Islandskem se poslužujejo samo rojstnega imena, se je začel politično udejstvovati v stranki neodvisnosti že z 22. leti. 1932. leta je postal profesor prava, ven dar je po osmih letih pustil poučevanje. Sedaj je načeloval koalicijski vladi, ki so jo sestavljali člani stranke neodvisnosti in socialdemokratov. V vlado je stopil 1947. leta iiiiiiiiiiiii................................................................................................................................................................................... kot pravosodni in zunanji minister, kar je ostal do 1963. leta Benediktsson se je oženil 1943. le ta s Sigrid Bjomsdottir, ki mu je rodila štiri otroke: tri dekleta in enega farita. Predsednik republike Saragat in predsednik vlade Rumor sta izrazila svojima islandskima kolegoma ob smrti prvega ministra Benediktssona iskreno sožalje. Škofovski konferenci v Madridu Protestne resolucije žena in sorodnikov političnih pripornikov MADRID, 10. — Žene in sorodniki političnih pripornikov v Španiji so poslali škofovski konferenci, kf se je sestala v Madridu, štiri protestne resolucije, s katerimi zahtevajo od oblasti amnestijo v korist zaprtih svojcev. Eno resolucijo je podpisalo 69 žena in sorodnikov političnih priporo'kov v Madridu, druga pa nosi 186 podpisov svojcev pripornikov v Avstriji v severni Španiji. PO ZLOČINIH V BEL AIRU Morilec s kladivom je v Los Angelesu umoril pet oseb, tri pa hudo ranil V Fairfaxu dolžijo 15-letnega dečka, da je umoril starše V Lansingu so ugrabili 16-letno hčerko bivšega župana LOS ANGELES, 10. — Komaj so prebivalci Los Angelesa pozabili na zločine v Bel Airu, že se je pojavil novi zločinec, tol so miu nadeli ime «morlilec s kladivom« in ki ga policija že nekaj dni vztrajno išče. Morilec se je pojavil že trikrat, u-moril pa je skupno pet oseb, še tri pa umirajo v raznih bolnišnicah. Policija je prepričana, da ((morilec s kladivom« izbira svoje žrtve nenačrtno in brez vsake logike. Najde jdh in jih umori, kar ((slučajno«. Zadnji zločin je morilec opravil v sredo. Vdrl je v stanovanje zakoncev Senff in začel udrihati s kladivom po vseh družinskih članih. Ko je opravil ta posel, je iz avta, ki je bdi v garaži, snel gorivo, ga razlil po stanovanju in vse skupaj zažgal. Policija je opazila plamene. Obvestila je takoj gasilce, ki so nemudoma pogasili požar, ki je na srečo komaj izbrumll. Ko so policisti vdrli v stanovanje, se jim je predstavila strašna slika. 10-letni Lloyd Senff in njegova 53-letna babica W. E. Chapman sta mrtva ležala na okrvavljenih posteljah. 38-letnl oče umorjenega dečka Pred je bila pri predsedstvu ustanovlje- Senff, njegova žena 33-letna Gloria in 6-letna hčerka Jenny so bdii kljub zelo hudim ranam še živi. Odpeljali so jih nemudoma v bolnišnico v San Gabriel, kjer jih nepretrgoma straži policija. Zdravniki še ne vedo, če Jih bodo lahko rešili. V napol pogorelem stanovanju je poliolja našla okrvavljeno kladivo. Omenili smo, da se Je »morilec s kladivom« pojavil še dvakrat. Prvič se je prikazal ob koncu prejšnjega tedna, ko je napadel tri mladeniče, ki so spali na plaži pri Santi Barbari približno 160 kilometrov od Lon Angelesa. Ko jih je našla policija, sta bila dva že mrtva, tretjega pa so utegnili odpeljati v bolnišnico, kjer je še sedaj v zelo slabem stanju. Sodeč po ranah se je morilec posiužii kladiva ali sekire. Vsekakor, če se je posiužii kladiva, je udrihal po žrtvah z ostro stranjo. Tudi 83-letni Lloyd Walter je bil prav gotovo žrtev istega morilca. Njegovo truplo so policisti našli v ponedeljek v Rosemadu, nekje v predmestju Los Angelesa. Ubit je bdi na Isti način kot ostali. Ob truplu je morilec pustil tudi okr- vavljeno kladivo. Medtem ko v Los Angelesu Iščejo »morilca s kladivom«, v Faitrfau (Virginia) dolžijo 15-letnega dečka Marka Tuckerja, da je umoril starše. Včeraj zjutraj je namreč policija našla trupli Donalda Tuckerja, funkcionarja Xerox Corporation, in žene Mary, ld ju je umoril strel. Policija dolži mladega Marka, čeprav deček trdi, da je nedolžen in da Je starše umoril neznanec, ki Je vdrl v stanovanje. Dečka bo 12. avgusta sodilo sodišče za mladoletne. Ko se je predstavil pred preiskovalnega sodnika je bil Mark bos. Vedno po mnenju policije se je deček posiužii očetovih pištol, ki jih je potem skril v aparat za ohlajevanje zraka. V Lan&imgu v Michiganu so ugrabili 16-letno Laurie, hčerko bivšega mestnega župana Maxa Mumlngha. ma. Zdi se, da Jo Je ugrabil neki črnec, ko je nakupovala v neki trgovini. Mladenič je najprej udaril lastnico trgovine, da Je padla v nezavest, nato je ukradel nekaj predmetov tn odpeljal s sabo še dekle. Čeprav Je policija zaprla vse poti, o ugrabitelju in ugrabljenki ni nobene vesti ne sledu. Samotni jadralec Crowhurst Zaradi nenadne blaznosti prostovoljno v smrt? LONDON, 10. — Donald Crovv-hurst, samotni jadralec, ki se je lani udeležil regate okoli sveta, naj bi po nekaterih podatkih sodeč postal blazen in je naredil samomor. Njegovo jadrnico so našli prazno sredi Atlantskega oceana. Regato je organiziral tednik «Sunday Times*. To sta včeraj izjavila na britanski neodvisni televiziji novinarja tednika Nicholas Tomalin in Ron Hall, ki sta proučila Crovvhurstov dnevnik in opis potovanja. Novinarja sta izjavila, da je moč skoraj brez vsakega dvoma razbrati iz dnevnika, da je samotni jadralec postal blazen in da je skočil v morje. Njuno teorijo potrjuje dejstvo, da je bila varnostna vrv, s katero bi se lahko Crovvhurst po vzpel na čoln, prerezana. PARIZ, 10. — Bivši predsednik francoske vlade Felix Gaillard, ki se je sinoči odpravil s prijatelji na jadranje, je izginil brez sledu. Boje se, da je postal žrtev brodoloma. Proti večeru so z letala opazili na morju, 6 milj od Jerseya, razbitine, vendar niso mogli ugotoviti, če gre za Gaillardovo jahto. Mont Blanc spet zahteval svoje žrtve MEGEVE, 10. — Že spet je Mont Blanc zahteval svoje žrtve. Včeraj je s stene vrha Lex Blanche (3.557 m) — na jugu Mont Blanca — zgrmela v prepad naveza štirih planincev. Ko so reševalne ekipe dospele do njih, so bili trije že mrtvi, stanje četrtega pa Je bilo brezupno. S helikopterjem so še živega planinca odpeljali v bolnišnico v Sal-lanchesu. Zdravniki so si seveda pridržali prognozo. Druga dva planinca sta se ponesrečila včeraj na 3.914 metrov visokem vrhu skupine Pelvoux. Do sedaj so našli samo truplo enega planinca. Drugega pa še vedno zaman iščejo. Statistični podatki kažejo, da so I jin je milica takoj izključila it največji povzročitelji nesreč vozni- prometa. ki, tako domači kot tuji. Med do- Nesreč bi bilo, kot sem *e ugfr mačimi je mnogo neizkušenih. Nji- tovil, verjetno manj. če bi povečali hovo število se iz dneva v dan1 število kvalificiranih nadzornikov množi. Posebno so nevarni neizku- šeni vozniki, ki so opravili izpit v kakem majhnem kraju, ko privozijo v pravi mestni metež. To je bil tudi glavni razlog, da so od 1. julija letos poostrili izpitne pogoje in določili, da se vozniški izpiti lahko opravijo samo v mestih z razvitim cestnim prometom in s sodobnimi signalnimi napravami, oziroma cest (trenutno jih je v Jugoslaviji samo 114 in od teh samo 44 res kvalificiranih), povečali število prometnih miličnikov in učinkovitost sodišč pri izrekanju kazni za p to metna prekrške. Lani so nadzornik' in miličniki poslali sodiščem 15.467 prijav in zahtev za sprožitev po' stopka zaradi raznih prekrškov na cestah. Do kooca leta so sodišča. časno vzela v obravnavo, sploh sprožiti postopka. BOŽO BOŽIC urejenim in nadzorovanim cestnim I ki so preobremenjena z delom, to prometom. Nove voznike lahko od j šila šemo 5476 primerov. V 1439 1. julija poučujejo samo inštruktor- primerih pa niso mogla zaradi za-ji, ki so opravili poseben izpit, med-1 starelosti, ker predmeta niso pravo-tem ko je doslej lahko druge poučeval vsak voznik, ki je imel triletno prakso. Kako so ti doslej poučevali, so pokazali izpiti za inštruktorje v Beogradu. Večina prijavljenih je bila zavrnjena. Poostritev predpisov za polaganje izpitov tako za inštruktorje kot za nove voznike, je prišla v pravem času, saj samo v Beogradu čaka na polaganje izpita okrog 37.000 oseb. Med tujci so največji krivci za nesreče Grki in Turki, ki se vračajo z dela v tujini v domovino, ali pa iz domovine nazaj na delo v Nemčijo, Avstrijo in druge dežele. Dni varčujejo z denarjem, vozijo brez počitka, pogostoma od utrujenosti za-. Pri Manizalesu v Kolumbiji Ugrabitev bivšega notranjega ministra MANIZALES, 10. - Bivši notranji minister Kolumbije in bivši poslanik v Braziliji Londono y Lon-dono je sinoči v skrivnostnih okoliščinah izginil v bližini Maniza-lesa v Kolumbiji brez sledu. Čeprav sorodniki Londona y Londona nočejo ričesar govoriti o spijo za krmilom. Ti so glavni kriv- ci številnih smrtnih tr&nj na cesti. P° časopisih ugrabili Iz nenadnih Zagreb-Beograd. Med domačinu ra- k trdjj0i da so trije ugrabi-so redki, ki vozijo okajeni ali pa leljj zahteva!|i 4 miiijone počelo brez vozniškega dovoljenja. Ne- SQV za jzpustitev bivšega ministra. pričakovana kontrola ces.ne milice, Baje so ugrabjteljj že stopili v je, na primer spomladi, na cestah gBk s sorodnjkj. Oblasti zadeve n« v Srbiji presenetila 103 pijane voz- komentirajo, ker nočejo motiti pr*; nike m 395 oseb brez vozniškega jskave. Zvedelo se je, da so našli izpita. j avto, s katerim se je bivši mini' Drugi, po važnosti, vzrok številnih | s*-er 1,_odPraYd . na sv°ie posestvu nesreč so slabe ceste. V Jugoslaviji je v začetku tega leta bilo 78.932 km cest. Od teh je bilo 20.021 km asfaltiranih, 37.981 km posuiih z gramozom, ostale pa so bile navadne vaške ceste. Večina cest, tudi "odobnih, ni bila zgrajena za tako gost in tako težak tovorni pro- bližini Manizalesa, zapuščenega na cesti. BOMBAY, 10. — Najmanj 25 *'> seb je utonilo v mlaki ob cesti. se je zgodilo v prvih urah zjutraj; blizu vasice kakih 50 km od BoiO'; baya. Žrtve so bile v prenapolni*' . „ . ... ............, , nem avtobusu, ki se je prevrnil v met Zato se hitro kvarijo In Jih ^ j globoko mjako. Hud naliv je moČn»* s tozavo vzdrzuje.o. To velja po- ^otu reševalno akciio. sebno za cesto Zagreb-Beograd, ki 1 __________ so jo mladinske brigade zgradile pARIZ 10 _ Prejšnjo noč so prva leta po osvoboditvi v letih tatovi vlomih v parišk*! ko nihče m predvideval da se bo Karena Aga Kana in motorni promet tako nagic»povečal. zlatnino ter dragocene pred'S Prvega januarja le.os je bilo v Ju- Kanov tajnik je lidji pr>' goslaviji registriranih 1.056.342 mo- , d z,,aša vrednost ukraden^ M * f9™' predmetov približno 45 milijonov mobilov, 13.263 avtobusov, 95.315 to-1 vomjakov in 9504 posebnih vozil. K 1 vomjakov in 9504 posebnih vozil. K1 . L0B^CK. 10- " °^| temu številu se mora prišteti sko- 51 “ raj dvakrat večje število tujih vo- straznita danes ustavlU M zil na jugoslovanskih castah letno. Samo na cesti Zagreb-Beograd je med ZRN in DRN tri amerišK« mladeniče, ki so baje prestopili t(& ,____ . , jo med obema Nemčijama meV dnevno v prometu okrog 100.000 ' AmerLske oblasti iz Bonna * DoUuskih avtomobilov, tovornjakov. javU kdo „ trlje mladenia. n g ?°fbcUh V0Zl1-' ' za Stevana Marca iz New Jersef* °* u£Sce“h ‘e TT Douglasa Jay Terryja in Stuarta tf nesreč na cestoh: Sežana - Ljub- i2 New Yorka. Vsi trije s* ~ Beograd - Djev- st&ri w ,el G,asnik » w djehja, Šentilj - Maribor - Ljub- bec w skrbi za avo 6fna „ ^ Jad-a'1Sk’ državama, je izjavil .da magistrah. Za mnoge nesreče so la jo kar je da bi & ^ h „ „ mT™ mladeniči >zpu«čeni, vendar ni P* skih prog Njih je okrog 9000 Sa- dro5neJe povedal, za kak,ne ^ ma na glavnih železniških progah, „re kjer vozijo brzovlaki s hitrostjo oo __________ 120 km na uro, je okrog 1000 ne- LONDON, 10. — Ameriški drža' ni sekretar VVilliam Rogers je 7>' 528 teže in laže poškodovalo pa 730 ter^dosS^v Undon,8 kje^sf^ zavarovanih prehodov. Lani se je na teh prehodih smrtno ponesrečilo oseb. Neinaia krivda za cestne nesreče pade na stara, tehnično nepravilna vozila. Cestna milica je spomladi v Srbiji ustavila in pregledala 1504 avtobusov. Na skoraj vsakem četrtem je našla kako pomajkljivost. 169 jih je bilo v takem stanju, da jutri in v nedeljo sestal s svoji'1’ britanskim kolegom Douglasom ojjj meom in s predsednikom vla^ Heathom. .Partizani in aktivisti N0B: spomnite se Cerknega : MiintiiiiuniiiiiHiiiMii.iniiiHmimnmiiimmiiiiiiiimmnuiiiiiinniii,m,,,niU'1' Štiri Jugoslovane dolžijo trojnega umora na ladji «Granefors» GENOVA, 10. - V teh dneh bo preiskovalni sodnik verjetno zaključil preiskavo v zvezi z umori na liberijski ladji «Granefors». Trojni umor poveljnika ladje, njegovega namestnika in mornarskega učenca, naj bi bili izvršili v noči med 30. junijem in 1. julijem lani štirje jugoslovanski mornarji: 24-letni Joško Glavičič, 23-letni Dalibor Cvitanič, 18-letni Nedeljko Vukič in 26-letni Ratko Babac. Mornarji naj bi bili najprej ranili z nožem tri kolege, nato pa naj bi jih vrgli še žive v morje, ravno v kraju, kjer živi veliko morskih psov. O umoru so oblasti izvedele šele mesec kasneje. Vendar je bila celotna zadeva zelo zapletena, kajti nihče ni hotel dati najmanjšega podatka. Končno je policija dobila v roke pismo nekega filipinskega mornarja, ki je dolžil Jugoslovane umora. Na podlagi tega pisma in še drugih podatkov, ki naj bi bili prišli na dan kasneje, je policija ujela štiri jugoslovanske pomorščake, ko so dospeli v Genovo, da bi dvignili plačo. To se je zgodilo septembra. Vsekakor še ni znan izid preiskave. HONG KONG, 10. - Bivši katoliški škof v Šangaju msgr. James Edvvard VValsh je danes prispel iz Kitajske v Hong Kong. 79-letnega Walsha, ki je ameriški državljan, so kitajske oblasti 1958 leta aretirale, dve leti kasneje pa so ga pod obtožbo vohunstva obsodile na 20 let zapora. Smrt slikarja in kipari11 Ottavia Fioravantija BUENOS AIRES, 10. - V arg‘{ tinski prestolnici je v 76. letu s1”. rosti umrl slikar in kipar Ottad Fioravanti. Umetnik se je rodil Civitanovi (Italija), a se je lil v Argentino, kjer je tudi re bil državljanstvo. Fioravantija1-1 dela so razstavljena v najvaž^l ših muzejih na svetu, in sicef New Yorku, v San Franciscu la ' Evropi. Cigareta in nosečnost (Nadaljevanje s 4. strani) , števala pa sta tudi, kako vplire na otroke, če njihova mati ka<* več kot 10 cigaret na dan. I>elala sta kritično z izločanj*!: vseh dejavnikov, ki bi mogli vp*1' vati na poskus, da bi o Lem ^ glo obstajat« čim manj dvorni Ugotovila sta, da so otroci k* di.k prt sedmih letih starosti .. štiri mesece zaostajali v brahr za ostalimi vrstniki. To naj re bila posledica siabe preskrbe **![ bria s kisikom prt materah-katre kah. Nedvomno je branje sp*1*/ nost, ki ni neobhodino potrebi*: za življenje, problem pa nastal v trenutku, ko se vprašamo, k* ko vpliva kajenje matere na loten razvoj otrok, če so posl**' | ce tako očitne že pri branju, j Bolj zaskrbljujoč je podatek, govori o smrti novorojenčkov rej koj po rojstvu. Primerov srne je pri novorojenčkih materjka