AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING daily newspaper AMERICAN HOME LETO XXXIII—VOL. XXXIII CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 9TH, 1931 Včasih z orožjem, včasih z denarjem »ttfivtsuvirm .{■Sa^jwr Novi načrti za stabilizanje premogarske industrije v Zedinjenih državah W a s h i n g t o n, 8. septembra. A ko katera industrija v Zedinjenih državah trpi, je to gotovo premogarska industrija, ki danes skoro ne pozna nobenega reda več. V industrijah premoga je naloženega v Zedinjenih državah danes $2,500,000,000 kapitala. Premoga se nakoplje letno kakih 500,000,000 ton, in ta premog je vreden $975,000,000. V Ameriki se nahaja do 4,600. pre-mogarskih družb, ki imajo skupno zaposljenih okroglo 500,000 delavcev. Ti zaslužijo na leto, kadar ni štrajkov, nekako $600,-000,000. Premogarska industrija je zadnje leto bolj trpela kot ktcra-koli druga ' industrija v Ameriki. Nobene kontrole ni nad : proizvodnjo in prodajo premoga, nobenih stalnih metod se ne poslužujejo. In premogarske kom-panijc v mnogih slučajih enako trpijo kot premogarji. Tekom zadnjih pet let je finančno propadlo nad en tisoč premogarskih kempanij. Svetuje se, da bi se ustanovila nekaka vladna primorska komisija, ki bi kontroli-rala položaj v premogovnikih. Spremeniti bi se morala Sherman anti-trustna postava, da bi gotove kompanije se lahko združile za boljšo produkcijo in transport premoga. Položaj kot je danes, se nq more nadaljevati. I klavci kot operatorji so na zgubi. -o-- Državljanstvo Z rednim poukom v državljanstvu se prične-' letos v četrtek, 24. septembra, v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Pouk se začne točno i ob 7. uri zvečer. Ako hočete prisostvovati pouku, se morate registrirati. Koliko bo pouk letos ; veljal, v mestu že niso odločili. Kdorkoli je že pet let v Zedinjenih državah, in ima najmanj dve leti prvi državljanski papir, lahko pride k pouku. Sprejemajo se moški in ženske, le da so stari 21 let ali več. V državljanski goli dobite absolutno vsa pojasnila, točno in natančno, kako 'se postane ameriški državljan. Povejte to vest tudi vašim prijateljem, te ali one narodnosti. Mrs. Janežič umrla Iz Loraina se nam poroča, da je tam umrla v nedeljo Mrs. Ma-jlhilda Janežič, stara 27 let. Bolehala je več let. Rojena je bila i v Lorainu. kjer je ves čas živelA Zapušča moža Franka, sina Viljema in hčerko Corrinne. Zapušča tudi starše, Mr. in Mrs. John Svet in šest sester, Mrs. Anthony Jakopin, Mrs. Vincent Lauter, Mrs. Stephen Strong, Mrs. Mihael černe, Terezija in Eleanor Svet, vsi v Lorainu. Ranjka je bila članica društva št. 85 K. S. K. Jednote in društvo št. 17 SNPJ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj in bo pokopana v družinski grobnici na Calvary pokopališču. Vsem prizadetim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje! 200,000 jih gre v šolo Včeraj se je pričelo s poukom | v vseh mestnih in predmestnih j šolah. Nekaj nad 200,000 otrok >o je vpisalo v razne sole. Toda dočim se pričakuje letos več , otrok kot lansko leto, bo pa 150 j manj učiteljev in učiteljic. Ob nepravem času Ravno sedaj, ko se je začela šola, je pa zbolel ravnatelj šol v C1 e v e 1 iyn d u, superintendent Jones, katerega se je lotila ner-voznost. Delavci hočejo imeti delo in so nasprotni miloščini in podpori Ottumwa, Iowa, 8. decembra. Predsednik William Green, od American Federation of Labor, je izjavil, da ako se razmere ne zboljša jo, da bo vlada prisiljena upeljati podporo za brezposelne,1 ker ljudje ne morejo od lakote v zemljo. Ameriški delavec je pa nasproten javni podpori, ker ljudje bi radi delali in zaslužili svoj lastni kruh. Industrije morajo radi tega spremeniti delovne ure. Nemudoma bi bilo poma-gano, če bi vse industrije in Vsa podjetja prešla na petdnevni de-lovnik po 6 ur na dan. Na ta način dobi lahko takoj tri milijone delavcev delo. Na enak način so se izjavili tudi drugi delavski voditelji. Odvisno je od vlade, da naredi pritisk na industrije, da se zadovoljijo z manjšimi dobički in tako pomagajo! da več delavcev dobi delo. -o- Hoover se je obdal z veliko tajnostjo Washington, 8. septembra. Znamenita revija, Editor and Publisher, je v zadnji številki prišla na dan z očitkom, da se je Hoover obdal z največjo tajnostjo. Vsakovrstne napačne vesti prihajajo iz Bele hiše, in ponaj-večkrat tudi direktno laži. Sko-ro nobenega stika ni več med predsednikom in javnostjo. Zloraba urada, zloraba javnega denarja prihaja kot posledica, ako se javni uradniki skrivajo pred " časopisjem in narodom, časnikarji se nameravajo združiti, da se uspešno postavijo v boj proti skrivnostnemu poslovanju Hoover j a v Beli hiši. Morilec priznal V Chardon, Ohio, bi se imela včeraj pričeti obravnav aproti John C. Farrah, poznanemu ra-ketirju in g a n g s t, e r j u, ki je pred več tedni ubil drugega gangeža. Larry Rubina. Ko so pa začeli zbirati porotnike, je Farrah priznal svoje dejanje, nakar seveda obravnava odpade. Sodnik bo te dni izrekel obsodbo. Velika nesreča V bližini Martins' Ferry, Ohio, se je pripetila velika avto nesreča, v kateri so se ponesrečili trije Clevelandčani. Avtomobil, ki je vozil neke izletnike, je skočil s ceste in zadel pri tem ulično karo. Dva moška sta bila ubita in trije ranjeni, vsi Clevelandčani. Proti Jolictu Včeraj so se vrnili v Joliet, Illinois, Mrs, Kfašovec, njena dva sinova in Mr. Jos. Vidmar, ki so prišli za par dni iz Jolieta na obisk v Cleveland kot gosti družine Schrnuck in Randi. Pa zopet kaj pridite v vas! Prvi mošt Mr. Ludvik Gustinčič naznanja, da že stiska gladko grozdje in prodaja tudi grozdje. Navadno je med prvimi v naselbini. Tudi dobre sode lahko dobite pri njem. Njegov naslov je 4526 St. Clair Ave. Mr. A. Grdina ni kandidat Poročalo se je, da je Mr. Anton Grdina kandidat za council-mana v Euclidu, na listu Elya. Mr. A. Grdina nam je včeraj osebno sporočil, da on ni kandidat. še je čas še danes in jutri imate čas, da | plačate račune za plin v našem j uradu. * Veterani ameriških vojsk zbrani v Kansas City, Kans, zahtevajo odpravo prohibicije. Republikanci krivi polomije, pravi Bulkley Nad $500,000,000 je zvezna vlada potrošila tekom zadnjih 10 let za "spolnovanje" prohibicije, pa smo danes v večjem blatu kot smo bili kdaj prej. Bulkley je govoril tudi o Hoo-verjevem moratoriju, o katerem je izjavil, da je bila ideja sicer d o b r a, toda se je izjalovila. "Vsak dan resni Amerikanci spoznavajo," je izjavil Bulkley, "da je Hooverjeva administracija en sam ogromen bluff, katerega bo ameriški narod odpravil prihodnje leto pri predsedniških volitvah." -o--— Mnogo zanimivosti Mr. Anton Grdina, ki se je te dni vrnil iz potovanja v domovini, nam je povedal silno mnogo ! zanimivega iz življenja v domovini. Tekom svojega potovanja je vzel tudi 9,000 čevljev filmov, slik, katere bo v kratkem kazal v Clevelandu. Slike so iz skoro vseh krajev, kjer bivajo vaši sorodniki v domovini. Oblasti so šle Mr. Grdini ves čas kar najbolj prijazno na roke. Mr. Grdina je obljubil tozadevno več lepega napisati. Radi 13 centov Louis Katz, ki je uslužben pri Erie železnici, je bil včeraj napaden od dveh banditov na Kinsman in 68. cesti. Dasi je imel pri se-bi samo 13 centov, vendar se je začel tepsti z banditima. Slednja sta ga podrla na tla in j pretepla, pri čemur sta mu izbila eno oko. Potem sta vzela 1" centov in zbežala. Avto nesreča Ko je v torek popoldne hotel pri Mandel trgovini Frank Mar-kužič iti preko ceste, ga je zadel truk in nevarno poškodoval. Odpeljan je bil v bolnico v nezavednem stanju. Markužič stanuje na 15715 Trafalgar Ave. so mnenja, da bi se prohibicija to pot še ne bi smela vtikati v politiko, toda Bulkley je mnenja, da čimprej se reši ta najbolj pereči problem, bolje bo za ves narod. Izjavil se je, da če se prohibicija ne odpravi, da se boji, da postane Amerika narod hinavcev in zločincev. "Najhitrejša pot, da se prohibicija odpravi iz politike," je dejal Bulkely, "ako kongres Zedinjenih držav nemudoma sprejme, tozadevno resolucijo, da se odda na glasovanje vsem državam v Uniji, da same odločijo glede prohibicije. Ako narod v eni državi želi prohibicijo, jo lahko ima, ako glasuje z večino proti, naj se ukine prohibicija v doti-čni državi. Bulkley je javno pozval vsakega zagovornika prohibicije, naj navede eno samo točko, ki govori v prid prohibicije kot jo imamo danes. Povzročila je, da je bilo tekom desetih let aretiranih 6 milijonov sicer izvrstnih državljanov, povzročila je stotine umorov in drugih zločinov, skoro vsi javni uradniki so postali graftarji, dočim je bil tisočim in tisočim delavcev vzet zaslužek. Novo pevsko društvo V nedeljo se je vršila ustanovna seja v S. N. Domu v Lorainu, da se ustanovi pevski zbor. Takoj na tej seji se je priglasilo 41 j pevcev in pevk in več podpornih čla"hov. Novi pevski zbor si je izbral ime: Naš dom. Mi čestitamo zavednim Lorainčanom na I njih kulturnem napredku in že-jlimo novemu pevskemu zboru kar največ uspeha! Republikanci v Clevelandu Vodilni krogi republikancev v i Clevelandu so mnenja, da se bc ; skoro gotovo vršila republikanska predsedniška konvencija \ ; Clevelandu. Columbus, Ohio, 8. septembra. | Zvezni senator Robert Bulkley, | eden .najbolj prominentnih de-j mokratov v Zedinjenih državah, j je imela včeraj pred zborova- j njem demokratskih žen v Frank- j lin county sijajen govor, tekom katerega je označil republikansko stranko kot "kompletno zgu-bo," ki v tehteških časih gospodarske depresije ni genila niti z mezincem, da bi olajšala položaj. Senator je povdarjal, da je brez dvoma, da se bo ameriški narod v letu 1932 obrnil k demokratski stranki za odpomoč in [odpravo trplenja, katerega sedaj prenaša že dve leti pod republikanskim režimom. Poleg Bulkleya je govoril governor države Ohio, White, in znameniti bivši senator Reed iz države Missouri. Senator. Reed, ki je eden najbolj ognje vitih govornikov v Zedinjenih državah, in znan po| svojem poštenju daleč naokoli, je vrgel vso odgovornost današnje polomijade na hrbet republikanske administracije v Wash-ingtonu, na prohibicijo in na visoki republikanski tarif, j Senator Bulkley je pa v žgočih j besedah napadel sedanjo administracijo, katero je označil kot kompletno zgubo. Izjavil, da republikanska stranka ni izvedla ; nobene svoje obljube, in da ni niti z mezincem genila v očigled i silnega pomanjkanja med ameriškimi delavci, katerih je danes S sedem milijonov brez dela. Bulkley je tudi prijel prohibicijo za roge in povedal, da je prohibicija dosti kriva za brezposelnost. Izjavil je, da mora de-i mokratska stranka dobiti pogum, in na svoji predsedniški - konvenciji zahtevati, da se vpra-5 šanje prohibicije ponovno pred-; loži posameznim državam v rešitev. Mnogo, je demokratov, ki Bivši največji politični nasprotniki se bodo sedaj skupno borili Menda ni bilo večjih političnih nasprotnikov v Clevelandu kot sta Peter Witt, demokrat, in Harry L. Davis, republikanec. Danes "sta pa oba izjavila, da bosta imela več shodov tekom bližajoče se kampanje, da se odpravi manager,sistem vlade v Clevelandu, in bodo ljudje zopet volili župana ter councilmane po var-dah. Tozadevne volitve se bodo vršile 3. novembra. Oba, Witt in Davis, imata namazane jezike, in se torej pričakuje ogromnega odziva od strani volivcev za odpravo manager sistema vlade. Witt je bil županski kandidat v letu 1915, ko je kandidiral tudi Davis za župana, in je bil Davis izvoljen. Tudi bivši manager Hopkins se bo z vso silo vrgel v politično kampanjo. Hopkins kandidira v mestno zbornico iz 4. distrikta. Medtem pa vo-livni odbor deluje s polno paro, da preišče obisti 1,171 kandidatom za razne urade,'ki so vposla-li svoje listine na volivni odbor. To so samo kandidati iz predmestij, katerih termin za vložitev kandidature je pretekel 3. septembra, dočim imajo kandidati za razne urade v Clevelandu čas do 24, septembra, da vložijo svoja imena pri volivnem odboru. --o--r Nekaj novic iz naselbine v Lorainu Sporoča se nam, da se je v Lorainu, Ohio, za stalno nastanil zobozdravnk dr. Fr. Mramor, ki je bil doslej v Newburgu. Svoj zobozdravniški urad ima na 2950 Pearl Rd. Ker je dr. Mramor na'š rojak, ga seveda prav toplo priporočamo Slovencem in Slovenkam v Lorainu. — Nadalje se ! naznanja vsem staršem, ki želijo vpisati svoje otroke v Slovensko1 šole S. N. Doma v Lorainu, naj pi idejo v soboto, 12. septembra, ob 9. uri dopoldne v malo dvora-, no S. N. Doma. Vpišite svoje otroke v šolo vsi, da bodo imeli j i vec.ii pogum. Smrtna kosa V torek popoldne je umrla j Gertrude Gerepšek, rojena Vidmar, stara 69 let, in stanujoča na 1159 E. 61st St. Tu zapušča enega sina, v Chicagi pa moža, eno hčer in sina. Rojena je bila za Štajerskem, odkoder je prišla sem pred 18. leti. Pogreb ranjke s€ vrši iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda v petek zjutraj. Bodi ranjki ohraihjen blag spomin ! Mladenka umrla -Včeraj zjutraj je (umrla v Lakeside bolnici Misš Frances Verhovic, stara komaj 19 let. Rojena je bila v' Clevelandu, kjer zapušča starše, dve sestri in tri brate. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 2777 E. 120th St., blizu Buckeye Rd. pod vodstvom A. F. Svetek. Vsem prizadetim sorodnikom izražamo naše globoko sožalje! Lepota Slovenije Miss Jeanette Perdan nam pi-;še: "Tako je krasna ta Slovenija, da se kar ne morem dovolj naču-diti tej krasni zemlji. Toda kmalu bo konec počitnic, potem v Ljubljano na študije. Prav lepe pozdrave vsem pri "Ameriški Domovini." Hvala lepa, Jeanette! Iz Bleda Frances Kern in Frances Novak pošiljati lepe pozdrave i:' rajskega Bleda. V kratkem s( I zopet vrniti v Cleveland. Angleški kralj je pripravljen pomagati žalostnim financam svoje države London, 8. septembra. Angleški ministerski predsednik Mac-Donald je dobil včeraj od angleškega kralja pismo, v katerem izjavlja kralj, da je pripravljen po svoje pomagati slabim financam angleške kraljevine. Izjavil je, naj prikrajšajo njegovo letno plačo za $250,000 na leto. Poleg tega je pa tudi angleški prestolonaslednik p r i p r a vi j en j plačati v državno blagajno $250,-000 iz svojega. MacDonald je naznanil, da bo imel njegov kabinet večino v parlamentu. Danes se zbere parlament k izvan-rednemu zasedanju, ki se bo pečalo z ureditvijo angleških financ. Ob istem času je Mac-Denald dal angleškemu narodu svarilo, da le na ta način se more narediti napredek, ako soljudje zavedajo, da je nevarnost ogromna, in da mora vsak doprinesti svoje žrtve, ako se želi nevarnost odstiMiiifi. Angleški kralj je pa izjavil, da bodo vsi člani kraljeve družine, ki dobivajo plačo od države, znižali svojo civilno listo. Angleški kralj dobiva na leto od države $2,350,-000. Kralj pa ima medtem še druge dohodke na leto, ki znašajo skupno nekako $500,000 na leto. Tudi ta denar bo kralj dal V državno blagajno. Leta 1916 je angleški kralj podaril državni blagajni $3,000,000. ■-o-- Angleščina Šolski odbor v Clevelandu nam pošilja prijazno pismo s prošnjo, da naznanimo našim čitateljem, da se odpre pouk angleščine v večernih 'šolah dne 21. septembra. Poleg angleščine pa lahko dobite v večernih šolah še vsakovrsten drug pouk, kot v računstvu, zgodovini, trgovskih postavah, socialnih problemih, z r a k o plov-stvu, inženirstvu, itd. itd. Dočim se začne večerni pouk 21. sept. se pa začne dnevni pouk 19. oktobra. Nadaljna pojasnila dobite pri šolskem odboru, ali pa v skoro vsaki šoli v mestu. Mi zlasti priporočamo našim rojakom in rojakinjam, da se zanimajo za pouk v angleščini. Koristilo vam bo mnogo vživljenju, prej ali slej. Mary Kekič in Filkcwski George Kekič, ki stanuje na 2471 W. 5th St. je policiji povedal, da je njegova žena Mary pobegnila 15. aprila s proslulim roparjem in zločincem Filkow-ski v Detroit. Filkowskega išče policija že 10 mesecev. Zadnji petek je pa George Kekič pripeljal svojo ženo iz Detroita. V Clevelandu so jo takoj aretirali; in na vse načine izpraševali, dk bi kaj povedala o Filkowskem, toda vse zaman. Sedaj pride Mary Kekič pred sodni jo radi zanemarjanja otrok. Mlada v smrt Po 6 mesečni bolezni je umrla Marija Maršič, rojena Herak. Pred devet meseci je umrl njen soprog. Tu zapušča hčerko Mary, v starem kraju pa očeta in] dva brata. Ranjka je bila članica društva žumberačka Sloga št. 21. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz hiše žalosti na 3515 E. 8lst St. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti pod vodstvom Louis Ferfo-lia. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin! Iz države zlata Mr. John Flajšman nam pošilja iz Boise, Idaho, kamor se je Podal v družbi več prijateljev, lepe pozdrave. V državi Idaho je dosti zlatih rudnikov. DOMOVINA "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMSRI6AN HOME) BLOVXNIAH DAILY N1WSFAJMU* Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: fia Ameriko in Kanado na leto ....»5.60 Za Cleveland, po polti, celo leto «7.00 Zrn Ameriko ln Kanado, pol leta «.00 Za Cleveland, po polti, pol leta M.60 Za Cleveland po raznafinlclh: celo leto I5.5Q; pol leta 11.00 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta tS.&O. Posamezna številka S cente. ▼■a pisma, dopise ln denarne poSilJatve naslovite: Amerlika Domovina, <11? Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1831. J AMEB DXBIVKC and LOUIS J. PESO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1B09, at the Post Offlce it Cleveland, Ohio, under the Act of March >rd, 1«7». 83 No. 212, Wed., Sept. 9th, 1931 Sedma konvencija S. D. Zveze Prihodnji pondeljek se zbere glavni odbor, delegati in delegatinje Slovenske Dobrodelne Zveze v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Zveza je stara 21 let, in je to njena sedma konvencija. Zanimivo je dejstvo, da so se samo prve tri konvencije Vršile v Cleveland, na St. Clair Ave. a nadaljne štiri pa izven metropolske naselbine. Na vsak način je to znamenje, da se Zveza vsepovsod širi. Konvencija je vrhovna oblast pri Zvezi. Vsako društvo ima pravico izvoliti iz svoje sredine gotovo število bratov ali sester ter jih imenovati delegatom. Ti izvoljeni delegati, skupno z glavnim odborom potem pri konvenciji rešujejo vprašanja, ki jih glavni odbor tekom treh let ni smel ali ni mogel rešiti, nadalje spreminja delegacija pravila, jih zbolj-šuje, spreminja, zavrže gotove stvari, vpelje nove, skratka, konvencija je to, kot kongres pri; vladi Zedinjenih držav, le s to razliko, da ni treba predsedniku podpisati in potrditi ukrepe konvencije, kot se to dela1 pri postavah, ki jih naredi kongres. Navadno naši ljudje vzamejo konvencije za jako resno zatlevo, v popolnem nasprotju z Amerikanci, katerim so konvencije dobrodošla zabava. Ameriške konvencije zborujejo vse drugače. Tam se dela po odborih. Odbori pripravijo vse potrebno, potem to preberejo na konvenciji, delegati rečejo: Amen, in konvencija je v kraju, nakar se začnejo dnevi veselic in zabav. Pri naših bratskih organizacijah je vse drugače. Vsak delegat bi rad kaj svetoval, govoril o tem ali; onem, spreminjal, dodajal, v mnenju, da če ne bo govoril, bo društvo mislilo, da ni sposoben za delegata. Zato so pa naše konvencije navadno precej dolge, veljajo mnogo denarja, pride do ostrih debat, in končno — ostane po starem. Kdor je bil na več konvencijah, ta nam bo seveda potrdil. Vrhovni predsednik Slovenske Dobrodelne Zveze je glasom pravil imenoval že mesec pred konvencijo poseben odbor izmed delegatov, ki naj študira pravila. Ta odbor je dobil v roke vse, kar so mu društva vposlala glede sprememb v pravilih, in kar je bilo na društvenih sejah odobrenega. Ta odbor je imel kakih petnajst sej in je skrbno zbral najboljši material iz predloženih društvenih sklepov in predlogov. Gotovo je imel odbor mučno delo, vendar je vztrajno in marljivo častno dokončal svojo nalogo. Tako pripravljena nova pravila bodo tiskana predložena vsakemu delegatu na konvenciji, tako da bo vsak takoj lahko znal, ako primerja stara pravila, kje se je kaj spremenilo, zboljšalo, spustilo ali dostavilo. Seveda, končno veljavna ta nova pravila še niso, in ima konvencija moč vse skupaj, zavreči ,ali pa po svoje prikrojiti, kar pa sicer ni umestno. Možje, ki so delali pravila, so zaupanja vredni člani in članice Zveze, in so gotovo prinesli skupaj najboljša zrna za pravila. Upamo, da bo konvencija vpoštevala njih predloge, kar bo le v korist Zvezi, kajti na ta način si prihranite Čas, in čas je denar. Člane in članice Slovenske Dobrodelne Zveze po vseh naselbinah pa že danes opozarjamo, da pazno sledijo poteku sedme redne konvencije. Zasledujte "Ameriško Domovino," ki vam bo dnevno prinašala vse važno in potrebno za vašo informacijo. Vsako jutro boste zvedeli že vse, kar je konvencija naredila ves prejšni dan. Vsi skupaj seveda pričakujemo, da bo sedma konvencija prinesla trajne, najboljše sadove vsemu članstvu, za še večji napredek te v resnici napredne, močne in priljubljene bratske organizacije — Slovenske Dobrodelne Zveze. tako brzo, obenem pa sigurno, da sem skoro bolj njo opazoval, nego drevesa in spomenike. Po nekoliko minutah trajajoče vožnje, ali bolje rečeno: letenja, smo dospeli na dom Mrs. Span v South Chicago, 111. Ko smo se po tako dolgih letih zopet veselo pozdravili, je začela Mrs. Span po svoji prirojeni vljudnosti takoj nekaj pripravljati. Kmalu je bila miza polna raznih dobrot, žejogasilca in pa tudi (Jaka zapri oči) blišče-čega newyorčana. Toda čimbolj smo se posluževali teh dobrot med obujanjem starih spominov, toliko več je prihajalo raznih gostov. To znači, da je družina Span v tej okolici zelo priljubljena. Predstavili so mi došle goste in potem se je pričela prijetna domača zabava. Oglasilo se je lepo slovensko petje, katerega smo končali pozno v noč, ali če že hočete vedeti: zgodaj v jutro. Gospa Span, hčerki in sinko so jo tako lepo vrezali, da smo takoj tudi ostali ponudili svojo skromno pevsko moč. (Kar se skromnosti tiče, mislim le sebe). Tudi ostali gostje so bili vsi izvrstni pevci in pevke. Gospa Stanko, sorodnica pokojnega Rev. Kranjca, je takoj prišla na pomoč s svojim čistim glasom. Mrs. Rose Ziherle, pristna Krašovka tudi in še druge dame in gospodje, katerih še danes ne morem zbrati v svoji puhli "krogli," za kalmi naj oprostijo. Vrezali smo tudi tisto: "Še štiri lajta jo bom čakal," (jaz sem mislil, da bi jo še dvajset), in gospa Ziherle je rekla: "Or-ka, nocoj smo pa v Postojni!" Poleg petja smo preštudirali tudi vaš urad, vse od urednika (urmoharja), pa do čistilca urada. Eden je bil tako srečen, da je dobil pozdrav od Mrs. Stanko, to je Mr. L. J. Pire Eden bi bil pa kmalu kar po telefonu na karpet poklican. Pesmice tega večera mi še sedaj brnijo po ušesih, in želim, da bi jih zopet kmalu slišal v isti družbi. Pri odhodu mi je Mrs. Ziherle naročila pozdrave, da naj jih izročim brzojavno potom mojega daljnogleda, go-spej Zupan in pa Mai'janci Ku-harjevi, kar to tem potom tudi storim. Vsem gostom, posebno pa družini Span najlepša hvala za tako prijazni in nepozabni večer. Povedati moram še to, da sem srečno prišel nazaj na par-nik, toda kako, tega pa ne vem. Zdravstvu j te! Daljnogled. ODGOVOR "GLASU IZ EUCLIDA" -o- O RAZMOTRIVANJU IN DRUGO DOPISI i ..jnsijmiiij|iii.ujl.umj>iiij...mj- um m i t. ■■■ tt- — ■■ -p • — "' ™" *""1 ...............— ......... - — '• — — Lake Michigan.—Menda vam od tukaj še nikdo ni poslal dopisa. Sicer ni nobenih posebnih zanimivosti tukaj, posebno, kadar je voda mirna. Kadar se pa "vrag" nekoliko razburi, tedaj smo pa v devetih nebesih. Skušam zbrati nekaj spominov onega večera, ki smo ga prebili v veseli družbi pri družini Špa-novi v South Chicagu. Prilika je nanesla, da sem obiskal to družino, znano mi po njeni prijaznosti in vljudnosti še iz Johnstowna, Pa., pred nekako dvajsetimi leti. Mrs. Span je še vedno tista vesela in postrež-ljiva gospa, kot je bila nekdaj. Edino, katerega sem pogrešal, je blagi, pokojni Mr. Span, ki je prerano umrl pred desetimi leti. Blag mu spomin! Dospevši v Chicago, sem se podal na 63. cesto in Jackson Park, kjer sestri, oziroma hčeri Span lastujeti eno najmoder-ših restavracij. Že okolica je zanimiva. Nadulična železnica pripelje ravno poleg restavracije, kjer se železnica tudi konča. Stopivši iz vlaka, lahko takoj opaziš električni napis: "Span's Restaurant." Vstopivši v restavracijo se ti pa obudi nekak ponos na slovenske podjetne hčerke Spanove. Slovenci v Chicagu so lahko ponosni, da imajo poleg drugih modernih trgovin, tudi to podjetje. In kdor potuje skozi Chicago, bi mu svetoval, da se posluži te prilike in obišče to restavracijo, kjer bo vljudno poštrežen z najboljšimi svežimi jedili. Poleg restavracije, kakih 50 korakov naprej, se prične imenitni Jackson park. Koliko površine park zavzema, ne vem, toda je jako zanimiv vse skozi. Zelo me je zanimalo neke vrste zgodovinsko brodovje. Poleg lepih, košatih dreves so izginjali mimo nas razni spomeniki, katerih napisov pa nisem mogel citati, ker voznica Jennie Span je vozila svoj avtomobil Konvencija SDZ je pred durmi. Še nekaj dni, pa se bodo zbrali zastopniki društev za izboljšanje pravil te, zares dobre organizacije, na katero je ponosen lahko sleherni Slovenec v državi Ohio, ki spada v to organizacijo, ki v marsičem pred-njači sestram jednotam in zvezam. Čital sem razna razmotrivanja in mnenja nekaternikov. Prav gotovo je sleherni pisal z najboljšim namenom, dasi bi bilo priporočati, da bi se pri takih stvareh bolj držali le pravil, drugo pa pustili' v miru. Ampak nekaterim žila ne da miru drugače, da se malo stresejo. Jaz se zaenkrat nisem udeležil teh razprav, ter spadam v kategorijo lenuhov, kot je omenil nekdo. Pa naj ima svoje veselje. Sem rajši med "lenuhi" v tem oziru, glede razmotrivanja, kot pa da bi svojo neumnost prodajal, češ, da se le ime blesti v časopisu. Razmotrivanje je zelo dobro in koristno, dokler je strogo objektivno, ter ni osebnosti, ki se pa pri naših razmotrivanjih zelo rada vrinejo in posledica je, da se delegacija že vnaprej skrega in na konvenciji se pa potem enostavno zlasajo in tako razmotrivanja več škodijo, kot koristijo, ker so preveč osebna. Sicer se pa delegacija kaj malo ozira na razmotrivanja, razun v tem, da se prej skregajo. Kdor je bil večkrat na "konvencijah, bo priznal, da je tako. Je pa tudi to, da SDZ ima že sedaj jako dobra pravila in kakih velikih izprememb ni potreba. Ime organizacije vedno na mestu, bolniška podpora je skupna in organizacija je sol-ventna in vse poslovanje res hvale vredno. Zlasti vidimo to, ako primerjamo SDZ drugim organizacijam. Upamo, da kar je še treba zboljšati, da bo to storila VII. redna konvencija brez vsega hrupa in nepotrebnih prepirov. Iz označenih razlogov se jais nisem udeležil razmotrivanja. V gotovih razmotrivanjih sem čital tudi kritike na glavnega predsednika, ali da se bolje izrazim: samo zabavljanje. Ni prav, da se tako piše o glavnem predsedniku, ki je res mož na mestu. Ne mislim komu zažigati kadila in tudi ne glavnemu predsedniku, a bodimo pravični in priznajmo, da je on veliko več storil za SDZ, kot pa je bila njegova dolžnost. Kritika je dobra in na mestu, toda le prava kritika, ne pa zabavljanje. Mi Slovenci smo menda na tem božjem svetu med prvimi, ki radi udrihamo po naših zaslužnih možeh, dokler so živi in mečemo polena pod noge, po smrti jih pa slavimo in jim stavimo spomenike.' To so, dejstva in narod, ki zaničuje svoje može, ni vreden, da se mu rodijo. Zato, navadimo se spoštovanja do teh, ki za nas delajo na polju omike, napredka in bratstva. Z denarjem jim ne moremo plačati, pa jim dajmo vsaj lepo besedo in hvaležni nam bodo. Kdor pa tudi tega noče, naj bo vsaj toliko gentlemana, da ne bo zabavljal; Toliko o tem. Zdaj pa še nekoliko o društvu Presv. Srca Jezusovega, št. 55 SDZ. Društvo je prvo in edino pri SDZ, ki sestoji iz samih Prekmurskih ali Ogrskih Slovencev, razun podpisanega. Ustanovljeno 9. septembra lanskega leta, torej eno leto staro. Za obletnico ustanovitve je društvo sklenilo proslaviti obletnico obstanka s tem, da dne 13, septembra razvije, oziroma da blagosloviti svojo društveno zastavo, katero so zares umetniško izdelale šolske sestre v Mariboru, Jugoslavija. To je prva zastava te vrste v Cleve-landu, če ne v celi Ameriki. Komaj eno leto obstanka, pa sO Prekmurski Slovenci pokazali, da znajo tudi oni napredovati in v marsičem prekašajo nas. Zakaj? Zato, ker več delajo, se ne prepirajo (do zdaj se še niso), ter upoštevajo nasvete in se po njih ravnajo, ter so zanje hvaležni. Prepir še ni nikomur koristil, razun, seve, nasprotniku, da se je žnjim okoristil. Želeti je, da se prihodnjo nedeljo naši rojaki udeleže slav-nosti Prekmurskih Slovencev. Če smo res zavedni Slovenci, pokažimo, da cenimo in spoštujemo rojake iz Prekmurja, ki so dolgo trpeli pod madžarsko peto, ter si kljub madžarskemu zatiranju energično ohranili svoj slovenski jezik, ter se danes vesele z nami v svobodni Jugoslaviji in ti, ki so tukaj, pa žele tesnejših vezi z rojaki, s takozvanimi "kranjskimi Slovenci," kot nas imenujejo. Zatorej, rojaki Slovenci, udeležite se slavnosti svojih rojakov iz Prekmurja in hvaležni vam bodo ter vam ob priliki povrnili uslugo. Pokažite jim, da jih spoštujete kot sami sebe. Joseph Grdina, tajnik in ustanovitelj društva št. 55 SDZ. -—o-;— * Med premogarji v Harlan, Ky., je včeraj nastal poboj, tekom katerega je bil eden ubit in trije ranjeni. čital sem v "Enakopravnosti" z dne 29. avgusta dopis, katerega so podpisali: John Ivan-čič, Vincent Koller, Louis Haff-ner in A. Pluth, vsi člani Jugoslovanskega progresivnega kluba (trije so celo odborniki kluba). Rad bi vedel, kaj ti odborniki mislijo, ali mislijo za napredek ali za razkol tega progresivnega kluba. Pišete, da je predsednik dobil protek-cijo od Sulzmanna in vas pokazal našemu narodu kot razbojnike. Kolikor vas jaz poznam, Mr. Ivančič, in to je jako malo časa, povsod, kjer vi z vašo pokvarjeno politiko zborujete, rabite sami protekcijo, ako ste povsod taki in postopate tako, kakor ste parkrat z menoj. V resnici je potrebna protekcija pri vas, ako se spomnite na prizor, Mr. Ivančič, ko smo bili Vi, Mazič, Leskovec in jaz meseca maja v društveni kuhinji. Malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa med Vami in Leskov cem, toda mož se je rajši odstranil, ker se ni hotel prepirati z Vami. Ravno Vi pišete, d« inteligenten Amerikanec ni hotel mladine upisati. Toda povem Vam, da Amerikanec je delal PO PRAVILIH, Vi ste hoteli pa pravila teptati. Vi ste hoteli, da bi bili pristopili v klub: dva Slovaka, en Madžar in trije, ki niso še stari 21 let, dasi ste dobro vedeli, da v klub se sprejema samo Jugoslovane, ki so že dopolnili 21. leto. In če bi ne bil naš predsednik na mestu, pa bi imeli sedaj v našem klubu šest članov, ki po pravilih ne spadajo v klub. Nič niste protestirali, Mr. Ivančič, ko se je tem fantom dalo dolarje nazaj in se jim je vljudno povedalo, da' ne morejo postati člani našega kluba, toda potem, ste zagnali v "E" vriš'č, da je predsednik diktator, in to sUvrio'zato, ker se je držal pravil. Vi ste dobro vedeli za kaj da gre, toda vaši računi sp bili tako redki, da se je lahko videlo skozi nje. Zakaj pa naj peče vest človeka, ki ne dela za plačo ter samo za korist naroda in deluje javno, ne pa zahrbtno kot Vi. Poznam predsednika bolje kot Vas, in vam je dal vseskozi square deal." Ampak kar Vi hočete je to, da; bi še tam postali "višja glava," potem bi pa napravili kot kokoš s kupom zrnja. Tako bi radi napravili Vi s progresivnim klubom, Na-mestp da pomagate za skupno slogo in bratstvo ter za korist cele naselbine, pa podirate, kar drugi gradijo. Zakaj pa groce-risti in mesarji delajo skupno v klubfl, da bo bolje zanje in za-odjemalec. Zakaj bi pa mi ne? ' Ako ste v več krajih predsednik in podpredsednik, niste pa Še naš kralj in ne car v Euclidu. Bral sem tudi v "Enakopravnosti" z dne 3. septembra, kjer je bil podpis "tvoji progresivci ne pa tvoji osli." To zgleda tako, kot se je nekoč zgodilo na deželi, kjer niso mogli dobiti župnika na faro, da bi jih učil nauke. Pa se domenijo, da bo prišel vsako nedeljo eden faranov in bo učil farane. Nekoč pride vrsta na vaškega pastirja. Ko pridejo ljudje skupaj, začne pastir pridigati: "Viste vi! Vi ste vi!" To je trajalo pol ure, in ker se je ena in ista vedno ponavljala, se nekdo oglasi in vpraša: "Pa kaj smo mi?" Pastir jim pa odgovori: "Oslij ki mene poslušate!" Ravpo tako se lahko feče ti-j stim, ki bodo take poslušali, ki hočejo vreči cokljo v našo napredno naselbino v Euclidu. Toda narod v Euclidu pozna te ptiče-po perju. Pokazali so se, da niso za napredek jugoslovanskega naroda. Valentin Turk. PRIREDITEV SLOVENSKE MLADINE V LORAINU, O. V sobot 29. avgusta smo ime- venskimi mladci li priliko slišati, kaj se je naša slovenska mladina, ki pohaja v šolo Slovenskega Narodnega Doma, naučila. Vrli učitelj Mr. Louis Šeme nam je s svojo -četo dokazal, kaj vse je mladina zmožna naučiti. Ce pomislimo, da se je šola vršila samo dva meseca, moramo reči, da se je mladina naučila zelo, zelo dosti. Nekoliko o prireditvi. Nabito polno dvorano občinstva je najprej pozdravila predsednica Gospodinjskega kluba, s- čigar pomočjo se je šola ustanovila in prireditev vršila. Nato je občinstvo pozdravil učitelj in vodja prireditve Mr. Lojze Šeme, ter ob koncu, govora pojasnil, da se bo šola nadaljevala skozi celo leto ob sobotah. Tudi za odraslo mladino se bo šola pričela. Z Gregorčičevo pesnitvijo "V pepelnični noči,'' je' Mr. Šeme otvoril večer. Deklamiral je s tako globoko občutnostjo, s tako izrazitimi gestami, da kaj takega še nismo videli in slišali. Za njim so nastopali malčki-Prva A. Jančar: "Večer za Slovensko vasjo." Vse nam je predočila, kakšen je ta večer. "Rudeča ruta, bel ošpet in zagorelo lice, tako se s polja vračajo dekleta in kmetice." Da, lep je večer za našo vasjo, še enkrat smo ga tako rekoč videli ob tej deklamaciji. M. Zaletel: "Danica Slovenka." Slišali smo, kako je prosila Boga: "Zato pa Meri lepo Te prosi, da jo krepiš, ji kažeš pot, da bo koristna mogla biti za dom svoj in Slovenski rod." Niso bile to samo govorjene besede. Meri je pokazala, da je to res njena srčna želja. Iz vse duše je prihajala ta njena prošnja. "Mi" so deklamirali trije dečki: Primožič, Jančar in Lerchbacker. Pokazali so nam, kakšna sloga je med njimi slo- "S Peterčekom" je mala J; Tomažič spravila občinstvo v buren smeh. "Rožica," R. Šker-janc, deklamirala je tako čuteče in otožno kot je bilo otožno besedilo, privabila je naih solze v oči. "Šolski zvonček," S. Žiberna in K. Dougan sta deklamirala tako lepo in otročje, da smo se čudili. V. Kumše, "Molitev," kako v bojazni za svojo mamo prosi "O Bog, daj da gremo nazaj po zdravje naši mami." Deklamirala je tako ljubeznivo tako prisrčnimi kretnjami, kot da je na odru doma. Z deklamacijo "Solza" je nam A. Ravnikar krasno podal solzo matere: "Ko ti v srcu bo hudo, boš solze pretakal, spomni so na to solzo in ne boš več plakal." Z lepimi kretnjami in izgovorjavo nas je spomnil, da tudi naše materi hiso bile brčz solz. "Muc macon," M. Baraga, govori mucu, da ne sme biti len, naj pridno miši lovi, kajti "Še volek dobro ve, kdor ne dela, naj ne je." V šaljivi obliki lepo podan nauk za vse. Mary Slajner: "Otrok poje." "Kaj bi le zemski krog, vsak ga premeri, nihče pa mamici srca ne zmeri." Lepo izrazito je nam podala kakšna je. in mora biti ljubezen do matere. "Francek." S to deklamacijo narr^ je A. Uršič tako živo in glasno pokazal priprostost in naivnost otrok, pokazal je modrost otročjo in kako je ista pri njih kratka; občinstvo je zelo zabaval. H. Kovač: "Polžek." Lepo izrazito podana dogodbica med živalmi. B. Ivančič je z "Mirančekom" pokazal zopet ljubezen do mame in ata in njih domovine. "Da bo kupil svoj zrakoplov in mamico zapeljal domov v prelepe t ualie na 4. strani) Če verjamete aP pa ne. Učiteljica je dala otrokom v šoli nalogo, naj opišejo bolho. Mihec Potepen je napisal sledečo nalogo: "Bolha spada med sesalce. Ima dolg rilec, na katerega se opre, kadar skače. Bolha je družabno bitje ter se nahaja v vsaki rodbini. Največkrat ima bolha svoj izvor v psu. S skakanjem se prenese na Človeka. Bolha spada med nalezljive bolezni. Neprenehoma se trudi, da ostane s človekom v čim tesnejšem stiku. Tak stik imenujemo pikanje, ki je Zelo nesramno, posebno v družbi, ko se ne smemo praskati. ' V mnogih hišah jih gojijo zato,; da imajo druščino, kajti ena sama bolha se ne more razmnožiti. Bolha je zelo prebrisana, ker nas najraje pika tedaj, ko smo v šoli ali cerkvi. Spada med divje živali, ker se niti prijeti ne pusti. Primemo jo tako, da konca dveh prstov obližemo in sežemo tje, kjer nas srbi. Vendar pa je treba za to stvar precej izurjenosti. Naša stara mati znajo to najbolje. Kadar je bolha ujeta, jo pritisnemo z nohtom palca, ter rečemo: "Na, zdaj pa imaš, le griži če moreš." Kadar poči, je znamenje, da je življenje bolhe pri kraju. Nekatere pokajo zelo glasno, kar jih gotovo zelo boli, pa naj jih le. Lahko smo veseli, da bolhe nimajo zob. že sedaj, ko so škrbaste, strašno grizejo, zato jih prištevamo med ljudožree. — Mihec Potepen." A Lojze šeme se obrača name za nasvet in prosi za nujen odgovor. Vpraša: "Jaka, kaj bi ti storil, če bi kdo postavil pred tebe kozarec" ohajčana in kozarec "špage" in bi ti rekel: 'Kar hočeš, to pa pij! Če imaš raje ohajčana, pij njega, če pa ne, pa pij špago. Mešati pa ni dobro'." Lojze! V takem slučaju bi se jaz ravnal po tistein slavnem reku: Naj ne ve levica, kaj dela resnica! Z desnico bi si pomagal do ohajčana, z levico pa do špage. — Pojdi in tudi ti tako stori, Lojzek. A Komaj sem povedal, o tistem slavnem fižolu iz Thompsona, katerega strok je dolg dva čevlja in katerega čakajo sedaj v Madisonu in Genevi, da do tje priraste, mi je pa prinesla Jennie Novak iz Geneve neko stvar, ki je dolga natančno tri čevlje in sama ne ve kaj je. Tudi jaz ne vem, kaj je. Če bi ne bila prikazen tako nesramno dolga, bi rekel, da je kumara, ki je v zadnji veliki vročini zdivjala. Ker me pa tare firbec kaj da je, sem nestvor poslal poljedelskemu uradu v Washington, da pogrun-tajo ime temu pridelku, ki je zrasel na slovenski farmi, pa nihče ne ve kaj je. A Ribničan je potoval na Dunaj in je spotoma došel nemškega kmeta, ki se je peljal na vozu, v katerega je bil vprežen precej koščen osliček. Ribničan, poln muh, je kmeta vprašal, če sme osličku nekaj povedati na uho, kar mu je začudeni kmet dovolil. Ribničan so skloni k osličkovemu ušesu in mu skrivaj vtakne tlečo gobo v uho, s katero je malo prej prižgal pipo. Osliček zariga in se spusti v dir in predn.o je pri-dirjal v mesto, je bil voz popolnoma razbit. Kmet je Ribničanu izročil policiji, ter ga tožil za odškodnino. Ribničan je plačal kazen brez obotavljanja. Ko je kmet potem Ribničana vprašal, kaj je povedal Osličku na uho, je ta rekel: "To sem mu povedal, da je danes dopoldne ohcet njegovega brata, zato jo je pa tako ucvrl, da bi bil prej tam. Glasilo S. D. Z. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. v DRŽAVI OHIO INK. 13 MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedet v Cleveland-u, O. 6233 St. Clair Av«mu«. Telephone: ENdicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNIODBORi Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Avfc. I. Podprcd. FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOV AR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62r.d St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Cluir Av«. NADZORNI ODBORi 1) JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Av«. 2) LOUTS .1. PIRC. 611.7 St. Clair Ave. 3. JOHN TRf:EK, 15506 Holmes Ave. POROTNI ODBORi 1) I.OOIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JEItlCie, 727 E. 157th St. 3) AI.BINA NOVAK, 6036 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: / 1) FItANK M. JAKŠI0, 6111 St. Clair Av«. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 12. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIKI DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki s« tičejo Upravnega jdborn, naj ae pošilja na vrh. tajniku. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil druitveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbor* l.ouis Bulant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. Iz urada glavnega predsednika S. D. Zveze Zastopnikom in zastopnicam 7. redne konvencije! Cenjeni: S tem se vam uradno naznanja, da se prične glavno zborovanje sedme redne konvencije v pondeljek 14. septembra t. 1., točno ob deveti uri dopoldne, v dvorani Slovenskega Delavskega Doma, 15335 Waterloo Rd., Cleveland (Collin-Wood), O. Vsak delegat in delegatinja je prošen(a), da bo zgorej omenjenem prostoru o pravem času, ter da prinese seboj pravilno izpolnjeno poverilno listino. Prosi se nadalje, da pride vsak na sedmo glavno zborovanje: delati in storiti veliko v korist Zveze ter njenega članstva. Upam, da se vsi snidemo zdravi in veseli ter o pravem času, da pričnemo z delom v pravem bratskem duhu za večji napredek organizacije. Z bratskim pozdravom, bilježim za Slovensko Dobrodelno Zvezo: John Gornik, gl. predsednik. -o--— Poročila gl odbornikov S. D. Z. za VIL redno konvencijo POROČILO GLAVNEGA PREDSEDNIKA Cenjena delegacija: Prišel je zopet čas, ko zamorem Podati svoje poročilo o gospodarstvu pri naši bratski podporni organizaciji, Slovenski Dobrodelni Zvezi. Poročati natančno o Vseh dogodkih, delih in potih v dobi treh let, tega delegacija sedme redne konvencije gotovo ne bo zahtevala. Delegacija Pa hoče, in pravilno je tako, da dobi poročilo o vseh važnejših delih, aktivnostih, napredku, financi ter o splošnem obstanku organizacije. Kot glavni predsednik skozi dobo dvajsetih let, izvzemši enega termina, lahko zopet z veseljem pišem o lepem napredku v članstvu, bratstvu, slogi in posebno pa v financi. Natančne številke napredka v članstvu.in financi ne bom poročal. Gotovo jih boste dobili v poročilu glavnega tajnika in glavnega blagajnika. Z velikim veseljem poročam, da je dobila Zveza od zadnje konvencije deset novih društev, ki počasi in gotovo napredujejo. T'onosen sem jaz, in ste lahko tudi vi, na naša nova društva, zlasti ker so se slednja organizirala v naših slovenskih naselbinah po državi Ohio. Na zadnji, šesti, redni konvenciji v Lorainu, Ohio, so tamkajšnje vrle žene in dekleta iznenadile nas ter za šopek delegaciji podarile novo žensko društvo "Jutranja Zarja' št. 46. Tako se je začelo. Kmalu potem sem dobil glas od naših vrlih, za Zvezo vnetih članov in članic iz sosednjega mesta Barbertona, nakar je tam ustanovilo mladinsko, angleško poslujoče društvo po 'menu "Magic City Juniors," št 47. Nato so se priglasili rojaki jn rojakinje iz sosednjega Brooklyna in ustanovili so društvo z iftienom "Brooklynski Slovenci," št. 48. Da so pričeli Slovenci in Slovenke vpoštevati Slovensko Dobrodelno Zvezo so dokaz ^ova društva in njih napredek. Ustanovitev novega društva "Conneaut," št. 49, ob meji države Pennsylvanije, je dokaz, da bodo vsi naši Jugoslovani Postali člani Zveze. Možje in žene, ki bivajo v takozvanem Garfield Heights, so šli in ustanovili novo društvo z imenom "Novi Dom," št. 50. Za tem se je zopet ustanovilo angleško Poslujoče društvo "Eastern Star," št. 51, in sicer v Collinwoodu ^adalje društvo "Massillon," št. 52, v Massillon, Ohio; društvo "Golden Star," št. 53, v Kenmore, Ohio; društvo "Comet," št. H v Euclid, Ohio. To so angleško poslujoča društva. Pred kratkim se je ustanovilo agilno društvo na St. Clair Ave., ponaj-več iz Prekmurskih Slovencev, katero je že 13. septembra razvilo in blagoslovilo novo društveno zastavo. Ime je društvo Presv. Srca Jezusovega in ima številko 55. Končno se je ustanovilo še novo društvo "Ilirija," št. 56, katero društvo bo brez dvoma napredovalo, kajti ustanovnice istega so dobre, zmožne in za Zvezo vnete članice. V prijetno dolžnost si štejem, da zapišem v tem poročilu najlepšo zahvalo v imenu glavnega odbora in te delegacije ter celotnega članstva'YiaSe Zveze, vsem ustanovnikom in organizatorjem omenjenih novih društev, kakor tudi uradnikom in uradnicam, ki iste vodijo z dobrim uspehom. Dolžnost me nadalje veže, da poročam cenjeni delegaciji v kratkem o delovanju glavnega odbora. Konštatirati moram, da so bili glavni odborniki in odbornice kos svoji nalogi. Zadnja konvencija, po mojem mnenju, ne bi mogla izvoliti boljšega odbora za vodstvo organizacije. Upravni, porotni, kakor tudi dober nadzorni odbor, je vršil vse svoje dolžnosti natančno po pravilih Zveze. Zelo važen za Slovensko Dobrodelno Zvezo je finančni odbor. Smelo trdim, da so možje tega odbora vršili svoje delo prvovrstno, gospodarsko, pametno, varno in zanesljivo. Odbor za investiranje zvezinega premoženja mora biti zmožen kot je sedanji, za kar mu ifcrekam na tem mestu vso čast in priznanje. Glede glasila Zveze, uredniških člankov, vsa tajniška poročila, zapisniki sej glavnega odbora, moja poročila, uradne objave, dopisi raznih naših za Zvezo vnetih dopisovalcev, vabila in vse tiskovine so bile vse dobro izvršene. Uredniku in upravi glasila sem dolžan dati priznanje za^dobro delo v prid naše organizacije. Vsa čast gre časopisu, glasilu Zveze, da se je obdržala prava bratska sloga, da se ni dopustilo napadati javno nobenega uradnika in posameznega člana ali članico Zveze. Zadnja konvencija se je veliko bavila za ustanovitev lastnega glasila. Stalo je veliko časa in denarja, ker delegacija ni točno znala, ali članstvo želi lastno glasilo ali ne. Odločil sem se pred časom, da pozvem tozadevno, kaj je mišljenje članstva, in sicer pred konvencijo. Meseca oktobra pretečenega leta sem se podal na delo, ne samo, da poizvem mnenje članstva glede lastnega glasila, pač pa tudi, da dobim splošni vpogled v poslovanje naših bratskih društev. Glavni namen mojih obiskov društvenih sej je bil sicer tolmačiti glavne točke zvezinih pravil, razložiti članstvu dobrote zavarovalnine pri naši Zvezi, pojasniti njeno zdravo finančno stanje, slogo in bratstvo ter vse drugo, kar bi povečalo njen napredek. Delo je bilo naporno, vzelo je mnogo časa in stroškov. Storil sem to na svojo pest, brez posebnih stroškov za Zvezo. Vprašanje je, če je to moje delo rodilo kaj sadu za Zvezo? O tem boste sodili vi in članstvo, ki je bilo na dotičnih sejah. Meni je bilo dovolj v zadostilo, ko sem bil povsod gostoljubno sprejet in pošteno postrežem in zlasti me je veselilo, ker je bilo članstvo na vseh sejah, kamor sem prišel, precej bolj številno zastopano kot sicer. Dobil sem tudi pri več uradnikih in uradnicah ter aktivnih članih razna vprašanja, na katera sem drage volje, po svoji najboljši zmožnosti, dajal pravilne odgovore. In z veseljem lahko poročam naši delegaciji, da je pri naših zvezinih društvih v splošnem zelo povoljno društveno poslovanje. Vse se vrši v pravilnem redu. Največje težkoče so pa privabiti članstvo na društvene seje. Devet društev zboruje v privatnih hišah in 43 društev pa v dvoranah. Skupno premoženje društev, ki pripadajo k Zvezi, znaša nekako $16,000, v delnicah pri društvenih in narodnih domovih pa posedujejo $24,825.00. Poleg tega pa imajo še drugo premoženje, kot zastave, omare, opremo, knjige in enako. Ob času moje navzočnosti na društvenih sejah je bilo prisotnih 1,483 članov in članic, čitanje uradnih poročil iz zvezinega glasila se je vršilo na 28 sejah, to je, dobra polovica, a druge sem na to opozoril. Aktivnih članov in članic je glasovalo za lastno glasilo 299, proti pa 1,184. Iz tega je razvidno, da članstvo za enkrat še neče lastnega glasila. Točka glede lastnega glasila naj bi bila s tem rešena. Dolžan sem pa poročati nekaj važnih priporočil, ki sem jih dobil od aktivnih članov in članic, namreč, da bi sedma konvencija odredila, ali dobila sredstva, da bi članstvo lahko dobivalo iztis glasila vsaj enkrat na teden, ali vsaj enkrat na mesec, in seveda, to brez posebne naklade. Upam, da so društva kot njih zastopniki vam naročila, kaj ravno želijo. Brezposelnost, finančna kriza, to je, kar zadržuje, da ne moremo in ne smemo obremiti članstva s posebnimi denarnimi nakladami radi glasila. Ob tej priliki naj tudi pojasnim vam kot tudi celotnemu članstvu, kakšno stališče zavzemam jaz glede lastnega glasila. Nekateri člani me niso hoteli razumeti, in so zadnje čase javno vpraševali v časopisju, kaj sem, za ali proti lastnemu glasilu. Kot glavni predsednik sem šel med članstvo, popolnoma nevtralen, nisem agitiral niti za, niti proti, pojasnil sem obe strani, kakor sem pač najbolje vedel in znal. Zato sem prihajal na seje, da sem dobil vprašanja in na ista tudi odgovarjal. Resnica je, da sem bil na več sejah vprašan, ako sem za lastno glasilo ali ne. Moj odgovor je bil, kot je tu zapisan. Po mojem mnenju bi bila boljša reklama za Zvezo, ako bi imela svoje lastno glasilo, katerega bi dobival vsak član na svoj dom ter ga čital, zlasti pa mladina. Upam, da me razumete. Ta delegacija ima polno moč, da uredi, kakor se njej vidi prav in najbolj koristno za Zvezo ter njeno članstvo. V svojem poročilu naj podam v kratkem nekatere aktivnosti glavnega odbora in članstva naše Zveze. Zadnja konvencija jfe naročila glavnemu odboru, da prireja zvezne veselice, katerih preostanek naj bi rabil v reklamne svrhe za športne klube in druge stroške. Vse se je izvršilo po naročilu, razven v tekočem letu, čemur je pač vzrok kriza in brezposelnost. Brez dvoma je, da so bile zvezne prireditve dobra reklama za Zvezo, vendar pa trud in delo, katerega sem imel jaz, glavni odbor, posebno pa društveni uradniki in uradnice, članstvo, delavci za izvršitev istih, se ni izplačal. Preostanek zvezinih prireditev je sicer vzdrževal baseball ligo, v letu 1929 in 1930, kakor tudi basketball za!dekleta ter kegljaško ligo. Bila je to dobra reklama, s katero si je Zveza pridobila članstvo in dober ugled pri tu rojeni mladini. Reklama pri organizacijah, kot je naša, mora biti, in to je bilo tudi geslo glavnega odbora. Poslu-žil se je vsake prilike, da pospeši spoznanje Zveze med našim narodom. Ob času, ko se je vršila razstava slovenskih trgovcev na St. Clair Ave., je bila tudi naša Zveza zastopana. Nad 15,000 ljudi je obiskalo razstavo, in vsi ti ljudje so videli številke napredka in zveznega finančnega stanja. Nastop deklet častne Straže na razstavi je dal priliko ljudem govoriti dobro o naši organizaciji. In lansko leto je dal glavni odbor Slovensko Dobrodelno Zvezo kot članico Slovenskega Radio Kluba. Sto in sto tisoče ljudi je imelo priliko slišati o naši podporni Zvezi. Velika reklama za Zvezo je bila ob priliki proslave 20-letnice društva "Slovenec," od številke prve, ki so naši pionirji, ustanovniki Zveze. In za večjo reklamo se je vršila vsako leto posebna kampanja, delile so se posebne nagrade, kar je veliko pripomoglo, da se je članstvo oprijelo osebne agitacije, in kar je pokazalo tudi dober uspeh. Da je v tej deželi absolutno potrebno vedno pisati, govoriti, Voditi kampanje, to so nam dokazale dolgoletne skušnje. Ako ni takih kampanj in reklame, ni napredka. Naša "srebrna kupa," naša "častna Straža," naši uredniški članki, pisma na društvene seje, pisana v smislu reklame, agitacija društvenih odborov in agitatorjev, razvitje zastav, obletnice, vse to je zelo potrebno za pridobitev novega članstva. Dolžnost me veže, da čestitam v imenu Zveze našim vrlim društvom in njih agitatorjem, posebno pa društvom, katerih ime se je vpisalo na srebrno kupo od zadnje konvencije, in to so društva sv. Ceclije, št. 37, v Cleveland«; društvo Slovenska Bistrica, št. 42, v Girard, Ohio, in društvo Amerikanski Slovenci, št. 21, v Lorain, Ohio, katero društvo danes poseduje kupo. Čast in zahvalo izrekam tudi dekletom "Častne Straže," posebno njeni načelnici, ki vselej drage volje nastopi z dobro izvežbanimi dekleti, da s tem poveča slavnost selitve kupe, razvitje zastav ali pogrebnega sprevoda. Nastop "častne Straže" je simbol bratstva ter dobrega duševnega vžitka pri naši Zvezi. Zgorej omenjeni lep napredek, bratstvo in sloga naše organizacije sem z veselim srcem napisal. Naslednje stavke pa naj posvetim našim prezgodaj umrlim članom in članicam, ustanovnikom in večletnim glavnim odbornikom Zveze. Nemogoče mi je zaključiti moje poročilo, ne da bi omenil ime moža, ki je bil nekdaj voditelj skupine ljudi, ki so orali ledino za našo Zvezo. Brat Anton Oštir je bil eden onih možakov, ki je rekel ob času, ko se je rodila naša Zveza: "Poslu-šajmo in zaupajmo možem, ki so zaupanja vredni. Ustanovimo svojo lastno podporno organizacijo v Clevelandu." Tako se je zgodilo, in tako je nastala Zveza, ki nam .je v ponos in v veliko olajšanje vseh, ki potrebujemo njene podpore. Umrl je in ni ga več. Bil je eden izmed onih, ki so ljubili društveno življenje, ki je v obilni meri pripomogel, da se je ustanovila Slovenska Dobrodelna Zveza. In pred kratkim smo zgubili dobrega in dolgoletnega člana glavnega nadzornega odbora, brata Ignac Smuka. Na tem mestu izrekam vsem prizadetim sorodnikom in prijateljem v imenu organizacije globoko sožalje, pokojnim pa naj bo lahka ameriška zemlja. Cenjena delegacija, gotovo pričakujete od mene posebnih priporočil, katerih nisem napisal v svoje poročilo. Storil sem isto pri izvanrednih sejah glavnega odbora, kakor tudi naročil odboru za pravila. Edino, kar priporočam, da bo ta zbornica vpoštevala, namreč priporočila nalašč za to izbranega odbora za pravila, Ta odbor je dobil vse podatke glavnega odbora in društvenih uradnikov ter posameznih članov Zveze, katere je upošteval, ako je bilo isto dobro in izpeljivo. Naj torej zbornica sprejme, kar ta odbor priporoča. Bodite prepričani, da so storili vse, kar je dobro in postavno za našo organizacijo. Končno.naj še dostavim, da je vladal med glavnim odborom lep sporazum,' kakor tudi med društvenimi uradniki in ravno tako med ostalim članstvom. Ponosen sem jaz, in tako ste lahko tudi vi, da imamo lepo napredujočo Zvezo, ki ima zdravo finančno stanje, varne investicije denarja, kakor tudi pravi bratski sporazum, kar vse služi le v našo skupno korist. Zahvaljujem se iskreno na tem mestu vsem glavnim odbor nlkom in odbornicam, kakor tudi vsem društvom za priznanje in darila, katera sem prejel ob času proslave dvajsetletnice Zveze, ter za pomoč pri težkem delu vodstva organizacije. Na j še pridenem, da sem spolnoval vse določbe pravil ali glavnega odbora, odzval se vsakemu vabilu ter aktivnostim Zveze, udeležil sem se vseh odborovih sej, razven ene, ko sem bil odsoten iz inesta. Poskušal sem storiti vse, kar je bilo v moji moči, da se je ohranil mir in pokazal napredek. Za vsa pojasnila sem vam rade volje na razpolago z ustmenim poročilom. Želim tej konvenciji najlepšega uspeha ter priporočam, da izvršite vse, kar bo dalo naši Zvezi še boljšega napredka, našim bratom in sestram, ki gledajo in pričakujejo od vas, da vredite vse stvari v smislu njih koristi, kakor tudi koristi naše nam ljubljene bratske organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze. „ Z bratskim pozdravom bilježim vam vdani John Gornik, glavni predsednik. Delegaciji S. D. Z. izven Clevelanda v naznanje! Vse, kateri želite prenočišča v Collinwoodu za časa zborovanja sedme, redne konvencije S. D. Zveze, se prosi, da se zgiasite pri spodaj podpisanem ali pa pokličite po telefonu: K.Enmore 4315-J in vas bom prišel iskat in odpeljat na stanovanje. Dobrodošli vsi skupaj v slovenskem Collinwoodu! Frank Pucelj, 17921 Delavan Rd. -o- Slovenska Dobrodelna Zveza delegatom sedme konvencije v pozdrav Le skupaj, draga mi družina, otroci moji ljubljeni! Le bližje, da Vas vse objamem, saj došli vsi ste k materi! "Bog sprejmi Vas!" tako Vam Kličem predrage hčere moje vse, in ljubljeni mi Vi sinovi, ki tukaj danes zbrani ste! Srce topi se mi veselja, za me to srečen spet je dan, ker k delu važnem ste se zbrali. Pozdravljen, vsakdo blagrovan! Čemu pa ne—saj vem in vidim, da vsi marljivi, pridni ste, nauke zlate moje radi ♦ v dejanju izvršujete. Učila sem Vas; da ljubite kot bratje, sestre se zvesto, podpirajte se medsebojno, pomoč delite bratovsko. To delo važno, plemenito, najblažje je na svetu tem: pomagati nesrečnim v bedi, in dajati tolažbo vsem. Oj, koliko gorja tn tuge, solza ste že utešili, sirote uboge-, mnoge vdove iz bede ste Vi rešili. To delo dalje še vršite, od mene Vam začrtano, predragi mi sinovi, hčere, in Zveza vas vesela bo! Za drago mater—Vašo Zvezo delujte krepko še naprej, da bo kot taka zaslovela, po naši tu državi vsej! Clan društva št. 18. DRUŠTVENA NAZNANILA Naznanilo Članstvo društva Slovenec, št. 1 S. D. Z., vljudno vabim na prihodnjo redno sejo 13. septembra Bratski pozdrav, Predsednik. POROČILO 1. GL. PODPREDSENIKA Cenjeni bratje in sestre, delegatje in delegatinje 7. redne konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze,! Moje poročilo bo bolj kratko, imam pa več priporočil in želim, da bi cenjena zboniiča moje priporočilo vzela v pretres. Z veseljem sem rad opravil vsako naloženo delo za našo priljubljeno domačo ohijsko organizacijo, Slovensko Dobrodelno Zvezo. \ Vdeleževal sem se sej glavnega odbora in pomagal reševati zvezne zadeve, izvzemši letošnjega leta, ko sem bil nekaj sej odsoten radi moje bolezni. Žal mi je, da se nisem mogel vdele-žiti sedanje kampanje za Slovensko Dobrodelno Zvezo, in ravno tako ne društvenih sej z bratom glavnim predsednikom. Vdeležil sem se več društvenih veselic, banketov, piknikov, razvitja zastav, navzoč sem bil pri prenašanju častne kupe, pri ustanovitvi novih društev, enkratno pregledovanje vseh posestev, kjer ima Slovenska Dobrodelna Zveza posojen denar na prvo vknjižbo, itd. V glavnem odboru smo se prav dobro razumeli, in ravno tako glavni odbor med krajevnimi društvi, vedno smo pomiro valno delovali. V slučajih, kjer je bil kak mal, prepir smo kolikor nam je bilo mogoče rešili v zadovoljstvo vseh strank. Priporočam cenjeni delegaciji, kakor tudi bodočemu glavnemu odboru, vsem društvenim uradnikom in vsem članom in članicam Slovenske Dobrodelne Zveze, da naj še v naprej tako v bratskem duhu delujejo za procvit Slovenske Dobrodelne Zveze in nje članstva, kakor se je to godilo do sedaj, in Slovenska Dobrodelna Zveza bo rastla in se procvitala, ker ima močno in solidno finančno podlago in bo še bolj trdna naša bratska podporna ustanova, v naši metropoli države Ohio, na katero bo ponosen vsak Jugoslovan. Prfporočam cenjeni delegaciji, da ustanovi nov sklad za brezposelne člane in članice za plačitev društvenih asesmentov, kateri niso v stanu plačati, ter jih tako obdržimo v naši bratski Slovenski Dobrodelni Zvezi. Naznanilo Članicam društva sv. Ane, št. 4 S. D. Z. se naznanja, da se korporativno udeležimo slavno-sti društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 55 S. D. Z., in sicer V nedeljo, 13. septembra. Prošone ste, da se udeležite, kajti to je naše bratsko društvo in jo torej naša dolžnost. Udeležite se tudi naše redne mesečne seje 9. septembra, ker je to naša zadnja seja pred sedmo redno konvencijo. Mogoče imate kaj za sporočiti konvenciji, kar bi delegatinje rade slišale. Sestrski pozdrav, na svidenje 9. septembra na redni mesečni seji, in 13. septembra na slavnosti. Mary Bradač, tajnica. Naznanilo Tem potom naznanjam, da je bilo sklenjeno na zadnji redni mesečni seji društva Kraljica Miru, št. 24 S. D. Z., da se korporativno udeležimo slavnosti podružnice št. 47, Slovenske Ženske Zveze. Zbirališče k slavnosti imamo ob 3:45 popoldne na' dvorišče cerkve sv. Lovrenca, nakar odkorakamo v S. N. Dom na 80. cesti. S sestrskim pozdravom, Agues Žagar, tajnica Današnja depresija nam je pokazala, da še nimamo vseh skladov, katere" bi morali imeti, za sedanji čas kakor tudi za bodoče krize, katere se bodo vedno bolj pogosto oglašale, da ne izgubimo naših dobrih članov in članic, kateri so že leta in leta plačevali svoj društveni asesment in ker niso sami krivi, ker bi radi delali in radi pošteno plačali svoj asesment, ako bi imeli delo. Današnji socialni sistem je kriv in je tak, da bomo imeli še bolj pogoste krize in depresije, kajti današnja mašinerija in še vedno novejše iznajdbe, to ni v korist delavstva in ne obrtnika in ne malega trgovca, kajti v štirih ali petih mesecih se lahko producira, kar Amerika potrebuje za sebe in za eksport. Predno se bo pa ljudstvo zavedlo in poslalo v postavodajna mesta svoje prave ljudske zastopnike, bodo pa še krize in brezposelnost in zato moramo biti boljše pripravljeni. Kako mučno je bilo pri sejah glavnega odbora, ko je bilo toliko prošenj, pa ni bilo sklada, kje vzeti. Glavni odbor je bil takorekoč prisiljen iti preko pravil in kolikor je bilo mogoče najbolj bednim, nesrečnim članom in članicam pomagati, da so še člani in članice S. D. Z. Društva so poročala, naša blagajna je izčrpana, člani dolgujejo toliko in toliko, ne moremo več založiti. Zatorej priporočam cenjeni delegaciji, da naj se vsaj 2c na mesec poviša asesment na člana za ta sklad, pa naj ga kontrolirajo društva, vsako samo za se ali pa posebni sklad, ki naj ga kontrolira glavni odbor, kar bi bilo še najbolj priporočljivo. 20-LETNO ZAVAROVANJE Kako važno je kar imamo v naših pravilih, pa žal, da se tako malo vpošteva, namreč 20-letno zavarovanje, kakor tudi do 50., 60. in 70. leta. V slučaju takih depresij kot je sedaj, ali pa v drugi silni potrebi, ako član ali članica potrebuje denar, pride lahko osebno ali pa pošlje svojo polico na glavni urad, ter si sposodi denar na svojo polico, brez vsakih prošenj ali čakanja. (Glej pravila od 1. do 12. točke, stran 68 in 69.) Posebno velike vrednosti in ugodnosti je za našo mladino, ker se le malo več plačuje. Poglejmo pa naše navadne police. Ako član ne plača, kaj se zgodi? Prvi mesec je suspendiran iz bolniške podpore, drugi mesec je suspendiran od posmrtnine in je pasiven, tretji mesec črtan ter izgubi vse kar je plačal in vse pravice do Slovenske Dobrodelne Zveze, in tam se tudi bratstvo neha. Bratje in sestre, dolžnost naša je, kadar gremo na agitacijo za nove člane in članice, da jim razložimo vrednost 20-letnega zavarovanja ravno tako do 50., 60. in 70. leta oddelek zavarovanja Slovenske Dobrodelne Zveze. Začeti moramo vsi z večjo agitacijo v zveznem glasilu, pri društvih in osebno pri prijateljih, ki še niso člani S. D. Z., posebno po apeliram na naše društvene predsednike in tajnike, kadar sprejemajo nove člane, da jih dobro informirajo, koliko večje Vrednosti je 20-letno zavarovanje pri S. D. Zvezi. (Tu ni nikake spremembe pravil, samo dolžnost me veže, ker vidim preveč mrtvila.) GLASILO SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE Slovenska Dobrodelna Zveza je lepo napredovala do sedaj, ker nismo imeli lastnega glasila, in upam, da bo tudi naprej še bolj, ker nas je vedno več in lahko bolj širimo njeno dobro ime in njeno nadstoprocentno finančno stanje, in ker še ni bilo naklade pri S. D. Z. kar obstoji. Lastno glasilo, ne rečem, v enih slučajih mogoče bi bilo več zanimanja za S. D. Zvezo, nisem proti lastnemu glasilu, ali v teh kritičnih časih sem proti povišanju asesmenta, in to bi bilo najmanj od 7c do 9c na vsakega čiana ali članico na mesec. Brez naklade pa ne moremo imeti lastnega glasila. Drugič je v nekaterih družinah po 4, 5, 6 in 7 članov S. D. Z., ker tudi ne potrebujejo toliko glasil, plačati pa bi vseeno morali. Zatorej apeliram na vas, cenjeni bratje delegatje in sestre delegatinje, da ne izgubimo s tem preveč časa, ker je preveč dragocen. NOVA DRUŠTVA, ANGLEŠKO GOVOREČA Na vsak način moramo mi v bližnji bodočnosti ustanoviti več angleško poslujočih društev, če hočemo našo mladino pridobiti za našo organizacijo. Treba je dobiti dobre organizatorje, mlade člane in članice, kateri naj gredo med svoje prijatelje in prijateljice, njihove sovrstnike. IZVANREDNA PODPORA Priporočam cenjeni delegaciji, da se dostavi k pravilom ftova točka, in sicer: Ko član doseže starost 65 let, dobi letno $40 do 70. leta starosti. Od svote $40 se plača za eno leto asesment, ostalo se izroči članu. Ako član prejema onemoglo podporo, označeno pod točko 2, ni opravičen do te podpore. Pripomba: Ako se plača samo društveni asesment potem ni enakopravnosti za vse člane, nekateri plačajo večji, drugi manjši asesment, plačujemo pa v ta sklad vsi jednako. MLADINSKI ODDELEK S. D. Z. Priporočam cenjeni delegaciji, da osvoji predlog za mladinski oddelek, da lahko ostanejo člani v mladinskem oddelku do 18. leta in da jim je prosto dano, da lahko s 16. letom prestopijo v odrasli oddelek. Otroci rojeni od članic S. D. Zveze, katere so zavarovane za bolniško podporo, in kadar postanejo eno leto stari, se jih sprejme v mladinski oddelek S. D. Z. brez zdravniške preiskave, ter se plačuje mesečne prispevke za asesment iz bolnišlco-od-škodninskega sklada, za vsakega otroka, toliko časa, da se svota $15.00 izčrpa. (To je namesto porodne podpore.) Glavni odbor ima pravico, ako je dovolj visok mladinski sklad, da lahko opusti vsako leto od enega ali več mesečnih ases-mentov. (Druge točke in lestvice se v smislu teh spremeni.) ŠPORTNA DRUŠTVA < Po mojem mnenju je najboljše, da se jih opusti. Če se jih pa obdrži, naj se boljše agitira in namesto vrtnih veselic, ker se nikdar naprej ne ve ali bo dobiček ali ne, je boljše, da se naloži lc na mesec v posebni športni sklad in se vrtno veselico opusti, ker je ogromno delo in lahko še zguba, če nas dež in slabo vreme doleti na vrtni veselici, kar se je ravno lansko leto dogodilo. Nisem nasproten, ako se športna društva obdrži, da se enkrat na leto ena velika veselica priredi v dvorani. Torej pa naj končam. Hvala lepa za posluh in če cenjena delegacija želi bolj natančno zvedeti o poslovanju moj§ dolžnosti, sem pripravljen drage volje dati več ustmeno. Frank Cerne, 1. gl. podpredsednik. Ves čas sem se zavedala svojih dolžnosti, in prepričana sem bila, da mi je sveta dolžnost delovati vsepovsod v dobrobit naše domače organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze. Vdeleževala sem se odborovih sej, razven dveh, ko sem bila enkrat odsotna iz mesta, drugič je pa bil vzrok bolezen. Tekom minulih treh let mi je bila večkrat dana naloga od našega glavnega predsednika brata Gornika, da me je imenoval v veselični odbor. In vselej, kadar je Zveza imela svoje prireditve, sem bila z veseljem pripravljena sodelovati in pomagati, kjer je bilo potrebno. Ravno tako sem se rada odzvala, kadar sem bila obveščena za ustanovitev kakega novega društva, ali če je bilo treba krajevnim društvom pomagati na veselici ali kaki drugi prireditvi. Svoj prosti čas sem vporabila tudi za to, da sem agitirala za novo članstvo. Pri zaključku mojega poročila se pa moram zahvaliti celotnemu glavnemu odboru za njega naklonjenost, slogo in sodelovanje. Konvenciji pa želim najlepšo slogo in sporazum. Julia Brezovar, 2. gl. podpredsednica. POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA Cenjena zbornica: Dolžnost mi ukazuje, da podam kot glavni tajnik sedmi redni konvenciji svoje uradno poročilo. To poročilo je kolikor mogoče popolno in nepristransko. Torej k stvari: RAZVOJ IN NAPREDEK DRUŠTEV IN ČLANSTVA Od zadnje konvencije v Lorainu se je ustanovilo 11 novih društev. Dne 11. septembra 1928 društvo "Jutranja Zarja," št. 46, v Lorainu, s 24 članicami. Dne 7. oktobra 1928 društvo "Magic City Juniors," št. 47, Barberton, Ohio, ki je angleško poslujoče društvo in se je ustanovilo z 19 člani. Dne 16. decembra 1928 društvo "Brooklynski Slovenci," št. 48, s 16 člani. Dne 17. marca 1929 društvo "Conneaut," št. 49, s 17 člani. Dne 3. aprila 1929 društvo "Naš Dom," št. 50, s 13 člani. Dne 12. julija 1929 društvo "Eastern Star," št. 51, angleško poslujoče društvo z 20 člani. Dne 1. septembra 1929 društvo "Massillon," št. 52, s 13 člani. Dne 6. oktobra 1930 društvo "Golden Star," št. 53, angleško poslujoče društvo z 12 člani. Dne 14. maja 1930 društvo "Comet," št. 54, angleško poslujoče društvo s 13 člani. Dne 14. septembra 1930 društvo "Presv. Srce Jezusovo," št. 55, s 15 člani. Dne 25. septembra 1930 pa društvo "Ilirija," št. 56, s 23 članicami. Omenjena društva so se od ustanovitve razvila, da štejejo v članstvu dne 30. junija 1931 sledeče: Jutranja Zarja 55 članic, Magic City Juniors 27 članov, Brooklynski Slovenci 35 članov, Conneaut 23 članov, Naš Dom 63 članov, Eastern Star 40 članov, društvo Massillon je za enega člana nazadovalo, društvo Golden Star ima 20 članov, društvo Comet je ostalo pri članih kot ob ustanovitvi, društvo Presv. Srce Jezusovo ima 29 članov in društvo Ilirija 30 članic. To se mi je zdelo vredno pripomniti, ker kaže, da nova društva prav lepo napredujejo. V splošnem je bil napredek članstva sletieč: Novopristoplih članov od zadnje konvencije je bilo 2,194, črtanih je bilo 649 in 136 jih je umrlo. Posmrtnino je zvišalo 79 članov, 15 članov je pa posmrtnino znižalo. Koncem meseca iuniia ie bilo članstvo zavarovano kot sledi: Zvezino premoženje 30. junija 1931..........................$838,836.59 DRUŠTVA S. D. Z. VPLAČALA IN PREJELA OD 1. JULIJA 1928 DO 1. JULIJA 1931, PO SKLADIH KAKOR SLEDI: V posmrtninskem skladu so zapopadene samo posmrtnine. V bolniškem skladu bolniške podpore, porodi, operacije in odškodnine. Iz upravnega sklada so društva prejela nagrade za nove člane in za ustanovitev novih društev. Vsak sklad je razdeljen zase. Prva kolona znači koliko je društvo vplačalo, druga koliko prejelo, tretja preostanek ali primanjkljaj. Za ona društva, ki so več prejela kakor vplačala, je svota zaznamovana z zvezdico (*). POROČILO 2. GL. PODPREDSEDNICE Cenjena delegacija: Minula so zopet tri leta, in v prijetno dolžnost mi je cenjeni delegaciji sedme redne konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze podati poročilo o mojem delovanju kot druge glavne podpredsednice. PRIREDITEV SLOVENSKE MLADINE V LORAINU, O. (Nadaljevanje iz 2. atranl) kraje preko morja, kjer sta mama in očka doma." Lepo je izražal to željo. E. Tomažič in A. Jančar sta s "Pogovorom ob potoku" pokazala s prav živimi kretnjami prirojeno zgovornost in šega-vost slovenskih žensk, ki jim v Ameriki često potok nadomešča "fenc." Z "Molčečo Ančko" je D. Konjar pokazal, da je dostikrat najbolje, da molčimo. "Da bi mi jo snedli (kašo) tega se bojim, zato je res najbolje da molčim." J. Zore, "Alenka učenka." Šaljiva in resna, lepo podana zavest, kako je Alenka ponosna, ko hodi v šolo. J. Udovič je z "Zlatko šteje , .zvezde" krasno, glasno in z lepimi kretnjami pokazal, kdo nam je najbližji. "Prva zvezda najsvetlejša 'je od mame." A. Krhin je podala z dekla-macijo "Ura," kako je dragocen čas. "Kdor ni tak je bedak, da mu vsak hip je drag." S to ■ deklamacijo je bil prvi del končan. Vsi otroci so deklamirali tako živo in z lepo izgovorjavo, da smo bili presenečeni. Nato so nastopili skupno in so zapeli v lepem soglasju tri pesmice. Na piano jih je mojstrsko sprem-: ljal in vodil učitelj L. Seme. - Malčki na čelu učitelja so želi l skoz in skoz buren aplavz. Občinstvo je pazljivo zasledovalo > točko za točko. Nato je nasto- * pil pesnik g. Ivan Zorman kot [ govornik. V svojem krasnem 1 in jedrnatem govoru je podal * občinstvu in malčkom, kolikega pomena je za nas in tudi mlajšo generacijo spoznavanje slovenskega jezika. Občinstvo ga je čestokrat prekinilo z gromkim ploskanjem. Ob zaključku mu je učenka A. Krhin v imenu šoTšftč mladine poklonila kito cvetja v znak spoštovanja, priznanja in zahvale z besedami: "Našemu rodoljubu, pesniku Mr. Zormanu od slovenske mladine—poklon!" Mr. Zormanu se je učitelj L. Šeme toplo zahvalil za njegov krasen govor ter zaključil prireditev z besedami: "Mi vstajamo! Poslednji čas! Mi nočemo umreti! Mi hočemo živeti! Iz svojih vstajamo moči, četudi smo pozni mladi. Kaj uk je zgodovine t Bodočnost je mladine!" Nato je zaigral orkester naših slovenskih fantov: Tomažič, Tomšič, Štembel, tako lepo, da smo se vsi veseli in srečni zavrteli. Lep je bil večer, želimo še enakih. Prireditve se je udeležilo več rojakov iz Clevelanda, med njimi Mr. A. J. Terbovec, urednik Nove Dobe; Mrs. Zorman, soproga našega pesnika Ivan Zor-mana; Mr. in Mrs. Frank Ka-čar, predsednik SND v Clevelandu; Mr. Josip Okorn, tajnik SND v Clevelandu; Mr. in Mrs. Menart in več gostov iz zapad-ne strani Clevelanda. ' Louis Balant. DOHODKI IN STROŠKI DRUŠTEV SLOVENEC ŠT. 1 Posmrtninski sklad: Asesnienti za starostno zavarovanje................$21,425.57 $18,458.34 Asesmenti za 20-letno zavarovanje.................. 292.42 Skupno posmrtninski sklad............................$21,717.99 $18,458.34 $ 3,259.65 Bolniški sklad: Operacije .............................................................. 675.00 Upravni sklad: Asesmenti ............................................................$ 3,865.20 Za pristopnine novih članov.............................. 54.00 Skupno upravni sklad....................................$ 3,901.55 $ 82.00 S 3,909.55 Onemogli sklad .................................................. 1,932.60 150.00 1,782.60 Št. 1 skupno....................................................$46,546.89 $32,551.84 $13,995.05 SVOBODOMISELNE SLOVENKE ŠT. 2 Posmrtninski sklsd • Asesmenti za starostno zavarovanje................$ 6,791.59 $ 1,000.00 Asesmenti za 20-letno zavarovanje.................. 118.06 Skupno posmrtninski sklad............................$ 6,909.65 $ 1,000.00 $ 5,909.65 Bolniški sklad: Operacije .............................................................. 1,750.00 Porodi ................................................................... 375.00 Skupno bolniški sklad....................................$ 5,440.00 $ 5,558.18 *$ 118.18 Upravni sklad: Za pristopnine novih članov.............................. 7.50 Skupno upravni sklad....................................$ 1,580.05 $ 27.00 $ 1,553.05 Onemogli sklad .................................................. 770.40 100.00 670.40 SLOVAN ŠT. 3 Posmrtninski sklad: . Asesmenti za starostno zavarovanje................$ 4,160.02 $ 2,066.66 Asesmenti za 20-letno zavarovanje.................. 27.54 Skupno posmrtninski sklad............................$ 4,187.56 $ 2,066.66 $ 2,120.90 Bolniški sklad: "PEŠ" PREKO ROKAV-SKEGA KANALA Te dni je šel Avstrijec Kari Naumestnik "peš" preko Kanalskega rokava, ki veže Anglijo z evropsko celino. Svojo pot j« pričel v Grisnezu na Francoskem ter "prehodil" kanal v osmih urah in 46 minutah. Kanal je prehodil'v "vodnih čevljih," nekakih čolničih, ki jih je imel privezane na nogah, in sicer na vsaki nogi enega, Za pogajanje naprej je rabil veslo, kakršna so v rabi v kanujih. Na njegovem potu ga je spremljal velik ribiški čoln. -o—- * Strašen vihar je v južnem delu države Ohio povzročil $500,-000 škode. * 250,000,000 oseb pohaja vsak teden v gledališča s premikajočimi slikami. Za $150.00 Zavarovalnina 13 brez bolniške podpore... .$ * 1,950 11 $5.00 tedenske podpore. 1,650 38 $1.00 dnevne podpore... 5,700 28 $2.00 dnevne podpore... 4,200 Skupno 90 članov zavarovalnina $ 13,500 Za $300.00 - 37 brez podpore ................. $ 11,100 58 $5.00 tedenske podpore. 17,400 313 $7.00 tedenske podpore. 93,000 79 $2.00 dnevne podpore... 23,700 Skupno 487 članov zavarovalnina..... 146,100 Za $500.00 163 brez podpore ................. $ 81,500 220 $5.00 tedenske podpore. . 110.000 1579 $1.00 dnevne podpore... . 789,500 536 $2.00 dnevne podpore... . 268.000 Skupno 2498 članov zavarovalnina..... 1,249,000 Za $1,000.00 227 brez podpore ................. $ 227,000 239 $5.00 tedenske podpore. . 239,000 2386 $1.00 dnevne podpore... . 2,386.000 911 $2.00 dnevne podpore... . 911,000 Skupno 3763 članov zavarovalnina.... 3,760,000 Za $1,500.00 14 brez podpore ................ $ 21,000 1 $5.00 na teden podpore 1,500 40 $1.00 dnevne podpore.. 60.000 61 $2.00 dnevne podpore.. 91,500 Skupno 116 članov zavarovalnina..... 174,000 Za $2,000.00 8 brez podpore ................ $ 16,000 35 $1.00 dnevne podpore.. 70,000 78 $2.00 dnevne podpore.. .. 156,000 Skupno 121 članov zavarovalnina..... 242,000 Skupno 7075 članov. Posmrtninska zavarovalnina ..$5,587,600 S 1. januarjem 1931 je povprečna starost članstva S. D. Zveze 33 let in 7 mesecev. FINANČNO POROČILO Posmrtninski sklad Prenos od 30. junija 1928.................... ......................$379,696.66 Asesmenti krajevnih društev...............$220,139.47 Obresti od posojil na posestvih.......... 77,388.70 Obresti od bančnih vlog...................... 2,960.37 Oprav, v posmrt. sklad 30. junija '28 7,276.68 » Odprav od 1. julija do 31. decembra 1928, asesmenti in obresti.............. 2,125.80 Asesmenti 20-letnega zavarovanja .... 5,362.68 Obresti bančne vloge, 20-letno.......... 342.70 Skupni dohodki posmrt. sklada..$315,596.40 Izplačalo za posmrtnine.............. 102,612.25 Napredek posmrtninskega sklada v teku treh let .... $212,984.15 'osmrtninski sklad 30. junija 1931... .$592,680.81 Bolniški sklad 'renos iz leta 1928, 30. junija........... .$141,871.49 Asesmenti krajevnih društev............. $200,539.25 26,247.55 1,058.13 $227,844.93 )bresti od posojil............................... )bresti od bančne vloge..................... Skupni dohodki treh let............. Izplačila: Jolniške podpore ........$144,644.04 'orodi .......................... 6,585.00 )peracije .................... 28,650.00 )dškodnine ................ 1,960.00 Skupni stroški bolniškega sklada..$181,829.04 Napredek bolniškega sklada............. 46,015.89 Bolniški sklad 30. junija 1931........... .$187,887.38 Upravni sklad ^renos iz meseca junija, 1928........... $ 7,549.08 Asesmenti kraievnih društev $ 4fi.39fi 80 Jbresti bančne vloge in čekovnega nrometa ........................ 1 149 9K zredni dohodki ........................... 3,186.32 Skupni dohodki upravnega sklada..$ 50,733.07 Izplačila iz upravnega sklada 46,639.49 Napredek upravnega sklada v teku treh let............ 4,093.58 Upravni sklad 30. iuniia 1931.......... $ 11,642.66 Onemogli in odpravninski sklad Prenos onemoglega sklada 30. junija 1928.............. Asesmenti kraievnih društev..............S 21.4fi2.95 ..$ 21,748.87 Obresti bančne vloge........................ 1,208.06 Obresti od posojil na posestvih........ 4,015.86 Skupni dohodki .................... . $ 26,686.87 Izplačila v teku treh let.................... 1,810.00 Napredek odpravninsko-onemoglega sklada......... 24,876.8r Odpravninsko-onemogli sklad 30. junija 1931 Skladi 30. junija 1928 / Posmrtninski ..................................... $ 46,625.7^ ..$379,696.6( Bolniški ............................................ * 141,871.41 Upravni ............................................ 7,549.0£ Onemogli .......................................... 22,013.8r OdDravninski .................................... 7,276.6$ Zvezino premoženje 30. junija-1928................... Dohodki treh let po skladih Posmrtninski sklad ............................$315,596.40 $558,407.'7S Bolniški sklad ................................. .. 227,844.93 Upravni sklad................................... .. 50,733.07 Onemogli-odpravninski sklad......... .. 26,421.87 Dohodki treh let skupno............... ..$620,596.27 Stroški treh let po skladih Posmrtnine ..................$102,612.25 Izplačila bol. sklada.... 181,829.04 Izplačila uprav, sklada 46,639.49 Izplačila onem.-odpr... 1,810.00 Odpravninski v posmrt. 7,276.68 Splošna izplačila ......................... .. 340,167.46 Napredek treh let............................. ... 280,428.8 Naznanilo Člane in članice društva France Prešern, št. 17 S. D. Z. se vabi na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 13. septembra v navadnih prostorih. Začetek seje ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je več važnih stvari. Pridite gotovo. Iz zapisnika glavnega odbora je razvidno, da je pozval glavni predsednik Zveze, brat Gornik, sobrate na agitacijo za nove člane, da kar največ pristopajo v konven-čnem mesecu septembru. Cenjeni brati društva France Prešern, ali bomo upoštevali ta opomin glavnega predsednika ? Prosi se, da vsak po svoji moči agitira za pridobitev novih članov. Prosi se tudi tiste očete, ki ste že obljubili, da vpišete svoje otroke v Mladinski oddelek, da to sedaj takoj storite, ker sedaj je vse prosto. Nikar ne odlašajte, dokler ne bo prepozno. Za 15 centov imate lahko svojega otroka zavarovanega pri najboljši organizaciji. Kot je bilo videti iz poročila glavnega urada, je bilo veliko članov suspendiranih ; prosim vas, da redno plačujete svoj asesment, da ste brez skrbi radi podpore ali posmrtnine v slučaju, da vas doleti nezgoda. Članstvu je tudi znano, da je društvo osvojilo sklep, da kateri član ne more plačati asesmenta v tem času brezposelnosti, da pride na sejo in prosi, da se zanj založi asesment. Če pa ne more na sejo, naj pošlje vsaj pismeno prošnjo, ker društveni uradniki se morajo ravnati po sklepu društva in se ne morejo ozirati na osebne prošnje. Zapomnite si to. — Pozdrav, A. M. Kolar, predsednik; John Zalar, tajnik. DANICA ŠT. 11 P £>,717.00 $ l,dUU.UU $ 1,11/.OU $ 4,216.00 $ 1,258.17 $ 29.00 $ 1,229.17 610.50 40.00 570.50 Bolniški sklad: $ 1,487.78 500.00 240.00 300.00 30 00 ___________ .......$14.406.44 $11.500.95 $ 2.905.49 b ---- u 353.97 n CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 Posmrtninski sklad: „„„„«,„ a. -, ™ ..$ 2,581.75 $ 2,227.78 $ Upravni sklad: Upravni sklad: ..$ 692.00 n Vsesmenti za starostno zavarovanje........ .......5) t>,y.£ 1.75 fi 30 FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 Za pristopnine novih članov.......................... o.OU $ 12.00 Za pristopnine novih članov................... .......... 6.00 • « cico nn « 19 nn « 577.00 283.60 .......... $ 9.00 ,,$ 6,088.37 $ 2,767.00 ..........$ 536,05 $ 9.00 $ 527.05 p 4,779.57 $ 618.58 .......... 261.00 25.00 236.00 .........S 6.241.3S $ 2 767.00 S 3.474.35 7 ouuiv si. io ..........$ 5,938.66 $ 5,981.50 42.84 Bolniški sklad: Posmrtninski sklad: S 300.00 KRAS ŠT. 8 Asesmenti za starostno zavarovanje........... Asesmenti za 20-letno zavarovanje............. 1'osmrininsKi SKiaa: Asesmenti za starostno zavarovanje... ..........$17,120.70 $ 8,499.37 S 1,399.75 ■ « 1 2fi3 5Q $ 300.00 $ $ 1,105.00 45.00 963.59 Asesmenti za 20-letno zavarovanje....... .......... 532.74 ■ Upravni sklad: .........$ 1,066.80 Bolniški sklad: Skupno posmrtninski sklad................. ...........$17,653.44 $ 8,499.37 $ 9,154.07 Bolniški sklad: ~ $21,959.28 « 9 Ofifi 75 $ 1,150.00 $ 916.75 3,300.00 .......... 9.00 Upravni sklad: 300.00 495.00 $ 46.00 $ 1 078 06 $ 328.40 Upravni sklad: ...........$19,062.75 $26,054.28 * ...........$ 3,603.00 $ 6,991.53 ..........$13,025.46 $ 6,539.00 533.40 Za pristopnine novih članov......................... 3.80 7.50 $ 13.00 $ 6,486.46 ........... 26.50 1 rl $ 34(170 « 13 nn « 397 7n ........... 9.00 SV. CIRIL IN METOD ŠT. 18 164 90 25.00 139.20 ........... 27.80 Posmrtninski sklad: Asesmenti za starostno zavarovanje..... Za pristopnine novih članov.................. ........... 48.00 ..........$ 5,938.13 $ 5,500.00 « 3 B35 9A $ 1,488.00 $ 2,347.24 $ 79.00 140 94 BLEJSKO JEZERO ŠT. 27 ...........$ 3,714.30 $ 79.00 $ 3,635.30 ...........$ 6,079.07 $ 5,500.00 $ 579.07 Posmrtninski sklad: $1,300.00 ........... 1,801.50 175.00 1,626.50 Bolniški sklad: Asesmenti za 20-letno zavarovanje............ 162.14 ............$42,231.99 $34,807.65 $ 7,424.34 375.00 ....$ 8,554.17 S 1,300.00 $ 5,127.86 925.00 $ 7,254.17 GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ST. 3 Posmrtninski sklad: Asesmenti za starostno zavarovanje................3> U.lod.oo S> <2,r>ou.uu Upravni sklad: ...........$ 5,082.75 $ 3,667.00 $ 1,415.7? Bolniški sklad: asesmenti za ^u-ietno zavarovanje...... $ 9 333 04 $ 2,650.00 $ 6,683.04 ........... 6.00 200.00 285.00 Bolniški sklad: « fi 007 50 ........... 10.80 Skupno bolniški sklad............................. ......$ 8,120.00 $ 6,537.86 $ 1,582.14 ......... 600.00 Za pristopnine novih članov.................. ........... 10.50 ........... $ 37.00 Upravni sklad: ......$ 1,667.20 Skupno bolniški sklad....................... ............$ 8,547.75 $ 7,507.50 $ 1.040.2J ............$ 1,216.20 $ 37.00 $ 1,179.2( 10.50 28 50 Upravni sklad: ............$ 1,822.40 ............ 583.20 50.00 533.2 21.32 ........... 11.50 ............$12.961.22 $ 9.254.00 $ 3,707.2 $ 63.00 ............. 21.00 BLED ŠT. 20 ............. 18.30 « 1 772 52 $ 63.00 $ 1,709.52 833.60 Za pristopnine novih članov................. ............. 19.00 rosmrtninsKi swau. $9 736 04 $ 3 892 84 833 60 $ 36.00 56 10 .............$ 1,892.20 $ 36.00 $ 1,856.2 .....$19,280.29 $ 7,900.86 $11,379.43 Skupno upravni sklad...................... ) • 1 • 1 1 J $ 5,899.3 0 ' MAJN1K Posmrtninski sklad: ŠT. 28 ............. 911.20 50.00 861.2 Bolniški sklad: $ 1,000.00 $ 1,553.74 .............$20,684.19 $10,243.50 $10,440.6 ............ s 6,593.50- 675 00 Bolniški sklad: MIR ŠT. 10 ............ 225.00 $ 1,134.35 Posmrtninski sklad: Asesmenti za starostno zavarovanje.. .............$11,891.70 $ 5,695.80 350.00 45 00 Asesmenti za 20-letno zavarovanje.... ............. 113.60 Upravni sklad: $ 1,529.35 $ 290.65 $ 6,309.5 Skupno posmrtninski sklad............ Bolniški sklad: ............. S 5,715.15 ............. 1,875.00 Za pristopnine novih članov.............. ............. 12.50 ............. 20.90 ............. 18.00 Upravni sklad: ,$ 520.20 3.25 4 50 .............. 300.00 ..............$ 9,661.75 $ 7,890.15 $ 1,771.6 .............$ 2,161.20 $ 54.00 $ 2,107.2 1,029 .t ;0 Za pristopnine novih članov..................... .........24.00 $ 43.00 L pravni sklad: .............$22,656.74 $11,465.34 $11,191.* tO Skupno upravni sklad........................... ........$ 566.57 $ 43.00 $ 523.5r .............. 15.00 AMERICAN SLOVENIANS ŠT. 21 50.00 210.H Knjiee.................................................... .............. 20.00 Posmrtninski sklad: ..............$ 5,604.59 $ 2,500.00 ............. 686.54 $ 5 200 41 $ 2,622.35 $ 2,578.0< fa pristopnine novih članov............... .............. 40.50 .............. $ 61.00 Asesmenti za starostno zavarovanje.. Asesmenti za*20-letno zavarovanje.... EUCLID Piismrtninski sklad: ŠT. 29 , ...$ 2,545.80 $ 61.00 $ 2,484.č $ 1,103.S 50 Skupno posmrtninski sklad.............. ..............$ 6,291.13 $ 2,500.00 '$ 3,791. 13 Asesmenti za starostno zavarovanje....... Asesmenti za 20-letno zavarovanje......... .........$ 2,906.42 ......... 44.80 $ 1,800.00 .............. 1,228.90 125.00 )0 Bolniški sklad: .............. $ 4,109.15 i — Bolniške podpore .................................. .........$ 2,951.22 $ 1,800.00 $ 1,151.2 ...............$25,441.75 $13,771.95 $11,669.1 " 1 \J- Imena delegacije za VIL redno konvencijo SDZ Slovenec, št. 1 Frank Zorič Joseph Skuk Frank Kačar Kari Vertovšnik Martin Kostanšek Namestniki: Ignac Luznar Joseph Ogrin John Jalovec Louis Roje Frank Čoš Svobodomiselne Slovenke, št. 2 Agnes Kalan Ivanka Pavlin Slovan, št. 3 Joseph Okorn Namestnik: Frank J. Bencina Sv. Ana, št. 4 Mary Bradač Genovefa Supan Frances Debevc Ivana Gornik Katarina Perme Anna Erbežnik Mary Škul Rose Konečnik Frances Eršte Namestnice: Dorothy Sterniša Mary Ausec Ivana Kral Napredni Slovenci, št. 5 George Turek Andrej Tekavec Slovenski Dom, št. 6 John Ivančič Anton Vehovec Namestnika: Joseph Stupica ; Frances Stupica J Ncvi Dom, št. 7 - John Markel Kras, št. 8 August F. Svetek John Tomažič Mihael Lah Frank Legan ; Anton Pucelj 3 Namestnik: Frank šuštaršič Glas Clevelandskih Delavcev, št. 9 J ohn Levstek Steve Lunder n Joseph Ponikvar Namestnika: )Q Louis Eršte Anton Lunder Mir, št. 10 _ Louis Gliha 22 (Dalje na 6. strani) IMENA DELEGACIJE ZA VII. REDNO KONVENCIJO SDZ (Nadaljevanje iz 5. strani) Frank J. Shuster Dominik Blatnik Joseph Lekan Jr. Namestniki: Anton Russ Anton Hrovat Anton Ferfolja « John Perko Danica, št. 11 Katarina Kogoj Mary Zupančič Ribnica, št. 12 Frank Virant Joseph Durjava Namestnika: Andrew Sadar Matija Križman Clevelandski Slovenci, št. 14 John Zupančič Anton Abram Namestnik: Frank Jerina A. M. Slomšek, št. 16 Joseph Meglič France Prešeren, št. 17 Joseph Rudolf John Zalar Namestnika: A. M. Kolar Stanley Dolenc Sv. Ciril in Metod, št. 18 John Viderwol Joseph Jartz Namestnik: Anton škulj Bled, št. 20 Matt Zupančič Jakob Resnik Frank Perko Ameriški Slovenci, št. 21 John Kozjan Frank Ivančič ColUnwoodske Slovenke, št. 22 Mary Yerman Frances Bačar Namestnice: Anna Baraga Frances Srpan Združene Slovenke, št. 23 Agnes Skok Kraljica Miru, št. 24 Terezija Lekan Dom, št. 25 Andrew Režin Soča, št. 26 Ciril Urbančič Namestnik: t Mike Erjavec Blejsko Jezero, št. 27 Joseph Durn Frank Pucelj Anton Rupnik Majnik, št. 28 Albina Poljane Euclid, št. 29 Matija Klemen Namestnik: Andrew Noch Triglav, št. 30 John Zalar Warrensville, št. 31 Frank Česnik Bratska Sloga, št. 32 Frank Ponikvar Namestnik: Vincent Habich Državljan, št. 33 Frank Ludvig Namestnik: John Strauss Danica, št. 34 Jos. Fabjančič Namestnik: Jos. Zadnik Valentin Vodnik, št. 35 Cecilija Brodnik Namestnik: Joseph Kozely S. Y. M. Club, št. 36 Joseph Jaklich Sv. Cecilija, št. 37 Mary Otoničar Louise Piks Namestnice: Nettie Žele Helena Mally Martha Washington, št. 38 Jane M. Kalsic Volga, št. 39 Jos. Rosa Namestnik: Ant. T. Baša Clairwood, št. 40 Joseph Kogoj Slovenska Bistrica, št. 42 Frank Gantar Namestnik: John Ivančič Sloga, št. 43 Terezija Vrečar Slovenski Napredni Farmer, št. 44 Anton Cugelj M (Dalje na 7. stra'ni); ^J Bolniški sklad: Bolniške podpore ................................................ $ 1,455.86 300.00 A SV. CECILIJA ŠT. 37 Posmrtninski sklad: sesmenti za starnstnn zavarovanje................S 4.869.87 > MODERN CRUSADERS ŠT. 45 Posmrtninski sklad: ji 90.00 ksesmenti za 20-letno zavarovanje"............ 4.80 29.18 $ 2,785.25 S 1.845.86 S 939.39 L; ......S 4.874 67 .:..l1..... ......'....$'3,021.11 •i 1,049.01 $ 1,972.10 CONNEAUT ŠT. 49 ....$ 964.86 S 901.86 Tunnv DAACPVt'l T ST ,11 1'osmrminsKi siuaa: £ 630.82 $ 630.82 Bolniški sklad: $ 1,038.00 Posmrtninski sklad: ■S 126 85 Bolniški sklad: $ 256.72 200.00 45.00 100.00 12 80 150.00 15.00 Upravni sklad: $ 500.60 1.50 Upravni sklad: 3 00 Za vpise novih članov........................... Skupno upr'avni sklad....................... ............S 4.50 182. 85 $ £ 38.00 38.00 S 144.85 Za pristopnine jiovih članov......................... 16.50 $ 20.00 $ 141 40 £ 7.00 7.00 $ 134.40 68.70 ............S 1.482 76 $ 100.00 $ 88.80 1,382.76 .....$ 525.08 $ 20.00 $ 505.08 52 250.30 250.30 S. Al eracije, in povprečna operacijska podpora je znašala $93.25 ^'edloženih je bilo še nadaljnih 66 prošenj za operacije, za *atere se pa ni mogla nakazati podpora, ker zvezna pravila t(i8a ne dovoljujejo. Porodnih podpor se je izplačalo 439. Vse ^vote izplačil so označene na drugem mestu. Na kakšnih jeznih člani največ trpijo, o tem bo poročal vrhovni zdravnik J(lino, kar vas bo morda zanimalo, je dejstvo, da ima Zveza na bolniški listi 15 članov, ki bolehajo za dolgotrajno '0]eznijo, in teh 15 članov je prejelo do 30. junija že $19,995.50 °lniške podpore. Svota neizplačanih smrtnin, za mladoletne ^diče, znaša $12,830.38. Naložena je na ime dedičev na North Verican Trust Co. RAZNO V letu 1930 sem prosil glavni odbor za par mesečni dopust. Po 27. letih odsotnosti sem se namenil obiskati staro domovino. Glavni odbor mi je dovolil dopust s pripombo, da gre delo v uradu za časa moje odsotnosti redno naprej. Glavni odbor mi je tudi nakazal svoto $100.00 za vestno poslovanje pri Zvezi. Glavnemu odboru sem se za to naklonjenost lepo zahvalil. Zlasti se pa na tem mestu zahvaljujem glavnemu zapisnikarju James Debevcu, ki je za časa moje odsotnosti prevzel skrb in odgovornost za vestno poslovanje v glavnem uradu. Na seji dne 23. decembra 1930 je brat Leo Kushlan poročal, da je zadeva Knafelj na sodniji rešena, in da mora Zveza plačati posmrtnino in sodne stroške. Podrobnosti o tej zadevi bo poročal brat Kushlan sam. Na seji z dne 28. januarja 1930 je bila tudi predložena prošnja društva "Jugoslovan," št. 21, za novi čarter. Društvo je namreč spremenilo svoje ime v "Ameriški Slovenci." Dne 27. januarja 1929 je bila predložena prošnja društva Roosevelt št. 41, ki je želelo združiti se z društvom Clairwood št. 40. Sklep glavnega odbora je bil, da ako društva nimajo medsebojno ničesar proti združitvi, jim glavni odbor to drage volje dovoli. Tako je številka 41 odpadla. Glede posojil in investicij zvezinega premoženja so se oglasila tri društva, številka 27 je želela pojasnila glede gotovega posojila, številki 6 in 29 pa sta poslali pismo v obliki protesta. Na vsa pisma se je od strani glavnega odbora' odgovorilo, in upamo, da v zadovoljstvo. Dne 27. januarja 1931 je glavni odbor sklenil, da se letnih računov ne bo pošiljalo članom po pošti. Glede tega sklepa glavnega odbora je društvo št. 1 poslalo na glavni odbor protest s zahtev^, da se vpoštevajo tozadevne točke zvezinih pravil. Glavni odbor je protest vpošteval, je razveljavil sklep prejšnje seje in določil, da se pošlje letne račune vsem članom po pošti, ako namreč pridejo naslovi na glavni urad do 15. marca. Ostalim društvom pa, ki ne pošljejo naslovov, se pa pošlje toliko iztisov glasila, kot šteje društvo članov. Ta sklep glavnega odbora se je dvakrat naznanil po radio, priporočalo se je v zapisniku, in glavni predsednik je v glasilu priobčil poseben poziv tozadevno, da pošljejo društva naslove članov na glavni urad. Pri vsem tem se je pa odzvalo samo 21 društev izmed 52, torej komaj polovica društev. Pripomnim naj še to: To delo nikakor ni praktično in je v Zvezi tudi z velikimi stroški, in končno nikomur ne koristi, kajti kdor se je zanimal za letne račune, jih je prav lahko dobil. Prvotni sklep odbora se mi vidi umesten, da se naroči samo nekaj listov več, v katerem se nahajajo letni računi, in to za gotove člane, ki ne dobivajo glasila, pa jim lahko postreže krajevni tajnik. Upam, da bo konvencija nekaj tozadevno ukrenila, kar je koristno za članstvo, in da se izognemo sitnostim. Glede razpošiljanja letnih računov po pošti, zavarovalninski urad države Ohio ne misli tako strogo kot je v postavi omenjeno. Na vprašanje, kako naj se račune razpošilja, smo dobili odgovor naravnost od zavarovalninskega komisarja vColumbusu, v katerem se je Zvezi javilo, da je Zvezna dolžnost skrbeti, da dobijo vsi čiani račune, toda kako članom dostaviti račune, je pa Zvezna stvar, in komisar ne zahteva direktne poštne pošiljatve. SKLEP Končno naj še pripomnim, da sem poročilo kolikor mogoče sestavil popolno. Dolžnost me veže, da se vsem skupaj prav lepo zahvalim za naklonjenost, katero ste mi izkazovali na en ali drugi način pri trudapolnem delu. Posebno se moram zahva-1 iti društvenim tajnikom za točno poslovanje. Seveda, vse ni oilo perfektno, toda v gotovih slučajih se morajo upoštevati okoliščine, ako vam je za Zvezo, za harmonijo in ljubi mir v organizaciji. Morda sem bil v nekaterih slučajih preveč popust-jiv, zavedam pa se, da ni bil nikdar moj namen koga žaliti. Car sem delal sem imel vedno in povsod v mislih samo napredek in zadovoljstvo pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. S tem zaključujem moje poročilo. V slučaju, da sem gotove stvari prezrl, sem vedno na razpolago za pojasnila. Želim sedmi redni konvenciji najlepši uspeh. Primož Kogoj, glavni tajnik. bral v našem glasilu. Da sem zapisnike vodil točno in zabeležil vse predloge in sklepe glavnega odbora, kaže dejstvo, da v vseh treh letih je bil vsak zapisnik sprejet od glavnega odbora "kot čitan." Ker glavni zapisnikar nadomestuje glavnega tajnika v slučaju njegove bolezni ali odsotnosti, sem nadomestoval našega glavnega tajnika preteklo leto tri mesece, ko se je slednji podal v staro domovino. Nisem sicer ta čas opravljal vse njegovo delo v glavnem uradu, pač pa delo samo nadzoroval, podpisaval čeke in vodil korespondenco, kar jo je bilo v slovenščini. Za časa odsotnosti glavnega tajnika je bilo vse delo v glavnem uradu izvršeno točno, za kar moram pohvaliti sobrata Josip Kogoja, ki je nameščen v glavnem uradu kot pomočnik. Ko so pregledovali državni pregledovalci knjige v glavnem uradu, sem jim moral v angleščini tolmačiti glavne stvari iz zapisnika, ker država hoče vedeti, kaj ukrepa glavni odbor in kako posluje. Državni pregledovalci so izrekli željo, naj bi se vodil zapisnik tudi v angleščini, vsaj važni izčrpki iz izstega. Zato priporočam delegaciji, da sprejme k dolžnostim zapisnikarja točko, "da vodi zapisnik rednih in izrednih sej v slovenščini in angleščini," da bomo tudi v tem oziru ustregli državnemu zavarovalninskemu oddelku, kakor se ravnamo i drugače po vsem, kar se zahteva v poslovanju naše organizacije. To bi bilo važno tudi v slučaju kake tožbe, ko bi se zapisnik odborovih sej citiral na sodnijo kot priča. Kot glavni odbornik priporočam delegaciji, naj bo previdna, kadar pride na vrsto vprašanje radi večjih odškodnin, podpor, operacij, itd. Pri vsaki konvenciji se bolj obremenjuje zvezino blagajno, asesment pa ostane isti. Torej če se hočemo tudi v bodoče obvarovati izrednih naklad, varujmo zvezino blagajno, dokler je ta še zdrava in močna. Ker bo imel priliko vsak delegat in delegatinja citati par dni pred konvencijo poročila glavnih odbornikov in odbornic, bi delegacija prihranila gotovo en tisočak, če se opusti čitanje teh poročil na konvenciji. Prihranjeni denar se lahko obrne v druge koristne namene, ki bodo gotovo Zvezi in njenim članom prinesli mnogo dobrega. Torej naj vsak delegat in delegatinja pazno prečita ta poročila doma pred konvencijo, na konvenciji naj se poročila pa samo odobre ali zavržejo, kakor se vidi delegaciji umestno. V sedanjih časih je treba računati z vsako minuto in z vsakim dolarjem, ki se ga more prihraniti članstvu. Iz dopisov članstva v glasilu je razvidno, da je splošna želja, naj se konvencijo zaključi v čim krajšem času, in to naj cenjena delegacija upošteva pri svojih debatah. James Debevec, gl. zapisnikar. IMENA DELEGACIJE ZA VII. REDNO KONVENCIJO SDZ (Nadaljevanje iz 6. strani) Namestnik: Anton Debevc Modern Crusaders, št. 45 Victor Nadrah Magic City Juniors, št. 47 Anna Sigmund Brooklynski Slovenci, št. 48 Paul Oblak Conneaut, št. 49 John Berus Namestnica: Jennie Sedmak Naš Dom, št. 50 John Požar Namestnica: Helen Tomažič Eastern Star, št. 51 Frank Gregorčič Golden Star, št. 53 Frank Anderluh Namestnik: Louis Mešer Comet, št. 54 Robert Topolovich Namestnica: Mary Lebar Presv. Srce Jezusovo, št. 55 Joseph Grdina Ilirija, št. 56 Agnes Zalokar Namestnica: Frances Turk POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA Cenjena delegacija: Nadzorni odbor pri Slovenski Dobrodelni Zvezi pregleduje vsakih šest mesecev knjige ter o svojem delu poroča glavnemu odboru. Glavni odbor poroča v listu celokupnemu članstvu. Torej delegatje in delegatinje, poročilo nadzornega odbora ste že videli in slišali, ko so poročali glavni odborniki. Pravice nadzornega odbora S. D. Z. so precej omejene. Treba bo to spremeniti v pravilih, če se bo delegacija strinjala z nasveti. Kot predsednik nadzornega odbora sem imel precej dela in vpogleda v poslovanje Zveze. Vse mi je nemogoče opisati, vse bi tudi vse ne zanimalo, torej je najboljše, da se oglasim pri čitanju pravil. Sicer pa sem pripravljen odgovarjati na vprašanja, ki spadajo pod moj urad. Konvenciji bi priporočal, da se preuredi sistem pregledovanja in tudi število nadzornikov. Janko N. Rogelj. MALI OGLASI Naprodaj je lep parlor set, trije komadi. Proda se zelo poceni radi potrebe denarja. Vprašajte na 21121 Miller Ave. (213) Odda se v najem šest lepih sob, na 1053 E. 71st St., spodaj. Vse moderne naprave. Gorka voda brezplačno. Jako nizek rent. (213) V najem se da štiri sobe, cena samo $16 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St. (x201) Tekom zadnjih treh let je glavni odbor otvoril štiri kampanj6 za pridobitev novega članstva v Zvezo. V splošnem je od ?M«je konvencije pristopilo v Zvezo vsega skupaj 3,329 članov lri članic. Od teh jih je pa bila črtanih, umrlih ali prestoplih iz ^Winskega v odrasli oddelek toliko, da je napredek članstva zadnje konvencije v obeh oddelkih 1,741. Zveza je štela 0licem junija 1931 skupaj 10,090 članov in članic v obeh °^elkih. POROČILO GLAVNEGA BLAGAJNIKA Cenjena delegacija: Kar imam jaz poročati, morda vsak rad sliši. V prvi vrsti bi priporočal Vam, cenjeni delegatje in delegatinje, da bodimo složni, kakor smo bili do sedaj. Ni moj namen nekaj hvaliti če ne zasluži hvale. Jaz se opiram samo na dela, napredek in slogo. Dvomim če vlada še pri kateri drugi organizaciji tako lepa sloga, kakor pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. Zato se pa danes lahko ponašamo, da smo od zadnje konvencije napredovali z nad 3,000 člani v obeh oddelkih in nad $280,000 v blagajni. Posojila so napredovala za okroglih $316,000. Na ta način priporočam investacijo še naprej, kakor smo imeli do sedaj. Da zvezino premoženje investiramo na posestva članov in tudi na druga posestva, če je denar na razpolago in dosti zanesljiva investacija. Kar se tiče izplačil bolniških podpor, je precej naraslo zadnje čase. Zato priporočam, bodimo pri vseh društvih dosti pravični, napram sebi in Zvezi. Jaz nisem za to, da bi bil kak član prikrajšan na podpori, če je v resnici bolan, za to vendar plačujemo. Da bi pa kdo Zvezo izkoriščal, se mi pa zdi da tak član krade. Zato bodimo previdni, kdo je vreden podpore, kdo ne. Imejmo pred očmi, da bomo podporo vsi potrebovali, sedaj ko je čas, da nekaj pri Zvezi prihranimo, nam bo še vse prav prišlo, samo da bomo imeli kje vzeti. Res da je naš bolniški sklad precej velik, pa moramo računati, da je nas tudi veliko, in če izpraznimo blagajne, nam ne preostaja drugega, kakor naklade, katerih se pa vsi bojimo. Za revne, brezposelne pa priporočam, da se res revnim plačuje iz onemoglega sklada. Ta sklad se pa ne sme znižati pod $40,000 v premoženju. Ako bi nastalo več izplačil kakor je dohodkov, priporočam, da ima glavni odbor pravico razpisati izredni asesment, kar pa ne priporočam več kakor par centov. To je vse, kai; imam poročati. Številke čitati v podrobnosti še enkrat je brez potrebe, računi so samo taki in nič drugačni, kakor je poročal glavni tajnik. Končno me veže dolžnost, da se zahvalim celotnemu glavnemu odboru za složno sodelovanje pri Zvezi. Pri trudapolnem delu se nam ni šlo za stranke ali prepričanje, vse kar smo imeli za reševati smo gledali na korist Zveze in posameznega članstva. Priporočam tudi novemu odboru, da dela tako složno, potem nam je zagotovljen lep napredek tudi v bodoče. Jernej Knaus, glavni blagajnik. Slovenka srednje starosti želi dobiti službo. Sposobna za vsa hišna dela. Vprašajte na 1281 E. 55th St. (214) V najem se da stanovanje za malo in mirno družino. Vpraša se na 6410 St. Clair Ave. (x) POROČILO GL. ZAPISNIKARJA O svojem poslu, kot glavni zapisnikar, nimam poročati kaj posebnega, ker je moje delo, oziroma zapisnike, vsak lahko POROČILO PRVEGA NADZORNIKA S. D. Z. Spoštovani delegatje in delegatinje: Pravila Slovenske Dobrodelne Zveze mi nalagajo prijetno dolžnost, da sporočim cenjeni zbornici o svojem delovanju kot eden izmed nadzornikov Zveze. Ravno 15 let je minulo, ko sem bil izvoljen v .nadzorni odbor Zveze, in kot druga leta, tako sem tudi od zadnje konvencije do danes vršil svoje nadzorniške dolžnosti, kakor predpisujejo pravila. \ Kot nadzornik sem redno vršil predpisano delo, nadziral knjige vsega poslovanja pri Zvezi, in v veliko zadovoljstvo mi je, da imamo v glavnem uradu tako delovnega in poštenega glavnega tajnika v osebi brata Primož Kogoja, za katerim je težko dobiti kako pomoto. S svojo prijaznostjo in točnostjo nam je brat glavni tajnik vedno pomagal in razložil vse po trebno. Akuratnost njegovih računov, čistost knjig in točno poslovanje je v velik kredit Zvezi. Ni čuda, da pri tako vzornem redu, ki vlada v glavnem uradu tajnika, je pregledovanje zvezinih računov lahka stvar, zlasti ako je nadzornik že vajen svojega posla, tako po letih skušnje kot glavni nadzornik, kot tudi vešč v številkah. Vsi zvezini računi so mesečno zaključeni, prihajajo v javnost vsak mesec, in je pregled računov jako lahka stvar. Ako pa pride kaj posebnega, pa ima glavni odbor itak vsak mesec svoje redne seje, pri katerih se lahko obravnava o podrobnostih in izvan-rednostih. Nikakor ni potrebno, da bi konvencija volila več kot tri člane v nadzorni odbor. Po mojem mnenju ni to samo potrata denarja, pač pa tudi ovira dela. Trije dobri nadzorniki, ki se razumejo na številke in poslovanje Zveze, opravijo lahko vse delo v dveh dneh. Poleg tega je podvržena zvezna blagajna in vsi računi strogi preiskavi od strani državnih nadzprnikov, in poleg tega ima Zveza vsako leto zapriseženega eksperta za pregled računov. Izvolite vešče, zanesljive može v nadzorni odbor, in trije bodo svoje delo v istem času ali še prej naredili, | kot štirje, kajti čim več jih je, toliko dalj časa bodo vzeli, da se vsak za sebe prepriča, da je vse v redu. Mislim, da je na mestu, da podam obenem še par nasvetov glede bodočih pravil. Konvencije Zveze so v.preteklih letih sprejele mnogo mojih nasvetov, in še vsak se je izkazal v dobrobit in napredek članstva. Predvsem bi prosil 7. konvencijo, da naredi sklep, da se asesmenti v Mladinski oddelek Zveze opustijo za najmanj tri mesece. S tem bi prihranili j * članstvu Zveze nekako $1,500.00, kar tudi dobro pride v teh 11 časih. Mladinski oddelek, ima skoro 200 procentov močno 11 blagajno. Vplačila v blagajno Mladinskega oddelka znašajo;* letno okoli $5,500.00, obresti prinašajo nekako $2,500.00 na leto, izplača se pa okrog $4,000.00 na leto, včasih niti toliko ne. Državna postava nam ne bo nasprotovala tozadevno, staršem naše mladine pa bomo prav ustregli, ako opustirho asesment mladinskega oddelka za nekaj mesecev. Brez vsake škode za blagajno se lahko opustijo asesmenti za prihodnjih šest mesecev. Drugi nasvet je glede porodne nagrade materam, ki soj Stanovanje se da v najem. Štiri sobe. kopališče, zgorej. Vprašajte na 7116 Hecker Ave. (214) Hiša naprodaj Moderna hiša, ima 6 sob, se nahaja med 105. cesto in Park-wood Drive. Je veljala $8,500, in se jo hitremu kupcu žrtvuje za $5,500. Vknjižba po 6% na banki. Za nadaljna pojasnila pokličite ENdicott 3488, od 6:30 do 8:30 zvečer. Vprašajte za Mr. Bremson. (215) Stanovanje se da v najem, štiri sobe, zgorej. Vprašajte na 1105 E. 66th St. (213) UČITE SE IZDELOVANJA IN RISANJA OBLEK NaSe graduating« čaka aluiba Guarantee Sewing and Designing School 783 East Boulevard Vzemite St. Clair karo do E. 88th St. umuuHuuutvmumvmt^ HARRY F. GUENTHER I 16159 ST. CLAIR AVE. t corner Holmes Ave. Slovencem dobro poznana s lekarna, kjer dobite vedno J najboljša zdravila. | Imamo 30 let izkušnje! S l LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SI.OVF.NSICT nA7.VAf.AT.HC LEDU JN PKEMOGA 1194 E. l«7lh St. Pokličite! KErtmore 438» Bolniški sklad : bolniške podpore ............................................... Operacije ............................................................. $ 472.00 100.00 Skupno bolniški sklad..................................... Upravni sklad: Asesmenti ........................................................... spremembe .................................................... ^naki ................................................................... knjige.................................................................. pristopnine novih članov............................. vpise novih članov......................................... $ $ 375.75 74.00 1.00 9.00 4.40 6.00 $ $ 572.00 31.00 196.25 Skupno upravni sklad................................... Onemogli sklad ................................................. $ 94.40 37.00 $ 31.00 $ 63.40 37.00 COMET ŠT. Posmrtninski sklad: Asesmenti za starostno zavarovanje............... Asesmenti za 20-letno zavarovanje................. 54 782.34 132.69 22.40 $ 1,103.00 *$ 320.66 Skupno posmrtninski sklad........................... Bolniški sklad: Skupno bolniški sklad...................................... Upravni sklad: Asesmenti ........................................................... ft spremembe ................................................... knjige ................................................................. '-a vpise novih članov........................................ 155.09 110.25 37.80 .25 2.00 $ $ 31.00 27.00 $ $ 155.09 79.25 Skupno upravni sklad.................................... Onemogli sklad ................................................ 40.05 18.90 $ 27.00 $ 13.05 18.90 Št. 54 skupno....................................................$ 324.29 SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 55 Posmrtninski sklad: Asesmenti za starostno zavarovanje................$ 179.41 Bolniški sklad: Skupno bolniški sklad........................................$ 186.00 Upravni sklad: Asesmenti ............................................................$ 49.80 Znaki ................................................................."... 11-75 Knjige ............................. 3.80 pristopnine novih članov.............................. 7.50 'a vpise novih članov........................................ $ $ 58.00 167.00 37.00 $ $ $ 266.29 179.41 19.00 Skupno upravni sklad.................................. Onemogli sklad ................................................ 73.10 24.90 $ 37.00 $ 36.10 24.90 St. 55 skupno.................................................. ILIRIJA ŠT ■ . Posmrtninski sklad: ; Asesmenti za starostno zavarovanje.............. Asesmenti za 20-letno zavarovanje................ 56 463.41 289.70 16.30 $ 204.00 $ 259.41 Skupno posmrtninski sklad......................... i R Bolniški sklad: 306.00 $ 114.86 100.00 15.00 $ 306.00 [ , Upravni sklad: 5-njige ................................................................ vpise novih članov....................................... 188.75 57.20 .88 S $ 229.86 2.00 *$ 41.11 : n Skupno upravni sklad................................. Onemogli sklad ............................................... 58.08 28.60 $ 2.00 $ 56.08 28.60 $ 581.43 $ 231.86 $ 349.57 članice Zveze. Nagrada znaša danes $15.00 za vsakega otroka, ki se izplača takoj po porodu. Meni se to ne zdi umestno. Pomnite, da je Zveza plačala od zadnje konvencije do 30. junija letos $7,000.00 v porodnih nagradah. Toda mi niti polovico teh otrok, za katere smo materam plačali nagrado, ne dobimo v Zvezo, torej je dotična podpora zgubljen denar. V pravila bi se moralo napisati, da se porodna podpora izplača eno leto po porodu, in pod pogojem, da otrok pristopi v Mladinski oddelek. Stotine slučajev je, ko so članice dobile porodno nagrado! od Slovenske Dobrodelne Zveze, toda njih otrok se nahaja danes \ pri drugih bratskih organizacijah. Ali pa je mogoče zbornica mnenja, da se odpravi porodna podpora, oziroma nagrada, in j se otroku dotične članice da prost pristop v Zvezo in plačan asesment za pet let, od prvega leta starosti naprej. Seveda bi v tem slučaju se morala dotična svota, ki predstavlja asesment otroka, prenesti iz bolniškega sklada v Mladinski oddelek. Tretji moj nasvet je glede podpore za plačevanje asesmen-tov brezposelnim. Prvotno sem bil mnenja, da bi se ustvaril poseben sklad v to svrho, v. katerega bi plačeval vsak član in Članica mesečno vsaj dva centa. To pa ni praktično iz dveh ozirov. Prvič bi imeli korist samo gotovi člani od takega sklada, dočim bi morali vsi plačevati. Drugič pa je nepraktično danes! ustvarjati posebne sklade in naložiti članom zvišan asesment. Tudi ne verjamemo, da morejo razmere, kot so danes, trajati I večne čase. Iz zadrege si lahko pomagamo na drug način. Iz Mladinskega oddelka ali pa iz pokojninskega sklada si lahko sposo-j dimo dovolj visoko svoto v tem času krize. Državna postava temu ne bo nasprotovala. Glavni odbor sam ne more vedeti, kdo je v resnici potreben, kdo pa ni. Če bi se iz glavnega urada direktno dajala podpora, bi prišlo v tem ali onem slučaju do zlorabe. Pri tem se moramo ozirati na društva. Društveni uradniki najbolj vedo, kdo je potreben, kdo ni. In naša zvezna društva so že naredila v tem oziru mnogo dobrega Svojim članom, ko so za nje zakladala asesmente. Mnogo je društev, ki so vporabila stotine dolarjev tozadevno. Danes so tudi društvene blagajne že skoro prazne, Iiaditega je pa priporočila vredno, da se vzame iz blagajne Mladinskega oddelka, ali pa iz blagajne pokojninskega sklada, recimo svoto od $10,000.00 do $15,000.00, in se ta svota razdeli med društva, in sicer vsakemu društvu relativno po številu članov ali članic.! To bi zneslo nekako $2.00 na vsakega člana in članico vsakega j zveznega društva. In društvo bi s tem denarjem zakladalo svoje člane z asesmenti, o katerih bi bilo prepričano, da so v resnici dobri člani in potrebni podpore radi brezposelnosti. Končno bi še prosil, da naj se nikar ne daje novih ugodnosti \ iz bolniškega sklada. Naš bolniški sklad je sicer lep. mogočen, j toda morda vam ne bo znano, da je napet do skrajnosti. Redni asesmenti več ne zadostujejo, da se izplača vse, kar se zahteva od bolniškega sklada. Morajo priti na pomoč obresti. Bolniški i sklad skrbi za podporo v bolezni, za operacije, za odškodnine,! za porodne nagrade, za izvanredno podporo, in se moramo | čuditi, da shajamo pri malem asesmentu še prilično dobro. Naj se torej ne poviša podpor pri sedanjem asesmentu, in korist bo; za člane kot za Zvezo. Kot zanimivo dejstvo naj navedem še to: Iz bolniškega j sklada zvezne blagajne se je izplačalo od zadnje konvencije do 30. junija, letos, $28,000 za operacije. Kot kažejo uradne številke so naše članice ženskih društev prejele od tega skoro $16,000, a koliko je članic pri moških društvih, ki so tudi dobile podporo za operacije, tako da se lahko računa, da so članice dobile za operacije nekako $20,000, a'člani pa nekaj nad $8,000.00. Torej nam morajo sosestre članice priznati, da smo gentlemani pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, poleg tega, da smo jim pred leti priznali porodno nagrado, ki je znesla v treh letih skoro $7,000.00, in pri kateri nagradi nimamo moški člani nobenega deleža v denarju. Glede lastnega glasila prosim konvencijo naj vsako debato opusti. Je le škoda denarja, in velika večina članstva je pokazala, da je nasprotna temu. Lastno glasilo bi veljalo nad $21,000 v treh letih, in s to svoto danes ne moremo obremeniti članstva. Naj ostane kot je, in naj pri tem opozorim delegacijo, da je Zveza v teh časih napredovala za skoro 3,000 novih članov in članic, dasi nismo imeli lastnega glasila, dasi je naseljevanje ustavljeno, in dasi smo omejeni na poslovanje samo na državo Ohio. Kdor je čital uradna poročila glavnih odborov S. N. P. Jed note in J. S. K. Jednote, kateri obe jednoti imati svoje lastno glasilo, je tam čital, da so nekoliko nazadovali v članstvu, dasi poslujejo po vseh Zedinjenih državah in tudi v Kanadi. Lastno glasilo ne prinaša članov, pač pa le neumorna delavnost in agitacija članov in članic. S tem zaključujem svoje poročilo. Menda nisem še nobenega poročila napisal s težjim srcem kot današnjega za sedmo konvencijo. Odkar Zveza obstoji sem bil vedno navzoč pri vsaki konvenciji, pri prvih dveh kot član in poročevalec, pri ostalih štirih pa kot glavni odbornik v nadzornem odboru. Potom osebne agitacije, potom časopisa, pri društvih, sestankih, veselicah, vsepovsod sem bil zraven, kjer mi je le prilika nanesla in mi je čas dopuščal. Saj sem bil pred 21. leti med prvimi, ki smo začeli agitirati, da se je ustanovila Slovenska Dobrodelna Zveza, in v čast mi je bilo ta čas ustanoviti dvoje društev pri Zvezi. In enako mi je bilo ves čas obstanka Zveze v največjo čast biti kot urednik časopisa, ki je Zvezo zastopal, širil, branil in zagovarjal ob vsaki priliki. Tako sem delal ves Čas obstanka Zveze in tako bom delal do konca mojih dni. Prvič od začetka Zveze letos ne morem biti navzoč na konvenciji radi dela. Moj sobrat in uspešni glavni zapisnikar, James Debevec, vam to lahko razloži. Radi odsotnosti od konvencije se bom moral seveda tudi ločiti iz glavnega urada, v katerem sem deloval 15 let. In to slovo je skrajno mučno za mene, ko sem vendar vsa leta z največjim veseljem delal za procvit Zveze. Ne mislite pa, da bi pozabil na Zvezo, četudi ne bom več v glavnem odboru. Ravno tako kot dosedaj,- bom tudi v bodočnosti z roko, pereson, umom in besedo deloval v prid Zveze kot sem to delal od njenega postanka. Neprestano bo moja naloga širiti idejo Zveze, biti v pomoč, podporo in nasvet vsakemu bratu in sestri. Naj se današnji sedmi konvenciji Zveze na tem mestu iskreno zahvalim za vse dolgoletno zaupanje, ki ste ga stavili v mene. človek, ki ima tako dolgoletno zaupanje naroda, se lahko šteje srečnim, in verjemite mi, da sem znal vsa leta upoštevati vaše zaupanje. Ostanite mi torej zdravi, delujte složno in vsa slovenska Amerika bo še naprej s ponosom zrla na Slovensko Dobrodelno Zvezo, ki je vzor podpornih bratskih organizacij v Zedinjenih državah. ' Predno končam naj omenim še, da je tekom našega urado-vanja kot glavni nadzornik Zveze preminul sobrat Ignac Smuk, ki se je nahajal dolgo, dolgo vrsto let v glavnem uradu kot nadzornik. Z ranjkim Smukom sva se prav dobro razumela, bil je delaven, pošten glavni uradnik, in vest o.njegovi smrti me je močno užalostila. Naj mu bo ohranjen časten spomin med vsem članstvom Zveze. Želeč vam vsega uspeha, najbolj složnega delovanja in mirnega zborovanja, vas prijateljsko in odkritosrčno pozdravljam, vaš stari znanec iz konvencij, Louis J. Pire, prvi gl. nadzornik. POROČILO 2. NADZORNIKA Cenjena delegacija: Zopet so hitro minula tri leta od zadnje konvencije v Lorain, O. Mnogo se spremeni tekom treh let, doživeli smo vesele in žalostne dogodke. Smrtna kosa tudi ni prizanesla članom glavnega odbora ter pokosila iz njih srede nadzornika brata Ignaca Smuka. Ohranimo mu blag spomin, kot pionirju na narodnem in društvenem polju. Glasom pravil in zapisnika zadnje konvencije me je glavni odbor povabil, da zavzamem urad pokojnega brata Smuka. Prve seje sem se udeležil dne 21. julija 1931, in potem še dveh sej ter pregledovanja zadnjih šestmesečnih računov. Kar se tiče računov moram reči, da knjigovodstvo imamo izvrstno, kljub natančnemu pregledovanju nismo našli niti najmanjše pomote. Opaziti pa je bilo pri posojilih, da sedaj slabo plačujejo na glavnico, kar pa glavni odbor dela bratsko, da se ne pritiska preveč na ljudi v teh slabih časih. O številkah ne bom navajal ničesar, ker ima že glavni tajnik v svojem poročilu vse natančno. Delegaciji bi priporočal, da voli štiri nadzornike, ker poslovanje pri Zvezi narašča; že sedaj vzame najmanj štiri dni za pregled računov in potem bi se delo lahko porazdelilo na: dva in dva. Seveda mora biti tudi primerna plača, ker pregled celega poslovanja Zveze ni lahka stvar. Na morebitna vprašanja lahko odgovarjam po redu konvencije, kakor tudi o idejah za boljši napredek in živahnejši razvoj S. D. Z. Ivan Trček, 2. nadzornik. skoro vsa posojila, ki so bila odobrena, prevzeta od drugih strank, kjer so bile svote posojil večje, kot pa nam dovoljujejo postave naše države. Cene posestev, in to ve sleherni med delegacijo, so se znižale za od 20 do 40 procentov. . Torej vaš finančni odbor enostavno ni mogel odobriti vsake prošnje na podlagi stare cenitve. Ozirati se je moralo na čase, kakoršnje smo imeli. Odbor je vedno gledal le na to, da so bila posojila varna, in v dokaz temu je, da smo morali prevzeti samo eno posestvo, katerega ob času tega poročila še lastujemo, toda ne pričakujemo, da bo kake zgube pri tem. Upamo pa, da v kratkem času tudi to posestvo prodamo. ^ Tu pa tam se je čula kritika radi nekega posojila, katero se je odobrilo, in to je posojilo cerkvi sv. Vida. Upamo, da je slednji član delegacije in sleherni član naše Zveze prepričan, da je to posojilo varno, in o tem ni'nobenega dvoma. Tu pa tam se je tudi čulo, da preveč denarja leži na banki po 4 procente obresti. Ko je odbor dobil prošnjo za to posojilo, ni bilo treba dolgo debatirati o njem, kajti odborniki so bili prepričani, da je posojilo varno, in obenem se lahko posodi na večje obresti denar, ki je čakal boljše obrestne mere. Naj še pripomnimo, da ni bila nobena prošnja za posojilo odbita, če je bila vrednost tam. Mimogrede naj še omenimo, da ni to naša prva prilika, da bi posodili zvezin denar kaki instituciji. Spomnimo se le na ponudbo, katero smo dali Slovenskemu Narodnemu Domu na St, Clair Ave. In zakaj se to posojilo ni vresničilo, vam je vsem dobro znano. Končno izjavljamo, da smo spolnovali vse določbe po pravilih in izvrševali našo nalogo po naši najboljši moči za dobrobit in napredek naše Zveze. Z bratskim pozdravom, F. M. Jakšič, predsednik finančnega odbora. Leo Kushlan, prvi finančni odbornik. Joseph Lekan, drugi finančni odbornik. DNEVNE VESTI POROČILO GLAVNEGA POROTNEGA ODBORA S. D. Z. Mi, spodaj podpisani porotni odborniki S. D. Zveze poda-jemo tem potom svoje poročilo delegatom in delegatinjam Slovenske Dobrodelne Zveze ob priliki sedme redne konvencije. Tekom zadnjih dveh let in osem mesecev smo dobili eno samo pritožbo, katero je rešil glavni porotni odbor, kot druga instanca, in sicer 24. julija 1930. Glavni predsednik John Gornik je imenoval začasno sosestro glavno podpredsednico Julijo Bre-zovar v porotni odbor, da je nadomestovala sestro Albino Novak. Skupna seja porotnega odbora se je vršila samo enkrat. Tu je izdelal svoj sklep po pravilih Slovenske Dobrodelne Zveze in ga predložil skupnemu glavnemu odboru Zveze v odobritev. Glavni predsednik John Gornik je obvestil predsednika porotnega odbora Louis Balanta, da eno društvo ni poslalo društvenega asesmenta in je bilo celo društvo suspendirano. Sklican je bil odbor dotičnega društva, nakar se je takoj sklenilo, da se pošlje asesment na glavni urad Zveze, in društvo je bilo takoj nazaj sprejeto. Pri nekaterih društvih so nastale manjše osebne pritožbe ali protesti. Vse to je rešil glavni predsednik John Gornik, kije potolažil prizadete v zadovoljstvo tožiteljev in zatožencev, predno je prišlo do glavnega porotnega odbora. Porotni odbor se je udeleževal sej glavnega odbora Zveze, deloval je složno po ustavi in pravilih Zveze in njenega članstva. In ker glavni porotni odbor ni imel dosti opravka, je to dokaz, da je vladala sloga in zadovoljstvo med porotnim in glavnim odborom in med članstvom S. D. Zveze. Bratje in sestre, še nekaj želimo omeniti ob sklepu. Zavedajte se, da je naš slovenski narod v Ameriki in pa naša Slovenska Dobrodelna Zveza eno telo, ki eden drugega potrebuje. Narod je brez imena, če nima močne in častne organizacije kot je naša Slovenska Dobrodelna Zveza, ki naj ima za seboj večino svojega naroda. To naj doseže sedma redna konvencija v Clevclandu. Upamo, da bo v bodoče še manj nezadovoljnosti in nesporazuma med članstvom Zveze kot ga je bilo doslej. Z odličnim spoštovanjem bilježimo udani sobrati: Louis Balant, Louis Jerkič, Albina Novak, člani glavnega porotnega odbora. POROČILO FINANČNEGA ODBORA S. D. ZVEZE Cenjena delegacija: Vaš finančni odbor vam poroča, da je od 1. julija 1928 do 30. junija 1931 prejel od vašega tajnika! 118 prošenj za posojila na posestva. Odobrilo se je 93 posojil, ki so bila razdeljena kot sledi: 60 posojil iz smrtninskega sklada, za kar je znašala svota $273,050; 22 posojil iz bolniškega sklada, svota posojil $69,450. Nadalje je bilo odobrenih 7 posojil iz pokojninskega sklada v svoti $25,950 in 4 posojila iz Mladinskega oddelka v svoti $14,350. Skupno torej znašajo nova posojila v dobi zadnjih treh let svoto $382,800.00. Ves ta denar je bil posojen na 6 procentov obresti, in seveda samo na prvo vknjižbo. S tem je naša Zveza pomagala mnogim našim članom in tudi drugim našim rojakom, ki so prej plačevali po 7 ali 8 procentov obresti. Skoro vsa ta posojila so bila namreč dana le takim, ki so imeli vknjižbe na višjih obrestih. V marsikaterem j slučaju se je članom toliko pomagalo, da so lahko svoj asesment plačevali z razliko med obrestmi. Veliko se je spremenilo od zadnje naše konvencije. Danes | so časi vsi drugačni kot so bili v času zadnje konvencije. Mnogo j bolj je treba danes paziti na cenitev posestev. In ni bila vsaka' prošnja za posojilo odobrena. Kot smo prej omenili, so bila POROČILO VRHOVNEGA ZDRAVNIKA Delo vrhovnega zdravnika pri naši Zvezi obstoji predvsem v, pregledovanju bolniških nakaznic in v preiskavah bolnikov pri daljšem bolehanju. Seveda je pregled prošenj za smrtninsko in bolniško zavarovalnino prav tako važna naloga, ker je treba paziti na zdrav prirastek članstva. Vsi odloki vrhovnega zdravnika so vpisani na pripadajočih listinah s podatki in vzroki, zakaj je bila kaka bolniška podpora ustavljena ali zakaj je bil kak prosilec odklonjen. Z mirno vestjo lahko rečem, da je bilo članstvo Zveze zadnja tri leta v splošnem pošteno pri zahtevah bolniške podpore in da ni bilo opaziti veliko slučajev simulacije. Pač pa se zadnje čase vsled denarne krize nekateri bolniki pozneje javijo zdravim po operacijah in boleznih, za katere vemo, da s p v prejšnjih letih hitreje prenehale. Je pač težavno V vsakem slučaju dognati resnico in biti pravičen Zvezi in članu na bolniški listi. Zdrav obstanek bolniškega sklada bo še v bodoče pred vsem odvisen od poštenosti članstva in od strogega nadzorstva od strani društvenih obiskovalcev. Navedem naj število bolnikov, ki so v letu 1930 bolehali na nekaterih bolj navadnih boleznih. Bolezni in število so sledeče : Poškodbe v tovarni............................................ 90 Poškodtie na domu in na ulicah........................ 80 Influenza in pljučnica...................................... 55 Revmatizem ...................................................... 50 Poškodbe z avtomobili...................................... 40 Sciatika.............................................................. 35 Vnetje slepiča (operacija) .............................. 33 Jetika ................................................................ 25 Žolčni kamni in bolezni jeter............................ 25 Kila (operacija)................................................ 22 Bolezni srca in žilovja...................................... 22 Slaboumnost ...................................................... ig Golša, krof (operacija).................................... 10 Rak .................................................................... o Iz tega pregleda je razvidno, da se je največje število članov javilo bolnim vsled poškodb in ponesrečenj, skupaj 210. Precej je bilo operacij; za slepič jih je bilo v enem letu operiranih 33, izmed teh za kronično vnetje 8. Jetike je med našim članstvom precej. Na bolniški podpori je bilo lansko leto 25 jetičnih. Zanimivo je, da je med Slovenci v Clevelandu in okolici le malo primerov kroničnih bolezni ledvic (obisti). Imeli smo le 9 slučajev. Zadnje čase narašča število operacij na golši (goitre). Res mnogi slučaji potrebujejo operacijo za ohranitev življenja, vendar preti nevarnost, da pride operacija za golšo med ljudi v nekako začasno modo, slično operacijam za kroničen slepič pred nekaj leti, vsled česar bo izrezanih veliko nedolžnih ščitnih žlez (thyroid glands), za kar bodo trpeli člani in Zveza. V splošnem ne vidim potrebe velikih sprememb v p'ravilih, ki se tičejo plačevanja bolniških in drugih denarnih podpor, če se obenem ne zvišajo oziroma znižajo asesmenti. Vaš Dr. F. J. Kern. Hoover pravi, da je pivo brez vsake potrebe Washington, 8. septembra. Predsednik Hoover je kratkoma-lo zavrnil zahteve delavskih voditeljev, da se začne s postavnim izdelovanjem pive. Delavski vo-vitelji trdijo, da če bi se postavno izdelovalo vino in pivo, da bi vlada dobila stotine milijonov dolarjev v davkih v teh časih, ko so zvezne blagajne prazne, dočim ta denar služijo butlegerji. Stoti-seče delavcev bi dobilo delo, poleg tega pa bi farmarji prav lahko prodali preobilno zalogo žita in sadja. Samo vlada bi dobivala v davkih $500,000,000 na leto. Tcda Hoover je doslej vse take pozive zavrnil rekoč, da prohibi-cija ostane kot dejstvo v Ameriki. No, pa saj Hoover ne bo dolgo več ostal kot "dejstvo" med nami. Vladne čete streljajo na vladne vojne ladje Santiago, čilenska republika, 7. septembra, čilenski vladni zrakoplovi so začeli bombardirati čilenske vojne ladje, ki se nahajajo v rokah upornikov. Vladni zrakoplovi so tako dobro metali bombe na vojne ladje, da so mornarji z njih skakali v morje in plavali proti obrežju, da se rešijo. Bili so nemudoma aretirani. 100 zrakoplovov je napadlo posadke 11 vojnih ladij čilenske republike, katere mornarji so se uprli obstoječi vladi. Tisočim prebivalcem Chi-caga prodajo hiše Chicago, 8. septembra. Okrajni blagajnik naznanja, da bo dal na javno dražbo za tri tisoč milijonov dolarjev hiš v Chicagi radi neplačanih davkov. Prizadetih je 369,000 hišnih posestnikov. Zadnji rok, da bi plačali davke, je bil 15. maja, in ker davki ni' so plačani, morajo biti .hiše pro-dane. Davki znašajo nekaj nad $70,000,000. Se je bala šolskega pouka, je šla v smrt Cincinnati, Ohio, 8. septembra. 17 letna Eunice Ely bi morala iti danes v 'šolo. Toda rajo kot iti k pouku, se je usmrtila s rtrelom. Predno je zgubila zavest je zašepetala bratu, da se je radi šole ustrelila. Zopet doma Preteklo soboto se je vrnil iz stare domovine Mr. Michael Telich z družino. V stari domovini se je nahajal skoro tri mesece. Dobrodošel zopet med nami! * Zadnji čas, da plačate račune za plin je do četrtka, lO.Vpt. do 6. ure zvečer v našem uradu. * 102 stopinj vročine je kazal toplomer včeraj v državi Kansas. * Col. Lindbergh se bo z zrakoplovom vrnil iz Japonske v Ameriko. * Mati in 5 otrok je utonilo blizu Columbusa, Ohio, ko je njih avto' padel v vodo. n ^ iIMNIlllllllllItlllMIllllMIIIMIIMIIHMHniMMMIlillllllllMMMIlMIlHIlllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIiniUllllllllllllllllllllllillllllllllllUlIlllll .......................................................................................................................................................nil I l|||l 111«■ 1111II111(1111 > 11 ■ I Ml t III........11111 (II11 MU 111111 i 1111II1111111 ■ 1 l«ll|l> POZOR! PRVI MOST! Cenjenim rojakom naznanjam, da že prešam in prodajam prvo ohijsko grozdje, ki je letos posebno fino. Pri meni dobite tudi dobre sode. Naročila pripeljem na dom. Se priporočam. LUDWIG GUSTINČIČ 4526 St. Clair Ave. HEnderson 6625 POZOR! ^mimuimmimimiimmmiiiiimiimmiiimiiiK TUKAJ IMATE LEPO PRILIKO, DA SI PRIHRANITE $3.50 PRI VSAKI OBLEKI, POVRŠNIKU ALI SUKNJI! y ElliHIIIIIMIIIIIIHHillUlIHUlIMKimilllllllllll $3.50 $3.50 POSEBNI POPUST na vsaki obleki, površniku ali suknji kupljeni POKAŽITE TA KUPON Samo en kupon pri vsakem nakupu Veljaven samo do 15. oktobra, 1931 $3.50 $3.50 I 1 1 S j I m — = i "umiimimiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiir; Brazis Bros. "OBLEKE NAREJENE PO MERI" -NUDIJO- Poseben popust na vseh oblekah, narejenih po meri, ki se prodajajo po §23.50, ter istotako na že narejenih oblekah, ki se prodajajo po 820.00; ta popust znaša 3.50 na vsakem nakupu, ako se pokaže ta kupon v katerikoli Brazis Eros. trgovini. Upošteva se samo en kupon pri enem nakupu. Kupon je veljaven samo do 15. oktobra, 1931. -TRGOVINE SE NAHAJAJO- 6905-07 Superior Ave. 404 E. 156th St. 5121 Woodland Ave. i | I i I g I i I S