tohlimi sobicami v najstarejem delu kremlevskega dvorca!
V gradu je tudi nekaj kapelic. Ko smo stopali po dolgem hodniku, nam pokae lakaj na dvoriu malo cerkvico, reko: Spas na borii! (Zveliar v gozdu,) Pripovedoval nam je, da je griek, na katerem stoji sedaj Kremi, v davnih asih pokrival smrekov gozd, Ustanovitelju Moskve je kraj zelo ugajal; v gozdu je zgradil (v 12. stoletju) leseno cerkvico na istem kraju, kjer stoji ta kapelica. Krog cerkve je nastala naselbina, iz katere je tekom asa vzrastla Moskva,
Poleg carske palae, z ozadjem prilepljena na kremlevsko zidovje, stoji oruejnaja palata (palaa oroja), obenem carska zakladnica. Ko se je dvor preselil v Petrograd, je vzel s seboj mnogo zlata in srebra, zgodovinske dragocenosti pa je pustil e v Moskvi. Vsakdo si jih more ogledati brezplano. Moskovska zakladnica je neprecenljive vrednosti; pravijo, da spada med najbogateje zakladnice vsega sveta,
V posebni dvorani so razstavili carske krone, ezla, prestole in druge vladarske insignije. Toliko in tako dragocenih kron na enem kraju pa nikjer drugod na svetu ne hranijo. Najdraja je krona zadnjega kazanskega carja, ki jo cenijo na tri milijone rubljev. Rusko carsko krono krasi 2500 dragih kamnov; najveji rubin je vreden 300.000 rubljev. V kroni Ivana Aleksejevia je vdelanih 900 diamantov, v kroni njegovega brata Petra Velikega pa 825; car Peter jo je nosil samo enkrat. Tod hranijo e krone: astrahansko, sibirsko, poljsko, gruzinsko, malteko (t, j. krono, ki je bila nekdaj last maltekega vitekega reda) in mnogo kron ruskih carjev in caric. Po vladarskih prestolih je posutih nebroj biserov, diamantov in rubinov. Car Boris Godunov je dobil od perzijskega aha v dar prestol z 2200 biseri; prvi vladar iz rodu Romanovih je sedel na tronu, v katerega so vdelali 1800 draguljev; njegov sin se je zadovoljil s prestolom, ki ga je krasilo 900 dragih kamnov. V tej in sosednji dvorani stoje prestoli vseh carjev zadnjih dveh stoletij, v posebnih omarah pa oblaila, ki so jih nosili, ko so jih kronali. V srebrni dvorani so zbrali nad 1000 zlatih in srebrnih posod, zlasti one, ki so jih carji dobili v dar od tujih vladarjev. Zanimala me je velikanska omara, ki v njej hranijo dragocene kronike, na katerih carju prineso kruha in soli, kadar potuje po dravi ter obie kako veje mesto; v kronik je vdelano ime doti-nega kraja in datum obiska. Ko je Napoleon plenil po Moskvi, bi bil rad ugrabil kremlevske dragocenosti; toda Rusi so jih bili odnesli,
Ko sem hodil od omare do omare, se mi je
tuintam pridruil varuh dotine dvorane, ki me je opozoril na vaneje starine. Seveda ni storil tega iz gole prijaznosti do tujca, marve da bi dobil kaj napitnine, ki je v navadi celo v ruskih carskih palaah. Ko sem ogledoval ezla, mi je dvorjan pokazal slonokoeno, priostreno ezlo, reko: S to palico je Ivan Grozni prebodel svojega prijatelja!
V ostalih dvoranah so nagromadili: domae in tuje oroje iz raznih stoletij, uplenjene zastave, zanimali so me prapori ogrskih vstaev, ki so jih Rusi osvojili, ko so nam leta 1849, prihiteli na pomo, portrete, kipe, oblaila, stare postelje in namizno opravo ruskih vladarjev, stare dvorne ekvipae, sani, konjsko opravo itd. Kogar vesele starine, se tod zamudi cele ure, da vse posameznosti vsaj povrno pregleda,
Moskva: Car puka.
Po cesti, ki od Zveliarjevih vrat mimo Ivana Velikega, kremlevskih katedral, carske palae in zakladnice vodi do nasprotnih trdnjavskih vrat, se neprestano eta mnoica gosposkih, pa tudi preprostih ljudi. Saj prihaja v Moskvo veliko Rusov iz domoljubne radovednosti; prvo pa, kar si vsakdo ogleda, je brez dvoma Kremi, Iznenadilo pa me je, da sem ba na tej cesti opazil tudi mnogo Azijatov, Kitajcev in Japoncev, v njih narodni noi,
Sreaval sem tudi tevilne skupine olarjev, dekov in deklic, v kmekih oblailih, ki so jih uitelji vodili po Kremlu, Ruska vlada radodarno podpira poune izlete, Visokoolci in srednjeolci pod vodstvom profesorjev ob silno majhnih strokih oblezejo vse pokrajine ogromnega carstva od Arhangelska do Kavkaza, Vozijo se v skupinah skoraj zastonj; ko pridejo pa v veje mesto, se e dobi dobrodelno drutvo, ki jih pogosti. Dobil pa sem vtis, da Rusi irijo patriotizem e med ljudskimi olarji s tem, da jih poiljajo k narodnim svetinjam, zlasti e v Moskvo, V poletnem asu,
1 <> 48
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si