Političen list za slovenski narod. 99 p«ltl rrcJeMUl vtlja: Z» oelo leto predpla^n 15 fld., la pol leta 8 (Id., u i^trt leta 4 fld., ta en mesec 1 (Id. 40 kr. f Matmlitnieljl pnjeaaii TelJi: Za eelo leto 12 rld., za pol leta 6 fld., za lietrt leta I fl4., ta en meiec 1 fld. 7 Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. MartiBin* prajasa tfraviiiitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške nlice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) n sprejemajo in velji triitopna petit-vrsta: 8 kr., se tiska enkrat: 13 ki ie se tiska dvakrat; 15 kr., č« se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji le eena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitr« je v Semeniškili ulicah h. št. 2, L, 17. lahnja Ttak dan, iiviemai nedelje in praznike, ob nri popoludne. V Ljubljani, v torek 12. avgusta 1890. Letnik Volitve na Korošlieni. Due 20. avgusta vršile se bodo na Koroškeoa deželnozborske volitve v kmetskih občinah. Slovenci so napeli vse svoje moči, da bi se otresli nemškega jerobstva, stopili na svoje noge in po svojih zastopnikih povzdignili glas za svoje pravice. Resni časi prišli so za nas Slovence, osobito one sorojake ob mejah. Več že ne gre le za našo slovensko besedo, temveč za naš obstanek, ker nemška gospoda je pričela kupovati kmetska posestva, Vsaka ped zemlje naše je torej draga in vredna varstva proti tujcu; treba pa je tudi nam stroge organizacije in neraz-rušne sloge, da moremo vspešno odbijati nasprotnika, ki nam vedno drzneje sili pod streho in nas poriva iz dežele. S tega stališča je volilno gibanje na Koroškem velezanimivo, žal, da ne preveselo. Sorojaki naši se povsem še ne zavedajo svojega rodu in so premalo še ponosni na jezik svoj, zato pa na žalost našo mnogi še delajo tlako nemški gospodi. Kakor kažejo volitve volilnih mož, bodeta zopet le dva slovenska poslanca v deželnem zboru. Zadnji .Mir" je objavil naslednji pregled volilnih mož v slovenskih občinah: a) Velikovški volilni okraj. V tem volilnem okraju se slovenska stranka vedno bolj utrjuje. Slovenci žive tukaj v večjem številu skupaj; Nemcev ni veliko, nasprotni meščani pa zgubljajo počasi svoj vpliv na slovensko ljudstvo. Ako ne jemljemo v poštev trga Guštanja, ki bi imel prav za prav z mesti voliti, drže nasprotniki v svojih pesteh samo še dve občini: Šmarje to (7)*) in Li beliče (5). Pa še v teh dveh občinah niso varni; skušali bodemo, da jim jih vzamemo. Nasprotno pa je naša stranka v nekaterih občinah tako na trdnem, da si nasprotniki že več k volitvi ne upajo, in če učitelj katerega pripelje, ostaneta *) Številka v okviru pomeni število volilnih mož v dotični občini. na cedilu. Take občine so: Jezersko (2), Bela (7), Šentvid (4), Sentkancijan (3), Bistrica-Šmihel (5), Libuče (5), Blato (4) in Globas-nica (3). Dve občini smo letos pridobili, v katerih smo imeli malo upanja do zmage, namreč črno (4) in Velikovško okolico (2); in tema smemo prišteti tudi Rudo (4), kjer so navadno nasprotniki zmagovali, letos pa so voljeni 3 naši in le 1 nasprotnik. Na Djekšah (4) in Tolstem Vrhu (4) smo tudi letos, kakor še vselej, brez težave zmagali. Trd boj pa je bil v Doberli vasi (6), kjer so nasprotniki še vselej vse žile napeli, pa so letos popolnoma propali. Ravno, ko to pišemo, smo prejeli iz Prevalj (II) veselo vest, da so naši zmagali. Bali smo se za Grebinj (7) in za Ovbre (6), pa zmagali smo z božjo pomočjo v obeh občinah. V Svabeku (1) je zmaga naša. Iz Strojne (2) tudi nimamo poročila, pa najbrž je zmaga naša. V Žitari vesi (4), Galiciji (3) in Možici (2) je voljen povsod po jeden nasprotnik, ostali naši. Kako bodeta glasovala moža iz Tin j (2), še ni znano. Nasprotniki imajo tedaj kakih 24 glasov, mi pa 88. Menda se bodo vendar jedenkrat naveličali, naskakovati uas v tem okraju, ki je za liberalce in odpadnike za vselej zgubljen! h) Celovški volilni okraj. Ta okraj je sestavljen iz sodnij: Borovlje, Trg in Celovec. Prva je slovenska, druga trdo nemška, tretja, ki je največja, pa mešana. V vsem okraju je kakih 58.000 prebivalcev, med njimi okoh 30.000 Slovencev in kakih 28.000 Nemcev, če se pa pomisli, da Nemci soglasno volijo nemško-liberalno, med tem ko so Slovenci razdeljeni na katoliško-narodne in liberaluo-nemškutarske, in da nam poslednji še huje nasprotujejo, kot Nemci sami, raz-videl bode vsak, kako težavno je naše stališče v tem okraju. Zmagati bi bilo mogoče le potem, ako bi se tudi Nemci razcepili na katoliške in liberalne. Letos so pa vsi Nemci vkljub kompromisu liberalno volili, torej so Slovenci sami ostali. Zmagali smo v sledečih občinah: Šmarje ta (3), Sele (3), Pod-Ijubel (5), Svetna ves (2), Bistrica-Sveče (3 naši, 1 nasprotnik), Medgorje(3), Radiše (2), Trdnjaves (2), Žihpolje (3), Hodiše (4), Bilčoves (2), Vesica (1), Škotiče (3). Imamo tedaj 36 glasov, potrebovali bi jih pa še jedenkrat toliko. Naš napor sicer za letos ničesar ni izdal, pa je vendar zelo koristen, ker imamo drugo leto volitve v državni zbor, in smo letos naše volilne vojake vadili in svoje zemljišče spoznali, da se vemo po tem ravnati. C) Beljaški volilni okraj. Tukaj smo že iz početka najmanj upanja imeli. Do zadnjega hipa smo iskali kandidata, dokler ni kandidature prevzel gosp. Ivan Vilčnik na Žili. Vendar je bilo takrat že prepozno. Ločani so mislili, da ne bodemo ničesar volili, in niso šli k prvotni volitvi; tako so občino Bekštanj (8) nasprotniki brez boja dobili. Na ZiM (3) so naši zmagali, tudi v Logi vesi in pa v Šentjakobu. Drugih poročil nimamo. Nemci so vsi liberalno volili, veudar imajo, kakor čujemo, tri kandidate. d) Smohorski volilni okraj. Od tam imamo le malo poročil. Iz liberalnih listov izvčmo, da so se Slovenci v Kanalski dolini dobro držali. Zmagali so v Lipalji vesi (1), Ukvah (3), Žab niča h (2) in Luznici (1). Podkloštrom (8) so se naši z vso močjo potrudili, pa brez vspeha. Nesreča, ki se je tam pripetila, oplašila je še Bistričane (5), da niso šli k volitvi. V Smerčah (5) pa smo že prej propadli. V Šteb nu (4) so naši zmagali; tudi v Brdu (4); iz Blač (2) pa nimamo poročila. Kako stoji med nemškimi Zilani, tudi ničesar ne izvčmo. Vsekako upamo, da bode nekaj katoliških glasov, zato nas veže dolžnost, da obljubo izpolnimo, da gredo naši volilci v Šentmohor in pomagajo konservativcem po svoji moči. Drugikrat, upamo, bode že bolje. LISTEK. Strgar. (Spomin na šolske počitnice.) I. Slovenska mati se poslužuje raznih pripomočkov, da bi svoje nepokojno, jokajoče se dete upokojila ali nagajivega poglavca kaznovala. Sredstva so razna. V mnogih krajih imajo matere navado, da svoje dete strašijo, in tudi v mojem rojstvenem kraju je tako. Kadar mati ne more svojega deteta drugače upokojiti, preti mu: če ne bodeš precej tiho, pa te bode črni mož vzel ter v malho potlačil. To ima veči vspeh, nego pretenje s palico. To je čisto naravno; zakaj otrok vidi večkrat take mavharje, ki so po svoji vnanjosti res nekako strašni in se od drugih ljudi ločijo; po drogi strani sliši pa tudi v pravljicah o drugih še strašnejših, kako )e dostikrat ta ali oni kakega otroka ali celo odraslega človeka pobasal ter odnesel v svoje skrivno bivališče. Ni torej čuda, da tako pretenje tudi že pri bolj odraslih otrocih nekaj izdd. Sevčda se tako ravnanje slovenskih mater s pedagogičnega stališča ne more odobravati, ker to otroku kar sapo zapre, in vendar je bolje, da se dete izjoka. Ali tudi meni se ni bolje godilo. Sicer sva bila z rajnco materjo vedno prijatelja, a kedar sem bil razposajen ali neubogljiv, bil sem takoj črnemu možu v malho obljubljen. To je bilo pa za-me .joj" in gotovo bi bil raje videl, da bi me bili zaprli v shrambo poleg kuhinje, v kateri je bilo vedno dosti: mleka, smetane, in druzih tacih reči, kakor pa da bi prišel tacemn mavharju v roke; kajti „črni mož" zA-me, kakor tudi za druge otroke naše vasi ni bila samo izmišljena oseba, ampak s svojimi očmi sem ga videl večkrat prihajati v našo vas in vselej je prišel ravno pod oknom naše hiše. Bil je pa ta mož zares strašan in nobeden mu ni bil enak, kar sem jih tedaj poznal. Crn je bil od nog do glave, nikdo mu ni krivico delal, ker so ga sploh „črni mož" klicali. Obleka njegova je bila vsa drugačna, kakor pri druzih ljudeh. Videti je bilo, da je vsa iz usnja. Kamižola bolj kratka in ozka, hlače tudi stisnene, a široka pa je bila zadnja oplat, vrh tega pa vsa odrgnena in prekrpana. Pod nosom so se mu videle rudeče ustne, pod čelom pa svitle oči — tedaj prav ves tak, Bog mi grehe odpusti, kakor smo imeli hudobca naslikanega na nekem papirji. Pa naj mi reče človek, da ni bil res strašan I Kdo je neki bil, poprašal me bodeš radovedno, dragi čitatelj? No, če ti že povem, da je imel na levi rami strguljo, na desni pa drog z metlico na konci, sem ti ga že predstavil in povedal, da je to strgar iz bljižnega mesteca V . . a na Dolenjskem, od koder je hodil na daleč okrog dimnike strgat in ometat. Da smo se otroci močno bali tega čudnega strijca, lahko si mislite. Saj se nam je čisto drugačen zdel, kakor so drugi ljudje. Samo enkrat sem imel to srečo — ne, nesrečo hočem reči — da sem ga v oči pogledal, in tedaj me je njegov svetli pogled izpod črnega čela tako pretresel, da sem se vselej skril v postransko izbo, kadar sem le čutil ali slišal, da strgar prihaja! Se celo pasja druhal ga ni mogla trpeti. Kakor hitro se je namreč prikazal v našo v4s, precej se je več psov zbralo okolu njega — kaj jaz vem, kako so se precej sklicali — ter 60 ga od daleč lajaje častno spremljevali. Da naš strgar s takim spremstvom ni bil nič |kaj zadovoljen, je umevno. Večkrat je skušal nagajive .cucke" odpoditi z ometalom, a to je njihovo jezo le še bolj razkačilo in lajanja ni bilo ni konca ni kraja. S tem .črnim možem" so matere svoje otroke strašile in krotile. Še sedaj se moram smejati, kadar se spomnim, kak strah smo imeli otroci pred tem, kakor sem so pozneje prepričal, sicer dobrim možem! Sosedov Jurček, ki je pa sedaj že Jur, je bil vedno ves umazan. Mati ga je vedno kregala in se veliko trudila, da bi ga navadila snage, a niti prošnje, niti šiba ga niso pripravile do tega, e) Labudski volilni okraj. K istema »t«d» le jedna iloTMUka občiia, Dravograjska okolica (4), ki je n4rodno-koa-servativno volila, in ti možje bodo v Tolfsbergu nemškim konservativcem pomagali. Pevska slavuost. (Dopis ia Maribora.) Dasiravno je alavnoanani igodovinar »Maribor-iankin" si še včeraj glavo tri in vse svojo dnšne moči napenjal, da bi svojim potrpežljivim bralcem dokazal, da so Tevtoni že pred tisoS leti bivali v našem mestu, da so torej mariborski Nemci čiste, nepomešane germanske krvi, je vendar moral vsak Slovenec, ki je včeraj k nam došel, priznati, da mu še ni treba slovenske zemlje seboj nositi, kakor je zahtevala to naša revna »tetka", marveč da najde še v Mariboru slovenske zemlje dovolj, kajti sijajna slovesnost, kakoršno smo včeraj imeli, more se vršiti le na domačih, slovenskih tIčL Sicer nam naši nasprotniki niso privoščili take vfselice, ne, — same jeze so se hoteli za ta dan v zemljo zariti; začeli so že kopati po mestnih ulicah mogočne jame, v katere bi se naj za ta dan poskrili, da ne bi do njih pridrH glasovi slovenskih pesnij. Pa glej; zdaj se oglasi med njimi neki prerok, ki začne upiti na ves glas: »Auf nach Pettau!" Tamkaj imajo nemški »Volksfest", tje se hočemo zateči, tamkaj varstva iskati. In res, jame po ulicah se v soboto popoldne zasujejo iu včeraj zjutraj so se pomikali naši Germani preplašeni proti Ptuju. Cisto so bili zbegani, ker se jim ni posrečilo, Slovencem koncerta zabraniti. Trudili so se neizmerno. Ravnatelju železniške delavnice očitali so, kako more dopustiti, da železniška godba, pri kojej pa so sami čehi, sodeluje pri tej »slovenski demonstraciji". Ker pa se je bila pogodba z godci že prej pismeno sklenila, ni se dalo ničesar več prenarediti. Strašili so nadalje gospodarja gostilne, češ, da nikdar ne pridejo več njegovega piva piti, če prepusti Slovencem za ta dan svoj vrt; on pa, pameten mož, ki ni odvisen od grošev teh gospodov, je še oder za pevce brezplačno postavil in vsaki želji odborovi ustregel, za kar mu gre vsa čast. Slovesen vhod so nam sicer zabranili, česar pa naj se sramujejo. Pošteni Nemci sami so bili nevoljni vsled samopašnega postopanja naših častivrednih mestnih očetov. Da bi se bili kaki turnerji ali pevci, kojim je na prvem mestu v programu vedno »Wacbt am Rhein" ali »Das deutsche Lied", napovedali, eelo mesto bi si bilo izposodilo kje nemško »galo" in prilezli bi bili vsi ponižni do kolodvora dragim bratom naproti. Ker so pa prišli odlični, pošteni Slovenci, ki jim dajejo vsakdanjega kruha, jim donašajo obilo denarja, so jim pa t svoji strasti slovesen vhod zabranili. Pa to je le malo kalilo splošno veselje. Že v soboto večer došlo je precej gostov iz Korotana, iz Ptuja, iz narodne Sevnice itd. Vidno so bili ganjeni vsi došleci, ko jih je sprejel na kolodvoru slavnostni odbor, ki je tudi druge g6ste pri vsakem vlaku po- zdravljal. — Pozno v noč so se ti še zabavali na prijaanem vrtu »GambrinHahalle", Večina gostov doila je še 1« v nedeljo. Srce nam je veselja kipelo, ko smo ob 10. uri mogli posdraviti drage brate ia »bele Ljubljane", ki sj s posebnim vli,kom k nam došli in nam na »peronu" odzdravili z dvema zboroma. Od kolodvora hitelo je vse k glavni pevski vaji, katera se j« pa namestq ob 10. ša le ob poln 12. uri pričel«. Po vaji bi! je na vrtu skupen obed, pri kojem je svirala prav pridno naša delavska godba, — na to začelo se je iborovanje. (D»ije sl^di.) Politični pregled. v Ljubljani, 12. avgusta. Notrau)e deiel«. Dr. Rieger na Dunaji. Vsi listi pišejo o razgovoru dr. Riegra z ministerskim predsednikom, kar je naravno, ker dr. Rieger se gotovo ni le o vremenu razgovarjal z grofom Taaffejem. Predrzno pa je od nekaterih listov, ki hočejo vedeti podrobnosti tega razgovora. — Zanimiv je tudi razgovor dr. Rtegra z izdajateljem lista »Correspondance Slave". Temu je rekel dr. Rieger, da je vnanji vpliv iz Nemčije dal povod obravnavam o spravi, ker nemška diplomacija ne odobruje slovanske politike v Avstriji. V Češki prej ne bode miru, dokler vlada ne uvede češkega notranjega uradnega jezika. Mladočehi pa doslej niso naveli še nobenega tehtnega vzroka proti spravi. V deželnem zboru so obetali, da bodo predložili v treh dneh boljše spravne točke; od tedaj so pretekli že meseci, toda Mladočehi niso še ničesa predložili. Tudi jaz bi več zahteval, ali pomisliti moram, kaj je mogoče doseči v sedanjih razmerah. Na podlagi sprave mi Cehi precej dobimo, ker Nemci se za vedno odreko večini. Sedaj imamo v deželnem zboru 13 glasov večine, ako pa se vlada nagne k levici, lahko dobi sedem glasov med veleposestniki za nemško stranko in — Nemci so zopet gospodarji na Češkem. Grof Taaffe itak ni stalen v političnih načelih in je bil že član liberalnega ministerstva. On je v prvi vrsti zvest služabnik svojemu cesarju in izvršuje le njegovo voljo. Ako ae sprava ne uresniči, moral bode grof Taaffe odstopiti". TnanJ« driare. Rim. Iz tega večnega mesta se poroča 10. t. m.: Sv. Oče Leon XIII. je podelil dalmatinskemu cesarskemu namestnika Blažekoviču vehki križ reda bv. Gregorja in njegovemu namestniku pl. Paviču zvezdo za komanderjev križec istega reda. Rusija. Nedavno se je poročalo o energičnem koraku ruske vlade proti židovstvu, toda, žal, da ni bilo omenjeno poročilo utemeljeno. Pomniti je, da živi v vsej Rusiji do 8 milijonov Židov in toliko ljudij ni tako lahko zapoditi preko mej. »Novoje Vremja" pravi: »Ko bi bilo mogoče zapoditi židove trumoma preko mej, koristno bi bilo za državo, četudi bi si izposodila zdatne svote v pospeševanje izselitve Židov iz Rusije. Žal, da se židovsko vprašanje ne bi rešilo tem potem." Nemčija. Znani veliki nasprotnik sv. cerkvi pl. Lutz se je neki spravil ž njo. Tako vsaj zagotavljajo poročila, da je Lutz nedavno proti monakov-skemu škofu opomnil, da veruje vse, kar sv. cerkev verovati zapoveduje. Konečno je torej tudi temu za-slepijencn padla mrena z očij. Mati sv. cerkev, kateri je bil prizadejal toliko in tako težkih ran, ga bo pa ljubeznjivo vzela v svoje naročje, zakaj ona ne potna maščevanjain ^jabi kakor njfp |»ie(aik Jezus Knstue vse svoje prijatelj« in soirMnil^« F^icija. Francoaka zbornica je aavršila •voje delovanje, podpisat«, kakor se je že »oročalo, konečno pogodbo z Anglijo z oziio« afriško vprašanje. Pa kakor se «gotav|J^ bo pričela zbornica ž« sredi meseca oktobra irok delovanje ker •e mora ie to leto rešiti aroračon ter glaMvati za nijv^nejJe predloga, da bo mogoSe prUiodnje leto določiti splošno carinsko tarifo. Tudi *8e namerava neki preosnovati senat za 1891. I. Belgija. Iz te državice prihajajo poročila navadno o eocijalistskem gibanji. Tako se poroča tudi 10. t. m., da se je vršil v Bruselji razglas socija-listov v dosego splošne volilne pravice. Tega razglasa se je vdeležila ogromna množica (do 40.000) ljudij, ki 80 od vseh stranij prihiteli v mesto. Policija in žendarmi so bili pripravljeni, ko bi bili na-vstali kaki nemiri. Toda, kakor tagotovljajo poročila, ni se kalil iavni mir. Grecija. Omenjalo se je že, kako nejevoljo je vzbudila turška vlada v Srbiji, Rusiji in Greciji, ko je naznanila, da hoče ugoditi bolgarski noti o imenovanji bolgarskih škofov v Macedoniji. To nejevoljo mej grškimi politiškimi krogi potrjuje »Agence Havas", katera pravi, da je vročitev beratov bolgarskim škofom v Macedoniji provzročila veliko nejevoljo. Imenovani politiški krogi so namreč menili, da se bo ozirala turška vlada pri vročitvi beratov bolgarskim škofom vsekako tudi na interese grške države. Zato pišejo uradni listi zadnje dni neki jako energično proti tej naredbi turške vlade. Afrika. Sultan sansibarski je izdal naredbo, s katero namerava zatreti suženjstvo. Ta naredba prepoveduje sužnje kupovati, prodajati ali jih zamenjavati. Vse one hiše, v katerih se je vršila trgovina s sužnji, zaprli so za vselej. Kupčevalce, ki bodo še nadalje pečali se s suženjsko trgovino, kaznovali bodo po najostrejših postavah. Kakor hitro umrje gospodar, prosti so sužnji njegovi, ako nima umrli nikakih zakonskih otrok. Po gospodarjevi smrti jih ne more noben sorodnik podedovati in nikdo kupiti. Kdor bode neusmiljeno ravnal s sužnji, bo kažnjen in izgubil bo vse sužnje. Nen?ški cesar Viljem in angleška cesarica Viktorija sta čestitala sansibarskemu sultana, da je storil ta povsem človekoljubni korak. Da je pa sansibarski sultan vkljub tej blagi naredbi zadel ob nasprotovanja, razume se samo ob sebi, zakaj interesom dotičnih kupčevalcev s sužnji je prizadet z imenovano naredbo hud udarec: zdaj bodo usahnili viri njih poglavitnih dohodkov. Zatrli bodo suženjstvo, in to je prav; saj je ni pod soincem nesrečnejše stvari od sužnja. Izvirni dopisi. Iz Zagreba, 8. avgusta. (Konec.) Leta 1846. je izdal pokojni rodoljub Havliček x nekimi književniki almanah »Iskro", ki obsega novele, pesme in historične članke. V tej »Iskri" zagledala je beli svet Mažuraniceva epska pesem »Smrt Smail-age Cengijiča", ona slavna epopeja »za krst častni in slobodu ilatnu", ki se bode, dokler bode sveti in enega Hrvata, kot najslavnejši spomenik vzdigaval nad pepelom Ivana Mažaraniča. To je najbolje pesniško delo, na slavenskem jugu je dozorelo v velikem umu in plemenitem srcu hrvatskem. Le-ta najklasičneji proizvod hrvatske novejše književnosti je prestavljen skorej v vse slavonske, pa na talijanski, nemški in madjarski da bi se umil ali vsaj drugim se pustil umiti. A kadar ga je postrašila: »črni mož gri", črni mož umazanca!" — je mali Jurče iht^č se hitel h koritu ter se prav kakor za veliki praznik lepo umil ter prosil mater, rekoč: »Kaj ne, mama, da me sedaj ne bodete dali mavharju, ker sem tako lep?" »Ne, sedaj pa že ne dam svojega Jarčeta v črne reke, da se mi zopet ne povalja", in hajdi potem T — varno zavetje, kjer se ni niti dihati upal na glas, dokler mu niso povedali, da ja »črni mož" že odšel. Skrivaj pa se je mati prav sladko smejala ter rekla sama proti sebi: »Glej no, strah je le dobra reč!" A vsaka reč en čas traja, pravi naroden pregovor. Cem veči sem postajal, tem bolj sem zgub-Ijeval strah in grozo pred .črnim možem", in ko sem hodil en čas v domačo šolo, postal sem tako predrzen, da sem se pridružil svojim porednim tovarišem ter smo tega okajenca semtertje malo podražili, kakor da bi se hoteli maščevati nad njim radi strahu, katerega nam je preje napravljal. SevWa je bilo treba njemu le malo svetlo za nami pogledati, pa smo se razkropili na vse strani. Predno omenim sestanka ž njim čez več let o počitnicah, naj povem še ta-le smešen dogodek iz življenja strgarjevega. Kakor že omenjeno, hodil je »črni mož" daleč na okrog dimnike snažit: v Št. Vid, Zatičino, v Krko itd. Seveda ga'ni bil vsak gospodar vesel, kadar ga je prišel obiskat in mu je zlezel v dimnik, kjer se je le parkrat obrnil na desno in levo ter malo s svojo široko oplatjo popraskal, pa mu je bil precej vsaj petdeset novih dolžan. To si kmetič lahko sam opravi, pa še boljše. Zato se je eden mojih sosedov večkrat jezil ter mu pretil, rekoč: »Čakaj, ti hrastova zaplata ti, te bodem že enkrat izplačal." Ometanja mu namreč ni mogel zabraniti, ker je postava zaukazavala, da mn mora biti vsak dimnik pristopen. Kaj se zmisli muhasti sosed ?! Ko pride strgar zopet nekega dne in zleze meni nič tebi nič v dimnik, odnese mu sosed lestvo io grš po svojem opravku. Naj se malo posuši gori jerhovina črna, saj mi je že marsikak krajcarček odnesel. Če se mu ne poljubi lep čas čakati me, pa naj doli skoči, saj mu ne bode škodovalo, če si malo svoje okajene možgane pretrese. Jaz mu perečem, da sem lestvo ravno potreboval, potem pa sem pozabil jo zopet uazaj postaviti. Ha, ha, dobro si jo pogodil Matija! In res! Strgar svoje delo dovrši ter se hoče zopet vrniti iz črne, zaduhle votline. Ali joj, lestve ni! Matija, Matija! Urša! Neža! Vsa imena skliče, kar jih pozn4 pri hiši, toda nesreča, nobenega ni doma, nikdo se mu ne oglasi. Čakaj ti Matija, Mataja, sraka grda, ta te bode pa drago stala. Pri teh besedah se upre parkrat s koleni in hrbtom, pa je vrh dimnika, odtrga plehasto strešico, pa je na hišni strehi, od tod čez strešno lino na izbo, v vežo, pobere svoj poldrugi »šle-peder" in ometalo in hajdi dalje! Matija se je precej časa pomudil na njivi, dalje nego je mislil. Ko se je domislil svojega nezaprtega jetnika, hiti proti domu, da bi oprostil ujetega ptička in se mu lepo opravičil ter izrazil svoje obžalovanje, da je tako pozabljiv itd. Pribiti torej vidoma ves spehan z lestvo v vežo ter kliče: »Mojster strgar, ne zamerite! Oh, saj pravim, moja buča pozabljiva!" Pri tej priči je lestva pristavljena. Pa kaj? Mojster se nič ne oglasi, gotovo je zel6 hud! Matija privzdigne glavo, da bi si kmalu vrat zlomil; a čuda — mojstra ni, dimnik pa je nenavadno čist in svetel, kajti vidi se it kuhinje naravnost v oblake, česar do sedaj še ni bilo! Opasuje, opazuje, kar vidi, da je strešica odtrgana. O ti rogač ti, okajeni, ta mi je pa kašo upibal brez sape, ti grdin. ti, črni, jezi se Matija. In res, izplačal ga je. Matija je moral sedaj dati dimniku novo strešico napraviti, kar ga je precej stalo; plačati je moral dimnikarju zaslužek in odškodnino, najhuje pa mu je bilo sosedovo posmehovanje. jezik, a doživelo je toliko izdaoj z latinico in s cirilico, kolikor še nobena hrvatska knjiga. Ko se je začela I. 1845. na Hrvatskem ostra politična borba, stopil je tudi Ivan Mažuranič mej boritelje ter je napisal I. 1848. malo knjižico „Hr-Tati Madjarom", v katerej je z umno apologijo razložil ono trijado, ki je donela še od konca preteče-nega veka po vsej Evropi: „Slcboda, enakost, bra-timstvo!" Razun tega pisal je tudi politične članke za .Slavjanski jug", ki je začel meseca avgusta I. 1848. izhajati v Zagrebu pod vredništvom Dra-gojla Kušlaua in Nikola Krestiča. V saboru istega leta v Zagrebu je bil on poslanec občin Cvetkovid in Draeaniča, ki ste ga brez njegovega znanja izbrali. V odboru, ki je imel pregledati pod predseduištvom Mirka Lentulaja vero-dajnice, nahajamo tudi Ivana Mažuraniča. On sestavi krasno predstavko, v katerej je bil jasno opisan odnošaj Hrvatov nasproti ostalim Slavenom. Ker je bila gotova pa tudi še ena droga predstavka, nastopilo je vprašanje, katera bode imela prednost; ali na predlog Metela Ožegovida je bilo odločeno, da se obe predstavki spojite v eno, a ta posel naj obavi Ivan Mažuranič. On je bil tudi mej odborniki, katerim je bilo naloženo, da izdelajo osnovo za bodočo vlado, za urejenje sabora, a z bratom Antonom je bil tudi v odboru za najpotrebnejše šolske reforme. Leta 1849. je bil na Dunaju član one hrvatske deputacije, ki je imela tamkej sodelovati pri novi organizaciji monarhije. Že sledečega 1. 1850. je postal generalni prokurator za Hrvatsko in Slavonijo, a kmalu za tem tudi državni nadodvetnik, katero službo je opravljal celih deset let ves čas absolutizma. Ko je bila z diplomom od dne 20. oktobra 1. 1860. podeljena narodom avstrijskim zopet ustava, bil je Mažaranič član banske konferencije, kjer se je izkazal ne samo kot odličen in klasičen nego tudi kot liberalen govornik. Njegova klasična prei-stavka na kralja je bila ^'otovo povod, da je bil Ivan Mažuranič imenovan dnš 31. decembra leta 1860. za predsednika dvorskega dikasterija, a ko je bil le-ta preustrojen, imenovan je bil za prvega hrvatskega kancelarja. V tem svojstvu si je izbral za pomočnika in podkancelarja pobratima si Franjo pl. Žigrovica, katerega smo pred nedavnim pokopali. Mažuranič je bil I. 1861. član sabora hrvatskega ter je zagovarjal sporazumljenje Hrvatske z Ogersko na temelju avtonomije političko-administra-tivne, sodbene in šolske. Ko pa tudi sabor od leta 1865. ni mogel rešiti tega vprašanja, odstopil je Mažuranič 1. novembra I. 1865. ter se poddl v mir. Kot kancelar ga je zamenil pokojni Milan baron Kuševič. Mažuranič je zagovarjal zedinjenje z Ogersko, ali le na temelju ravnoprariioati, ne pa kakor je kasneje hotela madjarooska atfanka za barona Raneha in njegovih naslednikov. V hu^fj borbj, ki s« je vzdignila pri volitvah proti tej atmnki, tadobil je 1. 1871. tudi Mažuranič mavdat ta sabor v Balo-varu, ter je bil on tudi I. 1872/7$. predsednik hrvatskega sabora. Na čelu dooM^n« itrank« j« posredoval, da se je Rauchovs nagodba revidirala ua korist Hrvatske in 20. septembra I. 1873. je postal ie hrvatski ban. Narod je sprejel njegovo imenovanje z velikim veseljem, kajti dosta je bil pretrpel hudih dni pod poprejšnjo madjaronsko vlado. Z njegovim imenovanjem je bil odstranjen provizorij pod namestnikom Vakanovičem in s svojo umerenostjo je znal dokončati strankarsko anarhijo, katera je Tsled državnopravnih vprašanj vznemirovala duhove in celo zemljo. Mažuranič je bil pri nastopu banske časti prepričan o težkoči svojega poklica, ali držeč se verno sklenjene pogodbe in veren kralju in domovini, bil je uverjen, da bode mogel s pomočjo saborske večine mnogo koristnega storiti za svoj narod, kar se mu je posrečilo tudi v muogem pogledu. Precej pri instalaciji svojej v saboru je na-glasil, da potrebuje Hrvatska .reform pri sodstvu, reform pri nastavi in šolstvu, reform pri administraciji, v zakonodavsivu in v vsakej stroki". To je bil na neki način njegov program, pa se je trudil, da ga po mogočnosti izpolni. Neke postave, izdane pod njegovo vlado, so se pokazale s časoma sieer nespretne, posebno postava o zadrugah, ki je bila za narod celo škodljiva, ali kdo mu bode radi tega zakona kaj očitati smel, ko so bili vendar najbolji jnristi za-nj zavzeti ter mislili vsi, da bode naroda koristil. Bazun tega pa je sklenjenih pod Mažura-ničem še mnogo drugih postav, ki še dandanes blagonosno delujejo, dočim so se neke morale po zahtevah časa spremeniti. Ne more se zanikati, da so pod Mažuraničem mnogo reformirali v pravosodju, političnej upravi, posebno pa še v narodnem šolstvu in da se je pokazalo pri vseh teb strokah neko novo življenje, pa tudi napredek. Zraven tega je uvedena institucija deželnega kulturnega in zdravstvenega sveta, odprto je vseučilišče, vrejena velika kaznilnica v Lepoglavi, ženska kaznilnica v Zagrebu, norišnica v Stenjevcu itd. Tako je Ivan Mažuranič služil tudi kot ban svojemu narodu, ki ga ne bode tako hitro pozabil, posebno pa mu mora biti še hvaležen, da se je za njegovega banovanja odprlo vseučilišče, kar bi se bilo kasneje težko zgodilo. Dan 19. oktobra 1.1874. je zapisan z zlatimi črkami v povesti hrvatski, kajti ta dan je hram znanosti odprl Ivan Mažuranič na največje veselje ne samo Hrvatov nego tudi ostalih Slovanov, posebno še južnih. Ban Mažuranič je banoval blizo sedem let. Meseca februvarija 1. 1880. je prosil Nj. veličanstvo, da ga odpusti od službe, kar se je tudi zgodilo. Tukaj ni mesto govoriti ob uzrokih njegovega pada, ali toliko moremo reči, da je Mažuranič odstopil častno, kajti čeravno je on izdelal osnovo ta na-godbo z Ogersko, vendar za to ni mogel odobravati, da se ta nagodba tako samovoljno od ogerske strani krši, posebno še kar se tiče narodnega jezika, katerega so hoteli Madjari nadomestiti s svojim tudi na hrvatskem teritoriju. Mažuranič, čeravno morda drugače zadnja leta svojega banovanja malo mlačen v mnogih stvareh, tega ni mogel trpeti, in ker se na njegove prigovore niso ozirali, je rajše častno odstopil. Od tega časa je živel Mažuranič v Zagrebu v miru; samo enkrat še se je dal izbrati I. 1885. od svojih zemljakov v Novem za poslanca, ali se ni nikjer iztical. * * * Mažuranič je bil klasično naobražen človek ter je govoril perfektno glavne moderne jezike; bil je spreten govornik, impozantne postave, odličnega mira in dostojanstva, v razgovoru izvenredno bistroumen in ugoden, včasi tudi satiričen, čeravno je bil veliko let tajni svetovalec in vitez železne krone I. reda ter imel tako pravico na baronat, vendar je raje ostal priprosti državljan, nesrameč se svojega siromašnega rodu. Le-ta visoki um, ki se je pobratil z vilo pesme, proučaval je tudi vtč let v svojih starih dneh zakone prirode in eksaktne znanosti. Astronomija in matematika ste se mu posebno priljubili. Bode-li se našlo kakšno delo za njim, bomo ža slišali. Mažuranič je bil oženjen s sestro pokojnega pesnika Dimitrije Demetra, Aleksandro, ki je umrla pred desetimi leti. Njegova svakinja Rosa Demeter, ki mu js sadpja leta gospodarstvo vodila, umrla je samo pet dni pred njim, pa ga ja bržkone tudi ta Besrsia ganila, da je tudi njemu škodilo. Pogreb mn je bil velikansk, kakoršnih se le Oialo kedaj tidi v Zagrebu, a krsta je položena v Srkadi mej ilirske buditelje, kateri že skoraj vsi zbrani v Ilirogaju počivajo. Slava slavnemu možu! Dnevne novice. (Drnibi sr. Cirila ia Metoda) je pri svojem prvem občnem zboru nabrala in uposlala cerkljanska podružnica oseminpetdeset goldinarjev. — 2ivela iu imela mnogo za vero in dom vnetih posnemalk osobito še na našem Gorenjskem 1 (,Sl«veasko persk« draitrs) je v nedeljo z vsklikom imenovalo za častne člane gg. skladatelje Antona Foersterja, Ant. N e d v č d a , dr. G. I p a v i c a in dr. Benjamina Ipavica. — V odbor so bili voljeni gg.: Dr. .1 n r t e 1 a (predsednik), Fr. 8 u h e r , J. C o p f, A. O g o r e 1 e c, A. Gregorič, .1. Frohlich, dr. G ros, dr. G e o r g in dr. F i r b a s. (Tiskovaa svsboda na HrvatskeiB.) Hiratski opozicijski listi skoraj redno izhajajo z belimi lisami, katere jim reže stroga tiskovna postava. Poleg tega pa imajo listi še veliko materijalno škodo. Minolo sredo sta stala pred sodiščem odgovorni vrednik .Obzorov" g. Pečnjak zaradi članka „Korupciia" in vrednik .Hrvatske" g. Fleišer zaradi dveh notic. Prvi je priznal, da je sam pisal dotični članek, torej ni zanemaril doline pažnje; zagovornik njegov dr. Z a h a r je vsled tega zahteval, da stvar pride pred porotnike. Sodnik je odbil ta predlog in g. Pečnjaka obsodil na jeden mesec zapora, list .Obzor" pa na 700 gld. zgube od kavcije. Vrednik .Hrvatske" je bil obsojen na 100 gld. globe, list pa na 200 gld. zgube od kavcije. — Včeraj je bil vrednik .Obzorov" od sodišča zopet obsojen na dva meseca zapora in list na 2000 gld. zgube od kavcije zaradi članka .Naša autonomija". (Toča.) Iz Godoviča pri Idriji se nam poroča dodatno: Dnč 4. t. m. je tudi nad našo občino privihrala nevihta; toča, debela kakor orehi, je okle-stila sadno drevje, potolkla lepo žitno polje, katerega se je pridni kmetič veselil, pobila je tudi mno^o opeke in šip. Našli smo mrtvih tudi več ptičev, ki se niso mogli odtegniti toči. Revni ljudje, ki itak t dobrih letinah pridelajo, da se preži ve, skrbno premišljujejo, kako bodo shajali čez leto in dan. (V Gradcu) je oblastvo razpustilo madjarsko bralno društvo .Grdcia magjar olvaso kor". (Graško deželno razstavo) je v soboto obiskalo 2504 in v nedeljo 8081 oseb. (Iz Sorice) se nam poroča: V nedeljo, dne 10. avgusta, je bila pri nas nova maša, katero je daroval o. Karol K em per le, kapucin, tukajšnji rojak. Pridigoval mu je pod milim nebom vpričo mnogobrojna množice vernikov velečast. g. dr. Anton Mah nič. Bil je lep in vesel dan za Sorico; vendar ni je skoro sreče brez nesreče. Okoli 3. ure popoldne nastane ogenj pri županu Mat. Gasserju na vasi, in le umnemu in stanovitnemu trudu ljudij in vzlasti duhovnikov, — za kar vsem in vsakemu čast in hvala, — se je zahvaliti, da se je ogenj omejil la na županovo hišo. (Iz Črnomlja) se poroča, da je dn^ 5. t. m. t tamošnjem okraja toča naredila veliko škode na polju iu v vinogradih; vsa škoda znaša do 14.000 gl. (Nova knjif^a.) V zalogi .Matice Slovenske" izšla je pred kratkim knjiga: .Vzgojeslovje". Spisal dr. Franc Kos. Tiskal R. Milic. Posameznim iztisom 144 stranij obsezajoče knjige je cena: vezanim 1 gld., broširanim 85 kr. (Podružnica sv. Cirila in Metoda t Senolečah) naznanja vsem častitim udom, da se bode vršil redni občni zbor dne 17. t. m. popoldne ob 4. uri na Razdrtem v hiši g. H. Kavčiča. Odbor tem potem vabi vse ude k mnogobrojni vdeležbi. ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala. (Telefon.) V petek dnč 15. t. m. poteče rok za zglašanje pristopa k telefonski zvezi. Kdor misli pristopiti in doslej svojega pristopa še ni oglasil, opozarja se, da stori to do zgoraj omenjenega dne pismeno pri tukajšnjem C. kr. poštnem uradu ali pa pri mestnem magistrata. (Na Zaplazn) bode glavni shod romarjev r petek in soboto po Vel. Šmarnu, to je dnč 22. in 23. t. m. (Na peštanskem vsenčiliSčn) je naučni minister grof Csaky odpravil učnino (Collegien-Gelder) ter odredil, da vsak redni slušatelj plača po 30 gld. na pol leta. (0/n^ke ieleznice.) Vsled novega tarita po zonah so imele ogrske železnice prvo leto 2,048.033 gl. več dohodkov in blizu 8 milijonov več potnikov. (O navem ljudskem štetji.) Kakor se poroča, bode še tekom avgusta meseca razposlana vsem občinam v Avstriji odredba notranjega ministerstva, s kojo se naroča in pričenja splošno štetje ljudstva. Troški za to štetje so proračunjeni na 250.000 gld. Pri štetji bodo rabili nove električne stroje. (Iz Dnbic«) v Bosni se nam piše: Delo na polju se nam bode letos slabo splačalo. tri leta nesmo imeli tolike vročine in suše, zlasti zadnja dni julija in prve avgusta. Dne 7. t. m. je dež nekoliko ohladil žejno zemljo. Koruze in drugih pridelkov bomo imeli za tretjino manj, nego lani. Ajda je komaj obzelenela, repe i« nismo sejali. Strneno žito je drobno, dasi je dobro kazalo; d* setarji bodo poljedelca mnogo več zaračunili. O tem naj bi kdo govoril v delegaciji, mi ne smemo. — Sin tukajšnjega srbskega popa se je s koso-vrezal v nogo, žena žandarmerijskega voditelja ma je šla rano obvezat; mejtem pa je njeno devetmesečno dete palo v vodo in utonilo. (100.000 gld.) more se dobiti z dvema srečkaosa. dunajske razstave. 50.000 gld. znaša glavni dobitek, pri vsakem žrebanja. Srečke so po 1 gld. in veljaj» za obojno žrebanje. Prvo žrebanje je prihodnji četrtek, dne 14. avgusta. Raznoterosti. — Mejnarodni zdravniški kongres t Berolinu. Tega kongre.sa se ie vdeležilo vspga ^kupe 7170 oseb, mej temi 653 Američmov, 42 L Basov, 853 Angležev, 173 Prmcoiov, 139 Avstri-jtncev, 106 Švedov in Norvegov, 2500 Nemcev. — Kolumbov stolp. Kakor zagotavljajo ameriški listi, ne bo več dolgo Eiftiov stolp najvišja igradba na svetu, kajti v čikagu nameravajo zgraditi za svetovno razstavo velikanski Kolumbov stolp, kateri bode od Eifflovega za 500 metrov višji. Premer podlage 1500 metrov visoke orjaške zgradbe bode imel baje 480 metrov. V spodnjih prostorih bo hdtel, ki bo imel neki 4000 (?) sob in vrhu tega prostor za mestno knjižnico in spominsko dvorano veteranov. Kdor si bode želel biti na vrhu tega orjaka, sčdel bode pri tleh na stol, ki ga bode v kratkem prinesel na vrh. Vrhu te zgradbe bode 16 jako močnih električnih lučij, razsvetljujočih najvišjo sobano. Sicer pa bode imela ta ogromna zgradba vsega vkupe 15.000 električnih svetilnic. — V cerkvi. V neki župni cerkvi je vse jokalo med prepovedjo navdušenega govornika. Le neki kmetič zrl je brez solz zamišljen pred se. Sosed ga dregne s komolcem, rekoč: .Zakaj pa vi ne jokate?" — .Saj nisem iz vaše fare", odgovori mu kmetič. — 3 X 3 = 9. V nekem tirinškem kopališči je naročil topličar iz Lipsije dva osla, da bi mogel napraviti izlet s svojo družino. Ko je dotičnik privedel osla, dovolil si je omenjeni gospod iz Lipsije šalo, rekoč: .No zdaj pridejo pa kar trije." Mladenič, komur so tudi veljaje te besede, zgrbančil je čelo, vender se je premagal iu požrl jezo. Ko se je zvečer gospod z osloma povrnil, vprašal je mladeniča, koliko mu je dolžan. .Devet mark" je odgovoril mladenič odločno. .Ali ni to preveč", rekel je Lip-sijan. .Vaš gospodar mi je rekel, da bom plačal za vsacega osla le tri marke .Prav", odgovori na to mladenič, .trikrat tri je devet", če sem bil prej osel, ko sem Vam dovedel osla, pa naj bom še zdaj, ko grem od Vas". Topličar se je nasmejal in plačal. Telegrami. Praga, 11. avgusta. Dr. Kieger je imel danes razgovor v staročeškem klubu s klu-bovimi člani, ki bivajo v Pragi, o svojem pogovoru z grofom Taaffejem. Crefeld, 11. avgusta. Aled nevihto sesula se je hiša, v kateri je stanovalo 50 oseb; šest je mrtvih, 20 rešenih, ostali so še pod razvalinami. London, 12. avgusta. Avstrijsko brodovje je priplulo včeraj v Cowes. Kraljica je v spremstvu članov kraljevske rodovine na ladiji „Alberta" ogledala .si okrašeno brodovje. Godba je zapored igrala angleško himno. Princ Valeški s soprogo in danskim princem Valdeniarjem je obiskal vse ladije, ki so pozdravljale s streli. Nadvojvoda Štefan, kontre-admiral Hinke in ostali častniki so se potem peljali v dvornih vozeh v Osborne. Nadvojvoda je bil pri obedu pri kraljevski družini, častniki pa potl šotorom na vrtu. Danes sta odplula „Franc .Josip" iu „Štefanija-' , jutri pa ..Rudolf" in „Tiger" v Wilhelmshaven. Umrli tio: 7. avgusta. Marija Mehle, sprevodniicova hči, 7 meseecv Krojaške ulice 6, katar v črevih, 'J. avgusta. Avgust Maršalek. krojaški mojst.r, 68 let, Kravja dolina 11, jetika. V bolnišnici: 8. avgusta. Štefan Marinšek, rudarjev sin, 19 let. jetika. — Jožef Košir, gostač, 76 let, marasmus. Tremensko Hporočilo. 1: Ca, Stanje Veter Vreme ® 1 ■gs s s ce s opazovanja zrakomerm i toplom.n T mm 1 po Ceiiijn 11 7. u. zjut. 2. u. pop 9. u. zvee. 7 734-5 7333 17 2 e1. jvzh. 28 0 1 21-8 1 si. sever 1 megla jasno M 0-00 Duna)iika borza. (Telegradčno poročilo.) 13. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (i 16* davka) 88 gld. 2.5 kr. Srebrna . 5»., . 100 „ „ 16* . 89 . 60 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108 . 60 . Papirna renta, davka prosta......101 . 20 . Akcije avstr.-ogerske banke............980 , — . Kreditne akcije....................308 „ .10 „ London.............115 . 55 „ Srebro ................. Francoski napoleond.........9 . 16'',, Cesarski cekini...........5 „ 49 . Nemške marke ..................56 „ 40 . Stanje aTMtro-ogerNke banke dne 8. avgusta 1889. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 411,728.000 (2,420.000) Kovinski zaklad . 243,901.000 ( 48.000) Listnica . 159,048.000 (2,165.000) Lombard . 20,550.000 ( 483.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 34,866.000 (— 1,868.000) ^^EsasESHSssassszsasHSESEsasasESHSc Zahvala. Za mnoge dokaze blagega sočutja in za obilno vdeležbo pri pogrebu gospoda Avgusta Maršalek-a izrekamo vsem častitim deležnikom najpri-srčnejšo zahvalo. V LJUBLJANI, dne 12 avgusta 1890. (1) Žalujoči sorodniki. 'oiilja naročeno blago dobro spravljeno in poitnine protte 1 Visokočastiti duliovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodjn i^ čistepa srebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot Itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih v oij-u^Jt pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja. (52—83) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. 'ožilja naročeno blago dobre »pravljeno in požtnine prest"?! TnJci. 10. avgusta. Pri Stonu : Faber, Kap-per, Kiinsee in Irena NVeiser, doktorjeva soproga, z Dunaja. — Sisoni iz Vidma. — dr. Mayer, okrajni zdravnik, iz Lusinja. — dr. pl. Crippa iz Inomosta. — Dejak, stotnik konjiče v pok., iz Kotenje vasi. — Nagy, trgovec, iz Lipsije. — Struppi s soprogo in Simoni iz Trsta. Vlak z znižano ceno na odide iz Ljubljane v i»otoli, »lii«- l.">. ti>'|jriiMta le!»l»0. Odhod iz Ljubljane juž. kol. ob 6'4S uri zjutraj. ^ Odhod iz Leteč ob 7-58 uri zvečer. Prihod v Lesce > 8-30 > > ' Prihod v Ljubljano > 9-45 > > Cena za III. razred (S.) kr., za odpravo l.> kr., skupaj W cena tje in nazaj III. razred je 80 kr. (H. razred stane dvojno). Ker je število vdeležencev vsled razpol.Tge os^elinih vbz omejeno, prodaja voznih listkov pa pri nižje podpisanem skrajno do četrtka 14. t. m. do 7. ure zvečer mogoča, biagovoM naj si vdeleženci vožnje listke prej ko mogoče oskrbeti. V mnogobrojne vdeležbo uljudno vabi Josijt J*ait/ln, (1) jiinarna za potovanja v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Srednja temperatura 22 3°, za 2'4° nad normalom Žrebanje poj utivsiijem! Srečke dunajske 2 glavna dobitka m II vrednosti. Srečka Je veljavna za obojno žrebanje. J)ra(jo žrebanje f> ^ ^ 1 T oi»oea najceneje tovarna oljnatih barv, laka in firneža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.