r/k Št. 68. V Gorici, v torok dne 27. avgasta 1901 Letnik III. Jzhaja vs;ik torck in sohoto v tciliiu oh 11. uri piedpuldiio za uirslo tor ol» ;i. uri popoldne /.a dožolo. Ak<> pad«; nata dnova praznik izido dan proj ol) 6. zvočor. Stano po pošli projonian ali v üorici na doin posiljan oolololno 8 K., pollotno i K. in ci'lillolno 2 K. Prodaja so v (ioriei v lohakarnah Schwarz v &olskih ulicah in .1 fi- lers itz v Nittiskih ulicah po 8 vin. (Večmio izdanje.) llivdništvo in upravništvo so naliajata v «N a r o d n i liskarni», ulica Vi'lLurini h. št. 9. Dopisc jo nasloviti na uredniälvo, o^laso in naiočnino pa na tipravništvo «(iorico». Oglasi so racunijo po pctit- vislah in sicer ako so liskajo 1-kiat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so veekrat tiskajo, rasiu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). V prepirü torej naj isce Daš narofl svojo reo, svoj ototanek! in. Židovstvo je v svoji prel'riganosti takoj spoznalo, od katere strani preti njega izsesevalni politiki največja nevar- nost, zato je obrnilo vso svojo pozor- nost has na to stran, da se zavaruje. Ker so proiz vajajoci stanovi oni, pri katerih irna duhovščina najvecji upliv, radi tega je spoznalo za nujno, da te stanove organizuje in jih rebelira baš proti duhovšeini. Za to organizacijo je bilo samo še potrebno najti primernega naslova in ta se je riasel pod tinno „so- cijalne demokracije", „zaščiteljice delav- skih in proletarskih mas". A na čelo te organizacije je židovstvo postavilo same žide n. pr. Adler, Ellenbogen, Kohn, H e r n s t e i n (katerega z navdušenjem citira „Sočin" člankar), GoKlsLein itd. itd., za podnačelnike pa si je izbralo židovstvo polno neobrezanih neznačaj- nežev in jih vzdržuje za dober denar, jednako ničvredne ženske. In to zdaj pi.se po listib, hujska, zmerja in laze po shodih proti duhovšeini brez konca in kraja! Židovstvo izpodkopujo stanovitno ugled cerkve in duhovščine. Žid Lemi, paša prostozidarjev je izdal 1. 1886. pa- rolo : „Duhovščino treba prikazati ljud- stvu kot goljulivo, slepilno, katera uči ljudstvo reči, katerih saina ne venije in jo slikati kot parazita, ki se živi ob ne- vednosti ljudstva. Le na ta način od- tegnemo narode duhovnom in jih pri- dobirno za svoje namene". — Kako se židovsko socijalistični listi držijo te pa- role, o tern narn kaj vrlo priča baš go- riška „Soča". „Krščanstvo, tega lisočletnega so- vražnika židovstva treba pobiti, — potetn še le pride vse bogastvo te zemlje v ži- dovske roke", tako je pisal Irancozki žid Cremieux, ustanovitelj svetovne ži- dovske družbe 1. 18(50. Vsi socijalistični listi so ali v ne- posredni posesti židov, ali pa so sub- vencijonirani od židovskega kapitala. Hadi tega tudi vsi socijalistični listi pišejo proti duhovščini po danem židovskem navodilu. Zidovstvo vodi socijalistično časo- pisje in narekuje socijalnim demokratom kako pisati brošure, ki jib razsipljejo med ljudstvo. V teb listih in brošurah begajo ljudstvo s socijalističnimi nauki, katerih sad je, da postaja ljudstvo su- rovo in služi kot brutalno orodje v ži- dovske svrhe. Vsi taki spisi tekmujejo v surovib in pobalinskih izrazih, katerih ost je v poglavitiiern obrnjena proti du- hovščini. V tem pogledu nam zopetjasno priča pisava „Soče" in „Primorea", v eegavi službi stojita ta dva lista. Ne- umevno bi bilo, kako bi moglo ljudstvo, zlasti delavski stan po nekod tako po- suroveti in gojiti tako vroče sovraštvo proti duhovščini, ako bi ne tičal za vso to gonjo — žid. Zato so že danes mnogi socijalni demokrati sami mnenja, da postajajo rudeckarji od dne do dne neumneji in suroveji ter da znajo samo še — zmerjati. Samo ob sebi umevno je, da se duhov.ščina ni mogla uspesnö upirati židovstvu in socijalni demokraciji, kajti povprečno je ljudstvo bolj pristopno sle- parstvu židovstva in navidezno „rešil- nim" naukoin soc. demokracije nego pa resnirn in poätenim opominom duhov- ščine. Socijalisticni kričač, čegar besede nimajo ni glave ni repa in s katerirni sploh ne namerava druzega, nego ljud- stvu zmesati pojme in je nahujskati zo- per svoje razumne in dobro mu hoteče voditelje, duhovne, bode vsikdar več do- segel pri površni pameti ljudij, nego pa duhovnik, ki se takih sredstev sramuje. Za zlate gradove socijalističnih švadro- nerjev in lažnjivih židovskili plačancev je ljudstvo nemalokrat bolj navdušeno, nego pa za trezni pouk duhovi5čine in drugih dobrotnikov naroda o stvareh, ki so v pravo korist ljudstvu. Ravno zaradi tega pa je potrebno, da nastopi proti židovsko socijalisticni zmedariji sila, ki bode z uspehom branila ljudstvo pred pogubljivimi nauki socijalne demokracije. Kako pogubljiva za ljudstvo je ona socijalna demokracija, katero poveličuje „Sočau in jo ima za „pravi bJagoslov" za nas Slovence, sledi najbolje iz besed in dejanj židovskih socijalnih demokratov. Židovska socijalna demokracija se bori navidezno za socijalne reformo, resnično pa dela za obubožanje proiz- vajajočih stanov t. j. kmeta in malega obrtnika, a za neomejeno gospodstvo velikega kapitala. Socijalno demokratski ; voditelji govore javno na shodih, da nji- hova dolžnost ni potegovati se za obrt- nika in kmeta; še le, ako ta dva obu- božata, izsesana po velikem kapitalu, potem se še le „potegovati za njegove pravice". Ali ni to naravnost norcevanje s trpečim stanom ? Židovski socialist dr. Adler je 1. 1896. javno izrekel te le be- sede: „Mi ne maramo malega obrtnika!" Tako je govoril jeden prvih voditeljev socijalnih demokratov in „Soča" smatra isto „za blagoslov Slo- vencev?!" Tu je torej očividno, da je bil dr. Tumov predlog v deželnem zboru za podporo 40.000 K mali obrti pravi in pravcati pesek v oči in merjen le na to, da bi s tem predlogom napeljeval vodo na mlin pri bodočih deželnozbor- skih volitvab, da bi žli obrtniki zanj in njegove somišljenike čez drn in strn ! Kaki prijatelji delavskih stanov so židovski socijalni demokratje, kaže pač žalostna resnica, da na tisoče sicer „sa- moslojnih" obrtnikov v potu svojega obraza dela za židovske krvosose proti sramotno nizkemu plačilu. Ali kaj še le delavci in delavke v židovskih tovarnah! Ali je „Sočin" člankar kedaj pogledal v take tovarne „izpod kapa domače hi^e"? Ali je videl ondi upale obraze in shi- rana trupla teh žrtev, kalerim je izsesal kri in mozeg židovski molohV Kaki prijatelji delavcev so soc. de- mokratje vseh barv, naj navederno v dokaz le jeden slucaj. Prosluli žid in vo- ditelj socijalnih demokratov Singer v Berolinu, si je v tvrdki za izdelovanje ženskib plažčev Hosenthal & Singer na- bral milijonov po izkoriščanju ubogih delavk. Ko pa se je nekega dne nadzor- nik delavk pritožil, da ne more istih primerno plačevati od tega, kar mu tvrdka v ta namen določi. odgovoril je isti Singer: ,.Ako ne morejo de- kleta odnašega zaslužka ž i - veti, pa naj se gredo — prodajat! Glavna stvar za nasje, da nas p 1 a š č i rn a 1 o s t a n e j o". Te besede je izrekel isti žid Singer, ki govori po socijalnodemokratiških shodih o „so- cijalni bedi;t, o „pravicah proletarcev", ki se päse ob žuljavih rokah ubogih de- lavk in k i v 1 e č e mastne d i j e t e kot socijalisticni poslanec! Ta hijena v človeški podobi je zahteval, naj si njegove delavke zaslužijo s sra- m o t o, s prodajanjem svojega života ono, kar jim je plačal za zasluženo delo p r e m a 1 o, da bi mogle pošLeno živeti in ta človek si drzne govoriti o socijalni bedi in igrati sleparsko ulogo zaščitnika proletarcev!Ali tako je, taka je židovska socijalna demokra- cija in po te vrste naukih delujejo vsi socijalni demokratje, torej tudi „So- č i n i" k o 1 o v o d j e. Ali naše ljudstvo razume zdaj, kake vrste ljudje se mu usiljujejo za voditelje?! Umevno je, da mora židovska so- cijalna demokracija hujskati zoper du- hovščino, ki je nasprotna n e n a - p r e d k u, kakor zlobno trdi „Soča", rriarveč židovskim krvosesorn. Ves peneči srd židov in njihovih po- srednih in neposrednih sotrudnikov je obrnjen proti duhovžčini, katerej hoče iztrgati upliv na voditeljstvo naroda in jej onemogočiti vzviženo nalogo moraine vzgoje. V ta namen se stalno poslužu- jejo v svojih glasilih in govorih na sho- dih praznih (raz. Sebe nazivljejo „prija- telje omike in napredka, človekoljube, zastopnike ljudske volje" („Soča") itd. itd., aduhovniki so jim „fanatiki, huj- skači, zelotje; somišljeniki duhovnov pa larški hlapci, mežnarji'* itd. itd. Njihova glasila izpodkopavajo nravnost zumazano pisarijo in tako za- tirajo na debelo v ljudstvu cut morale in srarnežljivosti in je degradirajo doli do ž i v i n e, zlasti pa mladino. Socijalisticni ucitelji hočejo brez duhovščine rešiti šolsko vprašanje, vreči iz žole molitev in sv. Razpelo in ti uci- telji so zvesti slušatelji židovskih naukov. Za te vrste učitelje ima žolsko vprašanje le toliko interesa, v kolikor jim daje po- voda tirjati povišanje plač\ V ta namen so se zjedinili z židovsko socijalno de- mokracijo, pridno čitajo te vrste knjige in časopise ter srčejo v s6 duhä izvira- jočega izžidovske špekulativ- nosti in tisučletnega sovra- ätva do krščanskega imena. Ali je potem mogoče, da bi lej struji pripadajoče slovensko učiteljslvo pomenilo dobro za naä narodni naraščaj V Vsakdo si mora odgovoriti, da ne ! V predstoječem smo torej dovolj razločno narisali pomen socijalne demo- kracije, stoječe v službi židovstva, da L1STEK. Zgodovina tolminske sole. (Dalje.) Volarič je bil nadarjen skladatelj. Daniel Fajgelj, ki je ž njim mnogo iii rad občeval, mi ga je tako opisal: „Volarič je začel že s 16. letom skladati. Na- pisal je v Kopru kot op. 1. troglasno latinsko niašo, katera ni popolnoma liturgična, a se vendar še tü pa tarn prepeva. Kdor ve", koliko znanja v harmoniji, kon- trapunktu, oblikoslovji, modulaciji, sintaksi itd. je skla- dalelju potrebno, se mora le čuditi, kako je mogel Volarič brez teorctične podlage že v nilädosli takö dobro skladati. Učil se je, kakor ini je satn priznal, iz dobrih kompozicij. To, česar mu je še nedostajalo, padalo mu je — kot rojenemu skladatelju -- pa iz nebes. Drugače si te čudne prikazni ne morem tol- niačiti. Pošiljal mi je svoje kompozicije v popravo in priznati moram, da sem imel gled6 harmonije kaj malo popravljati. Dajal sem mu pa svete in navodila gled6 drugega. Med njegovo zapuščino utegne biti še mnogo mojih pisem. Dasi je bil Volarič vže tedaj v glasbi nenavadno izobražen, vendar v modulaciji je bil še omahljiv. Po- sebno sem mu povdarjal, naj glasbene sile le proti koncu skladbe uporablja, naj svoje misli logično raz- vija, pa naj uporablja še tü in tarn polifonijo, brez katere postane vsaka daljša skladba monotonna. Vo- larič je bil moj najboljši učenec. O njem siiiem reči to, kar je trdil slavni Bach o svojem učencu Krebs-u: „Der einzige Krebs in meinem Hache". Napredoval je tako vidoma, da se je le čuditi. Ta napredek se očitno kaže na njegovih tiskanih zvezkih. Zadnji v Lipsiji tiskani zvezek ima tako izvrstne napeve, da se smemo ž njinii ponašati. Volarič je na rod no struno tako dobro zadel, kakor nialokdo. Skladal je počasi in premišljeno. Delal je po zgledu Berger-ja, učitelja slavnega Mcndelssohn-a. Berger se je tekst, katerega je mislil uglasbiti, na pamet naučil, potem pa toliko časa recitiral, da um je niclodija sama od sebe prišla. V čein pa obstoje prav za prav vrline Volaričevih napevov, in zakaj jih pevci tako radi prepevajo? Vo- larič ni skladal ä la Rihar, kateremu je niclodija prvega glasa vse, drugi glasovi pa le „Schleppträger einer bevorzugten Melodie", ampak on je dal vsacemu glasu važnost, pisal torej simfonično, kakor pišejo vsi dobri skladatelji. Posebno je gledal na to, da pevci vsak interval lahko zadenejo in se ne utrudijo. A tudi v kontrapuiiktiki se je dobro obnesel. Njegov napev: „Divja rožica", še v rokopisu, za dva glasa in klavir, je v tem obziru tako dobro pogojen, da bi delal celö Mozart-u cast. Instrumentacija v Klodičevi „Materin blagoslov" je prav dobra in upati je bilo, da dobimo od njega lepo opero, katero je nameraval že spisati, ko bi bil imel pripraven tekst za ujo. Zgledoval se je po Mendelssohn-u in Mozart-u. Od prvega ima vrlino glasbenih oblik, od druzega pa milino melodij in gladek tok glasbenih idej —, ne da bi bil plagiator. Skoda, velika Skoda, da ga je smrt tako zgodaj pobrala. Slava njegovemu spominu!" Za njim je nastopila 9. Cecilija Matteuz, rojena 1.1863. v Gorici. Šolala se je pri Uršulinkah in na izobraževališči za učiteljice v Gorici. Preizkušnjo zrelosti je prebila 31. julija 1884 in bila usposobljena za ljudske Sole se slovenskim in z nemškim učnim jezikom. In ker je poslušala tudi surdomutiko (gluhonemstvo), dobila je izpričevalo tudi iz tega predmeta. Z dekretom 6. okt. 1884 je bila imenovana za podučiteljico na Gradišči, 1. nov. 1884 pa v Dornbergu. Dne 7. okt. 1885 je dobila ko taka službo na štirirazredni šoli v Tolminu, kjer jo je okr. šolski svet 19. avg. 1889 za proviz. učiteljico imenoval. Meseca okt. 1890 je vstopila ko taka v deželni zavod za gluhoneme v Gorici. (Dalje pride). naše ljudstvo, ako 1« hoče, lahko spozna, kaj ga čaka, ako odločno ne obrne hrbta „Sočinim" zapeljivcem. — Zlasti pa lahko spozna naš delavec, čezkateregajevrgel „Sočin" socijalistieen general svoje m r e ž e, kake koristi ga čakajo od vodi- teljev, delujočih po naukih židov S i n - gerja, Adlerja, Bernsteina, Marxa (ne prikrito „Marka"), katerega tudi navdu- šeno citira „Sočin" člankar, in mnogo druzih, ki ga hujskajo zoper vero in du- hovščino, a mu do danes niso storili druzega „dobrega" nego da mu z lepimi besedami obetajo zlate gradove tarn v daljni bodočnosti ter ga vlačijo po krčniah in veselicah zapravljat trdo prisluženi denar, v nesrečo sebi in svojcem. V naslednjem pa hočemo govoriti o tern, kako izpodkopava židovstvo sa- inostojni napredek krščanskih in v prvi vrsti slovanskih narodov, zlasti nas Slovencev, da naše ljudstvo spozna, kako hudobna je „Soča", ki trdi, da v zvezi našega naroda z duhovščino zadahne vsak napredek ter da je d u - h o v š č i n a kriva, da se mora naäe ljudstvo trumoma seliti v Ameriko. Učitelji sotrudniki pri „Tutti frutti"!? (Članek iz učiteljskih krogov.) 1. Dovolite g. urednik, da se tudi jaz oglasim kot nov dopisnik iz nažih kro- gov ter posežem nekoliko v polemiko, katero v Vašem listu spretno vodi rneni neznan tovariš z nekim „SoČinim" uči- teljem-dopisnikom, ki se udinja v poli- tično službo „laliranih učiteljev". Povod mi daje Vaš migljej v „Gorici" „kompe- tenlni strani", da „naj ima v evi- denci ter naj nadzorujo sebi podrejene sunkcijonarje, z a - up n ike liberalne demorali- zujoče slranke in sotrudnike pri spisovanju slavnoznanih „Tutti s r u 11 i". — Vi, g. urednik, ste izrekli s tern strašansko obsodbo onih zaslepljenih tovarišev (če zaslužijo še to ime), ki neki sodelujejo pri tako pohuj- šljivih spisih, kakor jih doslej ni še pi- salo nobeno slovensko pero. Moj Bog! Kam smo prišli? Učitelj, odgojitelj mla- dine in ljudstva, pa pohujšljivec v javnern listu ! ! Ali so ti ljudje padli na glavo? Ali se ne zavedajo več svojega vzviše- nega poklica? In ako so že tako daleč prišli, da jim je ta zavest popolnoma Odgovor „Soci" Stev. 96. „motto": „Ach, wie schiesst ihr schlecht". Andrej Hoffer.*) Kakö sem se srnejäl, Ko „Soeico" sem bral, Oj lomil me je smeh, Krnal pal bi bil po tleh, Takö sem se smejal, Ko „Sočico" sem bral.... Le zbadajte, le zbadajte, Še hujše me napadajte, Odgovor bom „sladäk" vam dal. — Vi bodete se zvivali In po lesičje skrivali, Zastonj! poznäm vaš lož — Očitno proti možu možl.... Kakö pa vendar znate Glavice „dohtarske" bahatel Ko sem omenil nož In „proti možu mož", Ostrašili ste trumo „lepo", Ki vam je vdana slepo, Da zdaj vihtim jaz nož krväv, Ter vam odsečem tisoč glav; A nožek moj je le duševen, Če v miru ga pustiä — pohleven.... A ti, ki si duševno reven, Stokratni ti pozdrav, 0, Bog naj t'—uina da ozdrävl ¦) Ob časi Napoleona 1. pridrli so Francozi tudi na Tirolsko; pa cesarju vodno zvosti Tirolci, izvrstni strelci, so se jim na «vojo roko uprli in jih pod vodstvoni navadnega krcmarja „Sand- wirtna", Androja Hosl'erja v bitki na „Iselborgu" porazili. Pozneje so ga Francozi pa vlovili, ga od- peljali v Mantovo in obsodili na snirt s puškami. Spustili so nanj že več strelov, pa no ga smrtno ranili. Tedaj jim je zaklical: „Oj kako slabo stre- Ijate 1" Enako kličcm vain zdaj jaz. Ko so vaše vrste tako mlade, goste, čvrste, ali ni res med varni nikogar, ki bi se znal boriti z mano z ravno- rodnirn orožjcm? Žalostno! Kakö bi bil sicer jaz vesel! zamrla, ali ne čutijo v sebi nič več člo- veškega? Najsurovejši človek, kateri niti ne vč, kaj je omika, ne vč, kaj blago, plemenito, človekoljubno srce, se bode ženiral govoriti o pohujšljivih rečeh vpričo mladih poslušalccv, da jih ne po- hujša, če mu le ni opojna pijača do cela poživinila človeške pameti. In ako bi se tudi tak divjak nažel, bi to že ne bilo največje zlo. Govorjena beseda ne ostane, govorjeno besedo sliši le pičlo število ljudij, govorjena beseda iz ust take člo- veške pošasti nima tudi upliva, ne sega v srce, vzbuja stud in zaničevanje in se pozablja. Kako vse drugače je z zapi- sano pohujšljivo besedo, ali celo tiskano v javnem listu! Kak strašanski upliv, kako demonsko rnoč ima ta! Tiskana beseda se razširi po vsej deželi. Ona pride najprej pred oči vedoželjne mla- dine. Kolikokrat doide časnik na deželo v kmetsko hišo, ko so vsi odrasli čfarii družinezunaj na polju. Le nedorasla mla- dina varuje domaeijo. Mladina prime torej največkrat prva časnik v roke in ga tudi vestno prečita. In kadar pride do kakega pikantnega mesta, privošči si ga kakor sladkega medu, globoko si ga vtisne v spomin in ne pozabi ga nikdar več, ampak ga še le z dopadajenjem pre- bavlja in premišljuje. Iz premižljevanja, ki ji tako vabljivo boža čutnice, se rode želje po zadovoljenju razvnetih čutnic, in iz želj . . . dejanja. In iz tako pohuj- šane in pokvarjene mladine pricakujemo zastonj nadobudnih mladeničev in deklet, krepkib mož in žen ; iz take mladine se izrojevajo človeške pokveke na du^i in telesu, ki so sebi v nadlogo, človeštvu v nadlego in narodu v nesrečo. Kakega zaroda pa naj pričakuje narod iz tako pokvečenib očetov in nialer? Kaj dru- gega nego same pokveke ! In tako vidimo, da ni pobujševalec mladine le ubijalec duše, ampak tudi telesa, da ni le nevaren veri, ampak tudi narodu. Zato je pn tudi naša sv. vera dolcčila pohujševalcu po- sebno kazen in tako pokazala s prstom na strašanske posledice, ki izvirajo iz pohujševanja. Ni ga menda človeškega srca, ki bi ne vztrepetalo, ko zasli^i vest o kakem umoru. Uboj človeka je v človeških očeh najhuj^i zločin, ubijalec najhujši zločinec. Je-li pa ta sodba človeška tako pravična? Ali res ne zasluži ubijalec človeškega telesa nobene opravičbe, nobenega so- (jutja, nobenega usmiljenja? Ali ne zvrši ubijalec svojega zločina večkrat v na- glici, nepremišlj<;nosti, obupnosti, v po- polnem nedostajanju zavednosti in pa- meti ? Ali ne uniči ubijalec mnogokrat le jednega človeškega bitja? — Oglejmo si pa pobujševalca s tiskom ! Njegov zlo- čin ni v naglici, ampak polagoma in premišljeno zvržen. On ima čas preteb- tovati in uvaževati vse stražanske po- sledice svojega zločina, zato ne more imeti ž njim nikdo usmiljenja in soču- stva. Pohujševanja po tisku ne more nikdo opravič-evali; kajti ono je delo združenih zlobnih rok: pisuna, urednika, korektorja in tiskarja. Telesni uboj uniči le eno človeško življtMije, pohujšanje po tisku mori duše in telesa tisočev ljudi. Nič ni novega, kar sem tu povedal. Ni je vere na zemlji, ki bi dovoljevala pohujševanje mladine. A ne le vera, am- pak tudi zdrava človeška pamet uči to. Da še več! Jaz menim, da svari človeka pred pohujševanjem tudi neki notranji nagon, ki se oglaša v njem takrat, ko ga zapušča verska zavednost in mu zamira človeška pamet. Brez vere in brez pa- meti je človek, ki zvräuje kak zlocin. Ali poglejmo pijanca, prešestnika, tatu, tolovaja, ubijalca in vsakega drugega hu- dodelca, kako se varuje dajali nedorasli mladini pohujšanje v zmislu Gabrščeko- vih „Tutti frutti" 1 Da, celo druge svoje pregrehe, o katerih v6, da bi utegnile biti znane, bode skušal pred svojimi otroci prikriti ali vsaj opravicevati. Le poglejmo stariše, katerim je greh zoper šesto božjo zapoved prišel v navado k;t- kor vsakdanji krub, kako pazijo izustiti vpričo otrok le eno pohujšljivo besedico. D o p i s i. Iz St. Petra dne 26. uvgusta 1901. Nenadomostljiva izguba zadela je občino Sempetersko in / njo vred celo deželo. I.Tmrl je njen največji dobrotnik prev- zvišeni gospod grof Franc Coronini. Po bliskovo se je raznesla po občini pre- sunljiva vest, da je nebalo biti preblago plemenito srce. V sredo dne 21. t. m. je še predsedoval c. kr. kmelijski družbi v Gorici; delal je toraj v blagor cY:lo- veStva do zadnjega izdiha. Kakor je živel, tako je tudi umrl. Previden se sv. za- kramenti je po kratki a silno niučni bo- lezni mirno v Gospodu zaspal dne 25. t. m. ob 9. zjutraj. Ni inogoče popisati vsa njegov a dobra dela; pomagal je vsa- cemu (te je le mogel. Njegova nesebična požrtovalnost je znana po celi deželi; Njegov mogočen vpliv pa tudi izven de- žele po celi žirni Avstriji. Bridko bode občutila prerano strirt prevzvišenega go- spoda grosa še posebej občina Šempe- terska. Njej je županoval nepretrgoinu 33 let — brezplačno in jej pridobil pre- moženje in ugled. Kako je bil ljubeznjiv, prijazen proti vsakernu, spričuje labko vsak kdor je količkaj ž njim občeval in to brez razlike stanu in dostojanstva. Tolažil je nesrečne in pomagal ubogim. Usmiljeni Bog povrni mu stoterokrat in tolaži njegovo ostalo visokorodno dru- žino. Pogreb bode danes ob 5'/2 uri po- poludne. 0 b (^ i n a r. Iz («orice. — („Soč in emu" k ri- tikastru drugi odgovor). Zopet se je oglasil; prva pot na led ga ni torej izpametovala. Revček ni izpoznal, da se je vrgel v neuspešen in neenakomeren boj. Prijel je za orožje (kritiko), kateremu ni še kos, hotel je grajati izvr^bo skladbe, katere ne pozna, kakor ne pozna razrner, o katerih hoče govoriti, dostavljal ne- znanje in nevednost z domišljijo ter se zatekal k laži, da se je mogel izmašče- vati, ker je „Gorica" v člankih o petju razkrila njegovo blamažo, kutero si je slekel pri prvein nastopanju kot pevo- vodja v Tumovi ,,Glasb. Matici", kjer je postal vzlic „Sočinemu" hvalisanju po nekih mesecih nemogoč, da so ga prekla- J dali nekaj časa od možkega zbora k žen- skemu, od ženskega k moškemu ter ga postavili slednjič pred vrata. Kaj ne, kako visoko-znanstvene „Sočine" kritike! Nič ni lažje, nego takemu „kritiku" od- govarjati. Zdi se nam, da imarno pred seboj slepca, ki se trudi grajati podobo, kateri ne ve niti barv imenovati. Za- vračati takega kritika je pač igrača. SmeJ5en tisti lovec, ki nima krogelj, pa gre nad medveda in se mora zadovoljiti s žibrami. V odgovoru na našo zavrnitev se mu ne godi seveda ni<5 bolje. K prej- | šnjim nedostatkom se je pridružila še zadrega za snov. Zdaj rnora že posegati po čitalničnih koncertih iz preji5njih let. Ker je od tedaj izginilo že marsikaj iz spomina, se da lažje izmi^ljati in lagati. In laž, nesramna laž kritikastrova je, da je moral neki narednik vojaške godbe čit. pevovodjo učiti, kako se dirigira. Res je ravno narobe, da so se rnerodajni vojaški godci vsakokrat, ko so nastopali v „Čitalnici", izražali v pogovorih pri- znalno o izvežbanosti čit. pevskega zbora, o njega preciznosti v taktu in lahkem vodstvu po dirigentu. Saj govori za to dovolj dejstvo, da je bila za vsak kon- cert le po ena kratka skupna vaja z vojaškim orkestrom dovolj. In če kri- tikastru še to ne odpre oči, naj vzame v roke tedanjo „Soco" in tarn bode čital <5rno na belem slavospeve, s katerimi je obsipal ta list čit. pevovodjo zastran „mojstrskega dirigiranja". Jezico, katero stresa sedaj v „Sucino" predale, je ku- hala njemu in njegovemu imenodajalcu in navdihovala že davno t^asa zavist, da so j torn pa, ko jo podpisan mirovni zapisnik, pribajajo prosonetljiva poročila, da so na Kitajskem pripravlja nova velika ustaja, katere namen je, popolmoma ugo- nobiti tujco in jib iztrebiti iz domovine. Boksarji so so utaborili v pokraijnab llu, Šekli in Hankau, kjer javno delajo pri- prave za novo voliko revolucijo, katero da podpira sam cesarski dvor. Semkaj dobivajo orožje in streljivo po reki Woongho. Boksarji čakajo lo še ugodne prilike. Določon pa jo poti dan HI. mosca za popolno pokončanjo tujcev. Misijonarji in tuji naseljenci so v velikem strahu, kor se govori, da bodo ta ustaja še groz- neja od prve. Domace in razne novice. f Nj. I*r«vzviSenost grot' Franc ('oroiiini-Croiilx'rg iiinrl. — Po bli- skovo se je raznesla v nedeljo vest o nenadni in nepričakovani smrti Nj. Prev- zvišenosti gosp. grofa Franca Goroni-ja -Gronberg, tajnoga svotnika Nj. Veli- čanstva in komornika,viteza želozne krone ]. roda, zlato kolajno za zasluge ter vojne kolajno, (losrnrtri(;ga člana gosposke zbor- nice; c. kr. polkovnika, častnega mežčana goriškoga in častnoga občana raznih ob- čin, — o nenadni in nopričakovani smrti pravimo, kajti visoki pokojnik bil je še v srodo v mostu ter se rnudil pri c. kr. kmetijski družbi, katere n e n ad o m est- Ijiv prodsodnik jo bil žo dolgo vrsto let. Visoki pokojnik jo bil namroč šo pred malo diKivi na Koro^kern v kopoli pri Be- Ijaku. Tarn se je baje probladil tor obolol na vnotju trebušne mrene. Kakor rečeno, v sredo bil je še v mestu, a zvečer vlogel se je v posteljo, iz katoro ne vstano nikdar voc, kajli v nedeljo okolo 9. uro izdahnil jo po pre- jetih sv. zakramentih svojo plemenito dužo. Vest o tako nopričakovani smrti vi- sokoga pokojnika napolnila je z žalostjo srca vsih onib, ki so ga poznali in na pravi gotovo globok utis po celi krono- vini goriSko-gradisčanski, kajti izgubila je ista v njem jednega najplernenitejših svojih sinov. Mi spregovorimo o njem pribodnjic še na drugem mestu, danes opomnimo le še, da je bil grof Franc Goronini- Gronberg ne samo plemenitaš po rodu, inarveO plomonita^ v pravom pomenu be- sode tudi po srcu in po dubu. Skrajno ljubeznjiv z vsakem, kdor se mu je približal brez razlike stanu in narodnosli, pomagal je s svojim rnogoč- nim vplivom stotorim, ki so pri njom iskali pomo(v:i ter olajšal s svojirni pripo- ročili na raznib morodajnih mostih bedo marsikatori družini, posebno pa udovarn in sirotam. In koliko jib je, ki se imajo jodino lo njemu zabvaliti za svoje ugodno staližče v človoški družbi, do kateroga ne bi nikdar dospeli brez njegovega pri- poroč-ila. Z jodno besodo: kolikor prebi- valslvo v rnostu toliko tudi na deželi iz- gubilo je vslod to smrti mogočnega za- ščitnika, ki oslane kakor tak se poznejAim rodovorn gotovo v najblažjem spominu. Pogreb, ki so bodo vršil danos ob 5. uri in pol popoludne bode velicasten in bode najl)oljsi dokaz, kako visoko spošlovan in ljublj(»n jo bil pokojnik v vsoli krogih V znamonjo žalosti vihrajo po raznih hišah zastave. Tako je razobosil deželni odbor deželno zastavo s črnimi trakovi, c. kr. kniet, družba črno in inestni ina- gistrat mostno zastavo s črnimi trakovi. Po Št. Potru, kjer jo bil dolgolotni župan, vihrajo erne zastave. * * * Grof Franc Coronini so jo rodil duo 18. nov. 18!i)} in jo bil polog bivsoga mi- nistersk(»ga predsodnika grofa Taafoja skupno vzgojon z naAim cesarjem. V po- čotku j(; šLudira! (ilozolijo in pravosodjo, a je lota 1850 vstopil k vojaštvu pri dra- goncih. f.ota 1859 je postal major v ad- jutantskom koru, 1805 podpolkovnik v 2. Iota 1866 v 3. kirasirskem polku, v ka- torom soje odlikoval mod vojno pri Kra- ljevem Gradcu. Kot polkovnik je vzel slovo od vojaštva tor se podal na svojo grajščino v St. Pel.or pri Gorici. Lota 1870 je bil izvoljon v deželni zbor in je postal dožolni glavar gorižki. 1871 1. je prišol v državni zbor, kjer se je s po- četka pridru/.il lovici, poznojo pri raz- pravah o drugi pogodbi pa je prostopil v napredni kl.ub, ki ga jo izvolil svojim načelnikom. Že 1. 1878 pa so je ločil od istega kor je bil goreč zagovornik zase- danja Hosno in Andrassyjeve vztočno po- litiko, katoro politiko je tudi kot načelnik dolegacije kropko podpiral. Leta 1879 mu je grof Taal'e ponudil sedež v minislor- stvu, a ni vstopil, kor se njegovih pogojev ni moglo sprejeti. 14. okt. 1879 I. je bil izvoljon prodsodnikorn državnoga zbora, a je to mosto odložil že leta 1881 zaradi diferenc, navstalih z ustavoverno stranko ter je ustanovil v državnem zboru vladi prijazno srednjo slranko, takoimonovani „Goroninijev klub". Kot deželni glavar goriški je ostal do leta 1899, ker so pa takrat ltalijani v svojem boju proti Slo- vencem od njoga nekaj zahtovali, čosar on kot kavalir ni rnogol storiti, odložil je cast deželnegaglavarja kakor tudi svoj mandat kot doželni poslanec za mosto Gorico. Grof Franc Goronini je bil sin grofa Janeza Baptisla Aloksija Coroninija, av- strijskoga vojskovodje, rojenoga v St. Potru 1. 1794, umrloga istotam 1. 1880. Grof Janoz liaptist Goronini je bil nekaj časa v italijanski vojaski službi, a lota 1836 je bil dolocen komornikom nadvojvode Franca Karla očela nai5ega cosarja ter je postal drugi vzgojitolj Nj. Volicanstva. Od 1. 1848—1859 je bil kot odličon vo- ja^ki zastopnik v hrvatskih pokrajinah, od 28. julija 1859 do 19. jun. 1860 pa celo ban hrvatski. Potem jo postal povolj- nik 2. voja in 1861 1. na mosto Beno- deka zapovedujoci general na Ogerskom. Leta 1805 je bil na lastno prosnjo urni- rovljon. * * Mod raznimi došlimi sožaljkami so- progi visokoga pokojnika došli sta tudi jodna od cosarja in jedna od minister- skega predsednika. Poskusen samonior — V soboto predpoludne ob 11. uri so začuli spre- bajalci v mcslnom vrtu izspodnogaoddelka vrta slrol. Pohiteli so na mesto, od kodor se je čul strel in tarn so našli na tleh ležečega 24 letnoga Eugenija Bisiacha, sind tuk. trgovca lvana Uisiacha, ki ima prodajalnico jostvin na voglu ulice, v ka- tori so nahaja župniščo pri sv. Hoku. Zraven njega jo Iožal revolver, po katerem jo nosrečnož posegal, a so mu ljudjo to zabranili. Pronosli so ga na dom, kroglja mu jo obticala nad robrami. Zdravniki pravijo, da čeravno s(! je še dosti iKJvarno ranil je vendar upanje da ozdravi. To je žo v drugokrat. da se je hotel ustroliti. XastMv'4Mia tatova. — V nedeljo po noči zaglodal jo policijski oficijal g. Schamanok v ulici Gasorma dva suin- Ijiva človeka, ki sta se motala okolo oken in vrat prodajalnico obutal tovarno v Mödlingu. Ko sla zapazila g, Schamanoka zacela sta bežati, on pa na kolosu za njima in kmalu je imel jednoga pri fraku, ta je baje neki Balia iz Dornberga. Are- tiral ga je in pi^ljal toga, kamor taki ljudje tičojo. Batl'a jo priznal, da sta hotela on in njegov tovariš neki Kacin iz Gerknoga so okoristiti v imenovani prodajalnici, a da jima je g. Schamanek to vesfiljo za- branil. Obadva tička bila sta iztirana iz mesta 23. t. in. pa sta so, kakor so vidi kmalu spet vrnila. Ogenj. ¦— V nodoljo zvocer okolo 0 iitc zapazila jo gospa Kliza Faninger, stanujoča v prvem nadstropju hi^e gosp. Gristofoletija štov. 1 v ulici sv. Antona, da tlak v njenem stanovanju postaja nekam vroč. Prestrašena opozori na to g. Bizalja, načelnika krojaške zadrugo, stanujočiiga pri njoj in ki so je nahajal isti hip zunaj pred stanovanjem. G. Bizalj je sluteč, da bi utegnilo v pritličju go- reti, hitol takoj poglodat prod stanovanjs tapelarja Pia Gianni, nahajajoče se pod sobami gosp. Faninger. In res je začutil smrad dima, ki jo prihajal iz Giannije- vega stanovanja. Ker je bil poslednji odsoten — od- peljal se je namreč h kolesarski dirki v Gradišče — in je pustil ključe od svo- joga stanovanja v kremi g. Misorila St. 3, tokol je g. Bizalj po ključo in odprl stanovanjo. Pri lorn mu udari gosL dim nasproti in vidol je, da je vsa oprava žo v ognju. Brž zapre duri in hiti na- znanit stvar na požarno postajo. A moj ton» so je že razglasilo da gori in ljudjo so prihitoli tor gasili kakor so vodli in znali, za torn so prižli ognjegasci z briz- galnico ter so pripoljali na lice mesta tudi voc voz vodo ter ogenj pogasili šo-lo okolo 9 uro zvečer. Pogorolo je voc sodal in blazin tor vsa hišna oprava. Škodo je približno kakih 3000 K. Gianni je bil zavarovan pri „Fenixu". Mnogo i5kode je trpola tudi gospa udova Kliza Faninger, kajti njo pohištvo pronosli so doloma na dvorišče nasprof.no hi.še, de- loma pa na dvori.^če hiso, v kateri stanuje. Da se pa pri takem prenašanju mnogo poškodujo, jo samo ob sobi umevno. V njenem stanovanju progorol j<^ tlak in so udrl. Izgubila jo noka oseba v soboto na trg sv. Jornoja na cesti Franca Jo- zel'a od Kiirnorjovo lokarne proti postaji do sred poti zlato zavratno verižico z zlatirn sreem. Kdor jo je nasol, je na- proson, da jo prineso na policijo, kjer dobi primorno plačilo. Iz Št. Petra nam pišojo: Dne 23. in 24. t. rn. so bile pri nas opčinske vo- litvo, katere so se prav mirno izvršile. Nasprotniki se niso upali niti nastopiti ; to menda dovolj priča, da so pri nas tako imonovanomu „klerikalizmu" stebri ven- dar lo ne majajo tako, kakor je nekoč „Soča" o nas pisala! Na strokovni obrtno - nadalje- valni soli za klesarje v Nabrežini začne novo šolsko leto dne 2. septembra t. 1. Vpisovanje se bode vršilo vsaki dan predpoludno do 31. prih. m. — Ta sola je posebne važnosti zlasti za naš Kras, kateri hrani velike zaloge svetovno zna- nega kamena. Mnogi si jo že zboljšal svojo revno stanje z našim kamonom. Krasevcem je ;5e posebno priporočati, da dajo svoje sinove učiti v klesarstvu (kamnoseštvu) pri kakem mojstru v Na- brežini. S tern zadob6 mladeniči prilož- nost, da se v tukajšnji soli tako izobra- zijo v svoji stroki, da bodo pozneje lahko samostalno izvršovali vsakor.šno delo. Brez dobrega znanja se pa dandanes ne daje nič doseči. — Ako so ptujci tukaj izobražajo in potem bogatijo z našim kamenom, zakaj bi doinači no storili toga?! „Vinarsko in sadjarsko društvo za IJrda" s sedežem v Gorici, opozarja vse vinotržce, posebno izven dožole v prvi vrsti naše sosedne brate Kranjce, na obilo obetajočo trgatov v Brdih. — Grozdjo letos tako lepo dozoreva, da je občudovanja vredno. Gelo najpoznojša vrsta grozdja so mehča kar jo na- vadno zgodaj, tako, da so lahko že sedaj sklepa na boljši pridelok od lanskega. Ob enern op(»zarja naše društvo vse krčmarjo in zasebnike ki potrebujejo vina, da ima isto še v zalogi bola in črna različna vina, prav dobra in po prav zmerni ceni, tako, da ni konku- rence, ne glede cene in tudi ne glede dobrole. Posc^bno so jamči za prava na- ravna briska vina. Vsakdo, ki potrobuje vina, naj bi se poslužil našo zadruge, ki oddaja svoje izborno blago pod najugod- nejäimi pogoji. Na zahtevo pošilja se Ludi uzorc(^ onim, ki mislijo res naročiti. Najboljse jamstvo je pa v torn, da ima naše društvo naročnike iz colo Avstrije. Toliko se nam je zdelo potrebno opozoriti one, ki niso še obveščeni, da se oglasijo pri našem drušivu, kjer bodo gotovo najbolje postreženi. Nesreča v Pliskovici. — Na 50- lotnoga Josipa Godnika iz Tornaja se jo zvrnil v Ootrtek zjutraj na costi blizu Pliskovice voz sena in ga močno posko- doval. Pripeljali so ga v tržaško bolniš- nico; revež ima jedno nogo zlomljeno, spahnjono ramo in mnogo drugih ran. Stevilo advokatov. — Po zadnjih statističnih podalkih znaša število odvet- nikov v Avstriji 4297, najstarši izmed njih izvršuje ta poklic že 60 lot in to je od leta 1841 (dr. Bizzaro v Gorici). V Gorici jo bilo koncem lota 1900 25 ad- vokatov, v Trstu pa 114. Italijaiiski» telovudno drustvo „(jciniiastitra",, v Trstu prepovedauo. — Kakor je znano, je pred nekoliko meseci vlada razpustila tižaško telo- vadno društvo „Unione Ginnastica" za- radi toga, ker je to društvo prostopilo svoj postavni dolokrog in jo gojilo irre- dentistiške težnje. Pred nokatorimi dnevi pa so so prodrznili ltalijani predložiti pravila novomu podobneinu drustvu, ki l)i imolo le nekoliko spromenjoni naslov in bi sezvalo „Societa Ginnastica". Vlada jo prošnjo odklonila z motivacijo, da bi novo društvo bilo jednako kakor proj- šnje in bi gojilo še nadaljo irreden- tovstvo. «PE Nova trtna bolezen. — V okolici korminski so zasledili novo bolezen na grozdju, ki se imenuje znanstveno „co- n i o t h y r i u m d i p 1 o d i e I 1 a. Na grozdih in na ropljah se zaplodi neka gliva, ki provzroči, da grozdje odpada predno dozori. Veščaki, ki so si to stvar ogledali, pravijo, da nima t.a bolezen no- benih zlih posledic za razvoj trie ter da škodi le toliko, ker zmanjša v isteni letu, ko se prikaže, trgatev. Sicer pa pravijo isti vešeaki, da taka bolezen ni stalna ter da se prikaže le sem ter tija vsled nekih posebnih vremenskib uplivov. Ta bolezen se je baje istotam prikazala že leta 1891, a do ietos ni bilo potem več slišati o njej. Svilorcja v Slavoniji. — Menil bi kdo. da sviloreja vspeva satno v naši pokrajini, temu pa ni tako. Kakor po- roča list ,,Hrvatska", vspeva sviloreja tudi v Slavoniji. V virovitiški županiji se na- haja nič manje nego 311 svilorejcev, a število svilorejnih občin je 20. V sumo tej županiji se je pridelalo svilodov leta 1899 za 34.613 kron, lansko leto pa že za 47.200 kron. S svilorejo se največ peča oseški okraj, kjer je 005 svilorej- cev, potem dolenje-miholjaški s 341 svi- lorejc, djakovski z 213, slatinski s 114 in vaslški s 98 svilorejci itd. itd. Ti svilorejci pridelajo na leto za okoli 150.000 kron svilodov. Narodno gospodarstvo. Zalion o obligatorični reviziji pri- dobitnih in gospodarskih zadriiL (po- sojiinic in lirauilnic itd.) (Dalje.) Zvezin statut mora biti tak, da se da iz njega spoznati, da more zveza iz- polnjevati dolžnost revizije, posebno pa mora statut določiti zvezino pokrajino in določbe o postavljenju revizorja, kakor tndi način in obseg revizij. § 4. Zvezino načelstvo mora po § 2., od.stavku 2., določenim oblastvom imenovati zadruge (društva), ki pod zvezo spadajo, z dokazilom priznane jej revi- zijske pravice, kakor hitro je dobilo pri- znanje, in mora slučajne premene ne- mudoina naznaniti. i? 5. Pravica, postaviti revizorja, more se zvezi odlegniti: 1. Ako zveza raztegne svojo de- lavnost. tudi na druge predmete, ki niso zaznamovani v slatutu, 2. ako zveza ne izpolnjuje naložene ji dolžnosti revizije, 3. ako je število zadrug ali dru- štev, pripadajočih k zvezi, tako padlo, da se zdi izključeno njeno uspešno delova- nje. Odvzetev se izreče po zaslišanju zvezinega načelstva oblastvu, ki irna tudi pravico, jo podeliti. § G. Pri reviziji mora se revizorju, v pravi obliki legitimiranemu, dovoliti, da pregleda vse knjige in vsa pisma, preišče blagajno, kakor tudi vrednostne papirje, dolžna pisma in blago; na- dalje se mu mora dovoliti vstop v vse poslovne in oskrbovalne prostore. Kjer obstoji nadzorno svetovalstvo, mora se privzeti k reviziji. § 47. Revizor mora poročati o uspehu revizije naeelstvu zadruge ali društva in izvršitev revizije nemudoma naznaniti oblastvu, določenemu po § 2., odstavku 2. Ako je postavila revizorja zveza, vr.ši se poročilo po zvezinem načelstvu, ki mora poročilo preskušati in uspeh svoje preskušnje poročilu dodati. O načinu sestave poročila revizij- skega morejo se splošni napotki dati po ukazih. § 8. Načelstvo zadruge (društva) mora takoj po vzprejetju revizijskega poročila, ako obstoji nadzorno svetoval- stvo, v skupni seji z le-tem sklepati o poročilu in revizijsko poročilo pri skli- canju prihodnjega občnega zborovanja naznaniti kot predmet sklepanja. Pri občnem zboru se mora popolno revizijsko poročilo s pripomnjami na- čelstva vred prečitati. Pri tern se mora nadzorno svetovalstvo in ako ne obatoji nadzorno svetovalstvo, načelstvo izreči o uspehu revizije. § 9. Ako se pri reviziji pokaže, da se ni ravnalo po postavnih in statutari- enih določbah, in ako se revizorju ne izkaže odstranitev konstatiranih pomanj- kljejev v času, določenem po revizorju, mora revizor, ako je postavljen od zveze, po zvezinem načelstvu, drugače pa nc- posredno, predložiti prepis revizijskega poročila s pojasnenjem, ako potrebno, oblastvu, določenemu po § 2., od- stavku 2. § 10. Revizor ima, v kolikor to vprašanje pri njegovem imenovanju po zvezi ni drugače rešeno, pravico, da za- hteva povrnitev gotovih stroškov in, da se rnu plača delo v razmeru z zamuje- nim casom. Če bi se ne mogli združiti v tej reči, se morajo revizijski stroAki določiti po oblaslvu, določenem po § 2., odstavku 2., in naloziti zadrugi (društvu). § 11. Člaiii načelstva zadruge (ali društva) se morajo po oblastvili, določe- nih po točki 2., odstavek 2., prisiliti na to, da izpolnjujejo odredbe v točkah (). in 8., s kaznijö od 20 do 200 K. Te kazni zaradi nereda se plaču- jejo v blagajnico za uboge istega kraja, kjer ima zadruga (društvo) svoj sedež. § 12. Pridobitne in gospodarske zadruge, podložne reviziji po deželnem odboru v tej meri, ki jo zahteva ta po- stava, so izvzete od določeb le-te po- stave. Da se ta oprostitev prizna, mora deželni odbor pristojnemu trgovskemu sodišču tekom ednega meseca potem, ko stopi ta postava v veljavo, navesti ime- norna vse njegovi reviziji podložne za- druge. Slučajne premene se morajo na- znaniti nemudoma trgovskemu sodišču. § 13. Revizor je zavezan molčali o uradnih in opravilnih receh, ki jib je izvedel po reviziji. Samo v kolikor so predmet njegovega grajanja, srne o njih govoriti v levizijskem poročilu. § 14. Vse vloge in naznanila z njih prilogami, ki so sestavljene na pocllagi Le postave, so pristojbine in koleka proste. § 15. Da izvedö to postavo, dobili so nalog pravosodni minister, trgovinski in minister notranjih stvari. ¦ * * Ako torej Bog da, imeli bodemo v kratkem času že toli zaželjeno postavo glede revizije posojilnic, katera bode pri- rtesla neizmerno veliko baska vsem onim zadrugam, katerih načelstva imajo pred očmi pravi namen in edini poglavitni smoter saniOpomoci svojih zadružnikov brez vsake politične pritnesi. Ravnotako pa bode odkrila ta postava tudi mnogo dosedaj umetno prikritib ran in različnih nedostatkov, ki so pravi razvoj dosedaj ovirali in ki bi v marsikaterem kraju lahko povzročili prej ali slej popolni po- lom ne le zadruge same, nego polom celega zadružnega okrožja. In da se to prepreči ter da se vzdrži zlasti naše slo- vensko posojilni^tvo pri svojem doseda- njem dobrem imenu, to je bila gotova srčna želja vsacega strokovno izobraže- nega posojilničarja. lz teh vzrokov torej tudi mi to postavo z veseljem prica- kujemo. St. 911) Razpis natecaja! Na dnihovem pri Tohninu /i- dalo se bode novo poslopje za eno- razredno Ijndsko žolo. Ti'uski so proračunjeni na pri- bližno 18.000 K. Načrti in podrobni proračun iroškov so razpoloženi pri podpisanenm uradu ob uradnih iirah pričenši s 1. septembrom I. 1. Ponudbe, ktere naj se primerno naslovijo in katerim naj se priloži varsčion 5% (t. j. 900 K) ponud- bene svote, dopoäljojo n;ij senajkasuje do vštevsi 8. sepl,0Mil)ra 1091 pod- pisaneniu uradu. Dražba se vrsi duo 9. s(4pl.cMnhr;i. 1.091. ob 10 uri prcdpoldne pri pod- pisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu, 11. avgusta 1901 Predsednik: Prinzig. ] „JMarodna Jiskarrxa" v Qorici j ulica Vetturini 9. i Ilijada. J Povest slov. mladini. j Prosto po Homerju i j pripovedujc ANDREJ KRAGELJ. 1 S tolinačein važnejšili osebnih ] imen ter obsega 273 stranij. j CENA: J 1 K 40 vin., po pošti 20vin. več. • Vezana v platno 2 kroni, ozi- > roma 2 kroni 20 vin. * Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Qorici, | pri knjigotržcih Pallichu v Gorici na A Travniku, pri Schwentiiorju v Ljubljani I in Florijanu v Kranji. Loterijske številke. 2k ;iv{,'nst;i. Lino ...... r>7 52 70 53 6 Trsl...... . H7 79 47 6 fi4 Jhinjijskn bor/a. 2(\. avgusta 11)01. Skupni di'/avni dolg v nolab . 9885 Skupni državni dolg v srebru . 98'75 Avslrijska zlata renta . - • • 1IS-85 Avstrijska kronska renta 4°0 . 9570 Ogerska zlata renta 4% . . . 118-50 Ogerska kronska renta 4°/0 . . 9280 Avstro-ogerske bančne delnice 16*65 Kreditne delnice...... 680-— London vista........ 239-40 Nem. drž. bankovci za 100 mark 117-121/., 20 mark •......... 2344 20 frankov......... 19 03 Halijanske lire........ 91 20 C. kr. cekini ....... 11-26 \ Ravnokar je izšla v „Narodni ( Tiskarni" knjižira: t ; i za žensko mladino. ' Prosto poslovenil ' E. Klavžar. * Knjižica se dobiva v „Narodni i Tiskarni" v Gorici, ulica Vetturini | 9, in pri knjigotržcu Pallichu v ( Gorici na Travniku mehko vezana I p o 40 vin. p o p o š t i 3 vin v e č. ; m ® | ^ I Anton Fon, j | klobučar in gostlničar, I ! Semeniška ulica St. 6, \ » ima bo^alo zalo^o raznovrstnib < ! klobukov i > ler toči v svdji krčmi j I pristiur (l(mi;irji vitui I | in postreže tudi z jako ukusnitni * ! jf'lili. j »______ _ < j Josip Valentinčič, i pekovski mojster ' v Gorici v Raštelju št. 29. priporoča vedno svcži kruh navadni in na|fiiiejši, vsakovi'slno pecivo za godove in druge razne ..po^riijone", prav okusne kolače za binno in po- roke, različne torte itd. Vsa naroeila izvršuje točno in J natančno po želji gospodov na- \ Točnikov po jako zmernih cenah. J lzvole naj ga torej počustiti z I mnogobrojnimi naročili cenj. gg. j J rojaki v mestu in na deželi. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „Na r o d n a ti sk a rna.4* v dolncm slami s(» ijdda za 1 iO K. Kj<\ povo urfidništvo. s 5 old a.va mi v dohrem sla.nu se odda. za 500 kron. Kje, pove ured- ništ.vo. Anton Pečenko Vrtn:i ulica 8 <.OIU< A Via Giardino 8 prij)oroc-a pristn.i bela g^^> briskih, dal- in črna vina &jmg$j& matinskih in ix vipavskih, 'fpfflßr isterskih w I - furlanskiti, ^ nogradov. Dostavljii na doin in razpošilj;i po želoz- nii'i na vsn krajo avstro-ogorske mouarhiji' V sodili «id 5<) lilrov naproj. Na zahtevo poSilja tudi uzorcc. Cene zmerne. Postrežba poštena. Zavod u slikanje na sin Edvard Stuhl, Grades, 1 ii^