LETO XIV. ST. 17 (645) / TRST, GORICA ČETRTEK, 14. MAJA 2009 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Jurij Paljk Za spravo in mir! /ni ¥2 :rska svoboda je seveda ena temeljnih 'človekovih pravic in v mojih upanjih in molitvah je, da bo spoštovanje te neodtujljive pravice in dostojanstva vsakega moškega in ženske postalo trdno in branjeno, ne samo na Bližnjem vzhodu, temveč povsod po svetu", je te dni dejal sveti oče Benedikt XVI., ko je prispel na enotedenski obisk na Bližnji vzhod, ki je v zadnjem času ponovno žarišče nasilja in nemirov. Prav zato je njegov prihod znamenje novega upanja. Prve tri dni je sveti oče posvetil Jordaniji, kjer je v soboto, 9. maja, v mošeji kralja Huseina v jordanski prestolnici nagovoril muslimanske verske voditelje, v nedeljo, 10. maja, pa je na nogometnem stadionu v Amanu maševal na prostem. Obisk je v ponedeljek, 11. t. m., nadaljeval v Izraelu, o čemer bomo poročali v prihodnji številki Novega glasa. Ob nekoliko zaostrenih odnosih med judovsko državo in Vatikanom je sveti oče namenil Sveti deželi petdnevni obisk, saj bo obiskal tako Izrael kot palestinska ozemlja in si ogledal več svetih krajev, kjer je dele življenja preživel Jezus, med drugim Betlehem na Zahodnem bregu. Papež Benedikt XVI. je drugi papež, ki se je odločil za uradni obisk Izraela, s katerim je Vatikan uradne diplomatske odnose vzpostavil šele leta 1994. V Amanu je pozdravil pogum kristjanov v Sveti deželi in jih pozval, naj bodo zvesti svojim koreninam na nemirnem Bližnjem vzhodu. "Tukajšnja katoliška skupnost je na hudi preizkušnji zaradi težav in negotovosti, ki vplivajo na vse ljudi Bližnjega vzhoda", je dejal sveti oče okoli 50.000 vernikom, ki so k maši prispeli tudi iz Sirije in Iraka, od koder se je od začetka vojne po nekaterih navedbah odselilo že tristo tisoč kristjanov. "Dolgo sem čakal na to priložnost, da lahko stojim pred vami kot priča Odrešenika in vas spodbudim k ohranitvi v veri, upanju in ljubezni", je dejal papež med mašo. "Zvestoba vašim krščanskim koreninam, zvestoba poslanstvu Cerkve v Sveti deželi, od vsakega od vas zahteva poseben pogum: pogum prepričanja, rojenega iz osebne vere, ne le golega družbenega dogovora ali družinske tradicije", je zbrane še pozval Benedikt XVI. Papež je iz Amana nato v nedeljo, 10., odpotoval v Betanijo na vzhodnem bregu reke Jordan, kjer je Janez Krstnik krstil Jezusa Kristusa, in tam dejal: "Kristjani so na Bližnjem vzhodu, ki ga je z leti nasilja in nerešenih napetosti zaznamovalo tragično trpljenje, poklicani, da preko odpuščanja in širokogrudno-sti nudijo svoj prispevek... k spravi in miru! Zato širite in vzpodbujajte dialog in razumevanje v civilni družbi, še posebej, ko zahtevate svoje zakonite pravice"! Papež je v mošeji kralja Huseina v Amanu v soboto, 9. maja, nagovoril muslimanske verske voditelje in obsodil "ideološko manipulacijo vere" v politične namene, ki lahko privede do nasilja. Dejal je, da se motijo tisti, ki trdijo, da je "vera nujno razlog za delitev v svetu" in da je "tem bolje, čim manj pozornosti se posveča veri". Priznal je, da obstajajo razlike med različnimi veroizpovedmi, vendar pa je "pogosto ideološka manipulacija vere, včasih v politične namene, pravi katalizator napetosti in razlik ter včasih celo nasilja v družbi". Papež je še pomembno poudaril: "Muslimani in kristjani si morajo danes prav zaradi teže skupne zgodovine, ki je bila pogosto zaznamovana z nerazumevanjem, prizadevati, da bodo znani in prepoznani kot Božji občudovalci, ki se vselej zavedajo svojega skupnega izvora in veličine vsakega človeka"! Na gori Nebo pa je sveti oče pozval k spravi med kristjani in judi. Bili ste poklicani Ločeni V Pavlovem letu mi velikokrat pride na misel njegov citat: "Bratje, vsak naj ostane pred Bogom v tistem stanu, v katerem je bil poklican" (1 Kor 7,24). Ponovno pa sem se spomnil na ta Pavlov citat 21. aprila, ko je italijanski statistični zavod ISTAT objavil podatke o porokah. V Italiji je bilo leta 2007 drugič (ali večkrat!) poročenih kar 33.070 parov ali 13,2% vseh sklenjenih porok. V celoti je to leto bilo kar 3.144 porok več kot leto prej. Če se zaustavimo pri statistiki, koliko zakonov se loči in koliko razvezancev se ponovno poroči, pridemo do neverjetnih podatkov. Če primerjamo civilne razveze, spoznamo, da se v Evropi letno civilno loči več kot 45% zakoncev. Tudi v našem okolju ni nič bolje. So občine, kjer se letno civilno loči že 51% vseh, ki so poročeni, pa ne samo tistih, ki so mogoče v zakonu kratek čas, ampak tudi takšnih, ki so že na pragu zlate poroke. Kljub vsemu moramo biti pri teh podatkih nekoliko bolj natančni. Civilno se ne ločujejo samo tisti, ki so prvič poročeni, ampak tudi mnogi, ki so drugič, tretjič ali celo večkrat poročeni. Znana je ugotovitev, da je v zakonu, kjer je eden od partnerjev ločen, možnost ponovne ločitve večja. Po statistiki gredo najpogosteje narazen tisti, ki so tretjič ali celo četrtič poročeni, medtem ko so prvi zakoni stabilnejši. Pogovor Maribor in nekdanji nogometaš Zlatko Zahovič spregovoril o 1,1 •' tematikah nogometa Sodniki pravijo, da skoraj vsako ločitev doživljajo ljudje zelo boleče, malo je izjem. Običajno se med možem in ženo na sodišču slišijo obtožbe in žalitve, marsikje so v ozadju tudi nasilje, alkohol, zakonska nezvestoba, obtoževanja tretje strani, kot je pritisk enih od staršev zakoncev, pa celo finančni problemi in neuspehi v poklicu ali na delovnem mestu. Skratka: "Vse polno obtožb, pa čeprav je pri marsikom bilo v začetku precej drugače". Velikokrat se mi poraja dvom, da je ob teh tragičnih zakonskih dogodkih bil majhen, lahko tudi večji, spodrsljaj pri tistih, ki jih pripravljamo na zakon, če je bil to cerkveno sklenjeni zakon, smo to mi duhovniki zraven! Zakonska skupnost, ki nastane s poroko, je zaznamovana z ljubeznijo in zvestobo. Posebno poglavje v zakonu je ljubezenska in življenjska zvestoba moža in žene, drug do drugega in seveda do Boga, če sta verna in sta sklenila cerkveni zakon. Tisti DA, ki je bil izrečen pred oltarjem, je DA, ki zakonca opozarja, da ju Bog ljubi in tudi sprejema takšna, kakršna sta, z vsem dobrim, pa morda tudi s kakšno slabostjo, ki sta jo skupaj prinesla v svoj zakon. Vse premalo se poudarja, da v krščanskem zakonu zakonca nista sama - v dvoje, ampak je med njima še tretji, to je Bog, brez katerega zakon ne bo vzdržal. Vsi ljudje imamo namreč svoje težave in na vsaki Politika in mladi življenjski poti so takšne in drugačne težave, saj brez teh ni življenja! Vprašanje je le, kako se jih lotevamo! Kako globoke rane so pri tistih, ki so se ločili, povedo lahko sami. Vsi, ki imajo stik s Cerkvijo, doživljajo ob ločitvi tudi velik problem z njene strani. Tu bi najprej omenil, da je vse preveč ločenih ljudi preveč zaprtih ali plašnih in si marsičesa ne upajo razčistiti s Cerkvijo. Eni in drugi trpijo, četudi velikokrat marsikdo tega ne pokaže. Če se približajo Cerkvi, jim pomagajmo vsaj z dobro besedo, napotimo jih tja, kjer jih bodo razumeli in jim skušali pomagati. Veliko pa bomo naredili že, če jim obljubimo, da bomo zanje molili. Morda jih bo samo ena takšna misel že vzpodbudila, da v težavi niso sami, ampak da jim skuša križ pomagati nositi še kdo drug. Preprosta logika ob vsem tem: "Bog je Zvestoba! Kdor ostaja zvest Bogu, zvestoba v njem raste, ker je Bog zvestoba! Ker pa ljudje niso zvesti Bogu, zato se tudi Božja zvestoba od njih oddalji! Pri tistih, ki se cerkveno poročajo, se to redno poudarja. Tisti pa, ki se pridejo samo v cerkev poročit, pa nimajo niti interesa to poslušati oziroma jih to ne briga!!! - Zato naj tudi sami sebi pripišejo svoje velikansko zaupanje v lastno vsemogočnost"! Ambrož Kodelja PRIHODNOST Mladinska sekcija goriške Slovenske skupnosti Prihodnost je v nedeljo, 10. maja, imela svoj prvi kongres Romanje goriške nadškofije in koprske škofije na Sveto Goro bo v nedeljo, 24. maja; slovesna maša ob 16. uri 14. maja 2009 Svet okrog nas NOVI GLAS Zasedanje Izvršnega odbora SSO Kmalu odbor za naše župnijske in sorodne hrame Na zasedanju Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij, ki je potekalo 6. maja na sedežu v Trstu, je bila glavna točka dnevnega reda prihodnost slovenskih župnijskih in sorodnih domov. Ti objekti so del zgodovinskega in kulturnega izročila slovenske narodne skupnosti tako na Tržaškem kot na Goriškem. Zgrajeni so bili z delom in finančnimi sredstvi slovenskih ljudi, ki jih je vodila ljubezen do vrednotenja slovenske kulture, jezika in pesmi. Pomemben delež so pri tem imeli duhovniki, ki so bili v več primerih glavni pobudniki za izgradnjo domov, preko katerih so skupaj s slovenskimi verniki gojili in posredovali obenem krščanske vrednote. V današnjih dneh se je mnogo stvari spremenilo in zaradi tega se je pojavilo vprašanje o primernem načinu upravljanja teh imo-vin. Predvsem gre za to, da ostanejo v službi namembnosti, za katere so bile zgrajene. Predsednik Drago Štoka je Izvršnemu odboru poročal o današnjem stanju in sklepu, s katerim je bil osnovan odbor, ki bo preučil najprimernejšo pot, da se ti domovi postavijo v sklop skupnih ustanov, in bi se tako stavbam zagotovila sedanja namembnost za prihodnja leta. V odbor so pristopili pravniki in finančni izvedenci. Ti bodo izdelali predlog za dosego omenjenega cilja. Ob vprašanju imovin je spregovoril tudi Rudi Bartaloth, ki je med drugim poročal o poteku dogo-vorjanja za nov sedež društva Planika in o nekaterih zapletih, za katere se išče primerna rešitev. Štoka je ob koncu točke glede imovin poročal še o novosti glede skupnega slovenskega doma v Špetru. V zadnjem mesecu je prišlo glede stavbe do alternativnega predloga, kjer bi bilo mogoče predvsem koristiti več ugodnosti. Izvršni odbor je ocenil ta predlog kot vreden upoštevanja ter pooblastil predsednika Štoko, naj o tem skliče sestanek s predsednikom SKGZ Pavšičem in predstavniki iz Benečije. V nadaljevanju se je Izvršni od- bor dotaknil tudi kočljive zadeve glede vidljivosti programov RTV Slovenija v prihodnosti tudi pri nas. V naslednjih letih bo namreč televizijske prenose zamenjala nova digitalna tehnologija. Pri tem lahko pride v zamejstvu do težav pri vidljivosti programov RTV Slovenija, ker je italijanska tehnologija različna od slovenske. Izvršni odbor je odločil, naj SSO poseže pri pristojnih uradih RTV Slovenije in pri slovenski vladi ter priporoča tako rešitev, da bo ustrezala gledalcem in poslušalcem zamejskega prostora. Bližajo se evropske in tudi občinske volitve. Izvršni odbor SSO je pri tem imel za potrebno, da SSO postavi v zvezi s tem svoje jasno stališče. Tako na podlagi statuta organizacije kot temeljnih vrednot, na katerih deluje SSO, gre podpora političnemu nastopu v korist narodnih skupnosti. Pri tem je izvršni odbor ocenil kot zelo pozitivno in vredno podpore izbiro stranke Slovenske skupnosti, ki za evropske volitve, na listah SVP - južnotirolske ljudske stranke, kandidira pisatelja Borisa Pahorja. SSO meni, da je Boris Pahor oseba, v kateri se lahko prepoznamo vsi Slovenci. Glede upravnih volitev v slovenskih občinah je Izvršni odbor SSO sklenil, da bodo stališča SSO izoblikovali pokrajinski predsedniki skupaj z odbori. Svet slovenski organizacij Trst - Gorica - Čedad SSO za Goriško in Zadruga Goriška Mohorjeva Za boljše poznavanje delovanja Walter Bandelj, pokrajinski predsednik SSO, se je v četrtek, 8. maja, srečal s predsednikom Zadruge Goriška Mohorjeva, Damjanom Paulinom, in odgovornim urednikom Novega glasa, Jurijem Paljkom. Namen srečanja je bil, da se pokrajinski del krovne organizacije boljše seznani z delom in potrebami založniške zadruge kot tudi slovenskega tednika. Damjan Paulin, predsednik Za- druge Goriška Mohorjeva je Bandlju predstavil razvejeno založniško dejavnost, medtem ko je časnikar in urednik Jurij Paljk orisal delo na Novem glasu, ki se deli na goriško in tržaško uredništvo, ter pomen, ki ga tednik ima pri posredovanju novic in informiranju znotraj naše narodne skupnosti v Italiji. V tem smislu odigrava Novi glas vlogo enega od glavnih medijev naše skupnosti, še posebno, če pomislimo na vrednote, na katerih je osnovano njegovo delovanje in poročanje. Na dnu... Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Novi glas tudi precej bran na slovenski strani meje. Udeleženci srečanja so nato pregledali finančno stanje, ki jo taka pomembna medijska dejavnost zahteva. Ugotovljeno je bilo, da bo treba v prihodnjih mesecih sodelovati tako pri ohranjevanju primerne višine prispevkov, s katerimi Zadruga razpolaga, ter se potruditi pri iskanju novih virov financiranja. Obenem pa si bo treba prizadevati za utrditev deželne razsežnosti tednika. Svet slovenskih organizacij -Gorica Prispevek 5 tisočink od letnih dohodkov Sklad Mitja Čuk že 30 let nudi oporo in pomoč otrokom in mladini v težavah, od leta 1988 tudi z Vzgojnozaposlitvenim središčem Mitja Čuk Onlus. Davkoplačevalci imajo priložnost, da tudi sami pomagajo otrokom v stiski: 5 tisočink (“5 per mille”) svojega dohodka iz leta 2008 (I. R. P. E. F.) lahko namenijo naši neprofitni ustanovi enostavno tako, da na koncu formularja za davčno prijavo 730 ali 740 v razdelek “Sostegno del volontariato, delle organizzazioni non lucrative di utilita' sociale, delle associazioni di promozione sociale, delle associazioni e fondazioni”, vnesejo davčno številko C. F. 90036060326 in svoj podpis. Kdor ni dolžan predstaviti davčne prijave, lahko odda samo list za prispevek 5 tisočink. Vnaprej sevam iskreno zahvaljujemo za vašo pomoč! Ob primeru predsednika Berlusconija Ali je politikom vse dovoljeno? Konec aprila in v začetku maja se je Italija znašla v središču mednarodne pozornosti po zaslugi dveh dogodkov: najprej zaradi uspešne poslovne pobude avtomobilskega podjetja Fiat o povezavi z ameriško tovarno avtomobilov Chry-sler za premostitev krize na področju avtomobilske industrije, nato pa zaradi spornega načina izbiranja kandidatov oz. kandidatinj za bližnje evropske volitve in s tem povezanim izbruhom krize med zakoncema Berlusco-ni-Lario. Ozadje in potek dogodkov sta znana, saj so se o njih na široko razpisali tako italijanski kot tuji mediji. Vodstvo Ljudstva svobode je namreč nameravalo "popestriti" svoje kandidatne liste za izvolitev italijanskih predstavnikov v evropski parlament, ki bodo prihodnjega 6. in 7. junija, z mladenkami s televizijskih ekranov, čeravno niso ustrezno strokovno pripravljene za odgovorno opravljanje poslanskega mandata v Bruslju. Opozicijske stranke so to namero že od samega začetka ostro kritizirale, a zadevi je končno izbila dno Berlusconijeva soproga z izjavo, ki jo je poslala medijem in v kateri je omenjeni način izbiranja mladih kandidatinj označila kot "nespodobno šaro" oziroma za instru-mentaliziranje kandidatinj v politične namene. Izjava je močno pretresla tudi samo vodstvo Ljudstva svobode, ki je bilo tako prisiljeno v zadnjem trenutku umakniti nekatere mlade kandidatinje. Ob tem je treba še omeniti, da je gospa Lario v omenjeni izjavi napovedala začetek postopka za ločitev oziroma razporoko z Berlusconijem, ki mu je očitala, da obiskuje družabna srečanja mladoletnih deklet. Takega srečanja se je udeležil minulega 26. aprila v Neaplju, o katerem so bile nato v tisku objavljene tudi fotografije. Skratka, zasebni odnosi med zakoncema Berlusconi-Lario so prerasli v politično zadevo, zato se dogodek kot tak obravnava v medijih. Ob podpori, ki jo italijanska cerkvena hierarhija nudi Berlusconiju in njegovi vladi, ni mogla kar tako prezreti zadnjega dogajanja, v katera je bil neposredno vpleten premier. Dnevnik L'Awenire, glasilo italijanske škofovske konference, je med drugim zapisal: "Vznemirila nas * s M P m K je vrsta sumničenj glede ravnanja predsednika ministrskega sveta, kajti sumničenje o tistih, ki vodijo javne zadeve, je lahko slabše kot najbolj neprijetna resnica. Zavzetost premiera pri vsakodnevnem opravljanju njegovega dela ni zanemarljiva. Zato gojimo zahtevo, da je predsednik s svojo treznostjo lahko najbolj verno ogledalo duše države". Zastavlja se vprašanje, kakšne morebitne politične posledice bodo imeli zadnji spodrsljaji premiera na notranja ravnovesja v okviru desne koalicije in njenih dosedanjih volivcev. Sedanja vlada sicer razpolaga v parlamentu s takšno večino kot nobena druga vlada doslej. Zato obstajajo vsi pogoji, da bi lahko brez zmagovalne ošabnosti in večkrat nepotrebne napadalnosti do opozicije razumno izkoristila volilni konsenz in se normalno soočala z opozicijo pri iskanju rešitev problemov države in državljanov v sedanjem kritičnem obdobju zlasti v korist socialno šibkejših slojev družbe. Preverjena ljudska modrost namreč pravi, da se v nobeni stvari ne Povejmo na glas sme pretiravati, ker to prej ali slej dovede do nezaželenih negativnih posledic v družbenih odnosih. Oblast je namreč za vsakogar, ki je ne zna sam omejevati, nevarna skušnjava za utrjevanje prepričanja, da lahko počne karkoli, tudi mimo moralnih načel in zdrave pameti. Kaže, da se je politika v Italiji v zadnjem času ujela v mrežo lastnih protislovij, samo da uveljavi svoje poglede brez kritičnega čuta, kam lahko takšna naravnanost privede. Pri tem pozablja na splošno priznano moralno zahtevo po dialogu in iskanju najboljših rešitev za težke probleme, katerim je lahko učinkovito kos le organizirana družba v celoti. Vsiljevanje preglasovanja v parlamentu odseva nezmožnost za vzpostavitev rednega soočanja s politično opozicijo. Tako je bil, na primer, lani grobo vsiljen novi volilni zakon za parlamentarne volitve, ki je državljanom kratko-malo odvzel pravico do demokratičnega izbiranja svojih predstavnikov v parlament z uporabo preferenčnega glasu. Trenutno vladna večina vsiljuje t. i. zakon o javni varnosti, ki v pogledu ravnanja italijanske države do tujih priseljencev in zlasti njihovih otrok pomeni dejansko civilizacijsko nazadovanje, saj med drugim uvaja "ovajanje" oblastem tistih priseljencev, ki nimajo še stalnega bivališča. To je očitno v nasprotju s krščanskimi načeli, s katerimi se premnogi trkajo na svoje prsi. Katoliška cerkev je ostro napadla politiko italijanske vlade do tujih priseljencev, potem ko je minuli teden vrnila v Libijo veliko več kot 300 nezakonitih priseljencev, ne da bi prej ugotovila njihove istovetnosti in morebitne prošnje za politični azil. S tem je kršila mednarodno konvencijo o pravicah beguncev. V tem smislu so omenjeno dejanje obsodili vatikansko glasilo L'Osservatore ro-mano, papeški svet za migrante in škofje. Alojz Tul VI Nevama slepa vera v voditelja Zares neverjetno je, kaj se zadnje čase dogaja v zvezi s predsednikom vlade: velik politični hrup v sestavljanju list za evropske volitve, bolj ali manj dolg seznam mladih televizijskih zvezdic, potem ugovori zoper takšno kadrovanje, predsednikova žena, ki napove ločitev od preživahnega moža, potem ko slednji ne skopan z drznimi izjavami in preklici, vse dobesedno v stilu tretjerazredne telenovele, ki je toliko osupljiva, da se vse skupaj ne zdi res, in vendar je res. Vse je res in se dogaja na najvišji politični ravni sredi žolčnih izjav tistih, ki predsednika brezpogojno zagovarjajo, ter vseh ostalih, ki vztrajajo pri ogorčenih kritikah. Skratka enkratna predstava začinjena s politiko, bogastvom in pikantnimi namigi na simpatije med predsednikom in pet desetletij mlajšimi oboževalkami, predstava, ki je presegla fantazijo najbolj populističnih televizijskih programov in ob kateri je težko najti primerno besedo. Sploh ne gre namreč za to, kaj je ali kaj ni storil Berlusconi, gre za to, kako bo dogodek ocenilo javno mnenje, kako ga bodo ocenili ljudje, se pravi volilciin državljani. Ni izključeno, in v tem je bistvo stvari, da bo iz tega viharja predsednik vlade izšel močnejši, kot je bil pred njim, in da bo njegova priljubljenost narasla, torej ne upadla, in se bo njegov politični položaj okrepil in ne ošibil. Ni potemtakem izključeno, da je Berlusconi svojim državljanom tako zelo po godu in jim v zvrhani meri vliva toliko navdušenja, da mu bodo več kot v dobro šte- li vse tiste sporne stvari, ki bi jih pri vsakem drugem politiku šteli v slabo, in to z odvzemom podpore. Vse kaže, da Berlusconi daje svoji državi tisto, kar ta očitno potrebuje. Ne samo da s svojim bogastvom vzbuja že zanosno prepričanje, da je človek s takšnim uspehom zagotovo daleč najbolj verodostojen in zaupanja vreden. Zadeva sega mnogo dlje, ker je predsednik vlade tudi in predvsem s pomočjo televizije ponudil ljudem tisto miselnost in tisti odnos do življenja, ki ga vsaj pol države potrebuje in si ga želi: če je življenje pač težko, in v zadnjih časih je to vse bolj res, potem se nima smisla vreči v resnobnost, se utopiti v probleme in se z njimi spopadati. Če je življenje takšno, kot vemo, da je, potem je dosti boljše na vse pozabiti, obrniti pogled proč od težav, tesnob ter morečih odgovornosti, in se vsaj za nekaj časa izgubiti v veselju, zabavi, lahkomiselnosti, po možnosti v iluzijah in lepih sanjah. Celo lepo obnašanje je prenaporno, bolje je zato duhovičiti, zbijati šale in se ponorčevati iz stisk, tudi iz tistih najbolj resnih. Pokazalo se je, da precejšen del javnega mnenja takšen odgovor na lažja in težja vprašanja življenja odobrava, kar pomeni, da smo že pri malikovanju nosilne osebe, v našem primeru predsednika vlade. In ob tem dejstvu bi se morali vsi resno zamisliti: tako zamaknjena slepa vera lahko podeli svojemu maliku preveliko moč, o čemer zgodovina nima dobrega mnenja. Janez Povše TAKO POPULAREN ? KER. SE NE UKVARJA ALI MORDA VESTE, ZAKAJ JE BERLUŠKONI S POLITIKO! Zlatko Zahovič V medijih se ne oglašamo zaradi javnosti, ampak da pošiljamo sporočila slačilnici! Slovenci smo bili od nekdaj narod košarkarjev in alpskega smučanja. Nogomet nas je zanimal, a le kot neobvezen konjiček. Vse dokler nista na prizorišče stopila Srečko Katanec in Zlatko Zahovič. In zgodila se je nogometna pravljica. Evropsko prvenstvo 2000 v Belgiji in na Nizozemskem, svetovno prvenstvo 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. Pravljica se je potem sklenila, Zahovič in Katanec pa sta postala simbol t. i. zlate generacije. Medtem ko je Katanec v obdobju zadnjih sedmih let nadaljeval kariero kot selektor, je Zahovič leta 2005 obesil čeveljčke na klin in postal leta 2007 športni direktor matičnega NK Maribor. Na nogomet gleda danes iz nekoliko drugačne perspektive. V pogovoru smo se dotaknili številnih tematik. Zahovič se jim ni izogibal. Kako se je po vašem mnenju nogomet spremenil v zadnjem desetletju? Nogometaši, kot sta Kakq ali Cristiano Ronaldo, ki sta fizično zelo močna in hkrati tehnično izvrstno nadarjena, so fenomen, ki ga še pred kakim desetletjem nismo bili vajeni... Strinjam se. Gre za posledico močne konkurence in poudarka, ki ga na fizično plat polagajo v nogometnih šolah. Nogomet pa jehva-labogu tako nepredvidljiv, da dopusti tudi prodor Messija. On igra slabo z glavo, tudi z desno nogo ni zelo spreten, preteče zelo malo, ima pa fenomenalno levo nogo... in je preprosto najboljši na svetu. Cristiano Ronaldo je odličen z glavo, z levo nogo, z desno nogo, dviguje uteži, vadi proste strele, Mes-siju pa praktično ni treba trenirati, njega je Bog obdaroval. Je pa res, da gre trend današnjega nogometa v smer poudarjanja fizične plati. Nogometne šole želijo proizvajati vedno boljše nogometaše..., to pelje v smer fizičnega izpopolnjevanja. Nogomet pa ima vseeno v sebi to čudežno moč, da ustvari takega nogometaša, kot je Messi. Okoliščine današnjega nogometa pa danes take talente nekoliko zavirajo... Ja, pričakovano je razvoj šel v to smer. In mislim, da se bo to še nadaljevalo. Razvoj nogometa v smeri fizičnega izpopolnjevanja je namreč težko nadzirati. Vseeno pa sem prepričan, da se bo v nogometu vedno našel kak "romantik", kakršen je Messi, ki bo boljši od vseh fizično vzgojenih nogometašev. Je po vašem mnenju ta razvoj pripomogel k takemu vzponu angleškega klubskega nogometa, ki velja za zelo fizičnega? Oni so ustvarili marketinški fenomen. Iz tega črpajo sredstva in kupujejo najboljše nogometaše. Tak fenomen je težko ustvariti, v ostalih državah ga niso sposobni. Zato so Angleži v taki prednosti. S t i. fenomenom galacticosov so najprej začeli pri madridskem Realu. Zanimivo pa je, da so oni svoj zadnji mednarodni uspeh zabeležili leta 2002, pravzaprav še pred prihodom ti. nekaterih močno opevanih galacticosov. Pri Real Madridu takrat še ni bilo ne Ronalda ne Beckhama. So Angleži torej danes bolje zastavili svoj marketing ali je pri Madridu bilo takrat nekaj narobe v slačilnici? Sam ne govorim o nekem klubu, ampak o celi državi. Ko je bil Real Madrid nazadnje evropski prvak, sta tam bila že Zidane in Figo. Je pa tudi res, da je slačilnica zelo težko okolje. Nogometaši imajo svoj ego močno razvit. Ne dopustijo nikakršnih omalovaževanj na svoj račun. Ko ste sami igrali pri Valencii, vas je treniral Hector Cuper, ki je takrat veljal za enega boljših trenerjev na svetu. Kako ste se vi z njim ujeli? Nanj me vežejo zelo lepi spomini. Marsikaj sem se od njega naučil na ravni trenerskega dela, marsikatera njegova metoda mi je bila zelo všeč. Bila sva vzelo dobrih odnosih. Mediji so seveda zgodbo interpretirali nekoliko po svoje. Sodelovala pa sva zelo dobro. Sam je imel to smolo, da si je večkrat priigral finale mednarodnih evropskih tekmovanj, a bil tam vedno poražen. In da ne bo pomote. To je smola. Tudi nogometaši smo zakuhali poraze, krivec ni bil samo on, čeprav so mediji večkrat prav to izpostavljali. Okoli njega se je potem res zgradil sloves večnega poraženca. On je bil tudi z Interjem leta 2002 poražen proti Laziu na odločilni tekmi za osvojitev italijanskega prvenstva... Ja, morda je pa v njegovem primeru zanimiva anekdota, če že govorimo o psihologiji pri nogometu. Nikoli nisem opazil, da bi bil pred finalom Champions leagueja kdo tako izgubljen in iz sebe, kot je bil Hector Cuper. Psihološko so bile te tekme zanj zelo hud zalogaj. Mene je npr. leta 2001 v finalu Lige prvakov proti Bayernu iz Miin-chna poklical s klopi in hotel v igro poslati v tretji minuti prvega polčasa. Opozoril sem ga na to in opozoriti ga je moral tudi njegov pomočnik. Ampak, dapojasnim. Toninične- navadnega v tem svetu. Vsakogar bi jaz postavil v tako situacijo, da bi sam občutil pritisk nogometa. Morda so bili ti čevlji za Cuperja nekoliko preveliki, ampak... mogoče bi jaz ali kdo drug enako reagiral. Kako je tekmo izpeljal do konca? Finale se je namreč sklenil po enajstmetrovkah... Enajstmetrovke so loterija. Zmagaš ali si poražen. Če si poražen, se ti sicer res svet poruši, toda gre za sestavni del nogometa. Kako ste vi doživeli pritisk finala lige prvakov? Tudi sami ste takrat stopili na igrišče... Pred tekmo je bil seveda velik pomp okoli nas. Mediji so nas zasledovali, ker do nas niso mogli. Okoli našega hotela so krožili helikopterji. Takrat je bilo kar precej treme. Kopa sem stopil na igrišče, je trema nenadoma izginila. Zelenica me je namreč vedno motivirala. Ko sem vstopil v igro, sem vse zunanje dejavnike odklopil in bil samo še koncentriran. Kaj pa, ko ste bili določeni, da boste med izvajalci odločilnih enajstmetrovk? Vedel sem, da bom v primeru enajstmetrovk tudi sam streljal. V Valencii sem namreč ob odsotnosti Mendiete jaz streljal enajstmetrovke. Bil sem zelo miren. Vedel sem, da bom zgrešil, ker sem žena sami tekmi zapravil priložnost. Mirno sem udaril, dobro in natančno, a Khan je vseeno moj strel ubranil. Lahko primerjate igranje v Champions leagueju z nastopanjem na reprezentančnem evropskem in svetovnem prvenstvu? Občutki so zelo podobni, pa tudi zelo različni. V trenutku obudiš vso svojo kariero in si lahko ponosen na vse, kar si dosegel. Razlika je v tem, da v ligi prvakov gledaš na individualno kariero, v reprezentanci pa na kolektiv. Reprezentanca je le nekaj več. In pomemben dejavnik v reprezentančnih nastopih je poslušanje himne. To je zelo pomembno. Je himna tako močan dejavnik med nogometaši? Ja, nedvomno. Nekaj posebnega je. Ob tem je poseben občutek, ko poslušaš, kako himno poje cel stadion, in se zaveš, da je pred televizorjem doma dva milijona ljudi. To je nepozabno. Je bilo z reprezentanco drugače nastopati na mednarodni ravni kot s klubom? Vsi reprezentančni soigralci namreč niso imeli tako bogate mednarodne izkušnje kotvi... Sam nisem nikoli čutil nobenega pritiska ob nastopih. Tudi soigralci v reprezentanci so zelo dobro prenašali vse pritiske, ki smo jim bili takrat podvrženi. Kakovost seveda ni bila enaka, a mislim, da smo dokazali vrhunski nogomet in opozorili nase v nogometnem smislu ter na majhno Slovenijo, ki je bila neprepoznavna. Kaj se vam je zgodilo na prvi tekmi na evropskem prvenstvu proti Jugoslaviji? Odigrali ste odlično tekmo, kaj pa je bilo v onih petih minutah? Je šlo za popoln black-out? Ja, zanimiva situacija. Bili smo zelo motivirani, imeli smo tekmo v rokah. Tistih šest minut pa enostavno ne moreš pojasniti in analizirati. Ni ga trenerja ne analitika, ki bi lahko to obrazložil. Tako kot Milan z Liverpoolom leta 2005... Ja, tako ja. Lahko se lotiš analiz in razglabljanj, do pravih ugotovitev pa ne prideš. Z zmago proti Jugoslaviji bi mi na EP 2000 napredovali v četrtfinale, očitno pa je to bila šola, ki smo jo morali pošteno plačati... Ampak, kaj bi pa bilo, ko bi se ta tekma ne razpletla tako, kot se je. Danes o njej vsi govorijo. Številni predstavniki zlate generacije se kot funkcionarji ali trenerji vračate na zelenice. Nogometaši res ne morete brez nogometa? Biti nogometaš je najlepši poklic na svetu. Nekaj takega si ne moreš predstavljati. Prisoten je seveda adrenalin in vse ostalo. Biti nogometaš je kot biti filmski igralec: ponujeni so ti vsi privilegiji- Kako pa je preskok z zelenic v funkcionarske ali trenerske vode? Je še vedno prisoten adrenalin? Ja, vsaj v prvem obdobju je nedvomno še vedno prisoten. Ko skleneš kariero, si namreč nogometa nekoliko sit in si zato vzameš obdobje pavze. Po tem pa te nogomet spet zamika: spet si zaželiš delati na tem področju, ker je nogomet res zelo prijetna služba. Ne vem torej, zakaj naj ne bi mi prenašali svojih izkušenj na mlade. Potem ko je Katanec odstopil kot selektor Makedonije (v začetku letošnjega aprila), je prišlo do izmenjave mnenj med vama dvema prek medijev. Kaj bi mu vi odgovorili, ko je nazadnje dejal, da bi morali pri podeljevanju zaslug za reprezentančne uspehe malo bolj spoštovati svoje takratne soigralce? Kar sem izrekel, je bilo samo v interesu NK Maribor. Moje besede se niso dotikale najinega odnosa. Kaj sem s tem mislil, si lahko vsakdo razlaga po svoje. Mi pa smo dosegli svoj namen. Ampak, bi mu morda vaš "poziv na dvoboj" pomenil, da se selite na trenerski stolček in da se želite tako z njim pomeriti? Ponavljam, da je bilo vse, kar sem rekel, povedano samo v interes NK Maribor. Vesel pa sem, da seje v javnosti prijelo. Ne glede na polemiko z gospodom Katancem se nameravate kdaj v prihodnosti preizkusiti kot trener? Licenco, če se ne motim, že imate... Ne, trenutno o tem ne razmišljam. Še nekaj časa boste torej domovali v uradu športnega direktorja NK Maribor... Težko je predvidevati službeno prihodnost. V nogometu so namreč pomembni trenutki: v trenutku se odločiš, kje in kaj boš delal. Ampak, ob tem bi rad še enkrat ponovil: Katanec si morda domišlja, da je polemika med mano in njim, v osnovi pa je nastala v interes NK Maribor. Kaj pa s tem natančneje mislim, ne bom povedal. Dva vaša mladinca sta pri In-terju, Rene Krhin in Vid Belec. Kako ju spremljate in kakšno prihodnost jima napovedujete? Ona sta že del ekipe, kar je zelo pozitivno. Dosegla sta več kot drugi. Da pa bi postala člana prve članske ekipe? Uh, to bo pa težko, zelo težko. Interin vse velike institucije kupujejo ogromno mladih zelo talentiranih nogometašev. Zato je potrebna tudi sreča, da se trener odloči za določenega posameznika in ne za drugega. Povedal vam bom konkreten primer. Ca-sillas, danes najboljši vratar na svetu, je bil v mladih letih četrti vratar pri madridskem Realu. Nikakršne možnosti ni imel za preboj. Naenkrat pa se je prvi vratar poškodoval, drugi je dobil kartone, tretji se je prav tako poškodoval: in tako se je Casillasu odprla pot do slave. V reprezentanci se mu je zgodilo isto: bil je drugi reprezentančni vratar, Caniazresu, prvemu vratarju, pa je med britjem padla kolonska voda na tla, črepinje so ga poškodovale in utrle Casillasu pot do španskih vrat. Gre torej za splet okoliščin, ki so "ustvarile" najboljšega vratarja na svetu. Se pri delu v Mariboru posebej poslužujete kakega načina dela, ki ste ga spoznali v tujini? Imel sem srečo, da sem pri vseh klubih igral pomembne vloge. Bil sem zelo blizu trenerju, pa tudi vodstvu kluba. Imel sem vrhunske trenerje. Od vsakega sem se veliko naučil. Sam sem tudi vpijal veliko njihovih izkušenj. Vse to zdaj prenašam na mlade. V nogometu, tako kot pri vseh kolektivnih športih, je zelo pomemben dejavnik tudi psihologija. Ko se enkrat nam reč v sla čil-nico prikrade “črv", enostavno nič več ne gre. Slačilnice so fakulteta za vsakega trenerja. Nogometaši so namreč zelo prebrisani. Redno in neizbežno se pojavljajo seveda tudi veliki ego - značaji. Težko se je temu izogniti, ko vsako tekmo igraš pred 30 tisoči in več gledalci. Kdo vzpostavlja v slačilnici disciplino? Je to naloga trenerja ali se s tem ukvarjate vi? Prva postavka v nogometu je ta, da je trener nedotakljiv. Ko je to vsem jasno, je delo poenostavljeno. Sporočila in izjave, ki so razvidni iz naše retorike in nastopov na medijih, pa so dejansko tisti del naloge v vzpostavljanju komunikacije, ki si ga prevzemamo funkcionarji. Ko nekaj izjaviš, namreč večina ljudi poskoči, češ, kaj pa ta že spet želi. Ljudje pa ne razumejo, da pravzaprav vsi ti medijski nastopi niso prvenstveno namenjeni javnosti, ampak slačilnici. Ljudje tega nikakor ne razumejo. Andrej Čemic K & Noaometna pot Zlatka Zahoviča Zlatko Zahovič je začel igrati nogomet v mladinskem moštvu mariborskega Kovi-narja, leta 1989 pa je odšel v Beograd, kjer je igral za tamkajšnji Partizan, vmes pa je bil v sezoni 1990/91 poso-jen v zrenja-ninski Proleter. Leta 1993 je odšel na Portugalsko in zaigral za klub Vitoria Guimaraes, le tri leta kasneje pa je prestopil v sloviti FC Porto. Z modro-belimi Portugalci je bil trikrat državni prvak, enkrat pa je osvojil tudi portugalski pokal. Grško poglavje njegove kariere je bilo krajše, pri 0iympiakosu je bil med leti 1999 in 2000, nato je prestopil v špansko Valencio. Za ta klub je odigral finale lige prvakov, na katerem so Španci klonili pred munchenskim Bayernom. Zahovič je takrat zastreljal enajstmetrovko. Leta 2001 se je preselil k lizbonski Benfici, pri kateri je kariero zaključil leta 2005. Zahovič je rekorder po nastopih in zadetkih v slovenski reprezentanci. Med leti 1992 in 2004je 80-krat oblekel slovenski dres in zabil 35 golov. Višek je bil seveda nastop na EP v Belgiji in na Nizozemskem ter SP na Japonskem in v Južni Koreji. Slovenska nogometna pravljica se je sklenila po sporu med Zahovičem in Katancem med samim svetovnim prvenstvom. Zahovič je reprezentančno kariero nadaljeval do leta 2004. Po upokojitvi je Zlatko Zahovič prevzel avgusta 2007 mesto športnega direktorja v matičnem klubu NK Maribor. 14. maja 2009 Kristjani in družba Z Novim glasom potovanje v Turčijo in na Ciper (1) Po poteh apostola Pavla ob 2000-letnici njegovega rojstva v Z e dalj časa se je marsikdo izmed udeležencev tega potovanja pripravljal, da bo stopil na pot, ki je apostola Pavla vodila v razna mesta Male Azije oz. današnje Turčije. Skoro nestrpno smo dočakali dan odhoda, ki je sovpadal s ponedeljkom, 20. aprila. Letos smo odpotovali z ljubljanskega letališča Jožeta Pučnika, in sicer s turško redno letalsko vožnjo. Izbrali smo to pot, da ne bi tvegali dan odhoda zaradi pogostnih stavk v Italiji. Po dvajsetih letih smo se vrnili v Turčijo, tokrat z namenom, da obiščemo vzhodne, osrednje in južne predele. Turčija obsega okrog 780.000 km2 in ima nad 70 milijonov prebivalcev, vsako leto jo obišče okrog 10 milijonov turistov. To obširno državo smo tudi mi zaznali zaradi velikih razdalj na svoji poti, saj smo se dvakrat poslužili notranjih letalskih letov. Pozno popoldne smo prispeli v Istanbul, nekdanji Konstantinopel ali Carigrad. Na letališču nas je že čakal vodič Fouad, ki nas je tudi spremljal ves čas potovanja. Odpeljali smo se v hotel. Vsi ho- teli so bili označeni s petimi ali štirimi zvezdicami ter so bili dobro vzdrževani, razen hotela na Cipru, kljub štirim zvezdicam ni odgovarjal svoji kvalifikaciji. Hrana je bila po večini prirejena za Evropejce. Zato tudi nihče ni zbolel in smo zato mirno potovali. Naslednji dan smo se sprehodili po starem delu Istanbula. Najprej smo obiskali cerkev Božjega Od- rešenika v Hori, tj. izven obzidja. Sedaj je muzej. Čudoviti ohranjeni mozaiki predstavljajo Jezusovo in Marijino življenje ter Jezusove čudeže. Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, pozneje v 15. stoletju so jo spremenili v mošejo, v 20. stoletju pa v muzej bizantinske umetnosti. Turki so namreč zavzeli Carigrad 1.1453, kar pomeni konec vzhodnega bizantinskega cesarstva. Teodozijev obelisk, ki ga je dal ta bizantinski cesar pripeljati iz Egipta leta 390 po Kr., je visok 32 m; potrebovali so 32 dni, da so ga dvignili. Prav tako veličasten je Konstantinov obelisk, ki je vi- viti v 10. stoletju cesar Konstantin II. Vse nas je prevzela mogočna arhitektura Svete Modrosti, ki je Jezus Kristus, bazilika, ki jo je dal najprej zgraditi cesar Kon- stantin Veliki, pozneje dopolnil in po požaru izpopolnil cesar Justinijan v 6. stoletju po Kr. Načrte sta izdelala dva slavna arhitekta, Artemij iz Tral in Izidor iz Mileta. Ko so Turki zavzeli Carigrad, so to baziliko spremenili v mošejo in ji dodali še štiri minarete. Od leta 1934 je muzej. Odkrili so številne mozaike, katere so Turki prekrili z belo barvo in z arabskimi napisi iz Korana. Škoda, da niso še odkrili Kristusa-Pantokraterja, ki se v osrednji kupoli dviga v višino 55 m in 60 cm visoko. Zgodovina te nekdanje bazilike je zelo razgibana, večkrat je utrpela škodo zaradi požarov, križarji so jo izropali, Turki spremenili v mošejo. Ta spomenik bizantinske kulture in mogočnosti je sprejet v zaščito kulturne dediščine človeštva pri UNESCO. Po zgledu te bazilike so zgradili dve veliki mošeji. Modro mošejo, ki je nismo mogli obiskati, ker jo obnavljajo, in Suleimanovo mošejo, ki smo jo obiskali. Stolp Galata je zaradi svoje mogočnosti viden skoro po vsem mestu. V njegovem okrožju so nekdaj živeli Genovežani s svojimi trgovinami in obrtmi. V cerkvi sv. Antona Padovanskega smo imeli sveto mašo. Z nami so bili trije duhovniki. Za cerkev skrbijo italijanske redovnice. Popoldne smo vstopili v bazar. Ta pokrita velikanska tržnica vzbuja pozornost tudi danes. Prvi bazar je leta 1461 dal zgraditi Mohamed II., požar ga je uničil, zato so ga leta 1651 zgradili s kamni- timi ploščami. Tu prodajajo vse mogoče stvari, od raznovrstnih čajev, žafrana, slaščic, turške kave do zlatih in srebrnih okraskov ter preprog. Na tej tržnici se je gnetlo ogromno ljudi, tako domačinov kot turistov, zato ni čudno, da se je neka naša sopotnica izgubila, na srečo si je znala pomagati in nas je dohitela na parkirnem prostoru, kjer je bil naš avtobus. Zvečer smo imeli še krasen izlet z avtobusom, ki nas je popeljal po osvetljenem mostu v azijski predel Istanbula. Vozili smo se dve uri in pol po vsem mestu, izstopili smo pri baziliki Svete Modrosti ali, kot jo imenujejo, Hagiji Sofiji in jo videli vso razsvetljeno. Naslednje jutro smo posvetili ogledu palače Top-kapi. Bilo je zelo mrzlo in pihal je severni veter. To palačo s številnimi paviljoni in parki ter obzidjem je dal zgraditi v 15. stoletju Mohamed II. Osvajalec. Ohranjena je cerkev sv. Irene, ki je bila glavna cerkev v Carigradu in v njej je bil leta 381 drugi ekumenski koncil, danes je spremenjena v mošejo. Zanimiva je tudi kuhinja, kjer so pod Mohamedom II. vsakdan pripravljali jedi za 20.000 ljudi. Tu so se vzgajali tudi janičarji. V dvoranah so tudi slike raznih muslimanskih paš, zanimiva je tudi dvorana svetih relikvij: zlati koran, Mojzesova palica, črn kamen Kaaba in druge dragocenosti. Za ogled vsega bi potrebovali več dni. Popoldne smo z letalom poleteli do mesta Adana, ki leži na južno-vzhodnem delu Turčije, v nekdanjo Cilicijo, od tu pa z avtobusom do Antakyje, nekdanje Antiohije, ki je bila tretje največje mesto v rimskem cesarstvu za Rimom in Aleksandrijo v Egiptu. Pokrajina je še danes zelo rodovitna, veliko je oljk in bombažnih nasadov. Ciprese, borovci, smreke in evkalipti složno rastejo skupaj. Antakyja leži tudi ob reki Orontes, danes je reka rumena, verjetno zaradi tal, onesnažena in plitva. /dalje Jože Markuža Foto DP Duhovniki pomagajo vsem. Pomagaj vsem duhovnikom. Vsak dan 38.000 škofijskih duhovnikov oznanja evangelij ljudem po župnijah ter nudi miloščino, tolažbo in upanje. Da bi lahko nadaljevali s svojim poslanstvom, potrebujejo tvojo pomoč, in sicer dar za vzdrževanje duhovnikov. Darove prejema Osrednji institut za vzdrževanje duhovščine in jih razdeli med vse duhovnike, predvsem tiste, ki delujejo v najrevnejših skupnostih in lahko torej računajo na radodarnost vseh ljudi. Dar za naše duhovnike. Podpora mnogim koristi vsem. Darujete lahko na 4 načine: • z nakazilom na poštni tekoči račun št. 57803009 • s kreditno kartico: v sklopu mreže CartaSi s klicem na brezplačno številko 800.82.50.00 • z bančnim nakazilom v najpomembnejših italijanskih bankah • neposredno na Institutu za vzdrževanje duhovščine v vaši župniji. Dar je odtegljiv: Kdor želi, lahko pri izračunu davčne osnove za izračun davka od dohodkov fizičnih oseb IRPEF in njegovih dodatkov odtrga od svojih skupnih dohodkov darove, nakazane Osrednjemu institutu za vzdrževanje duhovščine, do maksimalnega zneska 1.032,91 evrov na leto. Naknadne informacije na spletni strani www.offertesacerdoti.it KATOLIŠKA CERKEV - C.E.I. Italijanska škofovska konferenca Kristi ani in družba 14. maja 2009 Razmišljanje ob nedavnem prazniku dela Rdeči nagelj ali paket Rdečega križa ali Karitas? Lepo pozdravljeni na praznik dela ali na god sv. Jožefa delavca, kakor vam je drago. Meni je prijazno oboje. Rada delam, pa še malo godujem zraven. Toliko različnih sporočil slišimo v teh dneh, da bi človek, če bi moral nanizati dogodke po pomembnosti, težko izluščil prvih pet. Na vseh področjih se pojavljajo novi trendi z novimi izrazi, ki pa največkrat ne pomenijo nič čimer se dnevno srečujem ob svojem karitativnem delu že skoraj dvajset let. Tudi v začetku 90. let je bila brezposelnost velika, večja kot ta trenutek. Pri Karitas smo pomagali, kot smo vedeli in znali, predvsem pa, kot smo zmogli. Stvari so se začele počasi urejati in so ostali naši prejemniki ljudje, ki so se znašli na robu zaradi Karitas dobrega. Če pa bi jih postavili v vrsto, bi hitro ugotovili, koliko megle je potrebno, da se bistvo problemov skrije očem. Nedvomno je gospodarska kriza ali recesija, kot jo učeno imenujemo, pojav, ki bo spremenil, če že ne obličja zemlje, gotovo pa obličje človeških odnosov. Upam, da na bolje. Toda gospodarska kriza ni in ne more biti kriva za vse, kar se dogaja. Za njenim hrbtom kot domine padajo podjetja, ki so bila še včeraj uspešna in v ponos zaposlenih. Žal pa z njimi pada tudi dostojanstvo številnih delavcev. Verjemite, govorila sem z mnogimi, marsikoga bolj boli nerazumljiv propad podjetja kot lastni obstoj. Poslušam o MIP-u, strokovno in tehnološko močnem podjetju, ki je na številnih sejmih doma in po svetu prejelo več kot tisoč medalj za kakovost, o delavcih, ki niso obupali in so zadnji dan dela, preden so dobili knjižice, vse zloščili in pripravili za dan, ko bodo znova začeli. Verjamejo v to, verjamejo tudi v pravico in resnico, ki mora priti na dan. Toda resnica in pravica sta čudni gospe, njima se ne mudi, nekaj pa je gotovo: prideta, pa čeprav traja 60 let kot v Hudi Jami. Vendar to je že druga zgodba, ki kot Damoklejev meč visi nad slovenskim narodom. Prav ob 1. maju - prazniku dela pa sem dolžna opozoriti na to, s drugih stisk. Potem pa, kmalu po letu 2000, so začeli prihajati ljudje, ki so sicer imeli službo, vendar so bile njihove plače vedno nižje, celo tako nizke, da nekateri niso zmogli preživeti iz meseca v mesec. V zadnjih letih to strmo narašča; na eni strani revni in ponižani, na drugi pa novodobni bogataši, oholi, pomembni, celo ime so si uvozili, "tajkuni" se imenujejo, in kar je najbolj žalostno, tega jih sploh ni sram, to je nekak družbeni status, ki sporoča: mi smo pametni, uspešni, delavni. Ja delavni pa so in to, tam, kjer se jim kaže osebni ali družinski dobiček. In zaradi takih in podobnih se je davnega leta 1886 v Chicagu zgodil 1. maj. In kakšen se dogaja danes? V srcu delavk in delavcev sta nedvomno strah, žalost; v vladajočih krogih pa še vedno priložnost za dober žur in diplomatsko "far-banje" ljudi. Še vedno delijo rdeče nageljne - beri obvezno rdeče -, po drugi strani pa Rdeči križ in karitas delimo pakete zdravim in za delo sposobnim ljudem. Berem mnenje sindikatov, kjer vodilni gospodje pravijo, da je možno, da se zgodijo hude demonstracije. Nimam občutka, da jih skrbijo tisti, ki so na borzi dela, bojim se, da jih bolj skrbi dejstvo, da niso več sposobni slediti navodilom svojih ustanoviteljev in seveda posledično tudi oni izgubiti dobro plačano službo. Še najbolj pa me je zadela učena napoved predstavnika FDV-ja, ki pravi, citiram: "Forma prazno- _________________ vanja se tudi tokrat ne bo spremenila, pričakuje pa se, da bodo ljudje bolj prisluhnili sporočilom govorcev. Prvi maj v _________________ Sloveniji praznik, kjer se ob kresovih praviloma zbirajo ljudje, ki ob dela prostem dnevu nimajo možnosti, da kam odpotujejo, ob tem pa se jim zdi pomembno, da z udeležbo izrazijo svojo pripadnost določeni skupini in tradiciji". Konec citata. Torej dragi delavci, jasno vam je bilo povedano, ker nimate denarja, da bi šli na potovanja ali na križarjenje, pridite na kres, toplo vam bo, povedali vam bojo pravljico za lahko noč..., vi pa tako in tako drugega ne razumete. V nadaljevanju članka je dodana še tolažilna nagrada, kjerMDDSZ sporoča, da bodo storili vse za socialno varnost brezposelnih. Sub- vencije, ukrepi... Lepo in prav: a bodo plačali tudi ogled kulturnih prireditev, obšolske in šolske dejavnosti otrok, stanovanje, kredite. A so morda kot prostovoljci pripravljeni iti med ljudi in jih potolažiti in jim svetovati, kako naprej v bolečini in brezupu? Ali so učeni ljudje pozabili, da človek ne živi samo od kruha? Pa pustimo to, berem naprej, čakam in upam, morda pa bo le na koncu sporočila še kakšen program vlade, morda vsaj obljuba ministrstva za gospodarstvo, kako bodo poskrbeli, da bi vsak človek za svoje delo prejel pošteno plačilo. Nič. Namesto tega je imel možnost za zaključek prvomajske uspavanke povedati svoje še sivolasi brkati gospod, z nedvomno dobro pokojnino v smislu. Preveč let smo za 1. maj žurali, da bi ohranili vsebinski pomen tega dneva. Zaradi spoštovanja do njegovih sivih las mu zamerim le to, da se ni spomnil parole: "delu čast in oblast". V razmislek vam ponujam le vprašanje: A je delo res čast? A enako spoštljivo pozdravimo gospoda profesorja kot gospoda delavca v proizvodnji ali onega z lopato ob cesti ali kmeta na polju? Že naši pozdravi in odnosi so prepolni družbene lestvice: gospodu primariju se priklanjam, gospe doktorici smehljam, sestri morda samo prikimam, moj odnos do gospe snažilke pa se konča pri metli in ji s pogledom zgovorno sporočam, da ni počistila tako, kot je treba. Da ne bo odgovor pretežak, ponujam za pomoč še dodatno vprašanje, ki je namenjeno predvsem nam, kristjanom: A nismo vsi ljudje ustvarjeni po Božji podobi? In ta isti Bog, ki nas je ustvaril tako različne in drugačne, pa vendar po svoji podobi, nam nedvomno blagoslavlja tudi 1. maj, le pravilno ga je potrebno izkoristiti. Praznujmo sadove svojih rok, veselimo se sadov vseh dobrih ljudi, sosedov, prijateljev, znancev, sodelavcev. Pojdimo k šmarnicam in majčkeno razočarajmo gospoda iz FDV-ja, ki pravi, da razen na kresovanje nimamo kam za 1. maj. Pojdimo k materi Mariji in veselo zapojmo: "Spet kliče nas venčani maj", pa vse dobro vam želim! Jožica ličen V Poziv h kopernikanskemu obratu duš Ali res materialno ubija duhovno Spet sem v Ljubljani in ta naša draga, bela Ljubljana me dobesedno duši. Duši zaradi nepreglednih vrst avtomobilov, ki izpuhavajo strupene pline, duši zaradi peklenskega vzdušja, ki ga ustvarja preobilje, ta 'dišeči drek', kot je s krepko besedo izrazil stanje prijatelj, slikar Marko Jamše. Mi je res človek postal žrtev lastnih tehničnih izdelkov? Kako prav je imel že Aristotel, ki človeka svari pred tehniko, ker mu omejuje rabo njegovih udov in umskih sposobnosti. Podobno misel je izrazil Lev Nikolajevič Tolstoj v svojem delu Pot življenja, ko zapiše: 'človek, ki ne uporablja rok, postane len, bebast'! Gorje nam! Prava smrtna groza me zajame pred trenutno slovensko peklensko politiko, ker je odgovorna za pravo legalizacijo družbenega moralnega razsula. Boli pa me preveč v nebo vpijoči molk vodilnih predstavnikov slovenske Cerkve, od katere navadni verniki pričakujemo moder, bo-guvšečen poduk. Ta nerazumljivi molk skoraj vseh cerkvenih dostojanstvenikov se mi zdi pohuj-šljiv. Nobenega sledu ali misli ne zasledim o kakršnikoli etiki in krepostih, kot so: razumnost in pravičnost, srčnost in zmernost. Mi ne znamo povedati slovenski javnosti, da so postali predstavniki sodobne politike dobesedno morilci duš?! Vsi, ki cenimo ugled Cerkve, pričakujemo, da jasno in javno postavi pojme o osnovnih etičnih vrednotah, saj je v obratnem primeru isto, kot da bi cerkvena hierarhija podpirala zločinski anarhizem LDS! Na misel mi prihaja že preroško opozorilo svetega očeta Janeza Pavla drugega, ki ga je izrekel leta 1996 med obiskom vStožicah, ko je dejal (navajam po spominu): "Vaše ljudstvo se je znebilo ene morilske ideologie - komunizma, sedaj pa je nevarnost, da podleže desetim novim hujšim ideologijam vsesplošnega liberalizma, ki je še bolj morilski na etično-mo-ralnem polju"! Mi pa smo priče samo opravljanju drugih in jadikovanju nad lastno nemočjo. Mi nas je sploh še kaj v hlačah?! To je sindrom Martina Krpana, ki vidi le svojo notranjsko vasico. Mi smo res samo 'zabiti in zapiti', kot se je izrazil komunistična eminenca in reševalec slovenskih pijancev dr. Janez Rugelj, ki je znal s svojo trpko besedo zakoličiti svojo razočaranost s provokativno trditvijo, da v Sloveniji ne moreš postati drugega kot alkoholik. Kolikokrat mi prihajajo na misel besede modrega Preroka: nečimrnost čez nečimrnost in samo nečimrnost. Žal! Zato z besedami sedanjega papeža pozivam Cerkev in vsakega posameznika, naj se vrne k bistvenemu. Naš prostor postaja pravi Av-gijevhlevin ni ga, ki bi se lotil kidanja. Mi smo res že postali dežela sramote in gnusobe ter legaliziranega brezboštva!? In vendar poznamo pot: ne podlegati posvetni miselnosti! Se je čas, da začnemo formirati duhovno elito in ljudstvo ozavestiti, da se bo znalo upreti pogubni materialni požrtnosti. Bojim se sicer, da se na javnem nivoju ne da še kaj veliko spreminjati. 'Množica se mi smili', je ob neki priložnosti dejal Kristus, a začeti bo treba s posameznikom, če naj s sv. Pavlom gremo v boj proti vladarst-vom tega sveta, da bi dvignili individualno plemenitost, ki naj nato prekvasi ostalo narodno telo. Gorje nam, če se ne bomo začeli radikalno spreobračati. Tako. Nekoliko sem se izkašljal! Mogoče mi bo kdo tudi zameril, a govori duša s čistim namenom, da gremo vase, za Boga, svet in soljudi. Ad maiorem Dei gloriam! Vse pozdravlja zaskrbljeni Pavel Bračko Ljubljana, 9.5.2009 Kratki Praznovanje 470-letnice Marijinega prikazanja na Sveti Gori Letos mineva 470 let od Marijinega prikazanja na Sveti Gori pri Gorici (1539). Ob tem praznovanju bo več prireditev, prva bo že to soboto. Frančiškanski samostan Sveta Gora namreč vabi ob 470-letnici Marijinega prikazanja Uršuli Ferligoj na Sveti Gori na uvodno prireditev Sveta Gora v besedi in glasbi v soboto, 16. maja 2009, ob 19.30, v Frančiškovo dvorano na Sveti Gori. Nagovor p. Bernarda Goličnika, svetogorskega gvardijana. V programu sodelujejo: prof. Lojzka Bratuž, Milan Vodopivec, dramski igralec, Anuša Kodelja, učenka, Marina Ružič, harfistka, Petra Vodopivec, violončelistka, Vokalna skupina Sumus Ajdovščina, umetniški vodja Ana Kodelja. Program bo povezovala Alenka Saksida. Zavetnik vasi in podružne cerkve pri Banih, mučenec sv. Florijan Sv. Florijan ni zaman prikazan na raznih mestih z vedrom v rokah pri gašenju požara. Tako je bilo tudi letos ob godovnem praznovanju tega svetnika 4. maja, ko so se v popoldanskih urah zbrali črni oblaki in je z neba orosil vas in cerkev, ki mu je posvečena pri Banih. Ko seje spuščal mrak na zemljo, seje prižgala luč v cerkvi; na obzidju, ki zapira prostor pred njo, pa žaromet, ki osvetljuje obeležje padlim v dveh svetovnih vojnah. Oglasil seje zvon, kije vabil v lepo okrašeno cerkev, kjer seje slišal glas pevcev, ki so se pripravljali, da s pesmijo obogatijo daritev v čast zavetniku sv. Florijanu. Praznično vzdušje seje prelivalo na prihajajoče vernike. Občutek svečanosti je zadihal v domačem svetišču, ko je stopil pred oltar župnik g. Franc Pohajač in je slovesno zadonela pesem Mučenec sv. Florijan v priredbi A. Daneva, ki jo je odpel CPZ sv. Florijan pod vodstvom zborovodje ge. Marije Šturman. Slovesno bogoslužje se je nato nadaljevalo z Vodopivčevo mašo V čast sv. Katarini. V pridigi je g. Pohajač zaobjel mučeniško smrt tega rimskega vojaka, ki seje pridružil kristjanom in jim želel pomagati. Po odredbi rimskega cesarja Dioklecijana o preganjanju kristjanov so ga nato kmalu prijeli. Ker se ni podredil ukazu o darovanju njihovim bogovom, so ga mučili, kljub temu ni klonil, zato ga je guverner rimskega cesarstva za deželo Norik, Aquilino, dal usmrtiti, s tem da so mu obesili kamen okrog vratu ter ga z mosta vrgli v reko Enns, kjer je utonil. To seje dogajalo 4. maja leta 304. V sanjah se nato prikaže neki vdovi, po imenu Valeriji, ki ga na skrito gre iskat k reki in poskrbi za njegov pokop. Pridigo je sklenil z besedami, da bi morali tudi danes s pogumom pričevati za vero, kot je pričeval sv. Florijan. Slovesno sv. mašo je pevski zbor zaključil s pesmijo Zate Marija, Franceta Gačnika. In kot je že v navadi, seje po bogoslužni daritvi nadaljevalo praznovanje zavetnika vasi še dolgo v noč s prijetno družabnostjo v društvenih prostorih. / P. V. 800-letnica potrditve Frančiškovega vodila Assisi 1209-2009 Ob 800-letnici potrditve Frančiškovega vodila smo se od 25. do 28. aprila s slovenskimi Frančiškovi- mi brati in sestrami z osmimi avtobusi odpravili na romanje v Assisi. Enega od avtobusov, nad katerim je očetovsko bdel pater Mirko Veršič iz piranskega minoritskega samostana, smo napolnili primorski romarji od Pirana do Baške grape. Zahvalju- joč se strokovnemu in duhovnemu vodstvu patra, smo primorski romarji doživeli "asiško avanturo" v polnosti prepleta pretek- losti in sedanjosti. Vsi slovenski romarji smo se srečevali na skupnih slovenskih mašah v najpomembnejših cerkvah, povezanih s sv. Frančiškom. Prvi dan smo se zbrali v Assisiju v cerkvi Marije Angelske, ki v svojem srcu ohranja Porcijunkulo, kraj milosti, in mesto svetnikove poslovitve od zemeljskega življenja. Drugi dan smo se srečali pri božični maši v Grecciu, kjer je Frančišek postavil prve jaslice in od koder se je po svetu razširil običaj postavljanja jaslic. Tretji dan, ki je bil ves namenjen Assisiju, nas je združil ob svetnikovem grobu v baziliki sv. Frančiška, četrti dan pa smo se ob sklepni daritvi zbrali na La Verni, gori, kamor se je mali brat zatekal v samoto in intimna srečanja s Kristusom, ki so mu podarila stigme. Tudi mi smo se z romarske poti vrnili zaznamovani: z neizbrisnim dotikom milosti, ki nas je ob stiku s sv. Klaro in sv. Frančiškom prepričal, da pijemo na izviru žive vode, da se dotikamo svojih duhovnih in civilizacijskih korenin in da smo poklicani tukaj in zdaj delati za "mir in dobro" oziroma "popraviti Njegovo Cerkev", kot je Frančišku naročil Križani pri Sv. Damjanu, kjer je kasneje Frančišek Asiški napisal biser svetovne poezije - Sončno pesem. Ines Pešorda r "if.ir 1’ -" j.. l. ^ • v^l NOVI Gonska glas Slovenska skupnost in Svet slovenskih organizacij O Trgovskem domu Stranka Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje odločitev goriškega občinskega sveta, da odobri sklep, v katerem je tudi načrt za preureditev dela pritličnih prostorov Trgovskega doma. Tako je tudi pomembno, da je v sklepu navedeno, da bodo prostori po končani ureditvi namenjeni slovenskim kulturnim in znanstvenim ustanovam. Tu bo prostora za info-točko ter za dvoranico s približno 100 sedeži. Sicer je bila odločitev nekoliko olajšana, ker ne predvideva finančnih bremen za občinske blagajne. To bo prevzela dežela FJK, ki je dobila prostore Trgovskega doma, čeprav je lastnina ostala v državnih rokah. Gre vsekakor za pomemben korak naprej pri uveljavljanju pravic, ki jih Slovencem priznava zakon 38/01. Pravkar izvedeni korak pa ne more biti zado- voljitev, saj je le majhen del tega, kar Slovencem pripada na podlagi zaščitnega zakona. Večji del stavbe ostaja še vedno blokiran znotraj birokratskih postopkov italijanske zakonodaje. To seveda predstavlja krivico do naše narodne skupnosti, še posebno, ko pomislimo, na kakšen način nam je bila ta pomembna zgradba zaplenjena. Slovenska skupnost- Gorica Julijan Čavdek Z veseljem sprejemamo sklep goriškega občinskega sveta, ki je odobril varianto za ureditev spodnjih prostorov Trgovskega do- km ma kot tudi njihovo namembnost za delovanje slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov. Sklep sicer finančno ne obvezuje goriške občine, saj sta popravilo in ureditev namenjenih prostorov v popolno breme dežele FJK. Je pa pomemben korak, da se pride do zaželjenega cilja oz. do vrnitve slovenskih ustanov in organizacij v prostor, ki so ga Slovenci sami zgradili in ki je bil dolga leta simbol slovenske omike v goriški prestolnici. Do polne uporabe celotne stavbe v namen, ki je določen po zakonu 38/01, je seveda še dolga pot. Ta korak pa bo dal gotovo novega zagona, da se pri uveljavljenih pravicah ne popusti. Svet slovenskih organizadij Predsednik za Gorico Walter Bandelj Kulturni center Lojze Bratuž dal Slavko Mežek, je društvo s ■ V | •■•in* postankom v goriškem mestu Obisk študentov iz Ljubljane zb 1210p • *1 bikmed Slovenci, ki živijo izven domo- Kratke O še tesnejših stikih med Števerjanom in Pliberkom Minuli teden je števerjanskega župana Hadrijana Corsija in sodelavce obiskala občinska delegacija iz pobratene občine Pliberk na avstrijskem Koroškem. Župan Corsi se je skupaj z Marjanom Drufovko in kandidatinjo za županjo v Števerjanu Franko Padovan s slovenskimi gosti iz Pliberka pogovarjal predvsem o tem, kako bi prijateljske vezi s Slovenci iz Pliberka še bolj poglobili in tesneje sodelovali tudi na gospodarskem področju. Pliberški župan Štefan Visočnik je Števerjance povabil v goste na sloviti pliberški Jormak, enega najstarejših sejmov v Evropi. Nggrada za tradicionalno božično baklado v Sta n d rež u Že nad deset let se v božičnem času po štandreških ulicah vije dobrodelna ba-klada, ki jo prireja rajonski svet v sodelovanju z župnijo sv. Andreja apostola in domačimi društvi. Te se vsako leto udeležuje veliko ljudi, ki s svojim prispevkom za sveče pripomorejo k nabiralni akciji za sredstva združenja Via di Natale, ki skrbi za poslopja v Avianu, v katerih se ob zdravljenju zadržujejo bolniki z onkološkega oddelka in njihovi svojci. Za ta svoj vztrajni prispevek je rajonski svet izštandreža prejel priznanje. Ob vsakoletnem občnem zboru združenja so v petek, 17. aprila, v sejni dvorani na sejmišču - Pordenone Fiere - v Pordenonu slovesno izročili priznanje predsedniku rajonskega sveta Marjanu Breščaku. Odmevna štandreška prireditev pa je našla svoj prostor tudi na straneh vsakoletne publikacije združenja Via di Natale. To je vsekakor lepa gesta za hvalevredno štandreško pobudo. / IK V soboto, 9. maja, je petdeset dijakov Elek-trotehniške-ra-čunalniške strokovne šole in gimnazije iz Ljubljane obiskalo Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici. Študente in profesorje je spremljal Slavko Mežek, predsednik društva Neznano zamejstvo. O šolski kulturni dejavnosti na Gori- pa je predstavila bogato in raz- vine. Po ogledu Gorice so štu- škem je študente seznanil vejeno delo Kulturnega centra dentje nadaljevali pot v Be- Damjan Paulin, Franka Žgavec Lojze Bratuž. Kot nam je pove- nečijo in Rezijo. V nedeljo, 10. maja, je v sovodenjski župniji sv. Martina osem otrok prejelo zakrament prvega sv. obhajila, kar je nadvse pomemben trenutek za so-vodenjsko cerkveno skupnost, za družine prvoob-hajancev in otroke same. Veseli in živahni Dejan, Dimitri, Gregor, Janez, Nikolas, Matteo, Jasmin in Mitja so tako naredili še en pomemben korak v svojem krščanskem življenju. Župnik g. Vojko Makuc se je v pridigi navezal predvsem na berilo ap. Janeza, v katerem piše, da smo za Jezusa vsi otroci, tako majhni kot odrasli, in torej vsi potrebni očetove milosti. Ta se kaže tudi preko družine, v kateri naj otroci ddežijo ljubezen staršev ne le preko besede, "ampak v dejanju in resnici". Ne gre le za materialne dobrine in številne šolske ter izvenšolske obveznosti. Iz družine naj vsak otrok zraste v trdnem in iskrenem medsebojnem odnosu, ki je temelj za njegovo nadaljnje versko življenje s Kristusom. To naj velja predvsem za prvoobhajance, ki so prav v nedeljo prvič prejeli Jezusa v svoje srčece. Sklad I Fondazione v ONLUS v DORCE SARDOČ S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. MU-i reaa Scheda per la scelta della destinazione dell’8 per mille delHRPEF e del 5 per mille delPIRPEF Da consegnare unitamente aiia dichia Mod. 730/2008 al sostituto d imposta C.A.F. o al professlonista abilitato. ulilizzando apposita busta chiusa contrassegnala CONTRIBUENTE sesso im o F) DATI ANAGRAFICI SCELTA PER LA DESTINAZIONE DEL CINOUE PER MILLE DEITIRPEF (in caso di scelta FIRMARE in UNO dedi spazi sottostanti) RKiaDvc dl II Iln aggiunta a quanto indicato nell informativa sul trattamento dei dati. contenuta nel paragrafo 3 delle istruzioni. si precisa che | i dati personali del contribuente verranno utilizzati solo dall'Agenzia delle Entrate per attuare la scelta. AVVERTENZE Per esprimere la scelta a favore di una delle finalita destinatarie della quota del cinque per mille deiriRPEF. il contri-—•> rieve apporre la propria firma nel riguadro corrispondente. II contribuente ha inoltre la facolta di indicare anche il codice fiscale I re fatta escIusivamenteneuiaa^^M^Mlit^bfineficiarie. ____— Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. Beatrice, Sofia, Danijel, Sara M., Jan, Kaja, Lo-renzo in Sara B. so v nedeljo, 10. maja, pri oltarju v cerkvi sv. Ivana v Gorici prejeli prvo sv. obhajilo. Bil je lep trenutek za vso duhovnijo, ki je v lepo okrašeni cerkvi praznično sprejela osem četrtošolcev, ki sta jih pripravili katehi-stinji Ana Turus in Katarina Ferletič, ter njihove družine. Obred je spremljalo otroško petje, župnik Marijan Markežič pa je otroke nagovoril, naj radi delijo z drugimi to, kar imajo. Spod- budil jih je, naj vedno ostanejo povezani z Bogom; nikdar naj ga ne zapustijo, saj jih On nikdar ne zapusti. "Bistvo je očem nevidno”, zato, je še povedal župnik, naj se naučijo gledati s srcem in ne le z očmi. G. Marijan je pri velikonočni sveči prižgal manjše sveče in jih dal staršem, ti pa nato otrokom. Številni navzoči so se po maši še lep čas zadržali v sproščenem vzdušju na travniku za cerkvijo, kjer so se ob obloženih mizah veselili v prijetni družbi. Gorica - ul. Diaz, 11 MePZ Rado Simoniti in PS Musicum Pomladni napev na Kostanjevici Pod oboki dvorane frančiškanskega samostana na Kostanjevici so v petek, 8. maja, zadonele pesmi dveh pevskih sestavov iz goriškega prostora. V prvem delu je nastopil MePZ Rado Simoniti z Dobrovega, soliden zbor, ki ga v letošnji sezoni vodi Patrick Quaggiato. Zapel je sedem raznovrstnih pesmi, res prijetnih za poslušanje: od ljudskih priredb do slovenskih umetnih in sakralnih - tudi sodobnih - tujih avtorjev. Gre torej za zbor, ki po 15 letih nastopanja na domačih in tujih odrih zanesljivo širi repertoar in obenem svoja obzorja. Za njim je nastopila pevska skupina Musicum iz Gorice, ki letos praznuje 10-letnico obstoja. Njenih šest članov, ki se stalno izobražujejo in dosegajo vse večjo glasovno zrelost, je še enkrat dokazalo svojo predanost čudovitemu svetu glasbe od renesanse do današnjih dni. Najprej so zapeli štiri renesančne -angleške in flamske, nabožne in posvetne - polifonične bisere, nato pa krstno izvedli skladbo Ilprin svual dal lujar, ki jo je furlanski skladatelj Flavio Quali na Pasolinije-vo besedilo napisal prav za Musicum, in Quaggiatovo priredbo ljudske Kambrca iz skladateljeve zadnje zbirke. Z veliko radoživostjo in tudi duhovitostjo so fantje nato predstavili javnosti še nekaj pesmi, sad snovanj zadnjih mese- Naslednji koncert Snovanja v Kebrovi domačiji na Plešivem Domačija Edija Kebra na Plešivem bo v petek, 15. maja, ob 20.30gostila četrti koncert letošnjih Snovanj, ki jih prirejata SCGV Komel in ArsAtelier. Oglasili se bodo francoski šansoni, kijih bo zapela Mirjam Pahor ob spremljavi ansambla Baguette Quartet iz Ljubljane. Izbira tega žanra pomeni novost za Snovanja in tudi za izvajalko, ki jo sicer poznamo kot solopevko klasičnega repertoarja. Novost je tudi lokacija, tokrat izven koncertnih odrov, ki želi približati atmosfero pariških klubskih zabavišč, istočasno pa ovrednotiti tudi naše domače turistične točke. Ob petju bo zato seveda tudi priložnost pokušnje briškega vina in družabnosti med gostoljubnimi Plešivci. I.mil Komel / : »■orkvenih pevskih —'r. Lojze Bratuž Koncertna sezona 2008-2009 UNIVERSITY OF UTAH SINGERS Pevski zbor iz ZDA Brady B. Allred, zborovodja Laurel Enke, klavir Na sporedu gospel, ameriške ljudske pesmi ter skladbe iz musicalov Kulturni center Lojze Bratuž Sobota, 23. maja 2009, ob 20.30 Informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem centru L. Bratuž od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.30, ter ob prireditvah v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete - Gorica J/