ÄttiSÄitii
Veliki petek.
Neizmerno in presilno je trpljenje, ki ga mora sedaj nositi naša domovina, naj le potem mislimo na vojake, ki že skoro skozi štiri leta krvave v strelskih jarkih, izpostavljeni ne le sovražnemu ognju, temveč vsem mogočim neprijetnostim; naj že gledamo na stotisoče, ki leže, trpe in umirajo po bolnišnicah; naj že mislimo na najrevnejše izmed revnih, na uboge begunce, ki deloma tavajo po tujini, zapuščeni celo od tistih, kateri bi v prvi vrsti imeli dolžnost skrbeti zanje in za katere so morali zapustiti svojo rodno zemljo, deloma pa čepe na svojih domačih razvalinah brez pomoči, brez hrane, hirajoči in umirajoči. Pa tudi trpljenje vseh onih, ki se trudijo doma s svojimi poslednjimi močmi, da obdelujejo izčrpano zemljo, to so žene, dekleta, starčki in otroci, tudi trpljenje teh ni majhno in narašča dan za dnevom kakor jesenske vode. Kakor ena sama velika bolečina je sedaj vsa naša slovenska zemlja, kakor ena sama zevajoča rana je, in ni-kogir ni, ki bi vlil vanjo blažilnega olja, io ce'il in zdravil.
I ako vidimo, da večji del svojega življenja moramo prebiti v trpljenju, križ te-l)i ali lažji je naš delež, kamorkoli se obrnemo. če pa je trpljenje stalen tvoj spremljevalec v življenju, če hodi s teboj po potu, ce stanuje s teboj v isti hiši, če te spremlja v vseh tvojih opravilih, in se ga popolnoma moreš nikdar iznebiti, potem si boš ustvaril do njega tako razmerje, da boš ko-"Kor mogoče lahko izhajal poleg njega in lmcl tudi koristi od njega. To ti veleva pa-met. Kajti nespametno bi bilo, veliko tr-['' Pa trpljenja samo škodo imeti in nobene koristi. Prisili svoje trpljenje, da « bo kapital, ki nese obresti, ne pa dolg, | » vedno narašča in te vedno bolj pogublja.
, «t da je zej0 m_aV)	mor(ja ceiG
«oiznost, da kolikor mogoče trpljenje od- ,
bijaš od sebe in se ga izogibaš v sedanje in prihodnje, toda velik del ti bo vedno ostal na ramah. Kako naj nam bo to neizogibno trpljenje v korist, v obrestonosen kapital, ne pa samo v škodo in dolg?
Uči nas veliki petek. Glej, trije vise na križu! Kristus, Sin božji, umira v silnih bolečinah, zapuščen od ljudi in tudi Bog mu ne pošlje nobene tolažbe. Trpljenje dušno in telesno, kakršnega človeško srce še ni občutilo! Poleg Kristusa visita na vsaki strani dva razbojnika. Tudi njuno trpljenje je tako hudo, da umrjeta. Vsi trije trpijo, veliko trpijo, vsi trije enako umirajo na križu, toda kako različno je njih trpljenje. Kristusovo trpljenje je ki-kor neizčrpna zakladnica samih biserov, in li biseri so milosti božje, ki jih je zajemalo, jih zajema in jih bo črpalo do konca vesoljno človeštvo, ti biseri so nebesa- katera so ohrarjena v trpljenju Gospodovem za vsakega človeka, ki se potrudi zanje, v trpljenju Kristusovem leži ves pomen in riamen človeškega življenja, vsa naša sreča, ki nam jo je oropal Adamov greh, vsa naša večnost. Trpljenje Gospodovo je neskončen kapital, ki nese neskončne nadnaravne obresti ne le Kristusu samemu, temveč vesoljnemu človeštvu.
Pa bi tudi Kristus rad odvrni! od sebe ta težki križ, saj je molil na 0'jski gori: Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja od mene, toda ker je bilo vsled volje božje to trpljenje neizogibno, ga je Kristus iz-premenil sebi in vsemu človeštvu v največjo korist.
Na drugi strani pa vidimo levega razbojnika, Tudi ta trpi in sicer veliko trpi. Malo jih je izmed nas, ki bi toliko trpeli. Toda kako se on obnaša do trpljenja, katerega se izogniti ne more? In tu vidimo tisto temno stran, ki ga ima vsako trpljenje, sleherni križ. Kajti grozno dejstvo je, da trpljenje ne uči človeka samo moliti, temveč tudi preklinjati, da troljenje ne vodi samo v nebesa, temveč tudi v pekel. Med- |
tem, ko je desni razbojnik križ porabil sebi v največjo korist, da je postal v poslednjem trenutku prijatelj božji in velik svetnik v. nebesih, je levi razbojnik porabil isto in enako trpljenje sebi v večno poj gubo.
Veliko nas uči veliki petek. Glej, prijatelj, mnogo jih je, ki sedaj približno isto trpe, nosijo isti križ, toda nekateri vzamejo svoj križ, katerega se izogniti ne morejo, kot pokoro za svoje prestopke, katerih ni malo v življenju; trpljenje smatrajo kot klic božji, da naj se ne navezujejo preveč samo na posvetne dobrine, da naj se zagotovijo ravno potom trpljenja večne, neminljive sreče, drugi pa nosijo svoj križ v večno pogubo, trpljer.je, kateremu ne mo-reio uiti, preklinjajo, preklinjajo sebe in Boga in se branijo milosti božji, ki se jim ravno v križu ponuja, prav tako kot levi razbojnik. In če voščimo svojim ljubim naročnikom vesele velikonočne praznike, potem jim voščimo predvsem to, da bi Vsak svoj križ, ki mu leži na ramah, nosil tako, da mu bo kot bogat kapital, ki bi mu donašal obilno božjega blagoslova na duši in na telesu, doma in na polju, v hiši in v hlevu. In v to pomagaj trpeči Zveličar na križu!
Iveri.
»Vsakdo naj bo ponosen, če se šteje med ljudstvo, Tega
ne sine več biti, da bi kdQ, četudi je olikan ali bogat, preprosto ljudstvo —< kakor se preprosto izražajo — z vrha doli gledal. Takozvani boljši krogi naj se ne drznejo, da bi o ljudstvu zaničljivo mislili ali govorili, ker v vrstah tc-fa ljudstva ie sedanja vojska odkrila zlate žile moči, junaštva, zvestobe, vestnosti in vernosti.«	pl, Keppler.
Večinoma skupaj stanujeta — veselje ia žalost.
Nekaterega človeka najbolj to jezi, da se -meraj jezi
Štev. 13.	V Ljubljani, dne 28. marca 1918.	Leto XIXI.
Spis» in dopisi so pošil jftio: Uredništvu „Domoljuba11 Mubljnna. Kopitanova ulioft. NaroiPina rekla mafijo in in-sorati pa1- U^ravnistvu r Pomol ju ba*. —— Ljubljana. Kopitarjeva ulica ——
Velikonočna.
Silvin Sardenko.
Daleč od juga plava kraljica sinjih poletov. Kdo? Lastovica.
Gori na cerkev sedla je lani, letos je sedla v kiiž na poljani.
Pela je pesem: »Kamorle sedem, vedno jih vidim Žalosti sedem.
Sredi trpljenja čakam vstajenja...«
Truma škrjancev ptico posluša: »Kaj da se z nami letos ne skuša?
Včasih je z nami z jutranjim mrakom merila polja z bisernim trakom.«
Ptica pa dalje pesem prepeva, kdor je ne čuti, je ne umeva:
•u Sredi trpljenja čakam vstajenja , . .«
jugoslovanske žene!
S Koroškega smo prejeli:
Ti si jugoslovanska žena! Resnično ponosna moraš biti, da si Jugoslovanka! Kajti velik in mogočen je Tvoj jugoslovanski narod, kteremu pripadaš. Milijone ljudi govori Tvoj slovanski jezik, ki ga najdeš po vsem svetu. Jugoslovanske matere so dale stotisoče najhrabrejših sinov za brambo domovine. Bodi ponosna, da pripadaš temu ljubemu jugoslovanskemu narodu, ki ga občuduje ' el svet. Prava plemenitost in lepota je, ostati zvest svojemu slovenskemu narodu in Tvojemu slovenskemu jeziku! Uči svoje otroke moliti slovenski in da bodo povsod govorili in pozdravljali slovensko. Naroči sebi in svojim otrokom slovenske časopise in naj pristopijo k slovenskim društvom. Vzgoji svoje otroke v poštene, pobožne, izobražene, plemenite in odločne Slovane, ki bodo ponosni na Tebe in Tvoj slovenski jezik. Pošiljaj jih le v slovenske šole! Ne zabi nikdar, da so naši narodni nasprotniki leta 1914 in 1915 na tisoče nedolžnih Slovencev gonili po ječah ter jih pljuvali, lepli, zaničevali in morili. Jugoslovanska žena! Okrasi £voje sobe in stanovanje s podobami velikih slovenskih mož, ki so s trpljenjem, učeno besedo in lepo pesmijo ter kot poslanci Jugoslovanskega kluba delali za naš mili slovenski narod in »Jugoslavijo«.
Jugoslovanska žena! Ljubi svojo jugo-ilovansko domovino iz vsega svojega srca! Ljubi jo zvesto in udano do svoje smrti! Ko si bila še mladenka, si prepevala slo-trenske pesmi, skrbi, da bodo tudi Tvoji atroci prepevali lepe mile slovenske pesmi. Naj pojo z veseljem in ljubeznijo v čast Tvojemu slovenskemu jeziku in jugoslovanskemu narodu! Ljubi svoj slovenski je-iik! Brani ga kot drag zaklad pred nevernim tujstvom. Bodi svojega naroda vredna! Pri vsiki priliki imej prijazno, a odločno fcesedo za dosego naše jugoslovanske države »Ji"fos'avi;e«. Skrbi, da bodo vsi 4'ari iz Tvoje hiše podpirali 1г slovanske 21
trgovce in obrtnike, da se bo povsod uveljavilo geslo: Svoji k svojim! Stori vse kar moreš, da koristiš jugoslovanski domovini »Jugoslaviji«. Bodi odkritosrčna, zvesta, plemenita, preprosta in ljubezniva žena ter odločna in ponosna Jugoslovan k a !
Čez 200.000 podpisov.
Na cvetno nedeljo so slovenske žens in dekleta slovesno izročile načelniku Jugoslovanskega kluba dr, Korošcu čez dvakrat stotisoč podpisov za saniustojno jugoslovansko državo, ki naj združuje v sebi vse Slovence, Hrvate in avstro-ogrske Srbe pod žezlom Habsburžanov.
Bila je veličastna manifestacija. Videlo se je, da se ni še nobena misel tako globoko zajedla v vsa srca kot misel o svobodni Jugoslaviji, dokaz, kako vsi Slovenci vseh strank čutimo, da je ni naše rešitve drugod kot v izvršitvi te ideje, dokaz kako nas tlačijo in preganjajo, da se sleherno slovensko srce s tako vero in ljubeznijo oklepa odrešilne misli o samostojni Jugoslaviji.
V soboto zvečer se je pripeljal dr, Ko-rošcc v Ljubljano. Na kolodvoru so ga sprejeli kot zastopnici slovenskega žen stva gospa županja dr. Tavčarjeva in gdč, Cilka Krekova, sestra pokojnega dr, Kreka, več poslancev in ljubljanskih občinskih svetnikov. Pred kolodvorom je množica pozdravila dr. Korošca z navdušenimi ži-vio-klici, ki niso hoteli ponehati. Voz, na katerem se je peljal načelnik v mesto, je množica spregla ter ga sama peljala med obsipanjem s cvetlicami do mestne hiše, kjer je dr, Korošec obiska! župana stolnega mesta.
Zvečer se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« prijateljski sestanek, na katerem so govorili najpreje župan dr. Tavčar, potem prelat Andrej Kalan kot načelnik S. L. S., dr. Kramer v imenu narodno-napredne stranke, na kar se je zahvaljeval
i dr, Korošec ter poudarjčil, da vse slavij« ne velja njegovi osebi, temveč naši vzvišeni ideji in naši pravici. Nato sta še govorila A. Kristan in v imenu koroških Slovencev urednik Smodej.
Na cvetno nedeljo pa je izročilo slovensko ženstvo načelniku Jugoslovanskega kluba podpise, vezane v 7 velikih knjig. Ob 11. uri je bila Unionova dvorana natlačeno polna. Došlega načelnika dr, Korošca so dekleta obsipala s cvetjem. Vzne-šeno sta govorili gospa dr. Tavčarjeva in gdč. Cilka Krekova ter izročili podpise, za kar se je dr, Korošec vsemu slovenskemu ženstvu najprisrčnejt: zahvalil, kajti zaslugo, t? ko je dejal, da se je ta misel tako hitro razširila do zadnje koče, ima slovensko ženstvo. In to je velika moč in obenem velika pomoč poslancem, V imenu Hrvatic je pozdravila načelnika Jugoslovanskega kluba gdč, Jelica Božičev* iz Opatije, v imenu češkega žerstva gdč. Čermakova. Nato je cela dvorana zapela: »Lepa naša domovina«, »Hej Slovani« in »Kje dom je moj«.
Slovenske žene in dekleta pa so lahkr ponosne na svoje veliko delo.
Svetovna vofska.
Krvavi ples, ki smo ga dolgo pričakovali, se je začel. Na zapadni francosko-flandrsH fronti so 21. sušca začeli Nemci. Napqd se j« izvršil na 80 km dolgi fronti in 'e l-jsilnejši od početka vojske. Sode-Iu -'o tudi a </stro-ogrski motorni možnarji, katerih učinkovanje je strašno. Grozno učinkujejo tudi nemški plini. Glasom zadnjih poročil sc Nemci vdrli na 80 km dolgi črti med Calaisom in Parizom. Do sedaj so našteli okoli 45.000 vjetih Francozov in Angležev, zaplenili 963 topov in 1000 strojnih pušk. Nemški topovi menda sežejo do pariških utrdb. Veliki teden je priča najstrašnejšega prelivanja krvi: žrtve so ogromne. Na Laškem se lahko vsak hip sproži. Žalostni Veliki teden! Od drugod nič novega.
mir — boj do skrajnosti?
Vojna furija dirja naprej! Na Francoskem se bije ena najstrašnejših bitk v svetovni zgodovini. Milijonske armade si stoje nasproti, da izvojujejo zmago, da prinesejo odločitev. Ali jo bodo? Dogodki te svetovne vojne nas silijo k dvomu. Koliko zmag, sijajnih zmag je bilo žc izvo.jevanih na tej ali oni strani, koliko slavospevov smo peli že raznim vojskovodjem, a domovina naša še do danes nima miru, po katerem vsi hrepenimo. In zato naš dvom, da bi morebitna zmaga na Francoskem prinesla splošen, pravičen mir. In če tudi, bo ta mir začetek novih vojska. Maščevanje in sovraštvo se bo naselilo v srcih premaganih, osramočenih narodov, ki bodo začeli z novimi pripravami za morda še groznejšo vojno, s katero bodo skušali i z-
brisati madež sedanje svetovne vojne. Tak je mir sile, mir meča! Vzhod naj nam bo svarilen vzgled, da ne iščemo tudi na zahodu zmagovitega, nemškega miru. Mar nam je ruski narod hvaležen za ta mir, ali je postal morda naš prijatelj? Čujejo se že glasovi tudi na Ruskem, da je treba orga-nbirati novo armado, ki prevzame obrambo države. Obrobne ruske dežele, Ku. ronska, Litva, Letva in Estonska, pridejo pod nemško varstvo, par veleposestnikov "in grofov, ki tvorijo le nekaj odstotkov prebivalstva, hodi v Berlin prosjačit za varstvo. V Finski pomagamo ravnotako manjšii.i veleposestnikov, ki tlačijo svobodoljubne finske kmete. Čemu govoriti o samoodločbi narodov in volji ljudstva, če poslušamo le glas veleposestnikov, ki ponavadi nimajo stika s svojim ljudstvom. Z Rumunijo še nimamo miru. Vlada, ki se je pogajala z nami, je rajši odstopila, kot da bi sprejela narekovani mir. Vlado so prevzeli Nemcem prijazni možje, ki bodo skušali doseči ugodne mirovne pogoje. Rumunija je sedaj drago poplačala svoj roparski pohod v Bolgarijo koncem balkanske vojne, kar naj bi zmodrilo tudi bolgarske državnike, da ne gredo v svoji pohlepnosti predaleč in ne zapirajo s svojimi prevelikimi zahtevami pot do splošnega miru.
V nemškem državnem zboru je zopet govoril drž/ kancler grof Hertling. Zagotavljal je, da Nemčija .ne misli podjarmiti obrobnih ruskih dežel, želi pa, da se naslone na močno nemško državo in iščejo zavetja v okviiu Nemčije. Napovedal je tudi že tesnejšo zvezo Kuronske in Litve z Nemčijo, baje ua željo ondotnih veleposestnikov, v Estonsko in Livonsko pa pošlje za enkrat policijsko oblast, da uvede /ed med prebivalstvo. Pri debati so poudarjali katoliški in socijalnodemokraški poslanci, da je brezpogojno priznati omenjenim ruskim narodom pravico samoodločbe in njim samim prepustiti, da si izberejo vlado. Zdi se, da nemški poslanci obračajo, razni poveljniki pa obrnejo, da razen lepih besedi ne ostane na celi stvari ničesar. Mir s Finsko in Rusijo so nato odobrili. — V Londonu so se zbrali zastopniki nam sovražnih držav, ki so sklenili, da ne priznajo v Brestu-Litovskem sklenjenega miru ter da hočejo napraviti za vedno konec politiki ropanja in se bojevati do skrajnosti, svoje narode poživljajo, da zaupajo v armade. Ista pesem o meču, katero pojo voini hujskači v raznih državah y raznih melodijah. In narodi naj slušaio se dalje to pesem, pesem človeške furije in morije! Koliko časa še?
Pregled po smiu.
Doma je gosposka zbornica potrdila _vec zakonov, ki jih je v zadnejm času sprejela poslanska zbornica. Nato se je razšla. -- Delegacije menda skličejo takoj po veliki noči. Černin bo poročal o mirovnih po-Sajanjih z Rusijo, — Pri zadnjih štrajkih je "lada obljubila delavcem, da ne bodo več P°d trdim vojaškim nadzorstvom po tvor-
nicah in drugih podjetjih. Da bi to obljubo izpolnila, je ta teden predložila poslanski zbornici poseben zakonski načrt o splošni vojni dolžnosti dela. Ta načrt nam je znova priča, kako daleč smo zabredli v militarizem. Ljudstvo bo tudi po tem načrtu je-čalo v kleščah neizprosne pošasti, in sicer moški od 17. do 60. leta, zraven pa še ženske od 19. do 40. leta Staro breme ostane isto, le imena so se spremenila, vrhutega naj bi tudi ženski spoi zapadel militarizmu! Ni dvoma, poslanci se bodo še dvakrat premislili, preden bi rekli: »Da!«
Na Hrvatskem se ta teden sabor raz-ide na velikonočne počitnice, V tem zasedanju večina sabora —• to so koalicionaši — ni mogla bolj jasno pokazati, da ni nič drugega kot pokorna izvrševalka mažar-ske volje. Podbana so vprašali, zakaj je prepovedal Preradovičevo slavnost in izjave občin za majniško deklaracijo. Odgovor je bil: Preradovič.eva slavnost je bila prepovedana, ker bi ne bila prava vlada taka vlada, ki ne bi služila vojnim ciljem osrednjih držav! Preradovičeva slavnost bi lahko škodila tem ciljem. Izjave občin sem prepovedal, ker občine nimajo pravice, dajati politične izjave. K odgovoru bi moral še pristaviti, a je zamolčal: »Ker Mažarom take slavnosti in izjave niso v prid.« Zato je koalicija k temu odgovoru ponižno molčala in pokorno kimala. En poslanca je predlagal, naj na dan Preradovičeve proslave ne bo saburske seje, tu se je pa brž večina oglasila, da ne, češ, da zna to imeti slabe posledice, najbrž za Mažare. Kako zelo lahko pometajo Mažari s koalicionaši, nam kažeta ta dva slučaja: V Budimpešti nočejo potrditi zakonskega načrta za pre-osnevo ljudskih šol samo zato, ker določa ta načrt, da morajo občine same nabavljati otrokom vse šolske potrebščine. Zakaj s tem paragrafom bi bile smrtno zadete ma-žarske šole na Hrvatskem, ki otrokom za vabo že zdaj preskrbujejo šolske potrebščine in obleko. Ravno tako nočejo potrditi novega volilnega zakona, dokler ne dobe na Hrvatskem domovinske in volilne pravice tudi priseljeni Mažari in Nemci. Koalicija seveda drži jezik za zobmi. Pa zato ne smemo obupati nad Hrvatsko. Zakaj dan za dnem prihaja več glasov iz Hrvatske, pa vsi govore in ponavljajo to, da se tam pripravlja ista zgodba, ki se je pri nas že izvršila, namreč da smo odločno nastopili za svoje pravice proti nam sovražni vladi ter pometli z vsemi, ki so nas hoteli pri tem ovirati, Bog daj, da bi bili Hrvati kmalu, kmalu z nami tudi v tem enaki!
Na Nemškem so sicer v marsičem manj demokratični kot mi, toda v tem nas pa gotovo nadkriljujejo, da o miru sklepa tudi državni zbor. Pretekli teden so razpravljali o mirovni pogodbi z Rusijo, Kancler je izvajal: Mirovna pogodba Rusije ne ponižuje, zakaj ne zahteva nobenih vojnih odškodnin, nobenih prisilnih priklopitev. Če se je nekaj dežel odtrgalo od Rusije, se je to zgodilo, ker so dotične dežele same to želele, V mogočnem okrilju nemške države naj si dajo tako državno ustavo, kakršna je primerna njih razmeram in njih kulturi. Seveda svoje koristi bomo varovali, Socialni . ..mokratje so k temu izjavili, da jih sicer veseli, ker se je na celi
vzhodni črti končal boj, a obžalujejo, kei se m sklenil v Brestu Litovskem mir sporazuma, temveč izrecni mir sile. Tam niso podlegli le boljševiki, marveč tudi nemški ' diplomatje pred zastopniki vojaštva. Vojska se je sicer končala, a sovraštvo je ostalo. Zdi se, da se dejansko postopanje na vzhodu ne ujema s ponovnimi izvajanji kanclerja, v katerih je priznal pravico o samoodločbi narodov. Podobno se je izjavila napredna stranka in centrum. Konservativci kot zastopniki vojnih pristašev so ^elo očitali vladi, da je preskromno nastopala, ker ni zahtevala vojne odškodnine. Vse poljske zahteve, da bi Prusija Poljakom kaj popustila, najodločneje odklanjajo: Pred končnim glasovanjem so centrum, napredna stranka in socialni demokratje vložili resolucijo, naj nemška vlada vpošteva na Litvanskcm, Kuronskem in Poljskem pravico samoodločevanja, naj čimpreje vpelje d-omačo civilno upravo in postavi ljudska zastopstva na bolj demokratično podlago. Resolucijo in pogodbo je večina sprejela, socialni demokratje so se zdržali glasovanja. Zaeno so dovolili vladi 15 miljard novega vojnega posojila. — Na vzhodu uganjajo komedijo dalje. N. pr. na Kuronskem pridejo na vsakih 100 Kuron-cev trije Nemci, a deželni svet ima izmed 100 poslancev 95 Nemcev, večinoma samih graščakov. In ti ponujajo po Berlinu kti-ronski vojvodski klobuk, češ, da so zastopniki kuronskega naroda, ki je baje nemške krvi in kulture. Smešno, a žalostno, da morejo isto uganjati nemški mogotci tudi no drugih deželah. Zaenkrat je samoodločba ostala le samo še na papirju in na hinavskem jeziku! — Veliko šuma je zbudila spomenica bivšega nemškega poslanika v Londonu, kneza Lich-novvskega. Natančno dokazuje, kdo da je pravzaprav začel in hotel svetovno vojsko. Vlada ne ve drugega odgovora, kot da Lichnowskemu grozi z vojnim sodiščem.
Ententini zastopniki so se zopet sešli v Londonu. Jedro njihovih sklepov je: Rusko-nemškega miru ne priznamo, zato boj do skrajnosti! Vsaka država se mora odločiti ali za nas ali proti nam. Posledica tega je, da bo ententa vsaki nevtralni državi poslala nekak ultimat, naj ji prepusti svoje brodovje. Brodovje namreč ententa najbolj rabi radi prevažanja vojakov iz Amerike. Nizozemska je menda tak ultimat odklonila, zato so ji zaplenili vse ladje, ki so bile v ententinih lukah. Sedaj pride na vrsto še Švedska in Španija. Kmalu bo ves svet popolnoma ločen v dva sovražna si tabora. Kakšen bo konec? Nabrž bosta izhirala, da iz njih vstane nov rod in pre* novljen svet!
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Ogromno delo je izvršil v sedanjem zborničnem zasedanju Jugoslovanski klub. Zbral je predvsem obilo groznega materiala o preganjanju Jugoslovanov tekom vojske, pri čemer je bilo povzročene na milijone škode. Zlasti, se je potegoval za odpust čez 42 let starih in v tem oziru do-
31
legel velike uspehe, za kar so se celo Nemci zahvaljevali klubovemu predsedniku. Dosegel je, da je treba Kranjski nad * 13.000 živine manj dati, kot je bilo določeno, posredoval je pri vladi radi krivične aprovizacije v južnih deželah, potegnil se je za umirajoče begunce, za katere je imela naša nemška vlada samo brce. Sedaj sa je na pritisk poslancev vendar nekoliko zganila. Koliko je pa izvršil Jugoslovanski klub podrobnega dela, kolikokrat je posredoval v posameznih krivičnih slučajih, o tem bi lahko pripovedovalo tajništvo klubovo, ki neprestano deluje kot stroj. Reči moramo, da so naši poslanci vse storili, kar se je le v sedanjih groznih razmerah za naše tlačeno ljudstvo storiti moglo. Obenem pa so skrbeli tudi za našo bodočnost s tem, da so neprestano pov-darjali, da Jugoslovani toliko časa ne morejo biti zadovoljni, dokler se ne rešijo izpod nemškega ilačanstva v svobodni jugoslovanski državi. Čast našim poslancem!
Mažarsko nasilje. Poleg Nemcev so Mažari brez dvoma najbolj nasilen narod. Leise boje jugoslov. države, hočejo že v kali udušiti vsako gibanje za uresničenje te zahteve. Tako so hrvaškim občinam ptepo-vedali izjavljati se za jugoslovansko deklaracijo, v Bosno ne puste deklaracijskih časopisov, v Reki sodnijsko zasledujejo podpisovalce. In navsezadnje bodo rekli: Hrvatje ne marajo jugoslovanske države, ker se niso nič izjavili zanjo.
Tudi koroški nemški uradniki isitorož-niki se zelo zanimajo za podpisovalce jugoslovanske deklaracije kljub temu, da so dobili od ministra ukaz, da se ne smejo vtikati v to stvar. Dr. Korošec se je zopet pritožil proti nasilju nemških uradnikov.
Samoodločba narodov po nemškem recepta. Na Kuronskem, ki je bila doslej pod rusko oblastjo, je med prebivalci 3 odstotke Nemcev, ti pa so seveda sami graščaki. In ta peščica se je samoodločila, da se poda pod nemško varstvo. To je ravnotako, kot bi naši Kočevarji se spmo-odločili, da postani Kranjska dežela z vsemi Slovenci vred turška drajna. Res, krasna samoodločba!
Proti Jur> os'a vri se je vršil na sv. Jožefa dan v Gradcu ve!;k shod, kjer so govorili sami zagrizeni Nemci. Njihov sklon je bil: Ali bo Avstrija nemška, ali pa je več ne bo. Torej je Nemcem nemška nadvlada več kot pa obstoj države. Potem pa nam nravijo, da smo velejzdnjalci.
Za zvezo narodov se zavzemajo na Angleškem. Vse države na svetu naj bi stooile v to zvezo, odpravile vojaštvo, v kohkor ni ravno potrebno za domači red, nad sabo na bi ustanovile razsodišče, ki naj bi sodilo v vseh prepornih točkah. Dobra, čenrav ne nova misel, toda, dok'eise bodo sklenale take mirovne pogodbe, kot ie bila sklenjena v Brestu med Neme! in Rusi, o taki zvezi ni govora.
DOMAČE NOVICE.
Na župuijo Trnovo v Ljubljani je predlagal ljubljanski meslni magistrat č. g. Fr. Finžgarja, dosedaj župnika v Sori.
Narodni tabor se je vršil v Žalcu na štajerskem. Udeležilo se ga je nad 7000 Slovencev, ki so z navdušenjem pozdrav 41
Ijali jugoslovansko deklaracijo. Na shodu sta govorila poslanca dr, Korošec in dr. Ravnihar.
Odstopil je kot predsednik Zadružne centrale poslanec č. g. kanonik Lavrenčič, ker je njegov predlog, da naj se Centrala in Zadružna Zveza zopet zbližata, večina odklonila. Za predsednika je sedaj izvoljen dež. odbornik dr. Lampe.
Dekleta in žene iz Škofelj in Zavrheka so se izjavile za deklaracijo s 137 podpisi in ob tej priliki nabrale za Krekov spomenik 98 K 50 vin.
Z Dolenjskega nam pišejo: V 12. štev. »Dol. Novic« so bile naznanjene nemške postne pridige v Novem mestu. Seveda, neobhodno isotrebno, da bodo mogli tudi novomeški Nemci slišati pridige, ker ne razumejo slovenskega. Prinesi pa le bele moke in masti, in piepričal se boš, da te bo vsak razumel. Čudno! Prašamo se, v koliko slučajih se na Nemškem tako postreže Slovencem, ki resnično ne razumejo nemških pridig?
Poletni čas se uvede šele s 15. aprilom, ne pa t 1. aprilom, kakor je bilo določeno. Konča se pa s 16. septembrom.
Nov odvetnik v Krškem, V Krškem se je naselil dunajski odvetnik dr. Stanko Lapajne.
Ogenj. Dne 18. t. m, je uničil ogenj Janezu Hribar n-i Vnanjarjih vsa gospodarska poslopja s hišo vred. Tudi živinski hlev in vezan kozolec soseda Jožefa Marolt je pogorel Kako je ogenj nastal, se ne ve. Uboga družina!
V vojaško delo sprejme delavnica v Vevčah pri Ljubljani zopet več šivilj in peric. Za sprejem naj se zg;nša ustmeno v pisarni papirne tovarne v Vevčah. Plača znaša okoli 5 K na dan, šiviljam se povrne za obrabo stroja no 60 vin. na dan.
Pogrešan 31 meseccv je bil Joško Osredkar iz Todraža pri Gorenji vasi. Sedaj se je )?ozvec'elo do Rdečem križu, da biva v ruskem ujetništvu. Naj nc obupa;o tisti, ki nc dobe nobenega glf ju od svojih.
Požar. V soboto, dne 16. f. m., je pogorela velika vas Zapotok poleg Turjaka na Dolenjskem', le par hiš je ostalo. Zažgali so otroci,
RAZNE VESTI.
Za oprostitev od čniovoj77'ško službe se sme vložiti samo ena ]>rošnja. Šele, če ta ni ugodno rešena, se sme vložili nova prošnja.
Za podaljšanje oprostitve se mora vložiti prošnja že 10 lednov pred potekom roka.
Zračna pošta ie uvedena med Dunajem in Kijevem v Ukrajini. Pri nas bomo pa še to kirialu odpravili, kar jo je.
Carica - beračica. Bivša ruska carica prosi ljudske komisarje pomoči, ker nima več od če«a živeti. Tako mine posvetna slava.
Zadn'i nemški plen v Rusiji, ko se le-ta ni mogla več braniti, znaša 8 milijard kron To je namesto vojne odškodnine.
Umrl.-, pri rekviziciji. Iz Slavkova pri Brnu poročajo češki listi: Dne 7. svečana se je vršila v Važariih pri Viškov u rekvizicija žita. Komisija je prišla tudi v stanovanje siromašne starke in ji je javila,
da mora dati 10 kg žita. Starka je s solzami v očeh trdila, da ga nima toliko in je prosila, naj imajo ž njo usmiljenje. Ali zastonj. Ko je starka videla, da nič ne opravi, \i prinesla sliledico žita, jo položila komisiji k nogam in rekla; »To je ves moj živ ž.« Toliko da je izrekla te besede, se je mrtva zgrudila. Zadala jo je srčna kap.
Draga vo!a. V Budimpešti je bil obsojen neki kmet na 15dnevni zapor in na 200 kron, ker je zahteval za dva vola — 20 tisoč kron.
Iz St. Jurija pod Kumom, Da ne boste mislili, da zaostajamo ?.a drugimi iarani. Tudi pri nas vlada veliko navdušenje za n.ajni-ško deklaracijo. Sicer so se jiodpisi nabirali in prepričani smo, da se jili je veliko nabralo. Toda nevidna moč je vmes posegla, da so zaspaii. V takih prilikah bi bilo želeti manj hoječnosti in več odločnosti.
Iz št. Rüperia na Bo'emskem. Št Ruper-čanje kar molčimo. Človek bi mislil, da smo izginili s jiovršja zemlje. Pa nismo. Letos je dosti božje kapljice in marsikdo si jo privošči. Po 6 K. litei, ljudje pa pije, kaker takrat, ko je bilo vino po 28 krajcarjev. Pijančevanje se je žalibog v našem kraja zelo razplodilo. Seveda izhajajo iz tega žalostne posledice, ki se kažejo v različnih prizorih. Nekatere Sen« ske, ki dobijo podporo, gredo v gostilno in PUSlg lam polovico dobljenega denarja. Kaj mislite, da država deli pod jort, da bi pospeševala pijanstvo in razuzdanost?! Na sv. Jožefa j? razdelil g. kaplan nekaj denarja med ubožnejše župljane. Vse govori, cia je poslal dr. Šnsleršič večjo vsoto iz tega nrmena. da bi pridobil ljudstvo. Kako naši ijud'e s-mpaiizi-rajo i. njim, kaže dejstvo, da jih je mnogo tistih par k'onic vrnilo, češ, da za podkupovanje n.sa sprejemljivi. Resrica je sicer, da jc dc'.etni t k-.var p ost« i omenjeni denar; če je tc storil i/ svojega velikodušja ali kakih drugi! namenov, ni zn-rio. (Ta denar je najbrže ii cncy'a arrovr.. acijslrega io-do. ki ga je ustanovil deželni odbor za revne. Op. ur.)
Št. Rup•-■••i »a Dolenjskem. Gotovo se misli o lepem Št. Rupert i, da spimo, ker se nič ne oglasimo, ali da je naša fara nemška, kol slišimo iz sosednih župnij sodbo o nas. Pa lu-di pri nas beremo »Domoljuba« in -Slovencu« in nas je ogromna večina navdušenih za -Jugoslavijo. Radi bi, da bi tudi on nas šlo nekaj stotin podpisov v parlament, Inda nobenega ni, ki bi stvar vodil. Ali naj gledamo boj za Jugoslavijo le izza plota, ali naj se giemo podpisat v dri.go občino? Občinski odbor se j? pridruži! nepotrebni kmetski stranki takoj začetkom. Ko pridejo naši možje domu in bodo videli liste, katerim so ob volitvah zaupali, v nasprotnem taboru, kaj bodo rekli? Lahko jim bodo očitali nezvestobo, izdajstvo.
1.z Trebnjega. Dne 13. marca se je v Treh-, njem oddajala klavna živina. Županstvo je ukazalo posestniku, naj odda enega vola, kar se je zgodilo, kljub temu, dfi je on vola nujno poreboval doma. Zastopnik centrale pa je vola oddal drugemu posestniku izven občine. Priče so župani in mnogo drugega ljudstva. Deželno centralo vljudno vprašamo: Kako upravičujete ravnanje, da se živina, namenjena v zakol, oddaja drugim posestnikom izven občine? Zakaj &» ne pusti rajše doma, kjer bi se tudi nujno rabila? In če ie tako ravnanje upravičeno, zakaj sc ni istolako ustreglo tudi drugim prosilcem?	Občani.
Selca. Tukajšnje »Katc-1. slov. izobraževalno društvo» proslavi v svojih prostorih na velikonočni ponedeljek spomin svojega prvega častnega člana nezabnega dr. Kreka. Na sporedu je slovesno odkritje pokojnikove slike, govor, domoljubne pesmi in deklamacije, clr. Joža Lovrenčič: »Vstajenje <• ter tridejanska slika iz življenja -v. Cile. — Pridemo oh uii pojjoldnp
Sv. Jernej pri Konjicah na Štajerskem.
pač nikoli še niste zvedeli ničesar cd nas in mogoče mislite, da še trdno spimo. Pa to ne gre, tudi mi smo se zbudili za naš teptani in mili narod ter se nepričakovano obilno izjavili 'ia Jugoslavijo. To pa nekatere privržence blažene nemščine tako jezi, da kvasijo take neumnosti, da se trezno mislečemu človeku studi. Tukaj na Štajerskem se vrste rekvizicije kar ena za drugo. Čudno, da imajo v tem oziru vojaki časa po pol leta in še dalje, če bi pa kdo prošnjo delal za nujno poljsko delo, pa ne dobi dopusta. Miru si želimo v fronti in zaledju, dokler še ni prepozno. Živine je že skoro zmanjkalo in kaj bo, kadar še to poberejo. Zdaj pa,.dragi »Domoljub«, izroči vsem bravcem najsrčnejše pozdrave od sosednih Štajarcev.	Jernejčanka.
S tolminskih hribov. Vreme imamo sedaj zelo krasno, prav lahko se ljudje na prosiem gibljejo. Kmalu bo čas tudi za splošna pomladanska dela. Kmalu bodo velikonočni prazniki, pa ne bodo skoro za nobenega veseli. Nekateri bodo v pomanjkanju, drugi zopet zapuščeni in spet drugi pa v vojski. Voščim vsem našim tolminskim znancem veselo Alelujo,
—sk.
Vojaška pisma,,
Po dveh letih.
Ko sem letos »pustoval« doma v krogu ljubih staršev in znancev, sem se živo domislil: pustnega dne in pepelnične srede pred dvemi ieti. V družbi svojih rojakov Sloven-oev smo »pustovali« v Kozovi blizu Tarnopo-la, kjer je stal naš pešpolk na odpočitku. Ko-zovo je navaden gališki trg, kakor jih je mno-
fo po Galiciji. Od Brzežan na Porihojce m arnopol se križajo umazane blatne ceste, v poljskem jeziku imenovane »droge«. V Irgu sta dve cerkvi, prva rusinska, druga poljska. Bilo je v Kozovi tudi dosti Židov, seveda so bili sami trgovci. Mi Slovenci smo bili nastanjeni v gornjem delu trga, kjer so bile zvečine same lesene hišice. Druge kompanije pa so bile potaknjene po vseh straneh trga. Poleg nas so bili tudi Nemci iz »rajha«, ki so imeli Poljake in Rusine, kar jih je bilo v našem polku, posebno na piki. Kako tudi nc, saj so jim Poljaki, poebno pa Rusini pokradli vse, kar 50 dosegli. Samo mi Slovenci smo tmeli iti naposled med nje, gorje pa Poljakom in Rusi-, lom, če je kdo zašel med nje! Pa tudi pri domačih častnikih smo bili mi Slovenci najbolj na glasu že vsled prirojene nam živahnosti »a radi petja. Peli smo, kadar nam je le čas dopuščal Dasi smo bili dostikrat utrujeni do smrti in nas je zeblo ter smo pasli g!a''ež, ali Dre:: dobre volje nsmo bili nikdar. Kje ste nekdanji mi lovariši? Ti, France Burja, moj oži znanec. Daroval si svoje mlado življenje tam v bližini Asiago. Tudi Tebe, ljubljeni naš četovodja, Rudolf Tomšič, že krje hladna zemlja; dalje ni živahnega Ljubljančana Ivana Cankarja.
Anton Stražar.
VOJ.A SKI POZDRAVI.
Iz Rusko-Poljske po: iln vsatn Domoljubov'n bravcem pozdrave Mihael Božič s pristavi«, om, da mu je bil v ie>.kih dneh trpljenja in žalosti Domoljub velika tolažba. — Pozdrave pošiliuio! Fr. Hribar. Fr. Jenko, Fr. Vrečko, J. Kovič, Fr. Klj-tn, J. Pipan, P. Lu-stik, Fr. Milač. — K. Stare, A. Regent. P. Durcik, Fr." Primožič, Jos. Pahor, A. Kirn, Jos. Porok, Andrej Sodnik, I. Žorž, P. Furlan, los. Piašeij, Jos. Pahor, — A. Zunanc, Al. Bo :.!лг. A. Hal-j in, Ijfn. Steklalič, Jan. Nav-jian, A. Mestnik, Fr. Zavolnik, J;.k. Smole, [v. Zadel. — AnJr. Ervetič, Ferd. Furlan, P. Komec, P. Ozebek, A. Lenar, Jos. Lozar, M. Cigoj, M. žclko, Fr. ŽumberjJar, A. Čotar, Iv. Hočevar, Iv Marolt, Jos. Štrukelj. — Iv. Brade?!,-o, A. Božnar, A. Viatr.r, P. Jeraša, Fr. Krek, V. Paršuti, J. Brejec, L Kr/.en, Fr. Fi-upič, Jv. Filipič, I. Slabe, Fr, Štreonfel, Iv. Zajec, A. šnbic. pa on nečitljiv podpis. — Že-leznik Josip, Žužek Jože, Ivan Buh, Ivan
Marc, Ivan Gruden, Malešič Božidar, Mav-ser Jože, Vdar Jože, Kordiš Kari, Zabukovec Franc, Bergant Benjamin, Dragolič Anion, Ivan Nagode, Horvat Anton, Korošec Frauc, Maks Žitko, Petek Alojz. — Cenjenim bravcem in bravkam Domoljuba iskrene in pre-srčne pozdrave od reke Piave na Italijanskem.' Veliko smo žrtvovali za milo nam Avstrijo. Tu pada cvet in vi v zaledju s.e s trdnim delom nas podpirali, ker ste zalagali ar, r. oz življenjem. Nihče nam ne more očitali nezvestobe. Zato smete in morate zahtevati, koder se pretaka naša kri, tudi pravic! Soglašamo z vami, odobravamo složni nastop naših poslancev in vseh, ki delajo za pravi mir.— Mihael Zalokar. — Vsem dragim doma in prijateljem in znancem, ki so raztreseni križem sveta, sporočava, da sva midva edina dva Slovenca še čez 38 mesecev pri eni kompaniji še vedno zdrava in vesela in sva tudi odlikovana za hrabrost in zvestobo. Pozdrav vsem. — Ivan Kuštrin iz Trsta, Ivan Šturm iz Potoka nad Škof jo "Loko.
Pozdrave in voščila za praznike pošilja,o: Kolenc Janez. — Podlesnik Martin, Kapic J., Kutnar A., Gačn:k M., Kelbel V., Žižkov Fr„ Derlink Fr. — Kalan Maks, Čibej Fr., Škan-telj Ivan, Jenko P., Šerjak Fr., Možina Jož., Kvebelj A., Breceij A. — Kavčič A„ Paviin Jak., Konič Fr,, Ogrir, Mat. — Tavčar Jak. — Obilčnik Al„ Žibert Mat. — Šuligoj Fr., Kna-felc J., Čagran M., Mlakar Fr„ Rupnik K., Klavara F., Matelič J., Dolenc A. — Kržič Iv., Šeškar F., Turšič R., Babnik Fr., Meglič Fr. — Božič M., Zaje A. — Sikur A„ Sikur Mih., Sikur M„ Štclfa Andr. —■ Plešcc J.
—	Pavšič Emil. — Stražar A., Kobilšek J„ Gostinčar J., Poznič A., Prašnikar J. — Za-vršnik R., Milclič Jož., ŠHbar Fi. — Vorliček K. — Barut A., Koruza S., Tavčar F. — Ru-gelj A., Gašperšič Iv., Frelili Fr., Šporar A., Sever Iv., Červan N., Marinčič A , Plut M., Medic Fr., Maver Fr., Štrumbeij AL, Župančič Fr., Horvat P., Zore J., Starman J., Oblak Fr., Korošec S., Ribic J., Kovič Fr., Jeras P.
—	Fister Fr., Knaus J., Kovač Fr., Slapničar Fr., Ciperle Fr., Zaje Fr., Novak Fr., Mcdve-šček Jož., Mrše Fr., Juhunt J., Ahlin J., Ra-dovič A. — Žgavc .Jož,, Penko Iv., Rencr AL
—	Obid Fr., Fronetič Št„ Orel J„ Munih A.
—	Anton Cehe, Franc Gruin, Franc Sorči.ik, Ivo Stružnik, Karel Tratar, Ivan Cavnrr, Anton Krkovič, Franc ICoste'ic, Jožef Horvat, Jožof K'"bučar. Lojze Dolinar, Franc Hegier, Lucian Kovačič, Franc Zupan, Jožef Jarm, Ivan Smole, Ivan Simcc, Franc I ras, Jožef Ahačevčič, Andrej Krmac, Franc Rus.
To in cmo.
Amerikaneke siavbe. Ker ni prostora za široke hiše, gredo pa Američani v zrak, v višavo. Prav visoke hiše z desetimi in več nadstropji imenujejo »šegetr.;ce oblakov«. Samo v Novem Jorku je okoli 1300 takih stavb, ki imajo deset nadstropji in več. Največ jih je s tri -.jstimi nadstropji, okoli 400. Štiri hiše imajo 26 nadstropij, tri 33, najvišje štiri stavbe se dvigajo nad 200 metrov visoko. Primerjaj ljublanski Gred, ki se dviga 65 metrov nad Ljubljano, ali dp. Snnmo goro, Лекај nad 300 metrov nad Št. Vidom.
Zrakoplovi. Najviše; se jc dvignil z zrakoplovom učenjak Glaishcr 5. ;:;;otcmbra 1862, nad 11.000 metrev visoko. Trideset let pozneje sta dosegla berolinrlta profe.-mriB Artur Berson in Reinhard Siirini» viš;no 10.500 m.
Najsevernejši časopis. Daleč gori v Severnem morju leži otočje Spilsbergi. Pusti so in neobljudeni, pokriva jih večen led in sneg. Ker so pa zasledili na njih premog, so se takoj ustanovile dru*.be. ki so ga' zač.dc izkoriščati. Sedaj ostanejo delavci tudi pozimi lam. Zima je pa dolga tri mesece. Da,jim ni preveč dolgčas, izhpja sedaj v glavnem kraju Green Harbour trikrat na teden časopis, ki dobiva poročila iz Danske, in sicer po brezžičnem br-zojavu.
Neibotjša pšenic« na svetu raste pri mestu Santiago v državi Čile v Južni Ameriki,
za ti)o pride avstralska, poteni pa francoska. V Čile je približno štiri peline obdelanega sveia posejanega s pšenico.
Država s 53 prebivalci. Marsikdo je slišal o otoku Asinara pri Sardiniji, kjer imajo Italijani Avstrijce zaprte. Buzu tam je pa čisto majhen otoček z imenom 1' avclara, 10 km dolg, 2 pa širok. Leta 1910. jc bilo na oloku »ljudsko štetje« — štejejo pa seveda lahko na dan do pe.desetkrat — in našteli so 55 prebivalcev. Leta 18.6. je podaril sardinski kralj Ka* rol Albert prebivalcem otoka smostojnost Volili so si kralja in izvolili nekega Barttleo-nija, ki je vlaaal koi kralj Pavel I. do 1. 1862 Po njegovi smrti pa mso voliii nobenega kralja več, bodisi ker n^egovr kraljevanje podanikom ni dopad.o aii pa ker mu niso mogl dobiti vrednega naslednika. Sedaj volijo predsednika za čas deset let. Pečajo se pa z rei«
0\cC.
POSTNO PREMIŠLJEVANJE.
III.
Dovršeno je delo odrešenja, na -svetem križu božji Sin visi, noge, roke so z žreblji mu prebodli, iz prsi pa kaplja predraga kri.
Dovršeno je delo odrešenja, na svetem križu božji Sin visi, od križa odbeže morilci kruti, vest grešna v dalje mračne jih podi.,.
Dovršeno je delo odrešenja, na svetem križu božji Sin visi, pod njim stojita Janez in Marija, premisli bolečine — človek ti!
Fr. Ks. Pavšič
Gospodarske stvari.
ZA NAŠ HLEV.
(Dalje.)
Če bi ne šlo, bova napravila skupaj en ali dva zgleda za vzorec. Ko si preračunal, koliko beljakovin je v posameznih tvojih krmilih in koliko vseh skupaj, pridejo na vrsto škrob in sladkor, ki ju imenuje Koledar za brezdušičnate ekstratktne snovi. — V 100 kg sena- je okoli 28 kg prebavlj. brezd. snovi, otave 29 kg, mlade travo 7 kg, krompirja 21 kg, pese 6—10 kg, repe 5 kg prebavlj. brezd. snovi. Izračunaj, koliko teh snovi je v posameznih krmilih tvoje hiše in seštej lepo vse skupaj!
Ko si tudi s tem gotov, poglej še, koliko tolšče tiči v tvoji krmi. Vzemi zopet Koledar in seštej skupaj! V dobrem senu je 2.2 odstotka )>i Ibavljivo tolšče (to je, v vsakih 100 kg je 2 kg 20 dkg tolšče), v otavi 1.4, v sveži travi 0.4, v cvetoči detelji 0.3, v pesi in krompirju 0.1, v rženili otrobih 2.2, v lane-nih tropinah 9.4, v sezamovih in podzemeljskega oreha tropinah 11.5 od s tot. prebavljive tolšče. V vsa ta števila, ki naštevajo množino tolšče v tvojih krmilih, moraš, šo pomnožiti z 2.5 ali natančneje z 2.2; to pa vsled lega, ker zaleže vsak funt tolšče tvojemu volu ali telici 2.2 krat več nego 1 funt škroba (šterke) aLi sladkorja.
• 6i
Ako sešteješ sedaj števila, ki zna-iljo množino prebavljivih brezdušična-lih snovi in prebavljive tolšče v tvojih n krmilih (pomnožene seveda z 2.2) potem imaš pred seboj celotno maso svojih »ogljenčevih vodanov«, ■kajti tudi maščoba je ogljenčev vodan, to se pravi snov (ali materija!), ki pač eluži za ohranitev življenja ali menjavo snovi, za nastavljanje tolšče v te lesu in za proizvajanje telesne moči, ne igra pa naravnost vloge pri tvorbi mesa in mleka.
»Hvala Bogu! vendar je enkrat konec računov!« vzklikneš zadovoljno ter si oddahneš izvršivši dosedanje delo.
Toda oprosti, prijatelj, zdaj pride nad naju šele glavno delo. Deliti menda še nisi pozabil, kar si se učil v 3. •in 4. letu v ljudski šoli. Deli torej vso množino ogljenčevih vodanov s številom, ki znači vsoto beljakovin! Ako tfre stvaricu petkrat, če je količink 5, potem vsa čast tvoji krmi! Če pa dobiš pri delitvi za količnik število 6, 7, 8 ali celo 9, 10, potem nekaj smrdi pri vas, močno smrdi, in treba bo seči v žep in dokupili beljakovin.
Misliva si, da imaš na papirju pred eehoj pisanih 28.000 funtov ogljenčevih vodanov in 4.800 funtov beljakovin, če deliš 28.000 : 4800 dobiš 6; beljaka je premalo v krmi. Če hočeš krmiti pravilno, t. j. z dobičkom, moraš imeti toliko beljakovin, kolikorkrat tii&i 5 v 28.000, to je 5600 funtov. Imaš 4800 funtov beljakovin, imeti bi jih pa moral S600, torej ti manjka ravno še 800 funtov beljakovin. Če še te prikupiš, potem pride na vsak funt beljakovin po pet funtov ogljenčevih vodanov; krmil boš polem, kakor pravi graščinski oskrbnik 1 : 5 (ena proti, pet) ali če hočeš: redi 1 n o razmerje v tvoji krmi bo ena petinka.
Dokupiti moraš beljakovin, a. to poceni!
Kako pa se kupi poceni krmilo?
(Dalje.)
Za gospodarsko pomoč našim deželam.
Pri ministrskem predsedniku se je vršilo i4. in 15. marca posvetovanje glede nujnega vprašanja poslancev Jarca in Fona, kako naj se zagotovi pravočasno obdelovanje polja-in preskrba ljudstva z raznimi neobhodnimi potrebščinami. Posvetovanja so se udeležili zastopniki poljedelskega, vojnega, domobranskega in trgovskega ministrstva ter višjega armadnega poveljstva. Glavni uspehi posvetovanja so sledeči:
Obljubilo se je, da dobi Kranjska na raz-olago krompir, ki je potreben za sajenje. tevi!o živine, ki jo mora oddati kranjska dežela v naslednjih treh mesecih, se je znatno cnižalo, kakor smo že poročali.
Vojaštvo bo oddajalo vojaške oddelke tonji vred na kmete. Prvotno se je zalite o, da kmet sam preskrbi moštvu in konj irano; soct-.i ic vojno ministrstvo določilo, d; prevzame % oinška uprava tudi prehrano konj In moštva v bivšem vojnem ozemlju na Kranjskem. Težakom se dovoli večja množina živil: poskrbelo se bo, da okrajna glavarstva ne bodo delala sitnosti glede vprašanja, kateri kmetski delavci se imajo smatrati za težake. Ca težke delavce veljajo lahko vsi kmetski delavci in dobe torej kvoto 300 g. Najmanj se pa mora tretjini kmetskih delavcev priznati kvota za težke dclavce. Ko torej hodijo kme-6'
tfe po mlevske karte ali nakaznice za moko, naj se ne pozabijo prijaviti kot težki delavci.
Posebna točka v razpravi je bila preskrba kmetskega prebivalstva z usnjem. Vlada se odločno upira temu, da bi smeli kmetje sami dajati kože v stroj. Pač pa bo vojaštvo dalo v najkrajšem času na razpolago zalogo starih vojaških čevliev in tudi potrebno usnje, da se popravijo. Oboje se bo razdelilo samo med kmelsko prebivalstvo. Med kmete se razdeli tudi stara konjska oprava. Pri razdelitvi usnja, ki ga odstopi vojaštvo za potrebe civilnega prebivalstva, se ne bodo upoštevali le čevljarji po mestih, ampak se bo usnje razdelilo naravnost med kmete potom kmet-skih občin, in sicer v veliko večji meri kot doslej. Vojaška oblast je oddala za civilno prebivalstvo v zadnjih treh mesecih lanskega leta nad 3,000.000 kg podplatov; upati je, da bo mogoče razdeliti tako vsak mesec miliion kg podplatov; gre samo za to, da pride to usnje v prave roke.
Svinjt.iih kož sme dati vsak kmet v stroj eno petino vseh kož, ki jih ima na razpolago; ta petina pa ne sme nikdar presegati števila petih kož.
Glede oprostitve vojaške službe opozarjamo na zadnjo odredbo cesarjevo glede črno-vojnikov leta 1867, 1868 in 1869, Zagotovilo se je tudi, da se bodo do 1. 1875. rojeni kmetovalci oproščali za nedoločen čas, enako tudi za službo v fronti nesposobni vojaki letnikov 1876 do 1879 (z izvidom B in C). Ako se prosi dopust za vojaštvo, ki je na fronti, naj se vloži prošnja pri glavarstvu, ki jo odpošlje naravnost na dotični oddelek na fronti; tu dobi vojak lahko dopust do 6 tednov. Povprečno 10 odstotkov moštva kmetskega stanu na fronti naj bi bilo stalno na dopustu.
Glede pritožbe, da kmetsko prebivalstvo ne dobi mesa niti za bolnike, je izjavil zastopnik centrale za promet z živino, da ne obstoji v tem oziru nikska odredba ministrstva in da bo dal stvar preiskati.
Ker ie poslanec Fon izrazil dvom, da ne dospe v Gorico vsa količina živil, ki je z<i Goriško naka-.ana, je iziavil načelnik urada za prehrano, da je odredil, da gredo nakazila od centrale naravnost na gospodarski urad za Goriško in da gredo istotako vagoni naravnost v Gorico, ne da bi imel še kdo- pravico, ž njimi razpolagali.
Nadalje je odredil, da se podasta na Goriško, in sicer tudi v oddaljene doline, dva njegova odposlanca, da se prepričata, ali apro-vizacija dobro funkcionira.
Za odnovitev Goriške je dalo vojaštvo na razpolago šest in za aprovizacijo štiri tovorne avtomobile; slednji se bodo rabili posebno v goratem delu dežele.
Glede aprovizacije in preskrbe s semenskim krompirjem je podal ministrski predsednik zaupna pojasnila, ki so na splošno zadovoljiva.
Z ozirom na svoječasno interpelacijo okupiranemu ozemlju poslanca Fona, da treba odpreti mejo proti Italiji, je izjavil zastopnik vrhovnega armadnega noveljstva, da se je le dni izdal ukaz na poveljstvo soške armade, da odpre mejo v svrho aprovizacije v tolikem obsegu, ko'ikor so obstojali v mirnem času gospodarski stiki z italijanskim prebivalstvom, tako n. pr. do Čedada.
Nov načrt pieskrbe z žitom.
Profesor Sedlmayr iz visoke šole z.i poljedelstvo na Dunaju je spisal posebno knjižico, v kateri priporoča, da bi državna oblast dajatev žita drugače uredila, kakor dosedaj. V naši državni polovici imamo približno 12 milijonov hektarov njiv obsejanih s krušnim žitom. Ako pridelamo približno 10 kvintalov ■. na t ha, bi znašal ves pridelek na leto 120 milijonov kvintalov. Za vojaštvo bi bilo treba 10 milijonov kvintalov; za tiste, ki ne obdelujejo zemlje, bi zadostovalo 20 milijonov kvintalov, za kmetovalce same 30 milijonov kvintalov. Za seme bi se moralo prihraniti približno 20 milijonov kvintalov. Ostalo bi 20 milijonov kvintalov za krmila in 20 milijonov kvintalov za prosto porabo. Torej približno 30 milijonov kvintalov bi morali dali kmetovalci za vciaštvo, za delavstvo in za meščanstvo. Ako bi dal vsak kmetovalec od enega
hektara obdelanega zemljišča 250 kg žita, bi bil oproščen od nadaljnih da atev za celo leto. Ne bilo bi treba pridelkov ceniti, ne z.'dog popisovati. Ako odda enkrat to, kar ima oddati', ga nihče več ne bode nadlegoval. Ako bi imel kmetovalec še kaj žita oddati, £4 bi smel prodati po kateri ceni koli in komurkoli.
Z ovsom je obsejanih približno 2,800.000 hektarov. Ako bi se oddalo 200 kg od vsakega hektara, bi dobila vojaška uprava približno 5,600.000 kvintalov, kar bi popolnom« zadostovalo.
Glede krompirja bi se tudi podobno uredilo in kmetovalcu bi ne bilo treba biti n skrbeh, če veliko pridela, mu bodo več vzeli, Ravno radi tega, ker bi vedel, koliko mora oddati, bi se potrudil, da- dobro obdela svoje njive. Kajti več, ko bode pridelal, več mu bode ostalo na razpolago.
Vse to bi bilo lepo in dobro. Eno pomanjkljivost ima ta načrt. V vseh avstrijski! kronovinah smo navadno pridelali pred vojsko 16 milijonov kvintalov pšenice, 26 mih-jonov kvintalov rži, 12 milijonov kvintalov ječmena in 4 milijone kvintalov koruze. Vat to skupaj znese komaj polovico tega, kar profesor Sedlmayr naračur.il. Zato smo ž« pred vojsko morali uvažat: žito in moko s Ogrskega, iz Amerike in iz Rusije. Leta 1913, n. pr. smo samo z Ogrskega dobili 41/, milt jona kvintalov pšenice, 6 K> milijona kvintalov pšenične moke, 3 milijone kvintalov 1Ц in pol milijona kvintalov ržene moke. Sedaj pa še veliko manj pridelamo, saj jp polj« slabše pognojeno in tudi slabše obdelana Starčki, ženske in otroci pač ne morejo tako delati, kakor krepki možje in mladeniči. Profesor Sedlmayr se tudi moti, če trdi, da bi se lahko obsejalo 12 milijonov hektarov s krušnim žitom . Leta 1913. je bilo obsejanih s pšenico 1,212.892 ha, z ržjo 1,963 602 ha, z ječmenom 1,212.892 hektarov, s koruzo 283.586 hektarov, z ovsom 1,904.Ш! hektarov, s prosom 30.978 ha, z zmesjo 35.494 ha. Oves M proso se pa niti ne štejeta h krušnemu žitu; Torej moramo mesto 12 milijonov hektarov šteti samo 6 milijonov hektarov. Mnogo njit( pa niti obdelanih ni, zlasti sedaj v vojski ne, Koliko njiv je uničenih vsled vojaških napravi Račun Sedlmayrjev torej ne bode obstal, č» še tako skrbno in dobro obdelamo zemljišče) Morali bodemo tudi še v prihodnje stradati, ako ne bodemo dobivali žila ali pa moke ia drugih krajev.
Vojno ministrstvo je znižalo znatno število živine, katero mora dajati Kranjska za vojaštvo. Določeno je bilo prvotno, da bode morala dajati vsaki mesec 6900 glav živine. Za mesec marc, april in maj bodemo pa dajali samo po 1500 glav in še posebej 200 glav, za tržaško mesto. Jemala se bode tudi mala živina, če bode imeia le 120 kg teže. Glavno zaslugo, da se je kontingent. Kranjske za toliko znižal, ima državni poslanec Jarc.
Velikansko pilaltšje ,'a prašiče. Dunajsko mesto je napravilo pitališče. Dne 13. marca, so pripeljali na dunajski trg prvih 132 pitanih prašičev, ki so tehtali od 100 do 135 kg. Pitališče nameravajo razširiti, tako da bi na leto opitali 15.000 prašičev. Potrebne stavbe že delajo. Mesto si je žc zagotovilo 3000 prašičkov, katere bodo pričeli pitati. Koliko bede stalo pitanje, to bodemo šele videli.
Češka Živnostensk-s banka ie izkazala za leto 1917. dobička 8,292.719 K. Delničarji dobe dobička po 71,4 odstotka od svojega deleža.
Na Kranjskem primanjkuje 190 vagonov semenskega krompirja. Toliko ga je najbrže zmrznilo radi nespametnega pobiranja po zimi.
Zvišanje cen klavne živine. C. kr. Poljedelsko ministrstvo je naročilo »Deželne-nu mestu za vnovčevanje živine v Ljubljani?., da sme klavno živino plačati 1 K za kilogr im žive teže pri vsaki kategoriji višje kot dosedaj, to pa le tistim rejcem, ki oddajo živino »Kranjskemu deželnemu mestu za vnočevanje živine*-, oziroma njega zaupnikom prostovoljno. Če je treba vzeti žival potom prisilne rekvizicije, plača se le dosedaj veljavna cena. Pri živini določeni za civilni konzutn po občinah se bo pod zgoraj omenjenimi pogoji plačevala tudi zgoraj omenjena višja cciia. Meso
pa ostane pri sedanji ceni ter se cena mesu za civilno prebivalstvo ne zviša. Diferenco med sedanjo ceno in višjo ceno, katero bo rejec prejel, bo nakazalo finančno ministrstvo »Kranjskmu deželnemu mestu za vnovčevanje živine«.
Hrošči, Po deželni postavi z dre 17, junija 1870 so občani dolžni hrošče, do'ler letajo, od svojega sadnega drevja, potem od drevja ob gozdnih robeh v slučajih, kjer je tega treba /aradi bližine, vsak dan, zlasti ob jutranjih urah, otresti in pokončavati ali obračati kmetijstvu v korist. Na polju se morajo črvi (pod-jedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati. Županstvo more tiste, ki te dolžnosti zanemarjajo, kaznovati z denarno globo ali z zaporom.
Nove ravnalne cene za železje. Določile so se ravnalne cene za železje v palicah 53 K za 100 kg, za železno pločevino 58 K, za obroče 100 K. Te cene veljajo samo za železne tovarne. Prodajalci smejo na drobno prodajati za 12 do 15 K dražje pri 100 kg.
Cinkaste, pocinjcne in pocinkane železne pločevine obrtniki na Kranjskem že po večini ne morejo več dobiti, ker teg.n blaga splošno primanjkuje. Da se jir.i preskrbi tega materijala vsaj za najnujnejšo potrebo, poživlja Zavod za pospeševanje obrti vse kleparje, strešne krovce in obrtnike, ki podelavajo navedeno pločevino, da priglasijo in sicer vsako vrsto posebej, ki jo rabijo na četrt leta. Zavod za pospeševanje obrti bo potem preskrbel potrebno pločevino vseh treh vrst in skrbel, da jo bodo vsi priglasitelji dobili v takih množinah, kakor bo odpadla na vsakega priglašen-ca in po originalnih cenah. Na priglase po 31. marcu se sploh ne bo več oziralo in tudi ne odgovarjalo na ev. prošnje.
Brezobzirnost.
Nedavno sem bral sledečo zgodbo: V elegantnem vozu vlaka, ki je drvil preko ravnine, so bili potniki zbrani ravno pri kosilu. Vmes je bil tudi zamišljen mož. V naročju je držal otroka, ki je neprestano jokal, peveda ni bil otročji jok navzočim všeč. Kina-lu so začeli moža nestrpno pogledavati in zadišalo se je godrnjanje, ki jc postajalo vedno večje. lu pa se vzdigne postarna gospa in se zadere nad možem, rekoč: »Tak nesite vendar tega otroka materi. Saj vidite, da ob tem vpitju ni mogoče obstati.« • Mož pa ji mirno odvrne: »Gospa! Jako rad bi vam ustregel, a žal — ne morem. Kajti mati tega otroka leži mrtva v sosednjem vozu. Peljemo lo na njen dom, da jo ondj pokopljemo.«
Ob teh besedah moževih pa nastane naenkrat med potniki drugačno razpoložen e. prevzame jih sočutje, pomilujejo moža, ki ie bil mož mrtve žene in oče nadležnega otroka m slednjemu je žal, da je kazal tako nestrpnost tako brezobzirnost.
Toda, cenjeni čitatelj, ali nismo tem brezobzirnim popotnikom večkrat podobni tudi P11' podobni zlasii sedaj v vojskinem času? — *-c pojdi katerikrat na kolodvor, kjer ljudje izstopajo in vstopajo na vlak! O koliko ne-sirpnosti in brezobzirnosti -je med njimi. Kako Jse hiti, tišči, sc [:nete in drenja. Vsak vidi 'e sebe. Kaj ti mar težko obložen vojak, če м> suieš, kaj mar otrok, če ga prekucneš, kaj j"« slabotna ženska, če jo s silo odrineš? — ^opazuj ljudi, kako so brezobzirni v svojih ooijubah! S tem in onim se pogodiš, da dobiš •a m ta dan klaje, obleke, gnojil, živil, živino, orodje itd. Ko pa prideš iskat, pa ti pove, da са1РГТ i **'* г ч''' drugemu, ki je draže pla-Do ?• 'e f 1 krez oz'ra na'e dana beseda ti vod«. — Le poslušaj ljudi, kako so brez-ozun, v svojih prošnjah, večkrat pa še bolj l)itn' rni listi- ki P''°šnie odbijajo! Le stole j i le_.treba v kak aprovizacijski urad, kjer ji j živila, dajejo podpore, nakazujejo gno-' Ocj^|tujejo potni listi, O kako se psujejo Preklinjajo uradniki in ljudje in dostikrat c zalo, ker ne prihajajo ne eni, ne drugi Pravem času. Kako pogosto se sliši: »Go-
ljufajo, poneverjajo, krivico in škodo mi delajo,« pa vendar dostikrat ni mogoče ne goljufati, ne dati. Stopiti ti je pa tudi treba na deželo v kmetsko hišo, kjer gospodar m gospodinja odganjata dostikrat z vso brezobzirnostjo reveže, češ: »Na, da se mi nikoli več ne prikažeš!«
Da, »boj za obstanek«, ki ga slednji čuti izmed nas, nas ie naredil topo in brezčutne za pravice drugih. Le preradi gledamo nase, mesto da bi vsai včasih tudi sebe vprašali rekoč: »Kaj sem pa jaz dolžan bližnjemu? S čim mu morem postreči? Kaj naj storim, da se bolje razumeva? Kakšno veselje bi mu mogel napraviti? Vmisliti se moramo torej v razmere in položaj svojega bližnjega. Če gre za poravnavo sovraštva, vselej moram biti pripravljen reči: Tudi jaz sem grešil. Če gre za moje zadoščenje, vselej moram biti pripravljen, dati tudi bližnjemu dolžno spoštovanje. Če gre za moje pravice, vselej jih moram priznati tudi bližnjemu.
Seveda je včasih potreba, da smo tudi brezobzirni. To pa samo takrat, kadar nas k temu sili urejena ljubezen do bližnjega, ne pa užaljeno samoljubje. In take prave obzirnosti bi morali učiti že otroke. Že otrok naj bo obziren do drugih v govorjenju, v igrah, v šalah, v smejanju. Le odtod bo zopet prišlo med ljudi medsebojno zaupanje in umevanje in to bn potem tudi podlaga pravemu svetovnemu miru.
Iz spomina na dr. Kreka.
(V »Dom in Svetu« napisal Ivan Dolenec.)
Odlomki.
(Dalje.)
Го maturi 1. 1904. je obiskala družba dijakov — večinoma bodočih Da-ničarjev — doktorja na Prtovču. Sedel je v lepo očejeni lični Mežnar.jevi hiši pri peči v novih irhastih hlačah, v preprosti srajci z mehkim ovratnikom in v kratkem suknjiču. Kolarja ni nosil. »Mis'im, da ga ne bom rabil, dokler ne grem v dolino.« Predstavil se mu nisem in tudi ni bilo treba. Doktor je konstatiral na prvi pogled, tla sem »selške sorte« in »Mlinarjcve žlahie«. Tudi moja rojstna vas mu jc bila znana, ker je poznal pred mnogimi leti umrlega starega Primoža iz Sopotnico, ki je po Ratitovcu pasel ovce. Tako mo je sprejel v družbo kot človeka, ki po zemljepisni logi in po zgodovini spada k njemu. Meni, zrastlemu v ozkili razmerah malega mesta, je bil ta sprejem precej nenavaden, a čut začudenosti ni utegnil priti do veljave, ker se je moral na mah umakniti lagodni udobnosti, ki je prevzela slehernega v družbi. Doktor je bil prehla.jen in mučil ga je revmatizem. Vendar mu to ni kratilo dobre volje. Šantal jc še isti dan s svojimi fanti na Ratitovcc in jim prcskrbol prenočišče v pastirski koči. Sam jc šel — pozno zvečer seveda — nazaj k Mežnarju. Spremil sem ga in razgovor jo nancscl tudi na. predmet, o katerem sem bil prepričan, da mu bo tuj. Pripovedoval sem mu o kmetu pesniku iz Sopotnice, ki jc v siromašni koči ob trdem kruhu ali pa brez njega živel globoko notranje življenje in si lajšal pezo trpljenja s pesnikovanjem kot samouk. Nekaj njegovih pesmi je bilo objavljenih, n. pr. v »Danici« pod Jeranovim uredništvom. In glej! Doktor je poznal tudi tega moža; pred
mnogimi leti se je oglasil pri njem \ Ljubljani. Njegova slika o takrat že pet let pokojnem starčku je bila tako popolna, da sem videl, da se je bil zamislil v nenavadnega obiskovalca kot v dragega brata.
^ Med pogovorom se je stemnilo in dež, ki se je bil naznanil že popoldne s krepkim pršenjem, se je povrnil v obliki plohe. Ubogi doktor, ki ni nosil celo življenje dežnika — kakor tudi ure ne — je prekladal s težavo svoje revmatične ude po kameniti stezi, u zraven venomer govoril in opozarjal, kdaj pride na poti skala, kdaj luža, kdaj bova doma. Iz njegovih ust ni prišla beseda žala. Biti junak, to je bila temeljna poteza njegovega značaja.
Solnčno jutro je sledilo viharni noči in doktor je bil kljub bolezni razkošno razpoložen. Obiskala sta ga clva prijatelja župnika iz sosesčine in pridno je otepaval koruzno žgance, da odrine prej na Ratitovec. En župnik je bil po naravi bolj tih; doktor ga je imel rad, svojega rojaka in sošolca. Majhna pavza. Nakrat zavpije doktor: »Tone nikari no tako ne vpijl Kdo te bo pa poslušal?!«
Kmalu jo je mahal, kopajoč se v znoju, zopet po strmi poti na goro, si utrgal šopek ruševja, zataknil za trak gorski nagelj, ubral ob poti jagodo rdciko, gledal divje kozle, ki so se podili po pobočju gore, pravil, kod. raste planika. Družba je dospela do male ravnine, kjer preneha gozd in se prične pravi gorski svet: zelena dolina, obdana s strmimi, deloma skalnalimi bregovi. In doktor je zapel svojo pesmico:
»Lo imejte krasne svoje vi doline in vrte! Dajte mi planine moje, dajte moje mi gore!«
Rad je zapel tudi pesem prtovškib deklet:
»Pa je krota premajhen, pa je krota premlad; ne za res, no za špas ne bo hodil k men' v vas.«
'n potem fantovsko nagajivko:
»Celo noč se j' jokala, k' je pušeljc ravnala; pa le to j' je b'lo žal, k' jc tri groše koštal.«
Pri vsaki pesmi jo pevec poiiu.i zadnji dve vrstici z vsemi registri svojega grla in pribil neomajnost svojega stališča.
V meni pa se je rodila ta dan želja, opazovati izrednega moža in učiti se od njega ob vsaki priliki, ki se mi ponudi. In on je bil učitelj, ki še ni izčrpal, ker je bogatil Krezove zaklade duha z neprestano tekočimi, kritično presojeva-nimi prispevki iz virov življenja, vede, umetnosti in domovine misli — srca.
(Dalje.)
ti*
zdravstvo.
Nahod. (Izid.) Nahod spada v vrsto lahkih bolezni. Sicer je nerodno, imeti zaprt pos, vedno in vedno se vsekavati in brisati, toda vse te neprijetnosti _ vsakdo prenese z neko lahkoto, ker trajajo samo nekaj dni, kvečemu en teden. A kljub temu nahod ni brez nevarnosti. Nahod namreč silno rad zastara. Ako se le prepogosto Drehladimo, ako smo predolgo v prahu i. t. d., ostane nahod po cele mesce in navadno niti nc ozdravi brez zdravniške pomoči. Pri zastaranem nahodu je pa še bolj usodepolno to, da se nosna koža začne nenavadno debeliti ali pa začne razpadati, gniti. V prvem slučaju se nosna duplina silno zoži, posledica tega je težko dihanje, nosljanje pri govorjenju in skoro veden glavobol. V drugem slučaju, v katerem nosna sluznica začne razpadati in gniti, pa prihaja iz nosu neznosen smrad, ki je v nadlego bolniku, še bolj pa njegovim soljudem. Po teh dejstvih mora biti pač vsak prepričan, da tudi za nahod ne smemo biti brezbrižni.
(Zdravljenje.) Prvo pravilo, ki velja za vsako bolezen, je: Varuj se, da se nahoda sploh ne nalezeš. Varovati se moramo tedaj vseh onih reči, o katerih smo že rekli, da povzročajo nahod, :n. pr. prepih, premočenje, oster prah i. t. d. — Če nas je pa nahod enkrat ujel, potem moramo zopet paziti, seveda kolikor nam dopušča vsakdanje delo, da čimprej odstranimo vzrok, ki je kriv nahoda. Predvsem se moramo tedaj gorko oblačiti; če je mrzlo, mokro vreme, je dobro, da ostanemo v zaprtem prostoru; če je pritisnila mrzlica, se ne smemo sramovati niti postelje ali gor-kefia zapečka. Kot zdravilo proti nahodu je najboljše, da se temeljito prepotimo po vsem životu. Najbolj doseže ta namen kopelj s soparo ali pa z vročim zrakom. Toda najbolj priprost način, da se prepotimo, je pa ta, da pijemo veliko kolikor mogoče vročega čaja, in se zaeno močno zavijemo v postelji. Čaj je vsak dober, bodisi lipov, ali meden, ali limonin, samo da je vroč in da ga veliko popijemo. Ko smo se enkrat prepotili, se moramo seveda preobleči, da se vsled mokrote zopet ne prehladimo. — Drugače pri nahodu ni treba nobenih drugih zdravil, razen če je nahod silno hud. Če ie nos vsled vročine preveč suh, tako da čutiš neprijetno suhoto in ščegetanje, je dobro, vdihavati v nos gorko soparo. Bolnik drži pred nosom skledico s kropom, čez glavo pa ogrne velik prt, tako da ne more sopara drugam kot v nos. Za slučaj, da je nos pri nahodu preveč otečen, duhajo takozvani forinan, ki se dobi v lekarnah. Komur dela to velike težave, da mu preveč teče iz nosa, svetujejo stoičen cuker, ki se mora nosljati kakor tobak vsako četrto uro. Isto moč ima tudi nosljanje čebelinega soka, ki je pomešan z vodo, ali pa duhanje žgane kave.
Glede zastaranei'a nahoda smo že omenili, da nikdar ne ozdravi sani od sebe. V tem slučaju moramo vedno iskati zdravnika. Najboljše je seveda, da gremo k takemu zdravniku, ki je za nosno bolezni še posebej iz-učen, kateremu pravimo, da je špecijalist za nosne, ušesne in vratne bolezni. Pri tem ri dobro zapomnimo: čimprej gremo k zdravniku, tem bolj iiotovo in tem hitreje in s tem manjšimi stroški smemo upati, da ozdravimo od neprijetne bolezni.
»M f ictfpff «Ä
|рш§
lÄ^y^AVAVAVAVAVAVÄeM
Izgubljeni sin.
Povest. Spisal Erik Friesen. Prevcl "*.
(Dalje.)
»Blodnja,« prihaja z Editinih usten. Toda
firekine, Vsede se poleg sestre na klop in po-oži roko na njeni rami. »Pridi, ljuba Migda,« prosi nežno, kolikor dopušča tijcn krepki, nekoliko rezki glas. »Bodi vendar pamctnal« I 52
»Ali nisem pametna, Edita?«
Ta ganljivo priprosti glas seže Editi do srca. Nežno pogladi Magdalenini nežni roki, ki lahko sklenjeni počivata na prsih.
»Ali nočeš zaupati, Magda?«
»Nimam ničesar zaupati, Editaf«
»Pa se saj razgovoritil*
»Nimam nič, o čemer bi se s teboj razgo-vorila, ljuba moja.«
»Ne gre več tako naprej, Magda!«
Sedaj odpre Magdalena oči.
»Zakaj ne?« vprašuje nežno, četudi zveni iz njenega glasu neko vznemirjenje. »Vedno sem Rolfa ljubila; ljubim ga še sedaj. On je del mojega življenja. Najini duši spadata skupaj. Nikdar nisem prenehala, zaupati mu. Če je kdaj v življenju grešil — zakaj bi mu zato odtegnila svoje srce? Kdo izmed nas je brez greha! ... — O, Edita —« glas ji postaja toplejši, navdušeneiši — >on je umetnik po božji volji! Še nikoli nisem slišala take godbe!« Oči ii otemne cd razburjenja.
Edita zmaje z glavo ter zre v te čudovito svetle oči. Sama krepka ir, razumna skuša sestro speljati s sanjarskih višav navdušenja v navadno vsakdanjost.
»Pojdi, Magda!« pretrga kar naenkrat.
»Čaj bo mrzel!«
Magdalena se nekoliko stresne. Lahen smehljaj ji priigra na ustne »Takoj, ljuba Edita!«
Roko v roki gresta obe deklici proti hiši. Preden vstonita, Edita za trenutek obstoji. »Poglej me, Mn^da! Si-li res tako srečna, kakor izgledaš, moja zlata?«
»Neizrečeno srečna!«
Robert Harrison sedi v svoji sobi na us-njatem stolu in premišljuje... Visok, suh mož je, okoli šestdesetih let, dobrosrčen, miren v vseh svojih kretnjah in zelo priljubljen pri vseh, ki ga poznajo. Njegove misli plavajo daleč nazaj. . . Spominja se časa, ko je le 7. ne-voljo, silno nerad privolil v zaroko svoje najstarejše hčerke. Bila je njegova ljubljenka, rad bi si jo bil pridržal sebi.
Ko jc pa videl, da Magdalenina življenska sreča zavisi od te zaroke, se ni več ustavljal. Tako je postala nevesta Rolf Durbana, štirinajst dni preje, kakor ga je njegov oče poslal v Damask, da bi tam v zvezi z Davidom Pal-mer ustanovil bančno podjclje. »Samo dve leti, Rolf!« je rekel stari Durban tolažeč. »Potem se vrneš in se poročiš s r.vojo Magdaleno. Premoženje tvoj; rajne matere ti je itak na razpolago!« Iz dveh let so nastala tri. Naposled je menil Edvard Durban, da je sloves njegove filijalke v Damasku zadosti utrjen, pa je sina poklical domov. Dan prihoda sinovega in ženinovega je bil določen .. . Dosedaj so se Robert Harrisonove misli mirno predle ... Pa potem . . . potem ... Obriše si pot s čela, ko premišljuje naorej. . . oni večer na je namesto pričakovanega ženina došlo pismo — pismo, ki ga je pisal David Palmcr, Rolfov družabnik — v katerem je Rolf pisal z lastno roko nekai vrstic, v katerih razveljavlja svoio zaroko in dostavlja kratko, da se je pred nekaj dnevi v Damasku poročil z drugo deklico.
Za Magdaleno je bila ta odpoved kakor slrela z jasnega neba. Toda n homur ni to žila o groznih duševnih mukah, ki jih je pretrpela; pa njen obraz je postajal od dne do dne bledejši. Cela njena narava se jc izpre-menila, postajala je vedno resnejša in resnejša. Oče jo je vzel seboj na potovanje, da bi pozabila na nezvestega , ..
Je-li pozabila? Nihče ni vedel. Ko se je vrnila s potovanja, se je posvetila Magdalena vodstvu obširnega gospodinjstva. Bila je kro; tka, ljubezniva, prijazna kakor vselej; le neki dih oiožnosti je obdajal njeno deviško postavo ter jo je delal še orikupliivejšo,
Snubcev ni manjkalo. Toda za nobenega se ni menila, za nobenega zanimala. Tako so tekli dnevi na Harrisonovi pristavi — milno, enakomerno, brezpomembno.
Pa kar je počila v mirno hišo novica, ki je učinkovala na vse, kakor grom z jasnega neba. Viola, druga hčerka, jc bivala v Nr\v-yorku na obisku pri svoji prijateljici izza pen-zionata. Nekoč dospe od nje obnirno pismo, v katerem poroča, da jo čaka čisto nov, redek užitek. V devetem okraju, najeleganinejšem
dein Newyorka, je neki umetnik na lastne stroške zgradil velikansko koncertno dvorano z orjaškimi orglami. V tej dvorani bo vsako sredo in nedeljo zvečer igral na orgle skladbe verske vsebine. Vsakemu bo dovoljen vstop brez vstopnega listka, brez priporočila. Po moči godbe bo vplival blažeče na ljudstvo, ga dvigal z zemeljskih nižav v višje ozt lčje, Ce bo treba, bo tuintam spregovoril par besed v pojasnjevanje, glavna stvar pa bodo orgle.
Robert Harrison je zmajal z glavo, ko je bral pismo. Tudi praktična Edita je rekla, da je vse skupaj le prevara. Kljub temu so pričakovali vsi prihodnjega pisma z neko napetostjo. Prišlo je — pa je bilo čudno kratko. Orgelskega koncerta še omenila ni. Kar je nekaj dni potem, skoraj teden dni preje, kakor so pričakovali, — prišla sama domov... Čisto nepričakovano je V zardelimi lici in z neko njej nenavadno naglico planila v soba kjer je bila ravno družina zbrana pri obedu. Vsi so se čudili nad njeno izredno vznemir. jenostjo ter so jo nestrpno popraševali zarad) nenadne vrnitve. Toda rekla je, da se ji je potožilo po domu; videlo se ji je da le s te> žavo ostaja mirna pri obedu, ki se ga je ude> težila.
Slednjič je Jim, mali črni služabnik, postregel s sadjem in črno kavo — in nekaj minut pozneje se je družim razšla. Vsa nemirna je čakala Viola trenutka, da bi razkrila svoje srce Editi. Kakor v olajšavo jo je kmalu slednja vprašala: »Tedaj, Viola! Kako ie т onim umetnikom na orgle? Menda ni bilf nič! Ali kali?«
»Pač, pač. In veš Ii, kcio je oni umetnik? Rolf Durban! V MagJalenini navzočnosti tega nisem hotela povedati.«
Edita je postala zelo resna. »Se li ne motiš, Viola?«
»Prav gotovo ne. Ko sem z Anico Milner vstopila v koncertno dvorano, kjer bi imela prvič nastopil', je bila dvorani nabuo polna. Z Anico sem se postavila k nekemu stebru. Nenadoma se je zgibalo občinstvo. Visoka, suha moška postava se je prikazala za orglami. Zdelo se mi je. da s:n;mi. Li ni to 1<оц Durban? Človek, ki je goljufal našo Magdaleno? Da, goiovo, on je!... Motela sem bežati, da bi ne poslušala igranja nezvestneža, ki ie tako hudoben, tako neznansko hudoben. Kar zadene glasovi po dvorani! Edita, kaj takega še nisem slišala v življenju! Fantazi ral je na orgle, vpletal vmes melodije iz korala in cerkvenih pesmi .. . Bila sem kakor oča; rana ter sem — pc-aišala. Mož za orgbjni mi ni bil nič drugega, kakor le umetnik. Kakor- meni, se je godilo tudi drugim. Komaj so si ljudje upali sopsti. Ko jc končal, so bili ljudje nekaj časa mirni kakor začarani. Potem so začeli najnreje šepetati, potem na glas pritrjevati... potem se je začelo ploskan-c, kakor bi buča! grom, mnogi so ihteli. In zopet je igral, igral drugič, tretjič in četrtič, med posamezne točke je vpletel nekatere pojasnjevalne besede. Ne ve n, kaj je povedal; pa po glasu sem ga še bolj spoznrla. Ko smo zapuščali dvorano, sem brez potrebe vr.ri-čala še vratarja. Da, Edita, on jc — Rolf Durban'«
Vsa utrujena je Viola prenehala. Njene velike, modre oči so zrle skrbno pričakujoče na sestro.
»Nobene besede ne govori o tem z Magdaleno!« ji urno zakliče Edita v uho. Čeprav še ne morem verjeli, bom govorila t očetom!«
Robert Harrison se je zelo prestrašil ob lej nenadni govorici o Relfovi vrnitvi, SU'0-go je prepovedal Editi in Violi, Magdaleni kal o trm omerrti ali Rozi kaj črhniti. Pa nekal dni potem je zjutraj slepila Magdalena v knjižnico svojega očeta, V rokah je držala ča* sopis »Tribuna«. Bila je zelo bleda, še dejša kakor po navadi; drugače je bila čisto mirna.
»Beri, oče!« S prstom je kazala neko me* sto v časopisu; »Rolf je • oet v New-Yorku!«
Oče se je prestrašil. Navidezno mirno in ravnodušno prebere članek, ki je navdušen" occnjeval prvi koncert orglarskega umetnika Rolf Durbana.	_
»Zakaj bi to ne bil kak drug Rolf
ban?« je vprašal s prisiljenim nasmehom. »To ime ni redko!«
»Ne, oče, on je — moj Rolf — moje srce mi io pravi!«
Nasledaje dni Magdalena ni nič govorila o Rolfu. Naslednjo sredo pa je kar nenadoma rekla očetu, da se hoče peljati v New York, da se prepriča; če je umetnik Rolf Durban njen prejšnji zaročenec, Robert Harrison jc že odprl ustnice — da bi izrekel grajo; toda pogled na Magdalenino mirno-srečno obličje mu zapre usta. Vpregli so voz in Magdalena so je peljala skozi pristavina vrata — jadaj je sedel služabnik ...
(Dalje.)
Ma. pomoč materam in
»
Po vseh velikih mestih so imeli že pred vojsko razne ustanove in zavode za dojenčke; oskrbovalnice, »jaslice«, varo-vališča in podobno, kar so tekom vojske še izpopolnili. Pri nas doslej nismo imeli nič, prav nič. Zadnji čas pa se je v okrilju društva »Dobrodelnost« v Ljubljani ustanovil »Odbor za skrbstvo mater in dojenčkov«.
Namen tega odbora je, posvečati materam in dojenčkom vsestransko skrb. V to svrho bo prirejal pouk za malere, preskrboval doječim materam po možnosti živila, dojerčkom, katerih lastne matere ne morejo, dojiti, pa mleko; ubošnim materam bo preskrboval plenice in v slučaju bo'ezni njim in njihovim dojenčkom brezplačno zdravniško pomoč • in zdravila. Sčasoma namerava ustanoviti »jaslice«, ltjer se bodo sprejemali v varstvo dojenčki revnih mater. Takoj pa bo otvo-ril oskrbova'nico, kjer se bodo matere z dojenčki og'aša!e enkrat na teden in dobivale nasvete in potrebno pomoč. Oskr-bovalnica bo v Alojziievišču v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4. Ob sebi se urne, da je ta dobrodelna ustanova namenjena vsem potrebnim našim materam, brez razlike po!it'čnega mišljenja
Podobni odbori se bodo po potrebi ustanovili tudi po drugih krajih.
Ve'ika, važna in v sedanjih časih posebno težka je naloga, ki si jo je stavil odbor, in izvršiti jo bo mogel le s pomočjo vsega ljudstva. Žurimo se, da v bodočnosti popravimo, kar smo v mmolosti zamudili. V prvi vrsti se obračamo na dobra srca naših mater in deklet š;roni domovine, da nam priskočijo na pomoč s plenicami in otroškim ali kakršnimkoli drtirtim obrabljenim perilom, še rajši seveda ■/. novim-blagom (platnom, kotenino, barbentom, plahtami itd.V, iz katerega se bodo sešile plenice, srajčice, rjuhice, ede-lice itd. Marsikatera mati hrani morda kot drag spomin na svoie otroke plenice, povoje, jopice in drugo. Kako bi mogla ta spomin lepše ovenčati nego s tem, da vse f° nodarS za revne matere oziroma dojenčke.
Kakor srno gori omenili, bo odbor fev/im doječim materam dajal po možno-s,i tudi živila. Rojaki, darujte nam jih za "Id Vemo, da sami nimate veliko, a do-
duše si bodo rade oritrgale malenkost v tako dober namen. Hvaležno sprejema-
mo vsakršna živila, posebno tud? posušeno ali vkuhano sadje.
Dobrodošle so nam tudi steklenice za mleko.
Nujno potrebujemo denarnih prispevkov in se toplo priporočamo za nje vsem Slovencem in Slovenkam. Vsak naj se udeleži našega dela, kakor najlažje more.
Vete važno je vprašanje o preskrbi mleka za dojenčke, V tem oziru je podpisani odbor stopil v dogovor z »Mlekarsko zvezo«, ki jc izjavila, da je pripravljena, sprejemati in oddajati mleko v gornji namen. Sedaj je na naših kmetskih gospodinjah, da pokažejo svojo socialno zavednost, svoje materinsko srce in proti veljavni ceni oddajejo »Mlekarski zvezi« v Ljubljani kolikor največ mleka za dojenčke. Vemo, kakšne težave so sedaj s krmo, z živino, toda vendar trdno upamo, da se bo našim kmelskim gospodinjam vendar le posrečilo, oddati vsak dan kak liter mleka za do'encke, saj zna dobra gospodinja in usmiljena mati delati čudeže. Slovenske kmetske žene, nc osramotite našega zaupanja v vas! Zbiranje mleka organizira po deželi »Mlekarska zveza«.
Denarni darovi, perilo in živila naj se pošiljajo na naslov: Odbor za skrbstvo mater in dojenčkov v Ljubljani, pisarna »Dobrodelnost«, Alojzišče na Poljansk' cesti št. 4.
Odbor za skrbstvo mater in dojenčkov.
Najboljša in najsigurnejša prilika za Stedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta šiev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jili obrestuje po 4 »/4"/o brez lcakega odbitka.
шш«гhI üinirs! iiß i. peline.
GEejj IrsseR-al!
Za naše epspo
Kisüca, ki ryste. po obcestnih zidovih, je prav zdrava jed, г.ч to otrokom tako zelo diši. Kislica s» rabi lahko za napravo omake ;n drugih jedi. Jako okusna jc
KisHčna juha: Dve pesti prebrane in oprane kisliec razsekljaj in pari na trohi masti; ko jc dosti mehko, napraši z moko in zalij. Ko je zmes prevrela, jo vlijes lahko na črt), kruh. Ako hočeš skuhati boljšo ju-, ho, jo preti;;či skozi sito, osladi in priSeni malo dišav, Z jajcem bo prav gosta iti re-dilna. Uživa se lahko tudi mrzla.
Krompir s kisHco, Kislico operi; opra-ži na masti malo čebule in moke, deni ki slico vanjo in mešaj, dokler sc ne razkuhu. Nato priloži surovega krompirja, zalij toliko, da bo krompir pokrit, posoli, popo-
praj in skuhaj. Ako hočeš, primešaj, preden daš na mizo, še dve žlici kislega mleka.
Trsna sjräzlica. Gosenica,, ki obgri-zuje korenine, prileze zvečer. na veje. Pojdi ponoči x lučjo, podstavi odprt dežnik in otresi trto; gosenice bodo po-padale v odprt dežnik; dežnik zapri in otresi nad ognjem. Vsak zvit list oberi s trsja in poberi pod Irsjem; vsak za« predele, vsako golazen pokončaj v ognju. To nabiranje in pobiranje izvršujejo lahko majhni otroci.
Uši po listju in cveHcah. V kroj» (tri litre) deni dve pesti posušenega orehovega listja. Ko se je ohladilo, poškropi ušive rastline. L» h ko deneš namesto listja tudi orehovih ježic. — Dobro je škropiti ušive rastline s solno rt' 7. t opino. Pest soli vrzi v dva litra vode. Tudi škropljenje s tobak.ovo vodo pomaga. Na dva litra vode namoči dve pesti navadnega tobaka okrog dve uri. — Jako lepo se polove uši, razna golazen, mušice, tudi gosenice, če jim nastaviš malo piva, ali žličko medu v podolgovatih steklenih posodah s širšim grlom. Vabe je treba samo toliko, da pokrije dno; pivo in med sta lahko najslabše vrste. Posodo privezi na veji tako, da visi poševno. Pivo se hitro ski-sa in njegov vonj privabi polno različnega mrčesa. Steklenico za kopi ješ tudi lahko v prst, tako da ho gledal komaj vrat vun. Ako je le količkaj sladkega v nji, bo kmalu polna mravelj, atrigalic, polžev in hroščev.
SKRIVALNICA.
i.r -r ^S.' ■ .Л J ' ■ I „1 ...(.; ... ;
j Ш----. ■" : (v r"dL- • -j r i
Kaj pa čaltaia, hajduka? Al' trgovca, ki prihaja? Pa dobili ga bo muka, Pol ni varna, skrivno hodi.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 20. marca 33, 13, 71, 29, 5. Dunaj, 23. marca: 62, 37, 24 45, 16.
Ranjen; urijc so proti bolečinam in prehlajcnju posebno občutljivi. Zalo jc potrebno *.e za pomirjanje imeti pri hiši zanesljivo, bolečine iolažeče sredstvo. To jc prav lahko mogoče, ker dobim» Fetlcrjevega staropreizkušenega. bolečine tolažečega ras'.linsk';ga esenčticga lluida z zn. ■ El/.afluid« 12 slfklenic kamorkoli franko žc za 14 K 32 v, To dobro domače zdravilo služi izborno v piemnogJh slučajih proli vsakovrstnim bolečinam in za negovanje telesa Njegov dobrodejni učinek so preizkusili številni zdravniki in ga javno potrdili. Tudi jc dokazano razgrnjenih več nego 100,000 zahvalnih pisem, > Ktzalluidi se naroči edino pristen od lekarnarja E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvaško). Kdor trpi na težkočah prebave, lahko tudi obenem
fcaroči Fellerjeve prebavo pospešujoče, voljno odvajalne rabarbarske kroglice z zn. »Elzakroglice«, p škatlic stane franko samo 7 K 37 v., 12 steklenic Iranko 13 K 47 v. Na izvrstnem glasu pa stoje tudi [vsi drugi >Elzapreparati« in bi radi tu šc opozorili r.a izborilo sredstvo p'oti kurjim očesom: Fellerjev turistovski obliž z zn. »Elza« v kartonih po 1 K in 2 K, Proti migreni hvalijo Fellcrjevo mcntolsko stoglo z /n. Elza.<, karton i krono._ (b)
I 1 iiinolnn
i'üi'Jei'ela
- ..ivr.i ali stranski noscl z tujimi staro prei/.kušeuimi
väiilnicami
dobavi vsulicmu gospodinjstvu ceuo
meso in jajca
v 7—H tortnili perutnino
za zakol. Zahtevajte veliki ce-nik učna ki.jiga št.. (14. proti vposlntvi 1 krono v znamkah.
HicUerl б Cn G. m.b. 4.
Bpocialno t odjetje za rationalno kurjerojoin t molih žirnli.
lik.;, j. 104 pri Dunaja
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek brivec, LJubljana, Sv. Petra cesta 3?.
Kuverte s firmo, pisma, račune Itd.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
i IŠČE SE
ki bi sam vodil vse, pod zelo ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravništvo pod štev. 994.
-najboljše konstrukcije, dobavlja takoj naiceneje po
posti E. WOLFSOHN, DUNAJ II., Obermüllnerstraße 17, Zastopniki se iščejo.
Odvetnik
vljudno naznanja, da je premestil svojo pisarno z Dunaja
979 V KRŠKO NA DOLENJSKEM.
Z c odstranitev peg (ogrcev) se rabijo najrazličnejša sredstva. Vsa ta temelje na istem načelu, da treba pege z dotičnim sredstvom obeliti. Ta način zdravljenja je pa napačen. Ako hočete odstraniti pege (ogrce), nc zadošča, da se samo obelijo, ker sn iste po porabi zadevnega sredstva vnovič prikažejo. Treba jih je torej doccla uničiti. Popclna odstranitev ogrcev, peg, zajcdalcev je megoča edino le s takozvano »Santo-Creir.e«. Obraz se s to kremo vsak dan namaže in nato izperc s Santo-praškom. Pege (ogrci) se s to eenzačno kremo popolnoma odstranijo v kratkem čisu in pokaže se lepa bclo-rdeča polt. Ta krema jo pripravljena po navodilu vseučilišč, profesorja dr. Hagerja,- zakon, zajam. in je danes edino zajamčeno učinkujoče sredstvo in popolnoma neškodljivo. Fna Škatla zadošča popolnoma. Cena 5 K, po pošti franko še 95 vin. Vsaki kremi je priloženo porabno navodilo in ena vrečica
praška zastonj. — PošUjka navadna. Dobiva se proti vporlatvi znerka v znamkah, po 948	nakaznici ali tudi po povzetju,
J, KUKLA, PRAGA, PERLGASSE 71. 3»
Crao brinje
lepe, čiste in zdrave kakovosti se dobi pri tvrUUi
J. KNEZ V LJUBLJANI, 953 Marije Terezije cesta št, 3.
j)
razpošilja A. OSET, pošta Guštanj, Koroško.
Kupim steklenice vseh vrst in zamaške, stare in nove,	872
ki so uvedeni v industrijskih krogih, pri kmetijskih društvih ter i£»j poljedelcih, dobi dobro plačano zastopstvo zelo rabljen:h konzumskih predmetov. Ponudbe na kemično tovarno HUGON POLLAK, KRALJ. VINOGRADI, Jungmannova cesta St. 33; tovarniški telefon 5455; pisarniški telefon 5495.
Vsak si lahko pobarva obleke in platno sam.
920
za barvanje oblek in platna se dobi sledeča: črna, modra, rdeča, zelena, siva in rjava v zavit kili po 60 v. Pošilja se po pošti vsaka množina. KARL LOIBNER, trgovina pri »Zvine«« v Celju.
kakor: Brezove metle, krtače, slame, koSare, suho in lončeno robo, poljske pridelke, suho sadje, suho meso, klobase, mast, drva, repo, korenje, peso in
druge pridelke kupuje za svoje člane
I. ijiijaiislio delajo konno imln
Kongresni trg 2.	746
Avtomatična past
ia podgane K 6-80, za miši K 4-80, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet huatuvijo. Past za ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 6-90. Izborno delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K 4-20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Nea-Ešnggnsse 26-1,.
Mlatilnice, gspelini,
storniere»».«^
ter di ugi kmetijski stroji tovarne Umrath & Comp, se lahko naročajo pri
FRANC hITTI, LJUBLJANA.
Martinova cesta 2.	829
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabolorm" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K i — porcija za rodbino K 11-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem telenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520
Parite na varstveno znamko „Skaboform" 1
s SMRT
bo popolnoma zatro s sredstvom „ItaHentod*. Ako ni vspohit, so denar vrno. Stotino zahval. Cena K: 3->0, 3 škntlje K 8 —. Stenice, uši, bolhe, ščurki so uničiio z zalego vreii ra-dika no н . Ihioiau-sr«d!»tvom. Cona K. L'50. 3 stoklonioo K O'-. Prašek proti mrčesu dodnn K 2'—.
Kemeny, Kaschau, Ogrsko, Poštni predal 12-Z.-12.
Ročni mfm za žito I
Moj izvirni ločili mlin za iiito je izboren za debelo infi-mletev vsakovrstnega žita, je priprosto pa trpežno izvršen z iz-mnnjaioo mlevni-rni ploščami iz trdega mu- erijula in skoro neporuson tudi pri na j v olj i t orabi. Neobhodno otreben za vsako rospodin jstvo. Mo-I Де1 4 z vi ti lom za I muli obrat, toža 7 J 1? K 100*-. Model 6 z gonilnim kolesom za večji obrat okolu 12 kg K 120'—. Razpošilja v. JJuuiijii proti predplačilu zneska glavno zastopstvo №AX BÖHNEL,
Dunaj JV- Margarelens'r. 27.
Ustanovljeno 1.1893.
Штт pofpoino društvo
v LiubKjani
recji&irovsna zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. ^ Vračajo se posojila v V i/2, 15 ali 22 Va letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne m pisarno v Ljubljani, Kongresni trg Stev. !9; ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem feta 1915 519М8Ч0 kron. Zadrugo sprejema tudi hranilne vloge in >lh obrestuje po 4'4% Deležnikov je bilo konccm leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezenlujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
E3
MtMiziiimiilK K 4"90
NaSe Čudovito roeno Silo ta Šivanje Sive tako naglo preStvne vbode kot Šivalni stroi. - Nnj-več;a i/najdba. a katere more vsak sam krpati In Šivati usnie. raztrgane tev.ie. ki n,sko o r.mo. kožuhov no, preproge, pogrmia'a za vozove, Šotore klobucevlno, pTaSCe zri kolesa vrefe р1ч1по Iti vsako drugo moCn« blaro. Dobiota za rokodelce, kni' te in voiake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konslrukcna, relo ,anka vporaba. jamstvo za porabnost. Mnog pohvalnih pisem. Cena komi>t. ailu s sukancem. Ц raznimi Sivankami inporabnim navodilom K 4.90, 1 kosi K 13 60 kosov K 22- PoSllla po povzctiu, Ina bniitCe proti pred ninStlu.	124
13-404.
m. Svoboda, Pisna'.
Jaz Ana Csillag
s svoiiini 18.J cm dolgimi oriaSkimi Lorelei fclml tasmt, ki sem th dobila po M mesečni r bi рота<<е. ki se.n •u znašla sam». To :e vdino sredstvi proti izpadanju las, za niih rast in negovanje, га ojaöfev lasišia,
Erl moških krepki pospe'ji^ ,-ast rade, in že no kratki dibi da e lasem n brad naravni blesk n polnost, in lih varuie p* :d prezgodnjim osive-njem do naiviSlü starosti.
Lcnčei po;[ S.—, ž 10.- hi .■( 15.
Po poŠti se poSilja vsak dan po vsem svetu s postnim povzetjem nii dtnar naprei iz tvornice, kamor ie naslavljati vsa naroMa.
q Ana Csillao, Dunaj i, Kohlmarkt
mali let c parat „Omega", vej. f-liko4X4 kompl. a mu tu opreuio /. natanö. navod. za začetnike. Aparat .,Feriekl", vel. 4' ax6 z motnim steklom dvojno ka-внго. <ol>er objekt in mu o opremo ter na vo Mlom za zaöetnine le K O. Zak o 11 tu urnem.Gertiu i Sel 9X12; lina izvršitev a vnem potrebnim o-promlj. za razno lege, prima akrnmat. IcSa, kompl. s kovinueto kuseio m navodil, m dokler v jsul gi, )< K 76. 6U h zaklopna omara ка vo ost o za plošee in ti ime, cpna o olika vol 4» „X<5 lo K 64.80; vel. o,\ 9 lo K 75.60. Pošilja po povzetju. Poštnini« i K. Export „Periekl", Dunaj VI*. Veuatiitg. 137 162.
rinje
za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353
mm
n. a deielne ilvljenj.ko ln rentne nezgodne In Jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdiuženo tod z vojnim rlzlko, otroških dol, lentna in ljudska nezgodni». ,n jamstvena zavarovanja.
laven zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
NningodnpiHl pogoji 7.n vojno rnvarovflnie.
■=.avod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in jiOBtliine prosto. Sposobni zastopniki se Bproje-tnajo pod najugodnejšimi pogo|l.
Ü
СЈГ.
urstfa za Ijirislio prehrano.
glede
oddaje semena za krmsko repo.
Centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano je nakupila v Nemčiji malo množino semena krmske repe, ki se oddaja pod naslednjimi pogoji:
1.	Seme ii, zavojnina se pošlje pridelovalcu brezplačno in poštnine prosto na namembno postajo.
2.	Posejati se sme izključno na lastnem posestvu.
3.	Seme, ki se ne porabi za setev, se mora takoj nefrankovar.o vrniti centrali za krmila c, kr. urada za ljudsko prehrano,
4.	Pridelovalec je dolžan oddati centrali za krmila c. kr, urada za ljudsko prehrano za vsak kilogram semena 750 kg krmske repe.
Pojasnilo: vzemimo, da se rabi za posejanje enega hektara 20 kg semena in pridela 350 meterskih stotov repe, tedaj treba oddati centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano 150 meterskih stotov, ostalih 200 meterskih stotov se pa sme porabiti za krmljenje v lastnem gospodarstvu.
5.	Za vsakih 100 kg dobavljene krmske repe, zdrave, za prodajo sposobn« kakovosti plača pridelovalcu centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano 10 kron. Cena se lazume loko postaje skladišča in so v njej zapopadeni tudi stroški za nakladanje.
Ako dobavljeno blago ne odgovarja predpisani kakovosti, stopi v veljavo določba § 5., odstavek 3., naredbe z dne ll. oktobra 1916, drž. zak. št. 350.
6.	Množina blaga, ki se ima oddati, se mora prijaviti centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano. Ta ho razpolagala z blagom tekom šestih tednov po prijavi. Plačilo prevzemne cene se izvrši po dobavi.
7.	Pridelovalec je dolžan na zahtevo centrale za krmila c, kr. urada za ljudsko prehrano imeti repo spravljeno v svojih prostorih. Za to prejme trgovsko običajno odškodnino od strani centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano.
8.	Setev, poljska dela in spravljanje repe bodo nadzorovali organi centrale za krmila c. kr. urada za ljuasko prehrano,
9.	Pogodbi nasprotujoča poraba dobavljenega semena, kakor tudi opustitev oddaje predpisane množine krmske repe (točka 4.) nalaga pridelovalcu dolžnost, da mora plačati nakazano mu repno seme, vštevši embalažo in dovoznino, poleg tega ga pa zadene kazen.
g 5.. odstavek 3., naredbe z dne 11. oktobru drž. 7.ak. št. 350 se glasi:
cena primerno blago
trgovske in obrtne zbornice, v katere področje spada blago.«
c «
rt
>rj O
O rt _C C . V o - • o rt c £ o .O o >o
O -r" rt G ^ C rt ra S gS O ;s B -S
J oaS^S»" д ag g o
m ° Sü g o s « S-g 6.8-* o °
a, -
rt
- -• ., c Ü a	o
►N	_Q
s »«^»■S ®	u
?	a
O. o rt ' ' cj ü	_
"to ^ ^ л >N >V)	w
8 S m S § a 2	"
V u o - " "
> .s
rt n
M o
a,s rt
C G , g
m v
e
o
o E & ° ,2 B s g-'1" u « s;^ s o c ; • rt
H G	t1 и I—
Ol "o ° ■ J5 — rt .
O OJ ^ M n — w
rt « 3
C^CpOO-"	"
F -n
б S o .3
'N W O ■•* C
«, S S O
tS3
<u rzj ћ -*-*
M Оч><-» ^ O Vi O p, O I- u rt -O «2^0» Ö
C 0) JS -a ^ ö -g-'~ £ «
»o u rt	£ --"č -o J2
g . g .U n o ^ v.
«	>N B O N >
O V u V v o O rD
Q.C te ^ uN аа o
NAROČILNICA.
Centrali za krmila c, kr. urada za ljudsko prehrano
DUNAJ I„ Trattnerhoi 1.
Podpisan,, (zadruga) izjavlja, da je voljan (voljna) na zemljišču, ležečem v okraju..........občina . .........
v izmeri .... hektarov (št. parcele . . . .) v letu 1918. pridelovati krmsko repo pod pogoji, ki jih navaja centrala za krmila c. kr, urada za ljudsko prehrano, in prosi, da se mu dopošlje .... kg semena.
Naslov:................................
Kraj prevzetja:...........pošta;.........železniška postaja:............
Podpis:
шо glavni ku-talo« ur. uro-bnuno, Klutni-ue. godbenih prof'm, ^-j ^ino m viÄe. Dobro har.po K i4, 20, 26, 10, 25, 05. 50. 2 vrstne harmonike pu K 70. 80, 100,12d: ä vrstne harmoniko j o K 180, 200 240, 280- ''amenu do-
Razpošiljal' niča-
JAN KONRAD, c.i. kr. dvor. d l>.Mofi(Brflx)8t.17S", ČeSKo.

GARJE
lišaje, ii raste, srbečico In druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Para oi-domače mczilo. Ne maže, je poT polno brez duha, torej se mo.«j rabiti tudi čez dan. Vel ik l on ček K 3 50 dvojno-velik lonček K G'—. Dalje Paratol-posipalni praše'-.. k, varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 260.
Oboje so dobiva po povBetja ali predplačilu pri tvrdki Irkarja M. Klein-a
Paratol-Werka, Budapest VII-10.
>zsa ut, 21.
Ženske lase
zmedene kupujem po najvišji cunl. 2e ?.a v dkq po ban i dolžini plttr .'-» K. Spr.. Ijajte in poS'j po pošti vzorci Stene samo 1U vin. Denar do- t lalio'. — V. zalogi imam lepe izdelane kite 4 30 Ce želite, poslinemali vzereclasince-i'o. To en a postrežba. Prodajam na bol Se barvilo za lase o X. I. Svctec izdeloval-nicnkilRudolIovo navproil rotovža
Naül,0(i0.C00 vrrbil
Ročno «ilo je praktiii.o orodio /a vs'nkogar za šivanje nsnjenih i red metov jermenov, vred, jader, oprt m, mehov, plaht, čov-Ijev. —
dajalci-m popust. Cena kmpl. šilu K 5'—, povzet ni stroški i oeeboj. T/voz žrobljev, vavovaJeov podplatov iz kovine in usnja, podkvic. celul. trokov za čevlje, čevl.j. smolo, okov za podplate in voiitih podplatov. P. Ä. Lachmann, Dunaj IX, Мчког-t:as~e 8. odd. ie:.
Sijajno bodočnost
ma o turšk? in nove srečke avstrijskega lidečega križa vsled niihove > edno zvifun Ce se t enuri.e v rednosti i Vsaka srečka zadene i Glavna debilka 2i, 7	zna&ata čez
1,000.000 kroni W
Natančno potasnito z igralnim naCrtoir rnzpošilia brezplačno S.ečkovno zastopstvo 12r Ljubljana.
VsöRovrsino (lomffi semeiio,
Suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke
kupuje trgovina s semeni
-:: PE*rER LASSNIKA NASL. ::----
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
ШШ - podgane stenice-££urki
Izdelovanje in razpošiijatev preizkuš. radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero čoha-jajo vsak dan zahvalna ptsina. Za podgane in miši K 5.—; za ščurke K 4.50; tinktura za sieniee K 2.—; uničevalec moljev K 2.—; praick proti mrčesom K i.50 in K 3.—; sem spadajoči raznra-ievalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za Uii v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri
Iiseh K 1.20; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-enjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
ЦмицЈАа svoje vinograde, sadunosmke VVafAfljJftVS in vse rastline
jpred (listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom I« škropljenjem z »Antifungin«-om ojačeno kalifor tiijsko Južno vodo.' Radikal, zanesljiv učinek, ni-kako poškodovanje rastlin, zelo Sledilno, v inozemstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom. Cenai 1 liter 12 K (zadošča za 50 litrov). — izvirna posoda 3X litra 32 K. Pošilja po povzetju »li predplačilu M. Jiinker v Zagrebu 14, Petrinjska lil. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj.	616
\ IzdajakonzorciJ „Uomoliuba'V
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to kimo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izk-nisti, naj se primeša 2 krat na leden krmi, ena pest polna Matt ll" to Je с,г- P,1 Trnköczy a rediln* piašek. „IHfal II Taket vel a 1 K, 6 paketov (i K. poštnino prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali piaSiča, da se zreu..
Glavna zaloga: lekarna Тгпмбсау
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kola>nami na razstavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče Kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
XaiboljSa gorenjuka kosa so dobi edino prvi corenjSKi Ttizpošllialni IVAN SAVNIII, KRANJ,
ka'ira je lahka kot pero,-izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-kosljivo koso ialiko kosi vspka ženska. Kdor Se ni poskusil te kose, nai el jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso se jamči.
IliilgoBt ш cono kos so: cm 50 53 60 65 70 75 SO 811 BO poaii 5 5'., в ll1 a 7 ".'/, 8 81', 0
K B'-, 8 20. 8 40, 8 00, 8*80, 9 -, 0 20, » Iv. O'llü Trgovt'i pri vet'jen. odjema dobo popust.
Г
UQDSIM POSOJILNICA
reg strovana zadruga z ueome.eno zavezo
t Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta ät. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hrani) ne vloge vsak delavnik dop. od 8. do l.ure in jih obrestuje po
4
i\ q k o
L
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsttkih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi, z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi, vrednostnih papirjev. — Monjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici1' so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar ua varnn posestva na ueiel In v mestih.
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. — Siaujo hranilnih vlog je bilo koncem >e<a 1916 okroglo 26 m.lijonov kron.
Boke „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. Ncugajajoče zamenjam.
Kovinaste ure. . po K 24— 26 — 32 — 40'— 60'—100 Srebrne ure . . po K 70— 90 — 100 — 120 — 200'— Kovinaste verižice po K 2 — 3 — 4'— 6-— 10 — Usnjate verižice . po K 160 2'80 480
ЛДГ" Zlatnina in srebrnina v bogati izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem cenika, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to-——---varna ur v Švici. -
Svetovna razpošiljalnica
H. Statiner штш m
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice

Odgovorni urednik JUudovlk Tomažič.
Tiskala Katoliška tiskarno.