Kongres
življenja
in dela
9. kongres zveze komunistov Slovenije je pred nami. Pri-čakujemo, da bo v nas vse vnesel nemir in razgibanost, pa tudi še večjo enotnost, moč, odločnost in akcijo: pričakuje-mo, da bo izoblikoval odgovore na usodna vprašanja našega današnjega in jutrišnjega dne; pričakujemo, da bodo na njem delegati odkrito spregovorili tudi o tem, kje zveza komuni-slov ni docela opravila svojih nalogin da bo obenem odprla perspektivo in vizijo, za katero se bo vredno bojevati in odre-kati. Obrisi te perspektive so se v predkongresnih aktivnostih in razpravah sicer kazali in postajajo določnejši. Toda de-lovni Ijudje terjajo od kongresa še več: poleg kritike prakse tudi določitve o nadaljnji poti. Hočejo, da bo to kongres, ki ga predstavljata življenje in delo.
9. kongre? bo kongres kontinuitete, tudi vztrajanja na Manfiestu, ki ga je Komunistična partija Slovenije sprejela pravvtehdnehpredpetinštiridesetimileti, tojenaManifestu, s katerimje razgrnila politični program za uveljavitev nacio-nalnih, socialnih in političnih pravic delovnih Ijudi. V ZK se pribliiujemo tnenjavi generacij; zato moramo prav zdaj še trdneje povezati in vtkati izjemno bogate izkušnje revolucio-narjev in generacije, ki je v najtežjih razmerah gradila našo družbo, v delo mladine, delegatov, delovnih Ijudi nasploh.
Obenem pa bo to tudi kongres sedanjosti. Komunisti so se vedno učili v praksi, vedno so zavrgli tisto, karje preživelo ali postalo pretesno, in sprejeli tisto, kar je izražalo ustvarjalno moč delovnih Ijudi, karje bilopovezano z interesi delavskega razreda. ZK ne pozablja, da smo družba z mnogimi uspehi, pa tudi drlava z mnogimi težavami; ne pozablja tudi, da se niti ona niti družba kot celota ne sme nikoli vkopati in ostajati na mestu; kajti stati na mestu ze pomeni nazadovati. Zaiose je ZK zmeraj lotevala novih korakov in novih zgodovinskih prebijanj, zmeraj je teiila k pravočasnemu odkrivanju slabo-sti, ki so se porajale v njenih lastnih vrtah kot tudi v dridbeni < praksi.
Predkongresne razprave so si enotne v spoznanju, da je treba vzroke za težave, s katerimi se soočamo —pa naj so to premajhna spodbuda za boljše delo, razdrobljeno gospodar-stvo, nespoštovanje samoupravnih dogovorov, moč admini-stracije, pristajanje na neodgovornost, nekatera vprašanja mednacionalnih odnosov ali karkoli ze drugega — najpref poiskati znotraj nas samih. Vemo pa tudi, dase znamo opreti na svoje moči, svoje sposobnosti in ustvarjalnost. In tuje naš še ne izkoriščeni kapital, s katerim bomo iz sedanjega boja izšli tako, kot smo skupaj z ZK in njeno avantgardnostjo doslej še vedno izšli.
Zastave, ki bodo zavihrale že v dnevih pred kongresom, bodo izražale slovesnost trenutka in naše praznično razpolo-ienje. hražaiepa bodo tudi prepričanje, da bo ZK skupaj z najširšimi naprednimi socialističmml silami kos svoji odgo-vornosti in svojim nalogam. Izraiale bodo našo skupno voljo, odločenost in vero v prihodnost, tj. v čas, v katerem bomo bolje gospodarili; v čas, v katerem bomo dokazali, da je le samoupravljanje pot, ki nam odpira izhod tudi iz slabih časov; v čas, v katerem bomo, ker to hočemo, utrdili skup-nost jugoslovanskih narodov in narodnosti.
PA VEL VINDIŠAR