JA KNJIŽNICA
p * P.i26 66001 KOPER
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana s gotovini ~	v
Abb. postale I gruppo Cena 5UU lil*
Leto XXXIX. Št. 129 (11.545)
TRST, sobota, 4. junija 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evroni.
V SVOJEM ZAKLJUČNEM POSEGU NA PROGRAMSKI KONFERENCI PARTIJE
Tajnik KPI Berlinguer ostro polemiziral s krščansko demokracijo in njeno politiko
Hude kritike na račun Fanfanija, ki je kot predsednik odstopajoče vlade podpisal dokument v VVilliamsburgu - Ponovno poudarjena potreba po uresničitvi politike demokratične alternative
RIM — Programska konferenca komunistične partije se je zaključila s posegom tajnika partije Enrica Berlinguerja, ki je v glavnem Ponovil izvajanja Alda Tortorelle, ki je imel v četrtek uvodno poročilo. Tudi Berlinguer je poudaril, da ima KPI štiri temeljne cilje v svojem volilnem programu in ti cilji so obnova in sanacija države, poživitev gospodarskega razvoja, vprašanje kulture in vprašanje miru.
Poleg tega je tajnik KPI polemiziral s krščansko demokracijo. V »vojem trdem napadu na stranko relativne večine je Berlinguer dejal, 4* je prav moralno vprašanje po-
vzročilo oddaljitev dobršnega dela množic od političnega življenja. V nobeni državi na svetu ni mogoče tubo istovetiti večinsko stranko z državo, kot v Italiji, kjer je krščanska demokracija s svojim sistemom oblasti vsilila neki režim. Program krščanske demokracije, je nadaljeval, vsebuje cel seznam napak, ki Jih je treba odpraviti. Pri tem se Je Berlinguer vprašal, kje pa so bili do sedaj, kaj pa so naredili demokristjani v vseh teh desetletjih, ko so bili na oblasti. Zanimivo je tudi, da KD v svojem volilnem pro-
gramu sploh ne omenja moralnega vprašanja in govori o lotizaciji samo ko gre za dežele in krajevne u-stanove, kot da bi ne obstajalo vprašanje lotizacije na vsedržavni ravni, v okviru RAI, javnih ustanov, bank. Demokristjanskl program, kot ga je objavilo glasilo KD «11 Po-polo» sploh ne vsebuje vprašanja namestitve evroizstrelkov v Comisu, istočasno pa je predsednik vlade Fanfani v Williamsburgu podpisal klečeplazno izjavo, v kateri je rečeno, da bodo evrorakete postavili po 31. decembru. Tako stališče krščanske demokracije pa je v kriče-
HUD ZASTOJ V REŠEVANJU LIBANONSKE KRIZE
Malo možnosti za uspeh saudskega posredovanja
Tudi v Vlashingtonu nameravajo na novo oceniti razmere na Bližnjem vzhodu
BEJRUT — Pri prizadevanjih, da ul rešili sedanji zastoj v reševanju libanonske krize,- ima gotovo najpomembnejšo vlogo ‘Saudova Arabija, hkrati pa tudi iz ZDA prihajajo vč-
pa tudi iz ZDA prihajajo ve •M o bližnjih ukrepih za to, da bi uresničevanje izraelsko - libanon-®kega sporazuma premaknili z mrtve točke.
. Bejrutski obveščeni krogi poročale o srečanju med saudskim kraljem Fahdom, libanonskim predsed-uikom Džemajelom in sirskim predhodnikom Asadom, do katerega naj hi prišlo v prihodnjih tednih. Saud-ska diplomacija si namreč prizadeva ustvariti plodno ozračje za tako *rečanje na vrhu, pri čemer jo mo-
Ameriški dolar se je včeraj umiril
RIM — Po nenehnem in skokovitem napredovanju, ki ga je zabeležil v preteklih dneh, se je ameriški dolar včeraj na vseh zahodnih borzah umiril. Na italijanskih borzah je ameriška valuta ob zaključku poslovanja otirala 3,6 lire manj kakor predvčerajšnjim. Lira je včeraj ohranila svoje kotacije v odnosu do vseh drugih valut v Evropskem monetarnem sistemu ter je celo nekoliko pridobila v odnosu do angleškega funta in švicarskega franka. Zak'jučne kotacije so bile naslednje: dolar 1508.50. nemška marka 593.20, francoski frank 197,42. funt šterling 2358.65 in švicarski frank 717,01.
spodbuja Bejrut, ki je Siriji prijavljen zagotoviti najvišja jam-?tva v zameno za umik njenih čet •z Libanona.
Libanonski zunanji minister Salem h° danes znova odpotoval v Saudo-v° Arabijo, medtem ko zvečer v
Bejrutu pričakujejo generalnega tajnika Arabske lige, Hadllja Klibija. Vsa ta diplomatska dejavnost pa spričo obnašanja sirskega predsednika Asada, kii je pred komaj dvema dnevoma prisegel, da bo »uničil* sporazum med Izraelom ih Libanonom, pušča kaj malo prostora za kakršnokoli posredovanje ali celo upanje na uspeh.
Pred neko komisijo v ameriški poslanski zbornici pa je medtem ameriški državni podtajnik, Nicholas Veliotes izjavil, da bodo ZDA prihodnji teden znova razmislile o svoji bližnjevzhodni politiki zaradi zastoja pri reševanju libanonske krize. Philip Habib se je predvčerajšnjim vrnil v Washington, kjer se bo zadržal tudi ves prihodnji teden na posvetovanjih v Beli hiši. Sirska zavrnitev izraelsko - libanonskega sporazuma je torej za Belo hišo dokončna, kar pomeni, da so ZpA prisiljene iskati novo globalno oceno razmer na Bližnjem vzhodu. Veliotes je tudi dejal, da je napetost v zadnjih tednih resno ogrozila trenutno premirje v Libanonu in ni izključil morebitnega oboroženega spopada med Sirijo in Izraelom.
Pozornost arabskih opazovalcev pa je še naprej usmerjena tudi v notranje razmere Palestinske osvobodilne organizacije, kjer se vse več njenih vidnih voditeljev izreka proti Arafatu. Palestinski lider se trenutno nahaja v Dolini Beka, kjer je položaj najbolj negotov, in kjer bo danes imel veliko zborovanje v dokaz, da je večina še vedno na njegovi strani. V prizadevanja za pomiritev znotraj PLO se je vključila tudi Moskva, kjer se trenutno mudi eden najvidnejših palestinskih voditeljev, Abu Ijad.
Bližnjevzhodna kriza in še posebno položaj v Libanonu po podpisu sporazuma z Izraelom je tudi osrednja tema pogovorov med italijanskim zunanjim ministrom Colombom in njegovim izraelskim kolegom Sami rom, ki se mudi na uradnem obisku v Rimu.
čem nasprotju z velikim delom katoliškega gibanja za mir in velikega dela duhovščine.
Berlinguer je v svojem zaključ nem posegu menil, da krščanska demokracija išče desničarsko rešitev za sestavo bodoče vlade, ki bo morala voditi Italijo in se pri tem sprašuje ali je desničarska rešitev možna. Tajnik KPI trdi, da je.trenutno nemogoča iz treh razlogov. Predvsem zato, ker italijanske desničarske sile nimajo lastnih idej, temveč se sklicujejo na ideje, ki jih zagovarjata ameriški predsednik Reagan in predsednica britanske vlade Thatcherjeva. Poleg tega je krščanska demokracija stranka, na katero stavijo sile, ki zastopajo najbolj nazadnjaški del delodajalcev. Ta stranka pa je že pokazala, da je skrajno nerodna, da ne more izvajati politike dosledne strogosti temveč lahko samo zagovarja politiko Confindustrie, ki je do delavskega gibanja skrajno napadalna. In končno, kakšen rezultat lahko ima protidelavska politika? Taka politika lahko samo zaostri vzdušje ali pa privede do demoralizacije produktivnih sil in sil iz kulturnega sveta. Omenil je tudi svoje trditve izored nekaj tednov, ko je opozori) na nevarnost desničarskega udara v Italiji. Zaostritev razrednega boja bi lahko privedla tiste, ki so na oblasti do tega, da se poslužijo represivnih metod.
Sicer pa je na strogost in na učinkovitost treba gledati tudi s človeškega vidika, ne samo na podlagi golih številk. In prav to je danes naloga levice.
Levice se mora danes povezati s silami, ki niso več v svojem tradicionalnem taboru, z gospodarskimi silami, s predstavniki javnih uprav, s podjetniki, malimi in srednjimi industrijfci skratka s tistimi, kj se zavedajo, da z dosedanjo politiko ni mogoče premostiti krize. Taka levica mora biti tudi zelo pozorna na vrenja, do katerih prihaja v krščanskih gibanjih. Demokratična alternativa je nekaj več kot nekoliko širše zavezništvo med levičarskimi silami, več kot parlamentarna večina levice. Iz volitev mora iziti levičarska večina, v okviru katere se mora okrepiti tudi komunistična partija, ker je glas za ko-
munistično partijo nedvomno glas za levico, ki bo ostal na levi.
V razpravo je med drugimi posegel tudi Giancarlo Pajetta, ki je v glavnem kritiziral izide srečanja v Williamsburgu, kjer so sprejeli nekatere sklepe, ki povzročajo strah. Poleg tega pa obstaja tudi vpraša1 nje, ki zadeva neposredno Italijo. Fanfani je namreč poglavar vlade, ki je že odstopila in ki trenutno opravlja samo redne posle. Zato se Pajetta sprašuje, kdo je Fanfanija pooblastil, da podpiše tako resen dokument, kot je oni, ki so ga podpisal; v Williamsburgu. Fanfani se je skliceval na prejšnje obveze Italije, vendar ni obvez, ki bi govorile o razširitvi NATO, poleg tega pa je tudi obveza Italije glede evroizstrelkov zelo dvoumna. Edina obveza, ki za Italijo mora držati, je ta, da si prizadeva za uresničitev sporazuma o skrčenju jedrskega orožja.
Volilna kampanja v Veliki Britaniji dosegla svoj višek
LONDON —- Le sedem dni pred izrednimi političnimi volitvami v Veliki Britaniji je kampanja prešla v odločilno in napeto ozračje. Po vsem sodeč je konservativcem zmaga skoraj zagotovljena, a kljub temu laburisti vztrajajo pri svojih napadih. Namestnik laburističnega tajnika Denis Healey, ki je v bistvu postal neuradni vodja laburistov, je pričel dosledno rušiti sliko predsednice vlade Thatcherjeve. Očita ji. »da se je hvalila za pokol na Falk-landih*. a ni ničesar storila, da bi preprečila dobave britanskega blaga Argentini, kar bi lahko Buenos Aires v bodoče s pridom uporabil proti vojakom «združenega kraljestva*.
Do sedaj se ni nihče dotaknil tega žgočega vprašanja. Healey pa si kot kaže ne dela skrbi in je pripravljen stopiti tudi pred sodnika, če bi ga Thatcherjeva tožila zaradi obrekovanja. Dejanski vodja laburistov si v bistvu želi pred sodnika, saj bi tako lahko dokazal upravičenost svojih obtožb.
HAVANA — Predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič in člani jugoslovanske delegacije, ki so na obisku na Kubi, so včeraj iz Santia-ga de Cube dopotovali na Otok Mladosti. Po obisku na otoku se bo delegacija ZKJ vrnila v Havano, kjer se bodo nadaljevali pogovori na najvišjem partijskem nivoju, (dd)
RAZGOVOR Z NOVINARJEM IN ESEJISTOM RICCI0TTUEM LAZZER0M
V Italiji in v Evropi se utrjuje
težnja po opravičevanju nacifašizma
Perfidno propagandno kampanjo vodijo fašistični, nacistični in ustaški krogi v Kanadi, ZDA in Argentini - Vzporedno naraščanje antisemitizma m napadov na antifašiste • Tudi Trst vključen v zaskrbljujoč trend - Zelo pristransko in znanstveno neosnovano prikazovanje zgodovine
«Dober del sveta se postopno pomika v desno, postavlja se na konservativna stališča, tista stališča iz katerih je izšel fašizem v raznih oblikah in pojavnosti tako v Evropi kot drugod.* Rlcclotti Lazzero je zelo zaskrbljen, obenem pa je v glasu, ki prihaja iz slušalke, čutiti tudi veliko razočaranja in nekaj pritajene jeze, ker so se stvari, po tolikih letih, spet zasukale V nevarno smer.
Tržačan po rodu, čustveno še vedno navezan na naše mesto, Ricciotti Lazzero je bil dolgo let novinar pri «Stampi», pri revijah »Domenita del Corriere*, «Epoca», (Tempo illu-
strato*, v Trstu pa je dve leti vodil mesečnik «La Bora* in skusal tako prispevati k boljšemu poznavanju in razumevanju tržaške stvarnosti, križišča več svetov. Od kar se je po tržaški izkušnji spet vrnil v Lombardijo (danes živi v okolici Coma) se Ricciotti Lazzero ukvarja predvsem z zgodovino (lani je pri založbi Rizzoll izšla njegova študija o italijanskih esesovskib enotah), saj rad ponavlja, da se skozi «kvas zgodovine* lahko doume sedanjost. Tudi kot sodelavec Simona Wiesenthala se mi je zdel, tako po moralni postavi kot po profesional-
nem profilu in strokovnosti, najprimernejši za analizo sedanjega preo-kreta na desno, poskusa opravičevanja fašizma in nacizma, ki smo mu priča v Evropi in ki je že nekaj let opazen v Trstu. Dolg telefonski pogovor na to temo sva začela z ugotavljanjem zaskrbljujočih poskusov, da bi zmanjšali krivdo nacizma in fašizma ter ga moralno oprali pred javnim mnenjem.
»Ta težnja — pravi Lazzero — je zelo jasna in zadobiva posebne vrednote v Italiji, tudi ker Italija ni nikoli naredila procesa lastnemu fašizmu. Nemčijo so k temu prisilili, Nemčija je imela Niiremberg in po-
KLJUB TRDNEMU ATLANTIZMU SE V BONNU BOJIJO EVROIZSTRELKOV
Zvezna republika Nemčija skuša vplivati na pozitiven razplet ženevskih pogajanj
V
Bonn obiskal vodja ameriške delegacije v Ženevi Nitze - Julija bo kancler Kohl odpotoval v Moskvo - SPD nezadovoljna z Američani
BONN — Kljub svojemu skoraj slepemu atlantizmu niso zahodno-nemški krščanski demokrati šc popolnoma izgubili upanja, da bi lahko pozitivno vplivali na potek ženevskih pogajanj ih tako preprečili skorajšnjo namestitev novih ameriška! jedrskih raket srednjega dometa v Evropi.
S tem v zvezi je zahodnonemški zvezni kancler Helmut Kohl včeraj sprejel vodjo ameriške delegacije na pogajanjih v Ženevi Paula Nitzeja, s katerim je izmenjal mne-
nja o pogajanjih in se seznanil zadnjimi dogodki. Kohl odpotuje namreč julija v Moskvo, kjer bo bržkone skušal vplivati na sovjetska stališča do evroizstrelkov.
Seveda sta uradno tako zunanji minister Genschcr kot kancler Kohl Nitzeju ponovno poudarila zahodno-nemško privrženost dvojnemu skle-
pu NATO. Prav tako sta zagotovila, da ne bo ZRN v Moskvi odigrala ne »posredniške* in niti samostojne »pogajalske* vloge, temveč se do Konl 6 vsem predhodno sporazumel z zavezniki. Ob tem so že napovedali, da se bo Nitze ponovno vrnil v Bonn 30. junija, le nekaj dni pred odhodom zveznega kancler ia v Mo-
Zahodnonemškl kancler Helmut Kohl z vodjo ameriške delegacije na pogajanjih v Ženevi Nitzejem (AP)
NOGOMETNA KUPČIJA, KI RAZBURJA BRAZILIJO (PA TUDI ITALIJO)
Šest milijard za slovitega «Flameago’s Superstnr Žica
RIO QE JANE1RO - Vest, da si )« videmski športni klub eUdinese* z vinj-slrsKo potezo njegovega ravnatelja Dal Lina zagotovil, za vsoto 6 milijard Ur, naj-bo!'šega brazilskega nogometaša Ztca (30 ■ltl, doslej nad 500 golov), je močno od teknila v športnih krogih vsega sveta. Največ prahu je seveda dvignila v Braziliji, kjer je možnost odstopa priljubljenega nogometaša sprožila celo vrsto pro-ies uil, manifestacij.
Včeraj popoldne se je na tisoče navija' čev zbralo pred sedežem društva »Flfl vicr.go», v okviru katerega se udejstvuje Zn u, ter uprizorilo ogorčeno manifestacijo. Marsikdo je jokal, slišale so se grožnje na račun Italijanov, večja skupina razka-(en m ljudi pa je vdrla na bližnje nogo metno igrišče, kjer je trenirala ekipa Fla me,.go. Vnela se je žolčna diskusija, katere ton se je postopoma dvigal, tako da je morala poseči policija, trener A. R. T.ires pa je moral tekmo prekiniti. Žico ni bil prisoten na igrišču, ker se je prav tedaj vračal z letalom iz Muenchna, kjer •t je udeležil neke tekme.
Športni klubi, pa tudi druge organizacije, so začeli izvajati pritisk na voditelje via;utnga, naj bi poiskali možnost, da bi zadišali Žica vsaj še za dve - tri leta. Nekateri so začeli zbirati denar med pre birelstvom, pri domačih podjetjih in tudi pri multinacionalnih družbah. Padel je tudi predlog, naj bi organizirali posebno nogometno tekmo z izredno vstopnino 5.000 h-t*; etrov (poprečna vstopnina znaša 1000 kruuirov), katere izkupiček naj bi orno aočil Flamengu, da se odreče »kupčiji le ta* Po tem, kako so posamezniki in go soodarske organizacije reagirali na predlog nabirke bi se dalo sklepati, da bi bila mhebtta vsota lahko tudi zbrana, to pa ne bi rešilo vseh problemov, »če bi povečali vlačo Zicu na 50 milijonov mesečno - je de-al predsednik Flamenga De Abranches — bi morali dvigniti prejemke tudi drugim inru'cem. Dejstvo je, da ne moremo tekmovati z evropskimi družbami in že leta si nalagamo izredna bremena, da bi zadržali
^iNittski In protestne manifestacije so vsekakor dosegli, da je bil podpis pogodbe
o odstopu Žica videmskemu klubu, preložen na ponedeljek. Kaže pa, da gre pri tem le za taktično potezo, in sicer toliko bolj, ker bi moral prav v ponedeljek dopo tovati v Brazilijo Falcao, nogometaš »Ro me*, kj naj bi si ga Flamengo zagotovil z denarjem, ki ga bo prejel od Videmča nov. Sam Žico je po povratku iz Muenchna izjav J, da je pogodba dokončno pripravlje na. cla je že vse zmenjeno in da manjka samo še podpis, »če mi Flamengo žago tovi iste pogoje, ostanem, v nasprotnem primeru se preselim v Italijo* — je prišlo vil Žico, njegova žena Sandra pa je do-aala, da je •zadeva že rešena in da ni druge alternative».
i'ri klubu Flamengo se dobro zaveda ju, ao Zicu ne morejo nuditi pogojev, ki mu jih nasprotno zagotavlja Udinese. V Italiji bo Žico zaslužil dva milijona do larjev (tri milijarde lir) v treh letih, poleg tega pa bo prejel 300.000 dolarjev (450 mi lijonov lir) kot delež na vsoto, ki jo bo zanj prejel klub Flamengo.
Celotna zadeva zasluži kratek komentar. Pustimo ob strani dejstvo, da bi morala
biti, pa čeprav po nemara nešportni logiki, nogometna ekipa Udinese sestavljena iz pristnih Furlanov. Pustimo nadalje ob strani tudi dejstvo, da pomeni *nakup» brazilskega nogometaša izdatek, ki bi si ga Italija danes ne smela privoščiti. Prav gotovo pa je, da je, milo rečeno, naravnost nesramno, če si tak luksus privošči lastnik kluba tUdinese*, to je industrijska grupa Zanussi, ki je finančno tako na psu, da se mora zatekati k pomoči raznih Consortiumov, Fiatov in mednarodnih e-lektronskih družb, da se ohrani na po vršju, ki že dalj’ časa grozi z odpustom 3.500 delavcev in ki na ves glas zahteva javno pomoč iz sredstev po zakonu 82S. Tudi če je res — toda o tem ni konkretnih jamstev — da bo večji del finančnega bre mena za odkup «Flamengo's Superstar* Žica prevzel nase industrijski pool (Coca Cola, Adidas, Agfa-Gevaert, itd), diši ven dar zadeva, v tem kritičnem trenutku za italijansko in deželno gospodarstvo, po megalomaniji, ki ni prav nič v skladu z razvpito skromnostjo in preudarnostjo poprečnega Furlana.
skvo, da bi mu dal še zadnje napotke.
Poteg tega uradnega in obveznega pročelja enotnosti in tesnega sodelovanja pa je popolnoma jasno, da je vprašanje evroizstrelkov življenjskega pomena za ZRN, saj bi morala na svojem ozemlju namestiti prve udarne rakete srednjega dometa «pershing 2», ki jim Moskva še najbolj nasprotuje. V primeru jedrskega spopada bi se Nemčija takoj spremenila v »frontno državo*. Zahodnonemško javno mnenje pa se po vsem sodeč ne strinja v celoti, da bi večji del bremen nosila prav ZRN ter zahteva, naj Bonn ukrene vse, kar je v moči, da prepreči namestitev novih raket.
Ob vsem tem je značilen poziv vlade Demokratične republike Nemčije Bonnu, naj se z združenimi silami borita za mir, saj bi v primeru vojne prav njuni državljani utrpeli najhujšo tragedijo. O vprašanju e-vroizstrelkov pa si beli glave tudi vodstvo nemške socialdemokracije, ki ostaja zvesto atlantskim izbiram, a obenem kritizira ameriško neprož-nost in izsiljevanje. SPD se trudi, da bi pomirila svojo levico predvsem pa mlado članstvo, ki se že odkrito nagiba k pacifizmu. Vsekakor pa socialdemokrati ne pristajajo na avtomatizem, da bi ob neuspehu ženevskih pogajanj brez nadaljnjega namestili ameriške rakete v ZRN, temveč zahtevajo predhodno razpravo v parlamentu. SPD trdi. da ni prejela krščanska demokracija večine zaradi vprašanja evroizstrelkov. zato bi bilo nedopustno, da bi vlada sprejela sklepe mimo parlamenta.
V bonskih političnih krogih pa vla da le malo upanja, da bi Zahodni Nemčiji uspelo aktivno vplivati na ženevska pogajanja. Reaganova administracija hoče iz vse zadeve iztržiti največ, bržkone noče zaustaviti svojega industrijsko - vojaškega stroja. Washington ni še opustil zablode. da bi v novi oboroževalni tekmi Sovjetski zvezi zaradi njenih gospodarskih težav pošla sapa. V t« okvir spadajo tudi napovedi, da ne bodo na pogajanjih v Ženevi razpravljali samo o «evrostrateških raketah* temveč tudi o sovjetskih taktičnih raketah izpod tisoč kilometrov dometa.
Prihodnji meseci bodo torej za Evropo odločujoči. Tega se dobro zavedajo pacifisti, ki so ojačili svoje pobude. Bodrijo 'jih pomisleki skandinavskih držav, Španije in Grčije, strah ZRN in prepričanje, da navadni ljudje ne delajo razlik med prijateljskimi in sovražnimi jedrskimi bombami.
ob tej priložnosti organizirala v Turinu mogočno manifestacijo prizadetega delavstvk. Računajo, da sfe bo v glavnem mestu Piemonta zbralo okrog 220.000 kovinarjev, tako da
BEOGRAD — Na povabilo predsedstva SFRJ in predsednice ZIS Milke Planinc bo predsednica indijske vlade Indira Gandhi uradno in prijateljisko obiskala Jugoslavijo od 8 do 10. junija.
220.000 kovinarjev na manifestaciji v Turinu
RIM — Italijanski kovinarji bodo 10. junija uprizorili celodnevno vsedržavno stavko v znak protesta proti nepopustljivosti delodajalcev pri pogajanjih za obnovitev zapadle delovne pogodbe kategorije. FLM bo
Mika Špiljak e sestanku UNCTAD
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je v izjavi beograjskemu časopisu »Journal Export» izrazil upanje, da bodo na beograjskem zasedanju UNCTAD delegacije dosegle soglasje o potrebi skupne akcije za oži vitev svetovnega gospodarstva «Prepričani smo, da bi takšna mednarodna akcija morala predvsem rešiti globoke razlike v položaju dežel v razvoju na vseh področjih mednarodnih gospodarskih odno sov.* špiljak je tudi poudaril, da v nekaterih razvitih de želah že drugače gledajo na ta vprašanja in se že zavedajo dolgoročnih negativnih posledic protekcionizma, neprestanega padanja cen surovin in po dobno.
, »Pričakovanja SFR Jugosla vije kot aktivne neuvrščene dežele in dežele v razvoju so zapisana v dokumentih 7. sre Čanja na vrhu v New Delhiju in ministrskega sestanka sku pine 77 v Buenos Airesu. Me nimo, da ti dokumenti zares vsebujejo realistične in kon struktivne predloge.* Mika špi ljak je včeraj sprejel gene ralnega sekretarja UNCTAD G. Coreo. Corea se je zahvalil za vsestranske napore Jugoslavije pri organiziranju 6. konference UNCTAD. V pogovoru je sodeloval tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov. (dd)
bo manifestacija zadobila razsežnosti, kakršnih ne pomni zgodovina italijanskega kovinarstva. Tudi druge kategorije delavcev so zagotovile svojo udeležbo na manifestaciji.
tem je obrnila stran, prešla je na novo poglavje. Italija tega ni naredila. Vse je ostalo precej zmedeno in desnica je prevladala nad tistim delom Italije, ki se je opredelil za zaveznike, ki pa se ob koncu vojne ni znal organizirati in predložiti jasnega programa.
Toliko kar zadeva Italijo. O Evropi pa bi dejal, da vanjo prihaja veliko propagandnega materiala, ki ga pripravljajo onkraj Atlantika. To gradivo nastaja v nacističnih in u-staških krogih v ZDA. Kanadi in Argentini. Ni znano, kdo te ljudi finansira, dejstvo pa je, da je propaganda izredno spretna in perfid-na in da jo po posebnih kanalih pošiljajo v Evropo.
Vprašanje: »Propaganda zadeva predvsem Žide in se vključuje v tok antisemitizma, ali pa je uperjena proti vsemu antifašističnemu gibanju?
Odgovor: Uperjena je proti vsemu gibanju. Antisemitizem in neonacizem nista dve ločeni stvari, pač pa dva tesno povezana pojava kot je večkrat poudaril Simon Wiesen-thal. Vendar njegove obtožbe niso veliko zalegle. Nekatera središča so sicer zaprli, nastala pa so druga. Eno takih središč je pred časom nastalo v Londonu in prevzelo funkcije tistega, ki so ga zaprli na Švedskem.
Vprašanje: Po vašem mnenju je pojav povezan s splošnim političnim položajem v svetu in s polarizacijo planeta na dva bloka?
Odgovor: Ne vem, če v analizi lahko gremo tako daleč, če je ta preokret v desno posledica bipola-rizma, ali je bipolarizem posledica procesa, ki se je začel pred leti. Kar vem je, da smo priča zelo jasnemu poskusu, da bi vsaj delno zmanjšali krivde fašizma. Kako r\a Plinar ocenjujete ta poskus objave lažnih Hitlerjevih dnevnikov? Dober del sveta se pomika' v desno, o-svaja konservativna stališča, tista stališča, iz katerih je izšel fašizem.*
Vprašanje: Kdo stoji za vsem tem? Gre za jasen politični načrt? AH pa je posledica manjše angažiranosti in vračanja k zasebnemu?
Odgovor: Mislim, da je slednja hipoteza najbolj pravilna. Mislim, da je v sedanji situaciji veliko laže biti konservativec, prenašati nek režim kot pa živeti svobodno.
Vprašanje: Iz tega splošnega okvira bi sedaj morda prešla k specifičnemu problemu Trsta, kjer je težnja o opravičevanju fašizma prisotna že dalj časa in bolj izrazito kot drugod v Italiji...
Odgovor: Trst je v bistvu »veli! zgodovinski nesporazum*. Trst je bil prehodna točka med obema svetovoma, vendar kot prehodna točka in vez ni funkcioniral dobro niti pod Avstrijo. Trst je bil nemiren, ni govoril samo italijansko, bil je povezan s cesarstvom, vendar sam ni bil sposoben govoriti nemško in je imel birokrate, ki so prihajali iz Celovca, Gradca, Dunaja.
Predvsem pa Trst ni hotel narediti procesa fašizmu, nekatere kroge zelo moti dejstvo, da je v Trstu Rižarna. Tržačani ne zahajajo v Rižarno.
Povedati je tudi treba, da so takoj po prvi svetovni vojni bili poslani v Trst ljudje z Juga, ki so imeli izrecno nalogo, da zbrišejo in uničijo vse, kar je imelo avstrijski pečat in obnovijo mesto v VOJMIR TAVČAR
(Nadaljevanje na 4. strani)
V Turinu enobarvni občinski odbor (KPI)
TURIN - Z glasovi 33 komunističnih svetovalcev in nekaterih «prostih strelcev* je občinski svet v Turinu sinoči izvolil manjšinski odbor, ki ga sestavljajo sami komunisti. Socialisti so se vzdržali, e-dini svetovalec PSDI pa je pred glasovanjem zapustil dvorano. Pred desetimi dnevi je bil za župana izvoljen komunist Diego Novelli.
Danes v Bazovico na antifašistični shod
V odgovor na nezasUšano predvolilno potezo neofašistične stranke, ki se je s tipično provokativnimi nameni odločila, da priredi predvolilni shod na glavnem trgu v Bazovici (shod so organi javne varnosti predvčerajšnjim premestili na prostor pred lekarno) bo danes ob 16.30 v Bazovici, pred spomenikom padlim v NOB manifestacija, ki jo prirejajo krajevne politične, gospodarske, kul turne In športne organizacije. S tem bo slovensko In Italijansko demokratično prebivalstvo na miroljuben a odločen način Izpri-
čalo ves svoj protest nad stopnjevanjem fašistične provokativne dejavnosti in umetnim ustvarjanjem vzdušja napetosti in mr-žnje. Pričakovati je, da se bo zato zbralo danes v Bazovici člm-več ljudi. Pobudo krajevnih organizacij so podprle tudi demokratične stranke In druge organizacije. Poseben poziv je s tem v zvezi izdala tudi Slovenska kul-turno-gospndarska zveza, k večji budnosti in množični prisotnosti na današnjem shodu v Bazovici pa vabi tudi borčevska organlzn-clja VZPI ANPI.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POZIV K UDELEŽBI NA MANIFESTACIJI V BAZOVICI
Naše prebivalstvo mora mirno a odločno odgovoriti na fašistične provokacije
V Bazovici, pred vaškim partizanskim spomenikom se bodo danes ob
16.30	zbrali slovenski in italijanski demokrati. Pričakujemo, da se oo vabilu bazovskih organizacij odzvalo čimveč ljudi. To bo najboljši odgovor na celo vrsto nizkotnih fašističnih provokacij, ki so se začele z nedavno pobudo nesramnega poveličevanja zločinskih dejanj škvadrista Francesca Giunte, nadaljevale z o-bičajnimi široko zasnovanimi maza-škimi akcijami in ki bodo danes dosegle svoj višek s predvolilnim shodom MSI v Bazovici, ki so ga organi javne vaniosti sicer nekoliko omilili s tem, da so ga od vaškega spomenika, kot je bilo prvotno najavljeno, premaknili pred lekarno, ohranja pa kljub temu v polni meri grob provokativni značaj. Široka mobilizacija slovenskega in italijanskega demokratičnega prebivalstva je potrebna tudi zaradi tega, ker se stopnjevanje fašistične provokativne dejavnosti še ni zaključilo. V predvolilno kampanjo smo pravzaprav šele stopili in zato lahko pričakujemo, da si bodo nacionalistične in reakcionarne sile v Trstu izmislile še kaj, da bi ustvarile tisto atmosfero napetosti in nestrpnosti, ki jim lahko prinese kakšen glas. Ena prvih nadaljnjih potez tržaških po-veličevalcev nekdanjega proslulega režima bo ponedeljkovo zborovanje na Trgu Unita ob prisotnosti Al-miranteja.
Zato je potrebna budnost. Nanjo so apelirale tudi bazovske organizacije. O teh dogodkih so se izrekle tudi druge organizacije.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza ugotavlja, da skušajo desničarske sile tako kot ob vsakih volitvah v Trstu strumentalno ustvarjati ozračje napel osti z očitnim namenom, da bi nacionalistično sovraštvo do Slovencev tako kot že večkrat v preteklosti zaslepilo velik del tržaškega prebivalstva. Ob pomanjkanju stvarnih argumentov in predlogov ostaja tržaški desnici le razglašena nota grobega manipuliranja zgodovinskih dejstev. V ta načrt se uokvirja tudi provokacija mi-sovcev, ki so med kraje za svoja zborovanja vključili tudi Bazovico.
SKGZ izraža prepričanje, da bo znalo demokratično prebivalstvo mir no a odločno odgovoriti na fašistično hujskanje tako v Bazovici kot tudi kjerkoli bi se še pojavilo.
Poziv k polnoštevilni udeležbi na današnjem shodu je poslalo tudi pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI ter sekcija SSk za vzhodni Kras.
-Uilta (Uil), ki je izbojevala od osrednjega vodstva zasnovo nadrobnega načrta o programiranju proizvodnje, organizaciji dela in zaščiti delovnih mest v tržaškem tekstilnem obratu. Precej delavcev je trenutno v dopolnilni blagajni, toda po omenjenem načrtu bedo postopoma spet prišli na svoja mesta. Rezultate milanskega sestanka bodo sindikalisti nadrobneje o brazložili prizadeti delovni sili na delavski skupščini, ki bo v ponedeljek, 6. junija, s pričetkom ob 13. uri.
Boljši izgledi za obrat SNIA
Na sedežu Assolombarde v Milanu je bil dosežen kolikor toliko zadovoljiv sporazum glede razvojnih načrtov za obrat FTA-SNIA. Gre za pomembno zmago sindikalne zveze Filta (Cisl) - Filtea (Cgil)
VOLILNA ZBOROVANJA
Slovenska skupnost
Ob 20. uri v Bazovici in ob 20.30 v
Gi ©Sni
PSI
Posl. Gruber - Bencova in kandidat za deželni svet Carbone bosta govorila ob 10. uri pred veleblagovnico UPIM na Trgu stare mitnice in ob 11. uri na Trgu Repub-blica.
KPI
Od 9.30 do 13. ure na Pončani manifestacija z razstavami o problemih ekologije. Govoril bo neodvisni kandidat za deželo Paolo Parovel.
Od 15.30 do 20. ure na Trgu stare mitnice shod sekcije »Tomažič*.
Od 17. do 20. ure pri Sv. Alojziju shod rocolske sekcije, na katerem bo govoril Stelio Spadaro.
Ob 18. uri v Ul. Torri shod s Per-lo Lušo in Ester Pacor.
Na Trgu Marconi v Miljah ob 10.30 zborovanje z Millom in Donadelom.
• Tržaška občina obvešča, da je treba prošnje za uporabo občinskih športnih objektov za sezono 1983-84 vložiti v urad. kjer se sprejemajo razni akti: vložiti jih je treba v sobi 32 v palači na Trgu Unita do konca tega meseca. Interesenti pa bodo lahko dobili vse informacije o
tem na oddelku XV (mladina, šport in prosti čas) v Ul. del Teatro 5, vsak dan, od 8.15 do 12.30.
• Pokriti plavalni bazen «B. Bian-chi* bo jutri zaprt za javnost zaradi športnega tekmovanja.
Drevi glavni svet Kmečke zveze
Dre vi, _ ob 20.30, se bo na sedežu v Ul. Cicerone sestal glavni svet Kmečke zveze. Dnevni red predvideva razpravo o uporabi finančnih sredstev v višini dveh milijard lir za uresničitev kmetijskega razvojnega načrta Kraške gorske skupnosti, razpravo o tradicionalnem letnem izletu KZ, o raznih organizacijskih vprašanjih ter razno.
0B NAPOVEDI ZASEDANJA 0 PROBLEMIH DELA V VIDMU
SINDIKATI DELAVCEM: STRNJENO NA VOLIŠČA
Le z množično udeležbo bo mogoče vsiliti zadolženim dejavnikom smotrno politiko na področju zaposlovanja
Deželno vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL se je odločilo za stvaren nastop zoper propagando določenih političnih krogov, ki skušajo navesti prebivalstvo k temu. da med bližnjimi volitvami čim množičneje odda belo glasovnico. Takšna poteza bi očitno koristila protidelavskim in nazadnjaškim silam, kar .je seveda treba preprečiti Kako? Glavni deželni tajnik CGIL Gianntno Pado van. član deželnega vodstva CISL Gianfranco Patuanelli in glavni deželni tajnik UIL Gianfranco Trebbi so med včerajšnjo tiskovno konferenco naglasili, da bodo sindikati reakcionarne težnje zavrnili delovnih moči z osrednjimi, življenjsko pomemnbimi vprašanji, ki danes tarejo italijansko družbo in v prvi vrsti njene najmanj premožne in siromašne sloje, šlo bo
■iiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiu
IZVOLITEV; KI BO LAHKO IMELA POSLEDICE TUDI DRUGOD
Ali je potrditev predsednika KZE sad sporazuma med melonarji in KD?
Komunisti kritični do «prvega nastopa» nove večine - Slovenska skupnost bo v torek predstavila svoj programski dokument - Posega Carboneja in Pittonga
Potrditev demokristjana Renata Segattija na čelo tržaške Krajevne zdravstvene enote je bila včeraj v središču pozornosti tukajšnjega političnega življenja. Kot znano, je bil Segatti v četrtek zvečer izvoljen tudi z glasom enega izmed li-starskih predstavnikov v upravnem odboru te ustanove in zato se marsikdo sprašuje, če je ta poteza sad več ali manj skrivnega dogovora med demokristjani in melonarji, ki naj. bi zajel še nekatere druge krajevne ustanove, kot dokazuje izvolitev Barisona za predsednika Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove. «V tajnem glasovanju je prišla torej do izraza nova večina, ki sloni na LpT in KD», piše v tiskovnem poročilu svetovalske skupine KPI v skupščini KZE, «in ki ne more računati na podporo PSI, še manj pa komunistov in radikalcev. KPI bo iako še dalje vodila.opozicijo v KZE, s tako večino, ki se je rodila praktično v temi, pa res m pričakovati, da se bo položaj v osrednji zdravstveni ustanovi na kakšen način le izboljšal.* Slovenska skupnost je predsinoč-
njim priredila na svojem sedežu srečanje s kandidati, na katerem so razpravljali o programu za letošnje volitve s posebnim ozirom na deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Prvotni osnutek so prisotni kandidati in drugi udeleženci srečanja dopolnili s svojimi predlogi in pri-, pombami.
Programski dokument, ki bo predstavljen javnosti na tiskovni konferenci prihodnji torek, je sestavljen iz dveh delov. V uvodnem delu so podana načela, na osnovi katerih SSk utemeljuje svoje samostojno politično nastopanje tako na parlamentarnih kot na deželnih volitvah ter glavne smernice, ki navdihujejo njeno delovEmje, sloneče prvenstveno na nEirodnoobrambnem programu. V okviru tega programa je zato na prvem mestu boj za izglasovEUtje državnega zaščitnega zakona v korist Slovencev,, ki .prebivajo v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Druga temeljna točka programa je boj proti vsem oblikam odtujevanja slovenske zemlje, ki je ena glavnih o-snov narodnega obstoja.
V programu bo tudi poudarek na
NiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiia
LPT NA ZATOŽNI KLOPI
Tržaško vodstvo Krščanske demokracije je včeraj predstavilo javnosti svoj volilni program in svoje kandidate za deželne in parlamentarne volitve. Kot je bilo pričakovati, namenja Krščanska demokracija, ki je kot znano leta 1978 po prodoru melonarskega gibanja izgubila relativno večino v našem mestu, v svojem programu največ pozornost: upravnemu in političnemu položaju na Tržaškem, kjer vodi tako pokrajino kot občino koalicija med Listo za Trst in med laično-socialistični-mi strankami. Demokristjani zelo negativno ocenjujejo politično izkušnjo. ki je to stranko potisnila ne samo v opozicijo, ampak tudi v ozad je krajevnega političnega življenja.
Na zatožni klopi pa ni samo LpT, ki je po mnenju KD s svojo zgolj «p-otestno» politiko bolj škodovala kot koristila stvarnim intere som Trsta, ampak tudi njeni zavezniki v koaliciji, ki (ne smemo poza biti) so bili dolgoletni partnerji demokristjanov pri vodenju deželne vlade. KD se torej predstavlja volilcem kot stranka, ki bo po 26. juniju dala svoj doprinos za premostitev sedanje na pol krizne situacije v krajevnih ustanovah na Tržaškem z aktivnim sodelovanjem v morebitnih novih večinah. Vse pa bo seveda odvisno od volilnih rezultatov, ki bodo imeli torej velik učinek ne samo v Rimu, ampak tudi v Trstu.
V volilnem programu KD, ki so ga včeraj predstavili tisku, je skoraj izključno govor o tržaških političnih vozlih, vse ostalo, kot se je dalo razumeti, pa bo prišlo do izraza v nadaljevanju volilne kampa nje. Na vprašanje časnikarja našega dnevnika, kako si KD v tej krizni situaciji zamišlja mednarodno vlogo Trsta v luči sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, je pokrajinski tajnik Coslovich izrazil upanje, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do normalizacije prehodov meje med državama »kar predstavlja danes dejansko oviro za nadaljnji razvoj odnosov med sosedoma*. Kandidati se niso spuščali v obravnavo posa meznih tem; tudi zanje in za oceno političnih razlik, ki obstajajo med njimi, pa bo treba počakati prihodnje dni. (st)
zahtevi, da se ponovno vzpostavijo redni stiki in odnosi med prebivalstvom na obeh straneh meje, ker je to še posebno pomembno za pripadnike manjšin. Glede gospodarskega načrtovanja pa bo morala naša dežela upoštevati prisotnost slovenske narodnostne skupnosti, ki nujno potrebuje tudi primerne gospodarske osnove za svoj razvoj.
Kar zadeva prizadevanja za uveljavljanje manjšinskih pravic, se bo SSk zavzemala za skupne nastope vseh slovenskih sil.
Svojo volilno kmpanjo pa bo danes v Trstu odprla Democrazia pro-letaria, ki se, kot znano, predstavlja tako na deželnih kot na parlamentarnih volitvah. Na shodu, ki se bo odvijal ob 19. uri na Goldonijevem trgu, bosta govorila dosedanji deželni svetovalec Cavallo in nosilec kandidatne liste za poslansko zbomtco'Caoctotto.£.~ d- :2
V volilno kampanjo sta včeraj posegla tudi podtajnika tržaške federacije PSI Carbone in Pittoni, ki sta kot znano tudi kandidata za deželni svet. Carbone se je v svojem posegu obregnil tako ob demokristjane kot ob komuniste, ki najdejo vedno skupen jezik, ko gre za omejevanje demokracije in za uveljavitev reformistične politike. Pittoni, ki je govoril na sinočnji skupščini socialistov zgoniške občine, pa je poudaril, da se bo PSI tudi v novi zakonodaji odločno zavzemala za izglasovanje globalnega zaščitnega zakona ter hkrati ostro obsodil nacionalistične in fašistične izpade proti naši manjšini.
Novi avtomobili za mestne redarje
Predstavniki avtomobilske tovarne Alfa Romeo so včeraj izročili naši mestni redarski službi osem novih avtomobilov alfa sud, ki nadomeščajo ravno toliko vozil fiat 128. Nedavno so redarji namesto zastarelih motociklov prejeli tudi 10 motorjev najnovejše izdelave guzzi V 50, a v kratkem bodo dobili tri nove furgone in kakih deset motoskute-rjev, prav tako za zamenjavo starih. Sodobnejša prevozna sredstva bodo mestnim redarjem omogočila učinkovitejšo in bržo operativnost. Skupno so stala približno 100 milijonov lir, najetih pri Tržaški hranilnici. Izročitvi avtomobilov alfa romeo je prisostvoval poveljnik Corradini.
za kapilarno akcijo. Predvsem pa bo enotna sindikalna zveza v podkrepitev te akcije sprožila široko javno debato o problemih dela v najširšem smislu in v ta namen priredila posebno zasedanje, ki bo v videmski športni palači v torek, 7. junija: nanj vabijo sindikati predstavnike političnih strank in javnih uprav.
Lansko leto smo v Furlaniji-Julij-ski krajini zaznamovali nič manj kot 41.000 brezposelnih, kar ustreza 9.5 od sto vsega deželnega prebivalstva. Nezaposlenost je treba odpraviti z odpiranjem novih delovnih mest, to pa je mogoče samo s trezno in daljnovidno politiko oto-izvodnega in storitvenega načrtovanja. ki jo mora spremljati smotrn finančni pritok. Enotna sindikalna zveza postavlja v tej smeri naslednje zahteve, katerih uresničitev je odvisna od dobre volje političnih strank:
v okviru deželnega, pokrajinskih In občinskih proračunov naj se o-snujejo razvojni načrti na področju proizvodnje in storitve, ki bi omogočili zaposlitev čim večjega števila mlade delovne sile:
preosnujeta naj se tako krožni sklad Frie kot finančna družba Friulia. da bosta zares učinkovito opravljala odkazano jima nalogo, poleg tega naj se ustvari posebna ustanova, prek katere bi družbene sile mogle sprotoma nadzirat mehanizem deželnih finančnih podpor in prispevkov ter tako vplivati na snovanje in uresničevanje konkretne industrijske politike v luči nuje po zaposlovanju;
deželna uprava naj se s pristojnimi državnimi oblastmi nanovo domeni glede sredstev iz državne blagajne, ki so namenjena Furlani-ji-Julijski krajini, kajti njihov obseg je treba povečati, tembolj še spričo značilnosti, ki jih ima naša dežela vpričo posebnega statuta. Sploh pa je treba Rim prisiliti k temu, da enkrat za vselej prične obravnavati vprašanja izredne narave, kakršno je prav vprašanje gospodarske krize pri nas
Zanimiva razstava v Torkli
Sinoči je bila v galeriji Torkla v Dolini otvoritev prve razstave v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov, ki so jo pod vodstvom prof. Borisa Zuljana pripravili dijaki nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline. Svoja dela so dijaki pripravili na temo Človek in delo. Nekaj priložnostnih besed je spregovoril član KD Valentin Vodnik Vojko Lovriha. Več o včerajšnji otvoritvi bomo poročali v naši jutrišnji številki.
NA DVODNEVNEM ZASEDANJU NA VELESEJMU
Naravoslovci se sprašujejo o vlogi ki jo imajo pri upravljanju teritorija
Posegi deželnega odbornika za načrtovanje in odbornikov iz dolinske in devinsko-nabrežinske občine - Prisotni številni strokovnjaki
V kongresfii dvorani velesejma se je včeraj začelo dvodnevno zasedanje italijanskega združenja naravoslovcev, ki se odvija na temo: »Upravljanje naravnih dobrin in vpliv, ki ga imajo velike infrastrukture na okolje — Novi aspekti poklica naturalista pri upravljanju teritorija*. Glavni namen srečanja je določiti vlogo naturalista, ko se poklicno v raznih interdisciplinarnih skupinah skupno z geologi, inženirji, gozdarskimi izvedenci in drugimi projektanti loteva vprašanja vpliva velikih infrastruktur na teritorij in se spoprijema s tehnikami obnove okolja in potencialne ponovne uporabe obrobnih področij v proizvodne in uporabniške namene.
Tematika vpliva teh infrastruktur
na okolje je še precej obširna; to srečanje pa se loteva predvsem problema vpliva na teritorij, ki ga imajo kamnolomi, razne prometne povezave, hidrogeološki nered ter zemeljski usadi; poleg tega se na zasedanju razpravlja o vprašanjih, ki so povezana z metodami vpliva na okolje pri načrtovanju in ure-sničevernju parkov in naravnih rezervatov ter upravljanja naravnih dobrin.
Po uvodnem pozdravu vsedržavnega predsednika italijanskega združenja naravoslovcev, sta pozdrav zasedanju prinesla odbornika dolinske in devinsko-nabrežinske občine Sancin in Vocci. Potem ko je spregovoril o pobudah, ki jih je občina sprejela na tem področju, je odbor-
un, briškoli
nuiiiiiiimnuuiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiuiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuumiiiiHiM
VČERAJ POZNO POPOLDNE
V	ZGONIKU SO ODPRLI RAZSTAVO DOMAČIH VIN
Včeraj popoldne so v Zgoniku 120.30 pa bo v zgoniški cerkvi KOt odprli 19. občinsko razstavo vin ob I gost KD Rdeča zvezda nastopil s prisotnosti številnih predstavnikov	1	1	"
civilne in vojaške oblasti. Tako smo med povabljenci opazili predsednika deželnega sveta Collija, vladnega komisarja Marrosuja, jugoslovanskega konzula Nikoliča, župane sosednjih občin, predsednika KGS Budina, tajnika Kmečke zveze Bukavca, predsednika sklada za Trst Pittonija. deželnega svetovalca Štoko in delegacijo iz Komna.
Na razstavi sodelujejo z desetimi vzorci belega vina naslednji vinogradniki: Janko Kocman, Stanko Milič, Josip Simoneta in Miro Žigon iz Zgonika, Jožko Obad, Alojz škerk, Stojan Štubelj in Srečko Štolfa iz Saleža, ter Angela Budin in Franc Colja iz Samatorce. Teran pa razstavljajo naslednji štirje kmetovalci Stanko Milič in Miro Žigon iz Zgonika, Marcelo Doljak iz Samatorce in Vladimir Rebula iz Repnica.
V	večernih urah se je sestala ocenjevalna komisija, ki je sestavila lestvico najboljših vin, ki bo objavljena v nedeljo.
Danes se bo že ob 9, uri začel mednarodni balinarski turnir za 10.
«Kraški pokal*, ki ga prireja sK Kras. Kioske bodo odprli ob 16. uri, uro kosneje pa bo srečanje v igri med dvema ognjema med šolama iz Zgonika in z Repentabra. Ob
celovečernim koncertom mešani pevski zbor «Obala» iz Kopra. Za zabavo pa bo poskrbel domači ansambel Lojzeta Furlana.
Jutri bodo kioske odprli ob 10. ko se bo začel tudi turnir v Bogat kulturni program se bo pričel ob 17.30, nastopili pa bodo otroška in mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda, plesna skupina KD Rdeča zvezda, mladinska folklorna skupina SKD Tabor z Opčin, srednješolska folklorna skupina KUD Trbovlje in domači tamburaški ansambel, ki bo doživel svoj krstni nastop. Praznik se bo zaključil ob plesu z ansamblom Taims. (B.S.)
Trinajsti praznik vina v Borštu in Zabrežcu
Trinajsti praznik vina v Hribenci je torej že realnost in vinogradniki
iiiiiiimuimimiiiHiiiimiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiifnimiiiiiiiiiiiMitiiiHiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiuiitiiiiiHiiii
VČERAJ m ŠKEBENJSKl CEST/
DELAVCA JE MED RAZTOVARJANJEM HUDO RANIL KOMBI BREZ VOZNIKA
Vincenzo Scrino
......................................................................................<".........................
MED DEVINSKO.NABKEŽINSKO IN BISTRIŠKO OBČINO
Danes v Ilirski Bistrici slovesnost pobratenja
Danes bodo v Ilirski Bistrici sklenili pobratenje med Ilirsko Bistrico in devinsko-nabrežinsko občino. Do slovesnosti pobratenja bo prišlo po večletnih stikih med obema občinskima upravama in med kulturnimi in športnimi organizacijami v obeh občinah, ki so v zadnjem času navezale že dokaj tesne stike. Podobna slovesnost bo 1. julija v Nabrežini.
Devinsko-nabrežinska in ilirsko bistriška občina sta navezali stike že pred štirimi leti, ko so se prvikrat sestali upravitelji obeh krajev. Dejansko pa je sodelovanje med prebivalstvom obeh občin grajeno na trdnih temeljih, ki segajo že v začetek stoletja, ko se je veliko število prebivalcev Ilirske Bistrice in okolice podajalo na delo v nabrežinske kamnolome. Te vezi so se še utrdile v času narodnoosvobodilne borbe, ko je prav preko ozemlja ilirsko-bistri-ške občine vodila dolgo časa ena glavnih vezi med tržaškim Krasom in notranjostjo Slovenije.
Tudi danes imata obe občini več skupnih problemov, med katerimi je treba omeniti predvsem vprašEmje čistoče Timave, ki je bila pred leti močno onesnažena prav zaradi industrijskih odplak v- ilirskobistri-ški občini, a se sedaj po dograditvi
novih očiščevalnih naprav, to stanje znatno izboljšuje.
Seveda pa je treba poudariti še zlasti pomen sodelovanja med kulturnimi in športnimi organizacijami. Kulturne in športne skupine iz Ilirske Bistrice so bile v zadnjih letih redni gost na manifestacijah v devinsko-nabrežinski občini, prav tako pa so skupine iz Devina in Nabrežine večkrat nastopale v Ilirski Bistrici.
V listini, ki jo bosta danes dopoldne, ob priliki prireditve ob prazniku občine Ilirske Bistrice podpisala predsednik občinske skupščine Ivan Bergoč in devinsko-nabrežinski župan Albin Škrk pa je tudi poudarjeno, da prebivalstvo obeh občin teži po pristnih prijateljskih odnosih ob popolnem spoštovanju ureditve o-beh držav ter da se občinski upravi v tem duhu obvezujeta, da bosta podpirala vse dejavnosti, ki krepijo dobro sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo, ter prijateljstvo, mir in napredek v svetu in s tem prispevajo k pristnim in ustvarjalnim medsebojnim stikom.
Ob priložnosti današnjega pobratenja v Ilirski Bistrici bo ob 20. uri kulturni spored, na katerem bosta nastopila tudi pevska zbora Fantje
KLJUB OBLJUBAM SE TUB! VCEBAJ NI JAVIL NA KVESTUBI
Scatizzi se še vedno izogiba policije
Mauro Scatizzi se tudi včeraj ni javil na kvesturi. Ponovila pa se je obljuba, da se bo v sobi št. 33 prikazal danes zjutraj. Včeraj je odvetnik Terpin, pri katerem je Scatizzi decembra lani prepisal svoj delež delnic družbe «Quick smeli* na ženo Liliano, obvestil policijske funkcionarje, da bo potapljač ob 17.30 prišel. Malo prej pa je potapljačev sin Lorenzo telefoniral, da bo oče na kvesturi šele danes zjutraj.
Pred takim zadržanjem se logično utrjuje domneva, da ima Scatizzi nekaj za bregom. Policijo vsekakor ne prepričujejo odgovori, ki jih je predvčerajšnjim dal preiskovalcem iz Milj. Scatizzi zatrjuje, da se od decembra ničesar ne spomni in da sploh ne ve, kaj je delal do trenutka, ko so ga v Trbižu ustavili karabinjerji. Spomni pa se veliko podrobnosti v zvezi z nekaterimi bančnimi operacijami in z družinskim življenjem. Odnos z ženo, ki se je po njegovi »čudežni* prisotnosti v Trbižu, kot kaže, povsem o-hladil, je bil zrahljan že pred 30. decembrom lani, ko je izginil v valovih pred Punto v Miljah. Takrat je imel na sebi le potapljaško obleko. V Trbižu pa je imel prepustnico, prtljago, denar. Žena, ki je ves ta čas nosila žalno obleko, je bila trdno prepričana, da je mož
izpod Grmade in dekliški zbor Devin. I umrl in se je zelo razburila, ko se
je na časopisju pred časom pojavila vest, da je Mauro Scatizzi čil in zdrav in da so ga večkrat videli v četrti nad Zgornjo Magdaleno. Je morda sumila nekaj, česar si sama ni hotela priznati? So resnične govorice, ki jih na kvesturi sicer ne zanikajo, da se za to tako neverjetno zagonetno zadevo skrivil sentimentalna zgodba, ki je Scatizzi ni hotel, vedel ali mogel izpeljati drugače?
Ostajajo pa še druga vprašanja, na katera bi potapljač moral odgovoriti. Povezujejo se s kreditnim kritjem v višini 70 milijonov lir, ki ga je pred izginotjem povsem izkoristil, delno tudi za plačilo nekaterih dolgov. Kaže tudi, da zavarovalna družba, pri kateri je Scatizzi sklenil neke vrste zavarovanje na življenje, ni povsem verjela njegovi smrti in je zato zamrznila vsakršen postopek. Bo potapljač pojasnil danes policiji te okoliščine, ali se bo ponovno skril v tenčico a-mnezije, ki pa ni prav nič prepričevalna?
Tiskovno sporočilo Sveta slovenskih organizacij
Svet Slovenskih organizacij nam jc poslal tiskovno sporočilo, v ka-
terem poroča o zadnji seji, ki jo je imel v sredo, 1. junija, na kateri je bil govor o političnem položaju pred volitvami. Na isti seji je SSO tudi ocenil rezultate kulturnih dni zamejskih Slovencev v Ljubljani.
Glede političnih in upravnih volitev se je glavni odbor SSO pozitivno izrazil o nastopu slovenske stranke, ki si je tudi tokrat zagotovila aktivno mesto v volilnem boju. SSO poziva vse komponente slovenskega javnega življenja, naj se zavzamejo, da bo v okviru demokratičnega boja zagotovljena prisotnost slovenskih zastopnikov v javno-upravnih telesih.
Glavni odbor SSO je izrekel pozitivno oceno o enotnem nastopu vseh kulturnih komponent zamejstva v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prireditve so opravile koristno vlogo v seznanjanju slovenske javnosti s kulturnim snovanjem naše manjšine, čeprav bi zaslužile boljši obisk ljubljanskega občinstva. SSO v svojem poročilu obenem obsoja dejstvo, da so bile iz knjižne in likovne razstave odstranjene nekatere publikacije.
Po tragičnem naključju se je pripetila včeraj okrog 14. ure na ške-denjski cesti izredno huda nesreča, v kateri je bil ranjen 48-letni delavec Vincenzo Serino iz Ul. Pittoni
8.	ki leži sedaj na oddelku za nujne kirurške posege s strogo pridržano prognozo.
Pred nesrečo je Serino, uslužbenec podjetja Secor, razkladal s tovornjaka gradbeni material za dozidavo bližnje stavbe. Tovornjak je bil parkiran ob cesti, kakih sto metrov pod glavnim vhodom v železarno Terni (v smeri proti Skednju). Medtem ko je bil delavec sklonjen ob tovornjaku, se je s parkirišča pred Ternijem neslišno spustil po bregu kombi, ki je Serina stisnil k tovornjaku in mu zmečkal prsni koš. Kombi je pred Ternijem parkiral 27-letni Rodolfo Ortolan iz Benetk, ki je po nesreči zatrdil policiji, da je potegnil ročno zavoro. Očitno pa je počasi popustila, tako da je kombi začel drseti po strmini navzdol in je po daljšem loku zaključil svojo vožnjo prav za hrbtom zaposlenega delavca.
Izpred vojašnice finančnih stražnikov hoteli ukrasti avto
Finančni stražniki z Opčin so pred dnevi zasačili skupino štirih mladeničev, ki so prav pred vojašnico vdrli v avto Floriane Valič in se hoteli z njim popeljati na ples. 18-letni mehanik Renzo Erman in 19-letni mizar Alessandro Fattor sta končala v zaporu, 19-letnega Roberta Liva in 17-letnega B.T.G. pa so prijavili sodišču.
Mladi tatovi so bili vsekakor zelo nespretni, saj niso opazili, da jih za bližnjim avtom nadzorujejo kar štirje finančni stražniki. Z nožem so prerezali platneno streho fiata 500, nato pa so pognali avto tako, da so povezali žice. Prevozili pa so le nekaj metrov, kajti naenkrat so planili nanje vedno budni stražniki.
• Od L jnnija (in do 31. avgusta) je na šoli Giulio Ascoli odprto vpisovanje v triletni tečaj za poklicne bolničarje.
V	Benetkah aretirali tržaškega narkomana
V	Benetkah je policija aretirala 24 letnega Tržačana Giulia Somma-dossija in mu zaplenila kilogram hašiša v vrednosti okrog milijona lir. Sommadossi je star znanec policije, saj je zakrivil že vrsto kaznivih dejanj. Na tržaškem letečem oddelku ga poznajo tudi kot rednega uživalca heroina. Da bi si prislužil denar za mamilo, je Giulio Sommadossi kupil hašiš v Milanu, nato pa ga je verjetno imel namen preprodati v Benetkah ali v Trstu.
NA CELJSKEM FESTIVALU
Spodbudna uvrstitev mladinskega zbora GM
Mladinski pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret, je včeraj popoldne nastopil v Celju na zveznem tekmovanju mladinskih pevskih zborov, ki je najvažnejša tovrstna manifestacija v Jugoslaviji, hkrati pa tudi ena izmed najpomembnejših v Evropi. Naš zborovski ansambel je na včerajšnjem tekmovanju zbral 91 točk, kar mu daje pravico do nastopa na današnjem mednarodnem delu prireditve, na katerem bodo sodelovali tudi zbori iz Bolgarije, Italije, Češkoslovaške, SZ, Madžarske, Poljske, Nemčije in Avstrije. Celjski festival pevskih zborov se bo zaključil jutri z množično prireditvijo na celjskem stadionu ob udeležbi vseh ansamblov in z nastopom velikega števila pevcev iz Celja.
Včeraj popoldne je nastopil v Celju tudi mešani mladinski pevski zbor. ki ga vodi Stojan Kuret. Zbor je (z 88 točkami) dobil srebrno plaketo.
iz Boršta in Zabrežca so že sinoči pridno točili svojo domačo kapljico. Praznik vina prirejajo tudi letos PD Slovenec in vinogradniki iz omenjenih vasi.
Da bi se praznik ne omejil zgolj na popivanje pa je društvo Slovenec poskrbelo ob otvoritvenem dnevu tudi za kulturni večer, čeprav z bolj zabavno in mestoma kar okroglo vsebino. Tako se je sinoči v Hribenci zbralo lepo število vaščanov in tudi gostov iz drugih krajev v Bregu (ki so prisluhnili ubranemu petju domačega mešanega zbora Slovenec, ki je za to priložnost pripravil nekaj vinskih in veselih pesmi; člani domače dramske skupine pa so zaigrali tri prizore, ambientirane na domačo tematiko in na domači kraj, predvsem tam, kjer so se zbirale vaške klepetulje in vaški. .. klepelci.
Danes se bo Trinajsti praznik vina nadaljeval po sledečem sporedu: ob 16. uri bodo odprli kioske, od 20. ure dalje pa bo igral ansambel Pomlad, (ris)
nik Sancin med ostalim podčrtal, da imajo krajevne uprave potrebo tehnikov, ki naj povedo, kako je treba posegati po teritoriju. Odbornik Vocci pa je ob tej priložnosti ponovno izrazil mnenje, da je treba avifau-nistični park v štivanu vsekakor uresničiti, ker bi skupno z drugimi pobudami nudil pogoje za turistično valorizacijo devinsko-nabrežinske občine.
Uvcdno poročilo je na zasedanju imel deželni odbornik za načrtovanje in proračun Vigini, ki je v bistvu ponovil smernice dežele gle' de upravljanja teritorija, ki jih pO' nazoruje deželni urbanistični načrt (PUR) in deželni zakon 11/83 0 parkih, o katerem smo se že zelo kritično izrekli. Odbornik Vigini f vsekakor ob zaključku svojega P0; ročila poudaril, da če je treba P11 načrtovanju velikih infrastruktur u-poštevati vpliv, ki ga bodo le-t® imele na okolje, je po drugi strani neobhodno potrebno, ko se govori o zaščiti naravnih dobrin, upošte" vati socio-ekonomski vpliv, ki ga bo imela ta zaščita na prebivalstvo, ki na tem teritoriju živi. Kdor si danes predstavlja ustanovitev kateregakoli parka, ne da bi ocenil te aspekte, je nadaljeval Vigini, j® zagrešil pravo nasilje do potreb-pričakovanj in same kulturne identitete zainteresiranega prebivalstva-
Zasedanje se je nadaljevalo s po ročili številnih strokovnjakov naravoslovcev, ki so prišli tudi iz drugih mest; nadaljevalo se bo dan®* dopoldne in popoldne, jutri pa y° za udeležence na sporedu ekskurzij,3 po naturalistično zanimivih območjih dežele.
Danes v Kopru proslava zbora «V. Vodopivec»
Primorski akademski zbor «Vinko Vodopivec* je letos star 30 let-Okrog 450 sedanjih in bivših pevcev ter številni prijatelji zbora bodo to priložnost svečano proslavili danes s koncertom na Titovem trgu v Kopru.
Najprej bodo na odru nastopi« mladi pevci s koncertnim programom, v drugem delu se bodo P*)' družili tudi stari pevci med kateri; mi so tudi nekateri bivši štadefib iz zamejstva, ih skupaj bodo žapeu nekaj pesmi iz vodopivskega repertoarja. Ta del nastopa pa bo vodil prvi vodopivski dirigent, sedaj šef-dirigent Slovenske filharmonije Anton Nanut.
Ob izgubi drage none izrekajo Giorgiotu Škabarju in družini globoko sožalje uslužbenci in prijatelji podjetja Raimex in Infordata.
Ob smrti bivšega sodelavca dr. IVA BONETA
Izrekajo družini občuteno sožalje U" pravni svet, Nadzorni odbor in kolektiv Tržaške kreditne banke.
Ob bridki izgubi očeta
izrekajo prof. Ivici Bone iskreno sožalje dijaki 5/a razreda Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois.
Ob izgubi člana Maria Kralja i*" reka godba Viktor Parma iz Trebe iskreno sožalje ženi, hčeri id svojcem.
Ob težki izgubi tovariša Maria Kralja izraža KD Primorec globoko sožalje ženi Solzi, hčeri Katji, bratu Stanu z družino in vsem svoj-
cem.
Kolektiv TPPZ Pinko Tomažič izreka globoko sožalje Stanku in Igof" ju Kralju ter Miranu Pečeniku ob težki izgubi brata oziroma strica MARIA
ŠD Primorec izreka iskreno sožalje družini ob izgubi
MARIA KRALJA
• V konferenčni dvorani naravoslovnega muzeja (Ul. Ciamician 2) bo v ponedeljek, 6. junija, ob 19. uri javni razgovor o gobah.
Sekcija KPI Zorko Kralj Trebče izreka globoko sožalje Stanku Kralju in družini ob izgubi brata
MARIA
Bivši borci NOVJ vključeni v V* Pl-ANPI, sekcije Trebče - Pad1"1' če - Gropada, izrekajo ob smrti svojega predsednika Maria Kralja družini globoko sožalje.
Nenadoma nas je zapustil
MARIO KRALJ
Pogreb bo danes, 4. junija, ob 11-uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ljudski dom v Trebče, od koder bo žalni sprevod krenil ob 12.30 na vaško pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: žena Solza, hči Katja, brat Stanu in sestra Ivanka z družinama ter drugo sorodstvo.
Trebče, Barkovlje, 4. junija 1983
Gledališča
VERDJ
Danes ob 18. uri red B bo v gledališču Verdi deseti koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent A. Giorgi. Prodaja vstopnic Pri blagajni gledališča.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
PDG - Nova Gorica bo od jutri, 5., do 10. t.m„ gostovalo v Bernu (Švica) na festivalu malih odrov s predstavo: P. Turrini «Jožef in Marija*. Naslovni vlogi igrata Sandi Kraši in Marjanca Krošl. Predstava bo odigrana v treh večerih, in sicer 6., 8. in 9. t.m., ob 20. uri.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Razstave
Do jutri, 5. junija, bo v I. preddverju razstava ob 100-letnici smrti Karla Marxa. Do 8. t.m. bodo v sprejemni dvorani na ogled dela R. Sakside, A. Černigoja, L. Spacala, K. Palčiča, F. Vecchieta in M. Kravosa.
Velika dvorana
Jutri ob 19.30: Mladi mladim, natopili bodo trije mladinski zbori.
Srednja dvorana
Danes, 4. t.m., ob 20. uri: S. Mro-tek «Peš», gostuje Teatar ITD -Zagreb.
Okrogla dvorana
Jutri, 5. t.m., ob 19.30 »Orfej in Evridika*, izbor najboljše predstave ljubljanskih srednješolcev.
Mala dvorana
Jutri, 5. t.m., ob 20. uri: S. Mro-*ek «Ambasador» - SNG Maribor.
Vstopnice so v prodaji pri blagaj-hi Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od ®- do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah ou 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Kino
Ariston 17.30 «Lo stato delle cose». W. VVenders.
Eden 16.30 »Niki*.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.30 «Porkis to day». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 ob 15.30 «11 mondo porno delle don-ne*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.30 «Tranquillo vveekend di paura».
Grattacielo 17.30 «The blues bro-thers*.
Penice 17.30 «Conquest». Prepove-dan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «11 paradiso puo at-tendere*.
Aurora 16.30 «L’ultima vergine A-mericana*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 18.00 «La storia di Piera». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 17.00 «Sulle orme della Pan-tera rosa*.
Moderno 17.00 «Acapulco prima spiaggia a sinistra*. Film za vsakogar.
Radio 15.30 »Nudi, belli e... fichi*,
Hjleepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Scomparso».
Lemmon.
Eumiere 16.00 «Nessuno e petfsttafc, R. Pozzetto, O. Muti.
PD SLOVENEC IN VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA PRIREDIJO
XIII. prašnik vina
V HRIBENCI
Danes, 4. junija ob 16.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples z ansamblom POMLAD
Jutri, 5. junija ob 10.00 odprtje kioskov
ob 16.30 kulturni program: pihalni orkester BREG; otroški pevski zbor SLOVENEC, moški pevski zbor F. VENTURINI od Domja, tržaška folklorna skupina STU LEDI
od 20.00 dalje ples z ansamblom POMLAD
V ponedeljek, 6. junija ob 16.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples z ansamblom POMLAD
RAZSTAVA DOMAČIH VIN IN SPECIALITETE NA ŽARU
Šolske vesti
DANES IN JUTRI V KRIŽU
PARTIZANSKI
PRAZNIK
Današnji spored:
Ob 10. uri odprtje kioskov Ob 19.30 koncert moškega zbora »Vesna* in nastop baletne skupine ŠD Mladina Od 21. ure dalje ples z ansamblom «Domači fantje* iz Divače.
Izleti
Združenje UNION Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 12. 6. v Istro - Poreč, možno kopanje. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, vsak torek in četrtek od 17. to 19. ure. Telefon 64459 ali 732858.
KD Ivan Grbec priredi 19. junija •nodnevni izlet v Mezzomonte. Vpisovanje na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. Ure.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 4. junija „	FRANC
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20-48 — Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob 2.14 in zatone ob 13.09 Jutri, NEDELJA, 5. junija FERDO, TELOVO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 29,8 stopinje, najnižja 20,2 sto-Puije, ob 18. uri 26 stopinj, zračni tok 1020,3 mb ustaljen, veter 6 km ha uro jugozahodnik, vlaga 60-od totna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
.RODILI SO SE: Maria Cristina Jolandi, Serena Pausche, Cristina ®aurel.
UMRLI SO: 82-letna Lucia Fonda 'd. Giurco, 53-letni Emilio Gombach, 102-letni Pietro Biagianti, 79-letni Giovanni Bone, 73-letni Giordano Bertoldi, 64-letni Giuseppe Bartoli, Tl-letni Giuseppe Bidoli-Tonon, 82-tetni Andrea Gandusio, 88-letna Eli-Jabetta Logoluso, 71-letna Norma Zomer.
Osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku in Lojze Kokoravec - Gorazd v Saležu vabita na ogled razstave ročnih del, ki bo v prostorih osnovne šole v Zgoniku danes, 4. junija, od 16. do 20. ure in jutri, 5. junija, od
9.	do 12. in od 16. do 21. ure.
Osnovna šola Zavije - Korošci Milje sporoča, da bo šolska razstava jutri, 5. junija 1983, od 9.30 do 11.30 in od 16. do 18. ure. Ob 18. uri bo zaključna šolska prireditev.
Srednja šola Igo Gruden v Nabrežini vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 5. junija, ob 17. uri v občinski telovadnici.
Vzgojiteljska šola A. M. Slomšek vabi danes na razstavo risb in ročnih izdelkov. Vzgojiteljski šoli se bo pridružilo tudi učiteljišče z lastnimi risbami. Zaključek ob 12. uri.
Združenje staršev osnovne šole s slovenskim učnim jezikom «Ivan Grbec* v Skednju poudarja, da je optimalna uresničitev načrta uvedbe celodnevnega pouka na škedenj-ski šoli odvisna predvsem od števila otrok, ki jih bodo starši vpisali v šolo v prihodnjem šolskem letu.
Vsa potrebna pojasnila in informacije s tem v zvezi bodo starši prejeli na sedežu šole. Šalita De Marchi 8, tel. 814-379. vsak dan, od 9. do 12. ure. Združenje staršev izraža prepričanje, da se bodo znali slovenski starši odzvati temu vabilu v korist celotne naše narodnostne skupnosti.
Razna obvestila
Društvo Slovencev miljske občine v sodelovanju z občinskim vrtcem n celodnevno- šolo vabi na veseli co jutri, 5. junija, od 17. ure dalje na dvptjišpH,	t,*otekega
centra v Ul. D’Annunzio 62. Spored so pripravili otroci iz vrtca, učenci celodnevne šole, mladinska skupina in zbor Jadran. Gost veselice bo zbor F. Venturini od Domja. Nagrajevanje udeležencev natečaja «Nek danji poklici naših ljudi*. Družabnost z orkestrom Veseli godci.
Podporno društvo v Rojanu vabi na 92. redni občni zbor, ki bo jutri,
5.	junija, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih v Ul. Apiari št. 31 v Rojanu. Dnevni red: 1. predložitev letnega obračuna 1982; 2. diskusija; 3. razno Odbor.
Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev, Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici vabijo slovenske dijake na 3. mladinski raziskovalni tabor «Benečija 83» 29. avgust - 10. september. Delo bo po tekalo v petih skupinah: etnološka, geografska, naravoslovna, sociološka, zgodovinska. Prijave in vpis udeležencev na sedežih: Slori - Trst, Ul. Gallina 5, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure: NŠK, OZ - Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure: Slori, Gorica, UT. Malta 2, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure.
Jutri, 5. junija, bo ob 17. uri na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah praznik mladih pevcev «Vesela pomlad*. V primeru slabega vremena bo program v dvorani Finžgarjevega doma.
Bivši borci 30. divizije, ki se na meravajo udeležiti slavnostne proslave 9. korpusa, ki bo 11.9. v Novi Gorici, naj čimprej stopijo v stik s predsednikom kriške sekcije VZPI ANPI Ferdinandom Bogatcem (tel. 220-175).
LEKARNE V OKOLICI
a Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: «1. 226-165; Opčine: tel. 211-001; frosek: tel. 225-141; Božje polje, 4gonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. *K) 121; Sesljan: tel. 209-197.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do M- ure in praznična od 8. do 20
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
.Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. toi Soncini 179, Ul. Revoltelia 41, Opčine, Milje Drevored Mazzini 1. Wd 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg s. Giovanni 5 in Trg S. Gia-O«no l.
isalS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
*	S. P A.
TROT - ULICA F FIlZMO -	<3? 61-ddG
3.	6. 1983 Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Švedska krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Irski šterling Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski escudo Pezeta Jen
Avstralski dolar Drahma Debeli dinar Srednji dinar
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte Kolonkovec vabi na drugo srečanje pod naslovom «Ali spoznaš svoje vino?*, ki bo jutri, 5. junija, ob 18. uri na sedežu društva. Večer bo povezovala Neva s svojo skupino in harmoniko.
imri i—■
Namesto cvetja na grob dr. Ivu Boneti, svojemu prvemu direktorju, daruje Delegacija Exportbanke v Trstu 100.000 lir za Glasbeno matico.
Razstave
1.503.— 1.220.— 713.— 163.— 207.— 196.— 526,-195.—
26.50 2.350,-1.870.—
591.50
83.50 13.-10.-
5.—
1.200,-
16,-
15.80
16.80
Danes, 4. t.m., ob 18.30 bo v galeriji «Cartesius» otvoritev razstave dveh slikark in sicer Annamarie Di Biase D’Onofrio in Lie Grego. Razstava bo odprta do 16. junija.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM po ugodni ceni barvne slike zadnje tekme Jadrana v Vi-cenzi. Slike so na ogled v čistilnici «Tatjana» v Nabrežini, Kamnolomi št. 78/d.
PRODAM novo enostanovanjsko hišo v okolici Doline. Telefon št. 040/228390.
MANSARDO — dvosobno v centru Trsta prodam. Telefon 040/228390.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico trikrat tedensko. Telefonirati od 14. do 16. ure in 'v večernih urah na št. 040/820435.	...
OPRAVLJAM Vsa (Pleskarska dela v najkrajšem času in po ugodni ceni. Telefonirati pd 14. uri na št. 040/910148.
PRODAM ford transit - camper za 4 osebe, po ugodni ceni, letnik 1971. Telefonirati na štev. 745547 v večernih urah.
PRODAM tovornjak fiat 110 NR (63 stotov nosilnosti . 40 kub. m) letnik 1978 v odličnem stanju. Te telefonirati na štev. (040) 220 175
OSMICO je odprl Ivan Kozmič Prebenegu. Toči belo in črno vino.
IZGUBIL sem psa, nemškega ov carja črno-rjave barve, sliši na ime Sultan. Najditelj naj telefonira na štev. 229-164.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc Dolina 474 Toči belo in črno vino.
PRODAM gumijast čoln zodiac 4,20 m, z motorjem johnson 25 KS v odličnem stanju. Telefonirati večernih urah na št. 43463.
FRIZERSKI salon NEVA - Dolina št.75, tel. 228807, obvešča cenjene stranke, da se je urnik zaradi letnega počitka spremenil. Namesto srede bo salon zaprt ob ponedeljkih, ostale dni bo namesto deljenega urnika odprt od 13. do 20. ure. Ob sobotah ostane urnik nespremenjen.
PRODAM staro enostanovanjsko hišo v Ronkah. Ponudbe v večernih urah. Tel. (0481) 778827.
OSMICO je odprla Olga Grilanc Salež 23. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v Nabrežini odprl Du šan Radovič Poskrbljeno za pri grizek.
OSMICO ie odprl Emil Mučič Štandrežu - Ul. S. Rutar 24. Toči belo vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico.
PRODAM po ugodni ceni avto alfa romeo 2000 berlina. Telefon 227222
KVRTIč z Opčin je odprl osmico. Toči pristno domačo kapljico.
PRODAM zazidljiv teren v občini Dolina. Telefonirati na št. 228217.
MARINA JUL1A TRŽIČ - Julija in avgusta v najem opremljena stanovanja na razpolago tudi plaža. Agencija Gabbiano — telefonska št. 0481/45947.
V PRIPRAVAH NA POLITIČNE IN UPRAVNE VOLITVE
Razprava in opredeljevanje stališč o naši manjšinski problematiki
Srečanje s slovenskimi izvoljenimi predstavniki in kandidati KPI je bilo v četrtek zvečer v Gorici
V	okvir priprav na bližnje politične in upravne volitve sodi tudi srečanje z izvoljenimi slovenskimi predstavniki in kandidati v razne zbore, ki ga je v četrtek zvečer v goriškem Palače hotelu pripravilo deželno in pokrajinsko vodstvo KPI.
Srečanje je potekalo na temo: zakonska zaščita kot nujni pogoj za nadaljno rast slovenske narodnostne skupnosti v Italiji — dolžnosti države, naloge dežele, vloga pokrajine in drugih krajevnih ustanov. Srečanje, ki ga je vodil predsednik Kraške gorske skupnosti dr. Miloš Budin, je bilo torej v celoti posvečeno obravnavi slovenske problematike. Na njem so sodelovali senatorka Jelka Grbčeva, deželni svetovalci Boris Iskra, Ivan Bratina in Nereo Battello, pokrajinski svetovalec Silvino Poletto, dr. Mario Lavrenčič, župan v Doberdobu in drugi izvoljeni predstavniki v raznih ustanovah, člani in aktivisti KPI.
Pokrajinski tajnik KPI Renzo Re-divo je z uvodnim posegom znova potrdil voljo stranke in politično obvezo, ki je bila med drugim vne-šena v zaključni dokument zadnjega vsedržavnega kongresa stranke, da pride do čimprejšnjega izglasovanja zakona o globalni zaščiti in njegovega izvajanja. V dokaj razčlenjeni razpravi o različnih aspektih slovenske problematike so nato sodelovali dr. Mario Lavrenčič, ki je poudaril potrebo po aktivnem in splošnem vključevanju Slovencev v družbena dogajanja v vrstah naprednih strank in nanizal pozitivne izkušnje, dozorele ob upravljanju doberdobske občine Aleksandra Devetak, kandidatka na listi KPI za pokrajinski in deželni svet, o pozitivnih premikih glede obravnave in reševanja manjšinskega vprašanja na območju ronske in drugih občin, zlasti pa o pozitivni vlogi Javnega večnamenskega kulturnega središča, Robert Pahor, občinski svetovalec v Ronkah, o specifični problematiki Slovencev na Laškem ter o prizadevanjih občinske uprave glede reševanja tega vprašanja. Iz dosedanjih izkušenj v delovanju deželnega sveta v odnosu do slovenske problematike sta govorila Boris Iskra n Ivan Bratina. Iskra je opozoril zlasti na težavno sporazumevanje med različnimi, komponentami ko gre za obravnavanje vprašanj, ki so splošne koristi za narodnostno skupnost, medtem ko je Bratiha pokdanlJTij-nost po enotnem nastopanju ko gre za'izvajan je in 'uveljavljanje pravic v korist manjšine ter nanizal prav v zvezi s tem, vrsto vprašaj, ki jih bo treba rešiti prav v smislu skupnega interesa (predstavništvo v raznih komisijah itd.). O mačehovskem odnosu dežele in drugih ustanov do slovenske kulture in do kulture večinskega naroda je govoril Ace Mermolja, medtem ko je Jelka Gerbčeva prikazala dosedanja prizadevanja KPI na parlamentarni rvni za dosego globalnega zaščitnega zakon in, kar je prav tako važno, za njegovo izvajanje. Kritično je ocenila zmeraj ne dovolj jasna stališča socialistov glede slovenske manjšinjske problematike in odločitev SSk o samostojnem nastopu na političnih volitvah. ’
V	razpravi so nato sodelovali še
Aldo Rupel, ki je opozoril na problem političnega izobraževanja in u-smerjanja mladih, Leopold Devetak, ki je govoril o nerešenih šolskih vprašanjih, Silvino Poletto z navedbo različnih dogodkov, ki kažejo na spremenjeno in spreminjajoče se politično ozračje v deželi in na Goriškem	i
S posegom Nerea Battella, ki je podrobno analiziral politično dogajanje v italijanski družbi, ki se v zadnjih treh, štirih , letih zaostruje, se je srečanje, ki bi ga lahko poimenovali za aktiv,, slovenskih komunistov, o slovenski problematiki, zaključilo.
namesto po Oberdankovi ulici. Danes med 14.30 in 17.30 bodo prekinili promet na vseh progah. Jutri pa bodo avtobusni promet vzpostavili šele ob 15.30. Prvi kolesarji predzadnje etape krožne dirke po Italiji, bodo predvidoma pripeljali v naše mesto danes, okrog 16. ure, preko ločniškega mosta.
Start prvega kolesarja na jutrišnji, zadnji etapi, je napovedan za 11. uro. na Travniku.
OB PRIHODNJIH VOLITVAH
Olajšave za delavce zaposlene v tujini
Za volilce, ki so zaposleni v tujini, ali pa v krajih izven stalnega bivališča, bodo ob prihodnjih političnih in upravnih volitvah uvedli posebne popuste na državnih železnicah, na trajektih družbe Tirrenia, Adriatica in nekaterih drugih podjetij.
Na notranjih progah na železnici,
V štandrežu se nadaljuje
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes — plesna zabava z ansamblom «Souvenir».
Jutri — ob 19.30 nagrajevanje slikarskega ex tempore, nastop štandreškega mladinskega zbora, zbora «Mirko Filej* in štandreške dramske skupine z igro «Na stara leta*. Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača.
znaša popust 70% običajne tarife. Za delavce na začasnem delu v tujini maša popust prav tako 70% običajne tarife. Posebnih ugodnosti bodo deležni tudi tisti v tujini zaposleni delavci, ki se bodo v domovino vrnili, seveda, da bi se udeležili volitev, z lastnimi avtomobili. Konzularna predstavništva so pooblaščena za izdajo posebnih bonov, na podlagi katerih bodo lahko uveljavili popust pri plačilu cestnine na avtocestah.
Uspešen nastop mladih pianistk
Šola Glasbene matice je v četrtek zvečer priredila klavirski recital treh odličnih gojenk višje stopnje, ki so pred dokončanjem študija glasbe na tej šoli. V predavalnici v Ul. della Croce so nastopile Magda Prinčič, Silvia Zazzaro in Katja Tabaj. Na sliki Katja Tabaj

JUTRI V ŠTANDREŽU
Protestna manifestacija pokrajinskega odbora ANPI
V odgovor na provokacijo, ki jo predstavlja sodni postopek proti tajniku štandreške sekcije VZPI-ANPI Stanku Marušiču, zaradi izobešenja slovenske zastave ob partizanskem spomeniku v Štandrežu, ob letošnjem 25. aprilu, pripravlja pokrajinski odbor VZPI - ANPI jutri, 5. junija, veliko protestno manifestacijo v štandrežu. Udeleženci se bodo zbrali ob 10.30 v Domu Andreja Budala, kjer bo govoril senator Bacicchi, poleg njega pa še nekateri drugi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti.
O dogodku samem smo obširno poročali že 15. maja letos, zatem so o zadevi razpravljali v raznih forumih in v vrstah naprednih strank,
ki so z ogorčenjem sprejele vest o sodnem postopku in sklicevanje na fašistični zakon iz leta 1929.
O provokaciji so razpravljali tudi pri pokrajinskem vodstvu zveze VZPI-ANPI, kjer so se odločili za nedeljsko protestno manifestacijo.
O sodnem postopku je pred kratkim razpravljal tudi mestni komite KPI, ki je poskus ustvarjanja napetosti in podžiganja nacionalistične gonje strogo obsodil ter posebej poudaril, da pomeni razobešanje zastav drugih držav, zlasti v naših krajih, predvsem znak demokracije, spoštovanja in prijateljskih odnosov in sodelovanja med sosednjimi narodi.
MiiiiiiiiimiimtOTiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiii.im...................................................
VČERAJ NA GORIŠKEM SODIŠČU
OBSOJENA TUJA DRŽA VUANA ZARADI TATVIN NA PLAŽI
Včeraj tudi proces proti vozniku bagerja, ki je povzročil smrtno nesrečo pri Pierisu
MENJALNICA
vseh tujih valut
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5. Trg S. Giaco-mo 1, Opčine, Milje - Drevored Mazzini 1.
AGENZIA
IMMOBILIARE
GABBIANO
Če je tvoj dom «pretesen» in bi rad menjal, ti predlagamo več rešitev, prav «po meri* zate.
KUPOPRODAJA ODDAJA V NAJEM
MARINA JULIA Tel: (0481) 45947
JUTRI V RONKAH
Odprtje nove knjižnice in fototeke
V Ronkah bo jutri, ob 10.30 slovesnost ob odprtju novih prostorov Javnega večnamenskega kulturnega centra. Namenu bodo izročili novo knjižnico in fototeko. Odprtje nove knjižnice pomeni pravzaprav že tudi pričetek delovanja novega sistema knjižnic, ki ga bodo od 1- julija dalje uvedli na tržiškem območju.
•■rr ve j
Sončno; im vroče vrerne teh dni nas sili, da bi šli n a. amcje.;P cav. i tako pa verjetno sili tudi tatove. Na goriškem sodišču -so včeraj po hitrem postopku obravnavali dva primera, ki imata tako ali drugače opravka z morjem.
Prejšnjo nedeljo so gradeški o-rožniki našli na plaži sumljiv čoln, v njem pa skupaj z drugimi predmeti zdravstveno izkaznico 28-letnega Albina Sitarja iz Ptuja. Sitar je tedaj že sedel v goriškem zaporu, saj sta ga isto noč dva domačina iz Gra-deža prijela, ko je skušal skozi okno zbežati iz stanovanja Tarcisia De Grassija. Prijavili so ga sodišču zaradi kraje čolna, poskusa ropa, nedovoljene posesti orožja (kuhinjskega noža) in groženj. Sitar je prei-
...............................
V NEVARNOSTI NAD 200 DELOVNIH MEST
PRED ZAPORO TOVARNE SNIA V ZDRAVŠČINAH?
V dopolnilni blagajni je ie leto dni polovita delavcev Zdaj napovedujejo ustavitev proizvodnje
Stotinam delavcev na Goriškem,. tekmovalni pohod po poljskih poteh
skovalcem izjavil, da je bil pijan in .SfcJSAto ,ncL, .spominja,„kje Je, vzd čoln, zanikal pa je vsakršno odgovornost glede groženj.. .
Javni tožilec je zahteval leto in 4 mesece zapora ter 250 tisoč lir globe. Zagovornik je predlagal najnižjo kazen. Sodniki Succi, Marinelli in Castro so ga obsodili na 9 mesecev zapora in 350 tisoč lir globe zaradi kraje čolna in poskusa ropa v hiši De Grassija, ter 20 dni aresta in 70 tisoč lir globe zaradi posesti noža. Zavrnili so prošnjo za izpustitev na začasno prostost, zato bo moral Sitar kazen odsedeti.
Več sreče je imel s sodniki 21-letni Aba Kojo iz Ghane, ki je prejšnji petek okradel Francesca Farna, medtem ko je spal na neki ladji
Predavanje o srčnih boleznih
Na pobudo združenja Cuore Ami-co bo danes ob 17.30 primarij kardiološkega oddelka goriške splošne bolnišnice dr. Luigi Bertolo govoril na temo »Srčne bolezni, sedanje možnosti in perspektive*. Predavanje bo v prostorih šole za bolničarje v Ul. Vittorio Veneto 185.
Ob prihodu kolesarjev «Gira» bodo prekinili (udi avtobusni promet
Poleg zadovoljstva in navdušenja med ljubitelji športa, ki ga prinaša današnji prihod kolesarjev krožne dirke po Italiji, bo danes in jutri kajpak tudi nekaj težav in nevšečnosti zaradi prepovedi parkiranja, omejitev v prometu itd. Tudi v mestnem avtobusnem prometu bo nekaj sprememb, tako javljajo iz ravnateljstva občinskega podjetja.
Tako bodo avtobusi na progi št. J danes in jutri vozili po Mamelijevi,
ki so v dopolnilni blagajni, ali pa zaman iščejo zaposlitev, se bo v prihodnjih mesecih, v kolikor ne bo medtem prišlo do bistvenih sprememb, pridružilo še nad 200 delavcev podjetja SNIA v Zdravščinah. Ob tem velja zabeležiti, da se s krizo v tem podjetju pravzaprav ubadajo že dalj časa, vendar doslej še niso našli ustrezne rešitve.
Dobra polovica delavcev je nam reč že leto dni v dopolnilni blagajni v pričakovanju uresničitve načrta preosnove podjetja, ki pa na žalost, kakor izhaja iz tiskovnega poročila ‘sindikata FULTA, nikoli ni prešel v izvršilno fazo. Zadnje dni se je napetost med delavci in njihovimi sindikalnimi predstavniki ter vodstvom podjetja še posebej zaostrila ob novici, da nameravajo ob koncu junija, v kolikor do takrat ne bodo našli primernega partnerja, ki bi bil pripravljen vstopiti (seveda s svežim kapitalom) v podjetje, povsem ustaviti proizvodnjo.
Je to nameren pritisk, da bi tudi temu podjetju nakazali del sredstev iz javnih skladov, na katera reflek-tirajo tudi druge tovarne iz skupine SNIA, ali pa gre za popolno ne odgovorno ravnanje v tem z gospodarskega vidika tako težavnem trenutku. Z ozirom da traja preosnova že leto dni, v tem času pa v bistvu ni bilo ničesar storjenega, ugotavljajo sindikati, obstaja nevarnost za dejansko zaporo tovarne.
Včeraj so na problem s posebnim letakom opozorili celotno goriško javnost.
V NEDELJO. 12. JUNIJA
Na Peči pripravljajo pohod krvodajalcev
Člani sovodenjske sekcije krvodajalcev se te dni skrbno pripravljajo na prireditev, ki bo v nedeljo,
U. t.m. Pripravljajo namreč 4. ne-
in kraških stezah na 11 kilometrov dolgi progi. Start in cilj prireditve bo na kotalkališču na Peči.
Udeleženci se lahko prijavijo neposredno pred startom, ki je napovedan za 9. uri. Prijavijo se lahko kot posamezniki, ali pa kot člani skupin (najmanj 15 oseb). Vsem udeležencem, ki bodo v celoti prehodili ali pretekli progo, bodo izročili spominček in jim postregli s toplo paštašuto.
Iz programa planinskega društva
Slovensko planinsko društvo bo v juniju in juliju priredilo vrsto izletov in vzponov ter drugih prireditev. V soboto, 11. in v nedeljo 12. t.m., se bodo planinci povzpeli na Stol v Karavankah. Nedelja, 19. junija je namenjena srečanju zamejskih planinskih društev v Nabrežini. 3. julija je v koledarju vpisana tura na Viš, 16. in 17. pa na Monte Ca-vallo in bližnji Spitzegel. Ob koncu julija bo društvo tudi letos priredilo že tradicionalni večdnevni izlet v Dolomite.
Poleg omenjenega programa pa pripravlja društvo za svoje člane še večdnevno ekskurzijo po južni Jugoslaviji, in sicer v drugi polovici avgusta. Predviden je ogled najbolj znanih srbskih samostanov in drugih umetnostnozgodovinskih spomenikov. Ekskurzijo bodo seveda izpeljali, v kolikor se bo do konca junija prijavilo minimalno število u-deležencev. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri odbornikih društva, oz. v trgovini Bavcon v Car-duccijevi ulici.
t>i»	‘‘
ob: pomolu ENEL v Tržiču. Odnesel mtuč-Dckaj fljaaj bot milua&_3QDJi-, soč lir. Sodniki so ga obsodili na 6 mesecev zapora,in...100 tisoč lir globe, vendar pogojno in brez vpisa v kazenski list. Javni tožilec je zahteval 4 mesece zapora, zagovornik pa najnižjo kazen.
Včeraj popoldne se je pričela tudi kazenska obravnava proti šoferju bagerja, ki je pred dvema letoma pri Pierisu povzročil strahotno prometno nesrečo, med katero so štiri osebe na avtobusu APT izgubile življenje, številne pa so bile hudo ranjene, nekatere tudi s trajnimi posledicami. Ker se je obravnava zavlekla do pozne ure bomo o njej poročali v jutrišnji številki.
Iz goriške bolnišnice
V goriško splošno bolnišnico so včeraj popoldne pripeljali 53-letnega kmetovalca Miloša Tomšiča iz Sovodenj. Nerodno je namreč padel s traktorja pod voz. Pridržali so ga 10 dni na zdravljenju.
Razna obvestila
Na HunpiT&ptf0 danes ob 19. Ufi odprli razstavo pod naslovom ^Slivarji — izdelovanje prunel na Bizeljskem in v Brdih*. Razstavo je pripravil Posavski muzej iz Brežic, posreduje pa jo Goriški muzej iz Kromberka.
Vložiti prošnje za vzgojiteljska mesta v otroških vrtcih
Občinska uprava sporoča, da je treba za dodelitev učnih mest in suplenc v otroških vrtcih' ter otroških jaslih za leto 1983/84 predstaviti ustrezne prošnje na kolkovanem papirju. Rok za predstavitev zapade nepreklicno v soboto, 18. t.m., ob 12. uri. Prošnje je treba predstaviti na protokojnem uradu goriške občine. Priložena mora biti tudi šolska diploma.
Na prošnjah mora biti izrecno omenjena sposobnost za poučevanje v slovenskih otroških vrtcih: v ta namen je dovolj diploma šole s slovenskim učnim jezikom, v nasprotnem primeru pa bodo morale kandidatke v razgovoru s posebno komisijo dokazati, da obvladajo slovenščino. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirane obrnejo na urad za osebje pri goriški občini.
Namesto predsednika Pertinija pride Fanfani
V tržiški ladjedelnici bodo danes popoldne splovili križarko - nosilko helikopterjev »Giuseppe Garibaldi*. Pred dnevi smo napovedali, da se bo slovesnosti udeležil tudi predsednik Pertini, ki je tudi potrdil, da se bo srečal z delavci ladjedelnice. V zadnjem trenutku pa je prišlo do odpovedi obiska državnega poglavarja. Namesto Pertinija bo na slovesnosti, ki je napovedana za 18. uri, prisoten predsednik vlade Amintore Fanfani. V telefonskem pogovoru s tržiškim županom Blasigem je predsednik Pertini svojo odločitev, da ne prisostvuje slovesnosti pojasnil z namero, da noče neposredno sodelovati pri takih ali drugačnih manifestacijah v času volilne kampanje.
Poziv nadškofu naj ne blagoslovi vojne ladje
Splavitev vojne ladje, ki bo danes popoldne v Tržiču, je v teh dneh izzvala proteste številnih pacifistič-
nih organizacij. Med temi je tudi goriška krščanska skupnost (Comu-nitš cristiana di base), ki je nadškofu Bommarcu poslala odprto pismo, s katerim ga poziva, naj se ne udeležj slovesnosti ob splavitvi ladje. Blagoslavljanje vojnih ladij je namreč po njihovem mnenju v kričečem nasprotju s krščanskim naukom in sklepi vatikanskega koncila. Zato vabijo nadškofa naj s simbolično gesto obsodi oboroževanje in naj bo cerkev, od Comisa do Gorice, povsod na strani tistih, ki se borijo za mir in spravo med narodi.
Razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je odprta razstava grafik Jirija An-derleja. Odprta bo do 24. junija, vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob nedeljah pa od 15. do 19. ure.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev
priredi 16. t.m. enodnevni avtobusni izlet v Goričane, Mengeš in nekatere druge kraje. Prijave na sedežu društva v ponedeljek, 6. t.m., od 10. do 12. ure.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Una notte con vostro onore*.
CORSO 17.45—22.00 »Chi osa vince*.
VITTORIA Zaprto. Jutri: 14.00-22.00 »I sette desideri porno di una vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSlOR 18.0ft-22.00 »Spetters*.
PRINCIPE 18.00—22.00 »Tu mi tur, bi*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00—21.00 »šifra 82». Japonski film. 22.30 »Emanuela kraljica sadosa*. Ameriški erotični film.
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 20.30 »Dokler ne ubijem tudi tebe*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicold, Ul. 1. maja, tel. 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84448.
POGREBI
Ob 9.30 Marcello Spangher iz bolnišnice Sv. Justa na glavno pokopališče; ob 10,50 Ottilia Brescian iz splošne bolnišnice v Gradišče.
BH
Ob poimenovanju osnovne šole v Rupi po »Ivanu Preglju* je Kmečko-obrtna hranilnica in posojilnica y> Doberdobu prispevala 50.000 lir.
Umrla je naša ljubezniva mama
MARIJA PIREC »d. FERLETIČ
Pogreb bo danes ob 11. uri iz bolnišnice v Tržiču v i kev in na pokopališče v Doberdobu.
Otroci Mario, Dim, Aldo In Silvo Doberdob, 4. junija 1988
INTERVJU Z RICCIOTTIJEM LAZZEROM
NOBENE SPEKULACIJE Z MRTVIMI
Kampanja proti Slovencem in Zidom se uokvirja v širši načrt, ki zajema vso Italijo - Seznami iz fojb nimajo zgodovinske verodostojnosti
(nadaljevanje s 1■ strani)
italijanskem in fašističnem duhu. Dogajale so se neverjetne stvari, spreminjali so celo priimke na nagrobnih spomenikih, kar so delno naredili tudi v Trentu. Trst je doživel okupacijo, italijansko okupacijo, saj je bil vključen v italijanske province šele leta 1921, prej je bil okupirano območje z okupacijsko policijo. In isto usodo je doživljala Istra.
Vprašanje: Z ozirom na Italijo je Trst v posebnem položaju in o tej posebnosti se veliko govori. A-li je po vašem mnenju to vzrok, da mesto noče kritično preučevati in analizirati svoje preteklosti?
Odgovor:^Mislim, da je to eden od vzrokov...
Vprašanje: V to vzdušje se u-okvirja tudi dejstvo, da se v Trstu ciklično obnavlja problem fojb?
Odgovor: Po mojem mnenju je to povezano s problemom, ki sva ga načela v začetku pogovora. Mislim. da se uokvirja v velik manever, katerega cilj je zaustavljati in odgoditi težnjo k poglabljanju prijateljstva in sodelovanja z Jugoslavijo, uokvirja se v poskus, da bi omejili možnost trajnega in trdnega sporazumevanja.
Kot argument so fojbe uporabne do neke mere. Preden pa začneva s tem vprašanjem bi rad spregovoril o drugih stvareh, o drugih dejstvih, o katerih se v Italiji ne govori. Rad bi spregovoril o jugoslovanskih deportirancih, civilistih, upornikih, vojnih ujetnikih, ki so bili odpeljani v Italijo že pred 8. septembrom 1943. Hotel bi poudariti, da obstaja veliko seznamov, ki bi jih lahko postavili ob tiste iz fojb, seznamov, ki bi pojasnili, kaj se je dejansko zgodilo.in zakaj se je zgodilo. Naj povem, da V kostnici v Bariju je pokopanih 1.326 Jugoslovanov, od katerih so jih identificirali samo 825. Na pokopališču San, Sepolcro pri Arez-zu je 1.800 trupel Jugoslovanov: del teh so internirali iz političnih razlogov pred 8. septembrom, delno pa so Ijili vojni ujetniki ali taki, ki so se uprli okupacijskim nacifašističnim silam. V Gonarsu pri Vidmu je 1.400 pokopanih Jugoslovanov (od katerih so jih identificirali 416), ki so bili deportirani že leta 1941. In sedaj bi rad še nadaljeval s seznamom koncentracijskih taborišč za jugoslovanske deportirance v Italiji, ki so jih ustanovili za časa fašizma in pred 8. septembrom. Taborišča so bila v sledečih krajih: Cairo Mon-tenotte pri Cuneu, Chiesanuova pri Padovi. Monigo (Treviso), Pistic-ci (Matera), Grumello (Bergamo), Fraschette (Frosinone). Alatri (F-osinone), Avezzano (L’Aquila), Celano (Aquila), na Kapeli (Gorica), Zdravščina (Gorica), čigin (Gorica), Dolenja Trebuša (Gorica), Rocca di Spoleto (Perugia), Visco (Videm), Pietrafina (Co-Senza), Istogno (Chieti), Fabria-no (Ancona). Gioia del colle (Bari). Manfredonia (Foggia). Mon-teleone di Spoleto (Perugia), Rol-lenza (Macprata). Urbisaglia (Ma-co>-ata). Vasto (Chieti). otočji Tre-miti in Lipari, Sforzacocta (Ma-cerata), Servigliano (Ascoli Pičeno), Renicci di Anehiari (Arez-zo), in lahko bi še nadaljeval. Gre za srhljivo panoramo taborišč, v katere so zapirali vse tiste, ki jih je fašizem ocenjeval kot nezaupljive. K temu pa je treba dodati še 16 taborišč na Sardiniji, kamor so od leta 1938 do 1942 zaprli okoli 6.000 Istranov, Italijanov in Slovencev, in okoli 7.000 mladih nabornikov, ki so jih imeli za sumljive zaradi njihovega prepričanja ali pa ker so bili v sorodstvu s sumljivimi ljudmi.
Vprašanje: Mislite na posebne kazenske bataljone?
Odgovor: Prav na tiste. K navedenim je treba prišteti od 1943. leta dalje še 2.000 političnih konfi-nirancev in vojnih ujetnikov. Poleg
tega so delovala še štiri taborišča na Siciliji ter tri v Kalabriji. V Apuliji poleg že omenjenih, pa je delovalo še šest taborišč, namenjenih jugoslovanskim političnim konfinirancem in internirancem.
Vprašanje: K tej panorami pa sodi še vse to, kar se je v Julijski krajini in Istri dogajalo od leta 1919 naprej; proces, ki se je začel s prihodom italijanske vojske in nadaljeval s fašizmom?
Odgovor: Seveda. Razumljivo je torej, kaj je lahko zraslo v tistih, ki so se čutili in so bili preganjani. Vendar bi rad poudaril, da se vse to ni dogajalo skrivaj, da je bil ta odnos do slovenskega prebivalstva znan. Tržaški škof Antonio Santin, o katerem se sicer lahko veliko razpravlja, je obiskal taborišči v krajih Cairo Monte-notte in Fraschette. O tem obisku je spregovoril katoličanom italijanskega porekla 3. septembra 1943 in med drugim tudi dejal, da »so jim (Slovencem) odrekli osnovne pravice, da je bila reakcija brutalna in slepa, da je pogosto prizadela nedolžne. V priznavanju svojih napak je moč, obsodimo in obžalujemo zato nepravičnosti, postavimo se na pot pravice, ki mora biti enaka za vse, in usmiljena, ki presega vse bariere, in glejmo v prihodnost, glejmo na to kar nas združuje ne pa to, kar nas razdvaja, saj smo sinovi istega o-četa.s Nekaj tednov prej, torej v času Badogliove vlade, je škof Santin pisal puljskemu prefektu in poudarjal, da «slovanski ljudje nimajo pravice do lastnega jezika. Pravica mora urejevati tudi odnose do .ljih. Ne smejo imeti občutka, da so zapostavljeni in izven zakonitosti. Dajte jasna navodila kvesturam in karabinjerjem v tem smislu: biti Slovan ni zločin. Kdor krši zakon, mora biti kaznovan, pa čeprav je predstavnik sil javne varnosti, že dvajset let politične, upravne in policijske oblasti preganjajo te revne ljudi. Treba je popraviti škodo, ki je bila povzročena s požigi, treba je poslati domov dober del interniranih, zopet pregledati, brez predsodkov, položaj posameznikov, takoj je treba prenehati s pretepanjem in mučenjem zaslišanih, zlasti žensk, s katerimi ravnajo na nemogoč način, v nasprotju z vsako moralo. In ne recite, da to ni res, da gre za pretiravanje. Svečano izjavljam, da grozote, ki so bile storjene v številnih primerih, niso v čast Italijanom in so v nasprotju z osnovnimi humanitarnimi načeli.* To je trdil škof Santin, vendar mi vemo, da obstajajo še drugi dokumenti in fotografije o tem, kaj so italijanski vojaki počeli na Krasu.
Vprašanje: Ko je že govor o dokumentih, in obračam se na novinarja, ki se ukvarja z zgodovinskimi vprašanji, kakšno verodostojnost imajo tisti, na katerih se gradi «zgodovina» fojb?
Odgovor: Lahko vam nekaj povem o seznamu, ki ga je pripravil Bartoli, ki je bil predložen A-meričanom in pride občasno na površje. V tem seznamu je vs"<*n: so imena ljudi, ki so res umrli v fojbah (in med temi je moj nekdanji učitelj Carlo Traviani), vendar so tudi imena ljudi, ki so še živi, ljudi, ki se jih preganjanje, kot temu pravijo, partizanov ni dotaknilo.
Vprašanje: Torej zelo približna in zgodovinsko neosnovana analiza?
Odgovor: Da. Po mojem mnenju bi se lahko lotili zgodovinske analize brez vsakršnih špekulacij. Kar se je zgodilo, se je zgodilo med vojno. V Trstu se govori o fojbah, toda pomislimo na to, kaj se je dogajalo v Piemontu, v Venetu, v Lombardiji. Ljudje ne vedo, kaj se je dogajalo ob koncu vojne, vendar, kdor je bil partizan ali pa tudi na nasprotnem bregu, vse to dobro ve...
Vprašanje: In tudi domnevne reakcije ni mogoče postavljati na isto raven kot načrtno, dolgoletno iztrebljanje...
Odgovor: Seveda, kdor je bil dvajset let zatiran, ne more ponuditi drugega lica. Poleg tega pa vojna je vojna, dogajajo se hude stvari. Vendar ne smemo vtakniti glave v pesek, treba je analizirati dogodke objektivno.
Vprašanje: če sedaj razširiva spet okvir, preseneča, da resna revija kot je «Storia iliustrata* naseda takim manevrom. Ali je to znak, da oživljanje vojnih dogodkov sodi v širši načrt, ki zadeva vso Italijo?
Odgovor: Zdi se mi, da je v Italiji opazen znaten preokret na stališča konservativcev in nacionalistov. Zdi se mi, da gre za manever, ki prihaja od daleč, ki je bil pripravljen pred časom in ki ima najbrž svoje korenine v u-staških in domobranskih krogih.
Vprašanje: Z namenom, da se izkoristijo trenutne težave Jugoslavije?
Odgovor: Morda, morda. Če se pa povrnem na revijo «Storia II-lustrata*, sem mnenja, da tisti, ki zanjo odgovarjajo, niso dali povoda za ta manever, pač pa so se znašli v njem vpLsi-mi, ne da bi se povsem zavedali pomena tega, kar so objavljali. Članka, ki sta bila objavljena, pa očitno nimata zgodovinske točnosti, saj bi na primer morala zaobjeti časovno znatno večji okvir in s strogostjo, ki je za zgodovinarja potrebna, prikazati vse od leta 1920.
Vprašanje: Vrniva se za trenutek v vojne čase. Ne da bi podcenjevali vrednote življenja, zdi se mi, da so v tistih časih vrednoto vendarle dojemali drugače...
Odgovor: Rekel bi. da vrednota življenja presega vse ostale in tudi škof, ki sem ga prej citiral, je bil zelo presunjen nad tem, kar se je dogajalo. Vendar trmasto vztrajati na nekaterih dogodkih, pomeni tudi boriti se proti neki novi Evropi, proti nečemu, ki na italijanski vzhodni meji mora biti uresničeno.
Vprašanje: Poleg tega pa se pojem fojb danes izkorišča zelo stru-mentalno, da bi podžigali neke vrste nacionalizem in protislovensko.
Odgovor: V to sem prepričan, še zlasti ker istočasno ni govor tudi o Rižarni, o žrtvah partizanov, ki so bili italijanskega in slovenskega rodu. Poleg tega pa tisti, ki ta pojem uporabljajo strumen-talno, nočejo priznati, da ni razlik med ljudmi, da smo vsi bratje, da smo vsi enaki, če kdo ne govori istega jezika kot jaz, ni nujno da je samo zaradi tega moj sovražnik.
Vprašanje: Vsiljuje se skoraj spontano primerjava z odnosom, ki ga je imel Hitler do Židov. Zanj so bili grešni kozel vsega, kar se je dogajalo. Isto tako se dogaja s Slovenci v Trstu...
Odgovor: V Trstu ne živijo samo Slovenci, vendar pa je kampanja res uperjena samo proti njim. In zdi se mi, da kampanja gre vzporedno z antisemitsko kampanjo. tako da so Židje, ki živijo v Italiji, že sprejeli nekatere varnostne ukrepe. To vzporedje pa, se mi zdi, zelo jasno kaže, kako od daleč prihaja kampanja, o kateri sva govorila.
Ob koncu bi hotel dodati še neko misel. Zdi se mi zelo žalostno, prav v odnosu do mladih, to kar se danes dogaja. Z mrtvimi ni mogoče špekulirati. Do mrtvih imamo lahko odnos človeške pietete. nikoli pa ne smemo špekulirati z njimi, ne glede na kateri strani so bili. Vendarle gre za naše brate, ki so šli pred nami v nekaj, kar ne vemo točno, kaj je. Ponavljam z njimi ne smemo špekulirati.

Mladinski zbor GM v Centru 4. Ukmar-Miro
za «tradidonalno vzgojo moških»
Policija je aretirala «ravnatelja» šole Totsuko, ki je svoje gojence tako pretepal, da sta dva izgubila življenje
TOKIO — Aretacija slavnega Hi-rošija Totsuke in peterice njegovih trenerjev je te dni v središču pozornosti japonske javnosti. V okviru poplave nasilja v japonskih šolah in vse pogostejših pozivov k vračanju k «tradicionalni japonski vzgoji*, pomenijo ta aretacija in pa škandali, ki že vrsto let spremljajo jadralno šolo, najbolj konkreten primer tega novega «vzgojnega vala*, tako da gredo vsa prizadevanja pedagogov in psihologov, kako pojasniti val nasilja, v ozadje.
Totsuka je znani jadralec, zmagovalec mednarodne regate leta 1975, ki je na kraju svoje športne kariere odprl jadralno šolo. Ta fizično izjemno močan človek izrazito desničarskih nazorov se ne more pohvaliti s kakim pedagoškim znanjem, vendar je pred sedmimi leti ob ustanovitvi šole obljubil staršem «učencev», da bo iz ohlapnih mladeničev, pokvarjenih od zahodne kulture, naredil prave »japonske moške*.
Vsekakor reklama ni imela veliko uspeha, tako da so se v Tot-sukovo šolo prijavili tečajniki iz družin s skrajno desničarsko politično orientacijo. In še iz teh krogov ne vsi, kajti za vpis k tečaju «moške vzgoje* je bilo treba plačati astronomske cene. Totsuka si ni veliko prizadeval, da bi mladeničem raztolmačil razliko med veslom in jamborom raje jim je vsakodnevno demonstriral vrednost tradicionalne japonske vzgoje - borbe in udarcev s palicami. Dečki so tako bili sama kost in koža, oblečeni v kratke hlačke, vsi modri in črni od udarcev — to je bil vzgojni moment, da bi dojeli smisel celotnega početja! Vsekakor so bili v «šoli» tudi trenutki razvedrila in to takrat, ko jim je učitelj dajal priliko, da dokažejo svojo pridnost s tem, da z vsemi »čari sadizma* kolektivno pretepejo kakega svojega vrstnika. Ta pedagoški postopek je bil za tri otroke tudi usoden. Dva sta za posledicami udarcev umrla že pred dvema letoma, a eden se je lani vrgel v morje, da bi se rešil »tradicionalne japonske vzga-
. je* in se je raje ubil, kot da postane «pravi moški*.
Čeprav se je večkrat dvignila zahteva, da se Totsuko in njegovih pet fašističnih vzgojiteljev privede pred: sodišče, se je vedno našel kdo, ki je »pedagoga* rešil pred najhujšim.
Prav zadnji incident pa dokazuje, da je Totsuka povsem izgubil smisel za mero. On sam in vseh pet njegovih trenerjev je nekega dne pred kratkim s palicami napadlo skupino študentov na ulici pred šolo. Pretepli so jih, povsem slekli in nato še zvezali z vrvmi ter pustili napis »Mi smo tolpa
motociklistov*. Totsuka je potem objasnil, da so mladi ljubitelji motorjev, ki v resnici grenijo življenje Japoncem, skalili njegov mir in je zato s pomočjo svojih »pedagogov* vso stvar rešil na »tradicionalni način*.
Japonska policija je morala ob tem seveda poseči. Sami meščani so začeli protestirati in skupine mladih motociklistov so sklenile, da gredo v «maščevalni protinapad*. Ko ne bi oblasti aretirale Totsuka, bi bila nevarnost, da bi se področje okrog posebne »pedagoške šole* spremenilo v pravo bojišče.
inifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitraiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu
Ročna dela v Dolini
Tildi na dolinski osnovni šoli »Prežihov Voranc* je te dni za-. •	“	4 ključna razstava ročnih del.
HitHiiiiflfliiiiiiifiiiiiniiiiiiiHmmimitoiMiiitimuiiHimiiilniiiiiiiiljmiiiioiiiiiiliiiiiiiimliiiniiiinMiiiiirniiiiiirvniiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiMiitiiimmiitiiiiiMiiiit
n®
im FILM FILM * FILM
L.I« I-IUVI
Fi-mi na TV zaslonu
GOSPA, KI IZGINJA — »The lady vanishes* (1980). Režija An-thonv Page. Igrajo: Elliot Gouid, Shybille Shepperd, HRerbert Lom. TV - Ljubljana, nocoj 4. junija, ob 20.00.
Vlak pelje skupino angleških turistov preko Nemčije tik pred drugo svetovno vojno. Med pomiki je tudi stara gospa, ki nenadoma skrivnostno izgine. Mlada potnika jo iščeta in se znajdeta v nevarni vohunski pasti. »Gospa, ki izginja* je inačica sta rejšega (1938) Hitchcockovega filma iz angleškega obdobja režiserjevega ustvarjanja.
DELITTO PER DELITTO — »Stranger on train* (1951). Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Fraley Gangcr, Riilh Roman, Robert VVal-ker, Patricia Hitchcock. RAI 1, v ponedeljek, 6. junija, ob 20.30.
Neznanec ponudi teniškemu asu enkratno priliko, da se za vedno znebi žene, ki noče pristati na razporoko. V zameno pa bi on moral ubiti ženinega očeta. Tern'st Guy odklanja neprijetno «pogodbo», vendar Bruno izvede svojo nalogo in zahteva, da bi Guy izenačil račune. Film je posnet po romanu Patricie High-smith, ki skupno z Agatho Christie tvori «zlati par* (v smislu popularnosti in visokih dobičkov njunih knjig) pisateljic iz žanra grozljivke. Zanimiva je ponavljajoča se prisotnost vlaka, kot prizorišče umorov in dogodivščin, ki šteje kot višek svoje pripovedne napetosti v «Umoru na Orient Expressu», ki ga je po Agathi Christie posnel ameriški režiser Sidney Lumet.
ŠANSA (1979). Režija: Feliks Falk. Igrajo: Krzysztof Zalcski, Jcrzy Stuhr, Elizabicta Karkoszka. TV Ljubljana, v sredo, 8. junija, ob 20.00.
Zanimivo srečanje s poljskim filmom je «šansa», ki je Feliksu Falku prinesla prvo nagrado na festivalu v Gdansku za scenarij, Jerzy Stuhl pa je prejel najvišje priznanje kot najboljši poljski igralec. Film nas pelje v sicer ne zvezdniški svet športnikov, ampak v podeželsko vzdušje majhnega športnega kluba, kjer skuša trener vzgojiti za vsako ceno uspešno rokometno moštvo.
PSYCHO (1960). Režija: Alfred Hitchcock. Glavni vlogi: Anthony Perklns in Janet Leight. Rete 4, v četrtek, 9. junija, ob 20.30. (Glej beležke).
L’ATTENTATO — «L’attental» (1972). Režija: Yves Boisset. Igrajo: J. L. Trintignant, Gian Maria Volonte, Mlchel Picoli, Jean Sc-berg. RAI 1, v petek, 10. junija, ob 21.15.
Film obnavlja dogodke, ki so vezani na afero Ben Barka, li-derja maroške opozicije, ki je bil tarča napadov tajnih agentov CIA in francoske obveščevalne službe, čeprav nosijo v filmu protagonisti drugačna imena. Od-
ifreja Kinoateljo
lična igralska zasedba, v kateri izstopa G. M. Volonte, nedavni nagrajenec za najboljšega igralca na festivalu v Cannesu.
i ,	' v
FiJmi v kinodvoranah
LO STATO DELLE COSE - «Der Stand der Dinge* - «Stanje stvari* (1982). Režija: VVim VVenders. Scenarij: Robert Kramer. Glasba: Jurgen Kneiper. Fotografija: Hen-ry Alehan, Fred Murphy: Igrajo: Patrick Bauchau, Isabelle VVein-garten, Samuel Fuller, Allen Goor-witz.
Porušen hotel na zapuščeni portugalski pečini in Los Angeles sta prizorišči Wendersovega dela: zgodba filmske ekipe, ki se znajde brez denarja in filmskega traku, da bi lahko dokončala «remake» Cormanovega znanstvenofantastičnega dela »The day the world ended*. Režiser mora zato zapustiti kraj snemanja in gre v Ameriko, da priskrbi filmski material in denar zanj. Wen-ders se sprašuje «kako živeti in ali obstajajo samo zgodbe v zgodbi?* Fred, nezadovoljen režiser — protagonist filmasam odgovarja na to vprašanje s prepričanjem filmarja:	«film se
spremeni v zgodbo, kadar ponavljanje, oziroma preslikovanje, realnosti postane preteklost, najprej v montaži in šele nato na ekranu, ki jo gledamo na filmskem platnu. V življenju se le poredko občuti potreba, da se čas, ki teče, koagulira v zgodbo. Toda karkoli se dogaja, postane zgodba, ko dobi skupno oznako — preteklost*. Zgodba je torej stanje stvari. Film pa zahteva tudi določene finančne rekvizite, zato_ mora Fred opustiti svoje razmišljanje. Poleti v Los Angeles, kjer išče producenta, ki se skriva pred mafijci. Srečanje med umetnikom in producentom se za oba nesrečno zaključi ob zori, ko «mrtva padeta pod streli skupnega sovražnika, ki • je kapitalizem v svoji najbolj perverzni obliki*. Evropsko - a-meriška razsežnost pripovedi je torej prilika za kulturno konfrontacijo, čemur je nemškega režiserja verjetno stimuliralo snemanje na ameriških tleh njegovega prejšnjega filma «Hammet». Wen-ders je s filmom «Der Stand der Dinge* prejel najvišje priznanje, zlatega leva, na lanskem beneškem festivalu in tako simbolično prevzel »zapuščino* drugega velikana nemškega filma, preminulega Fassbinderja. Igralska zasedba je v celoti na povprečni ravni, izstopata pa Allen Goor-witz z izjemnim monologom in v liku zapitega snemalca, običajno režiser, Samuel Fuller.
j' Beležke
PSYCHO
ALI HITCHCOCKOV SLOG
Prilika, da lahko gledamo filma angleškega mojstra, je tudi prilika, da spoznamo od blizu
ugledno osebnost filmske umetnosti. Režiser psiholoških dram in grozljivk je publiki zelo priljubljen, kot dokazujejo odlični e-konofnski uspehi njegovih del; neobičajno pa so ti filmi tudi mojstrovine s filmske plati. Prefinjeno kadriranje na podlagi ri-goiozne scenografije in edinstvena montaža ustvarjata v vseh Hitchcockovih delih tisto napetost, ki vodi gledalca od začetka do konca in ga zapeljuje enkrat levo drugič desno mimo o-srednje niti zgodbe, da se vnovič znajde v nepredvidenem in vsakokrat vzburljivem vzdušju. Hitchcocku uspe doseči sam višek fikcije in zna izkoristiti »potrebo po imaginaciji* gledalca in ji zadostiti prav s tistim, kar si najmanj pričakuje. Do potankosti zgrajeni kadri in nato sekvence napovedujejo z minimal nimi napotki situacijo, ki se bo dogodila daleč naprej; in prav s tem «štukanjem» fotografije m scenografije ustvarja ta edinstven slog. «Psycho* je, najbolj prepričljiv primer Hitchcockove pripovedi na podlagi napovedanega kadra, kot so npr.; soba z orli, ki napove umor in postopoma vznemirjajoče prikazovanje kopalnice, ki napove kraj umora, kateremu se gledalec že vnaprej pripravi. Simboli pripomorejo k ustvarjanju občutka groze in strahu in te režiser spretno uporablja; vedno v «Psycho, višek napetosti (in straha) je v sekvenci umora v tušu, kjer prikazuje eno za drugim: senco morilca (— krik —). roko ki se oprijema zavese, velik nož, roko, ki drsi navzdol po zaVe-si in izpod nog se spira oziroma odteka kri — življenje. Pri tem Hitchcock gradi napetost z grobim planom na objekte, ki u-stvarjajo napetost, poleg tega uporablja primerno glasbo in luč, ki efekt še bolj ojačijo. To kar bi lahko imenovali kolektivne predstave, režiser spretno izkoristi za manipuliranje gledalčeve opredelitve do junaka. V istem filmu so prizori bega z u-kradenim denarjem najbolj izraziti. Slučajno srečanje s šefom urada (ona je odšla z dela, češ da jo boli glava), avto, ki nekaj časa sledi ubežnici, vsiljivo poizvedovanje prodajalca av tomobilov, pri katerem zamenja svoje prevozno sredstvo, pa še dvoumno naključna policijska izvidnica: manipulacija se kaže v vodenju čustev solidarnosti gledalca do junakinje in v njegovem istovetenju z njenimi občutki straha in tesnobe. Analiza dobrega in slabega, medtem kar je naključno in kar je «usojeno» oziroma že vnaprej določeno, to so glavna kostanta v opusu angleškega režiserja in motive iz filma «Psycho» lahko zasledimo v večini njegovih del. Uspešnost Hitchcocka pa je v tem, da je znal prilagoditi svoj filmski jezik in nadarjenost za pripoved-nost vsakič drugačni zgodbi in obnoviti formalno ekspresivno moč tega sloga za novo, še nepoznano pustolovščino.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Komisar De Vincenzi
—	prvo nadaljevanje
11.00	Tragično' in slavno leto 1943
12.30	Check-up — oddaja o medicini in zdravju
13.25	Vremenska slika
13.30	Prizma - variete Dnevnika 1
14.30	Risanka
15.00	Evrovizija
«66° Giro d’Italia»
21.	etapa Arabba - Gorica
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Programi naslednjega tedna
17.20	Problemi gospoda Rossija — potrošniška oddaja
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Prva mednarodna razstava TV filma
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik 1
20.30	«Serata d’onore*, vodi Pip-po Baudo
22.15	Dnevnik 1
22.25	Sol Zemlje: Jezus Kristus in Cerkev osemdesetih let —
4.	nadaljevanje
23.25	Jeklo in zefir — TV film 00.10 Dnevnik 1 — Zadnje vesti
in Vremenska slika
Drugi kanal
9.45	Programi naslednjega tedna
10.00	Bis!
12.00	Opoldanski program
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Znanost — tedenska oddaja Dnevnika 2
14.00	šola in vzgoja
14.30	Športna sobota •• med oddajo:
Pariz: Tenis — Mednarodno tekmovanje v Franciji Turin: atletika
17.30	Dnevnik 2 - Flash
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Blitz — vodi Gianni Mina
Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 — Vesti
20.30	«L’asso nella manica* — TV film
21.25	«OSS 117 v Tokiu se umira*
—	1. del filma
22.10	Dnevnik 2
22.15	«OSS 117 v Tokiu se umira*
—	2. del filma
23.10	Nočni variete
23.45	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
17.10	«L’uomo che ho ucciso* — film
18.25	Programi tretje TV mreže
19.00	Dnevnik 3
19.35	Vsi na oder
20.15	Programi, naslednjega tedna
20.30	Kiosk — kulturne teme
21.20	Dnevnik 3
21.55	Cribb
—	po povesti P. Loveseya
23.15	Folklora v Italiji Nastopata skupini »I Viu-lan* iz Emilije in «11 grup-po popolare favarese* s Sicilije
JUGOSLOVANSKA TV; Ljubljana
8.00	Poročila ? ' . •	"	*
8.05	Ciciban, dober dan;'Ciciban plava — 1. del
8.20	Sedem stopnic do glasbe: Klepetava ženska. r
8.35	Tarzan — risana serija’1
9.00	Učitelj — otroška nadaljevanka • ;	\
9.55	Tretje obdobje: Mislimo' na
staranje
10.30	Dolgo iskanje:	Romunska
rešitev — dokumentarna se rija
11.20	Poročila
16.55	Poročila
17.00	Rokomet:
Crvena zvezda —, Metano plastika
18.25	Galaktika — i'V nadalje vanka
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Gospa, ki izginja — film Alfred Hitchcock je tik pred drugo svetovno vojno posnel dva sijajna vohunska filma, oba v službi propagande, saj se je vojna neusmiljeno bližala. To sta filma 39 stopnic ■ ter Gospa, ki izginja. Oba so z velikim uspehom prikazovali dolga ieta in ni naključje, da so nekaj let nazaj posneli novi verziji obeh uspešnic. 39 stopnic smo videli pred kratkim tudi na našem programu. Zdaj bomo imeli priložnost videti še film Gospa, ki iz-, ginja. Scenarij za film je napisal George AxelTod, znan pisec gledaliških del (7 let skomin, Zajtrk pri Tiffany-ju. Kako ubiti svojo ženo itd). Zgodba se odvija tik pred drugo svetovno vojno' na vlaku, ki hiti s skupino angleških turistov preko Nemčije. Med njimi je gospa, ki bi jo Nemci radi u-grabili. Izredno napeta in duhovita zgodba ter brezhibno - obrtniško neoporečno* režiran film ga dviga na nivo zglednega dosežka v svoji zvrsti.
21.40	Ljubljana ’83 — slovenska popularna glasba Letošnjo dvaindvajseto mednarodno glasbeno prireditev, ki bo v poletnem gledališču'v Križankah, so pripravili Radio Ljubljana, Glasbena produkcija in Založba kaset in plošč RTV Ljubljana.
TV Ljubljana bo uvrstila v spored prvi, tekmovalni del programa. V enournem koncertnem večeru bo ob spremljavi Revijskega or kestra RTV Ljubljana nastopilo 16 instrumentalnih, skupin in solistov.
„22.40 Poročila
Koper
18.00	TVD - Novice
: 18.05 Film — ponovitev
19.30	TVD . Stičišče
19.45	Sobota... v družini — na--sveti za dom in družino
20.30	Mladi policaji
21.15	1, 2. 3 - Rock
21.30	TVD - Danes
21.45	Nogomet: Beograd Partizan - Crvena zvezda
22.45	Vroče zgodbe... za strastne Švedinje — film
i Zagreb
16.15	Sedem TV dni
16.45	Poročila
16.50 TV koledar
; 17.00 Rokomet:
C. zvezda - Metanoplastika
18.30	,Mali koncert
18:45 Neobvezno 2 — dokumen-' 'tarna serija
19.30	TV dnevnik
21.40	Most generacij
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 14.00, 17.00 in
19.00	Poročila; 7.20 Dobro.jutro po naše; 8.10 Kulturni dogpdki; 8.40 Glasbena matineja; Imena naših vasi; 9.00 Alpinizem:- liki, dosežki, vrednote doma in v svetu; 10.10 S koncertnega ih opernega repertoarja; violončelist C. Škerjanec in pianist A. Bertoncelj.v Kulturnem domu v Trstu; 11.30 Poldnev-niški razgledi; Beležka; 12.00 «Bom naredu , sfzdice, čjer so včas' b.Te», glasnik, Nediških dolin;^ 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: C. Jurič: »Leva dlaka je jaka*, 6. del; 14.30 Otroški, kotiček: «Leteči zmaj*; 15.00 Iz studia neposredno; 16.00 »Kdo je na vrsti?*, radijski variete A.. Kralja; 16.30 Protagonisti jug. popevkarskega sveta; 17.10 Mi in glasba; 18.00 »Družina 3ogatajčič»,
humoristična nadaljevanka.
* • *
Danes ob 18. uri boste lahko prisluhnili tretji epizodi nove humoristične nadaljevanke, ki jo je za Radio Trst A napisal dramatik in režiser Janez Povše. To je nadaljevanka s skupnim naslovom «Družina Bogatajčič*. To pot sc Bogatajčiči nadvse aktivno ukvarjajo s stricem Romanom iz Ljubljane, ki je prišel na obisk v Trst... Za smeh in dobro voljo bodo poskrbeli člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu pod režijskim vodstvom Borisa Kobala.
KOPER
(Slovenski program)
6.30.	13.00, 14.00, 15.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.35 Objave; 6.50 Napoved programov;
13.05	Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.30 Zamejska reportaža;
14.05	Objave, kinospored; 14.15 Zanimivosti, reportaže, pogovori;
15.25	Ekonomska priporočila; 15.30 Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Naši zbori -Primorska poje.
KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,13.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro;
7.00	Horoskop; 7.30 Glasba; 9.15 Poje skupina Casadei; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Glasbena
oddaja; 15.45 Glasbeni vveekend; 18.45 Glasba; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8:00, 10.00,	11.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00-8.45 Glasbeni variete; 9.00 Weekend - radijski variete; 10.15 Black-out; 11.10 Glasbena srečanja - oddajo vodi Mina; 12.28 Mata Hari; 13.30 Master . Rock Village; 14.05 «11 re lucertola...*: i 14.35 Pesmi, pesmi; 15.03 Ali me slišiš?...; 16.30 Stičišče; 17.03 Au-toradio; 19.15 Start; 19.25 Prisluhni, večeri se; 19.30 Radio jazz; 21.03 Govor o zdravstvu; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30 12.30, 15.30,16.30, 17.30, 19:30 Poročila; 6.00-7.13 Jutranji radijski program; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue . predvaja: 8.45 Tisoč in ena pesem; 11-00 LP plošče; 12.48 Zapuščen otok; 13.41 Sound-track; 15.52 Hit parade; 17.03 Tisoč in ena pesem; 17.32 Radijska priredba; 19.50 Jazz protagonisti; 21.00 Simfonična glasba; 22.50 Jazz protagonisti; 23.29 Zaključek programov. LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.35 Vremchska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanje republik in pokrajin; 12.10 Godala v ritmu;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do 13. ure: D naših krajev, iz naših sporedov;
13.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Kulturna panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Škatlica z godbo;
18.30	Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
14.00 Magični ribnik »Nagradna oddaja* (vodi Aleš Lupine); 17.30 Naši prihranki (v studiu Vinko OZbič).
Vloga društev pri vpisovanju v šolo
Sredi junija se bodo začela na vseh naših šolah vpisovanja otrok v prve razrede. Vpisovanja v šolo kot tudi v otroške vrtce predstavljajo za našo narodnostno skupnost težke preizkušnjo, saj je od izida le-teh v mnogočcm odvisen naš nadaljnji obstoj. Prav zaradi tega ni vpis v šolo ali v vrtec izključno le problem posameznih staršev, temveč celotne naše skupnosti, vseh njenih aktivnih komponent.
V šolah in predvsem v vrtcih si učno osebje že leta prizadeva, da z diskretnim osebnim kontaktira-njem prepriča omahujoče starše za vpis svojih otrok v našo šolo. To hvaležno posredovanje šolnikov je že obrodilo dobre sadove predvsem v primerih mešanih zakonov. V boju za vpis vseh naših otrok v naše šole pa ne sme ostati to posredovanje edino in osamljeno. V teh prizadevanjih morajo imeti še posebno pomembno vlogo tudi naša kulturna društva in organizacije.
Društva delujejo na omejenem teritoriju: v vasi, v predmestju, v mestni četrti. Njihovi aktivni predstavniki poznajo domala večino prebivalcev kraja. Zato lahko pridejo lažje v stik staršev, ki omahujejo z vpisom svojih otrok v naše šole in vrtce. Ker jih poznajo lahko njihova prepričevalna beseda bolj zaleže kot katerakoli druga; lahko jih prepričajo, da ne Im obiskovanje slovenske šole ali vrtca prizadelo otroka, temveč bo to zanj le dodatna obogatitev.
■ Zaradi vedno večjega upadanja števila rojstev lahko vsak. tak primer ogrozi število naših prvih razredov. Prav zato. je akcija naših kulturnih društev še bolj nujna in potrebna, predvsem v tistih vaseh, predmestjih in mestnih četrtih, kjer se je število naših učencev v zadnjih letih hudo skrčilo.
(šč)
V ponedeljek, G. junija, se bo na sedežu KD Jezero v Doberdobu sestal glavni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev.
Kdo naj prevzame skrb za poletne centre?
Nekakšna Sterna dneva» na obzorju snovanja po društvih je zadnje čase povezovanje družbenega s kulturnim. Najzgovornejši primer takšnega povezovanja so tako imenovani poletni centri, o katerih se je v okviru Zveze slovenskih kulturnih društev odprla prav v zadnjem času široka razprava. Vprašanje je zelo aktualno. Ne samo zato, ker stopamo v čas poletnih počitnic, ko si običajna kulturna dejavnost po društvih privošči zaslužen oddih, temveč predvsem zato, ker odpira nove razsežnosti in daje nove kvalitete društvenemu delovanju.
Poletni centri za otroke, ki so v času počitnic bolj ali manj prepuščeni samim sebi, so bile doslej družbene usluge, za katere so skrbele javne ustanove, kot so občine in pokrajina. Te usluge pa so po dokaj uspešnih in koristnih začetkih zašle v krizo zaradi finančnih težav, ki so zajele javne ustanove. Ob tem se odpira zanimivo vprašanje: Se mar te pomembne družbene usluge ne dajo razvijati tudi mimo jarnioupravnih pobud? Zgled, ki sta ga v tem pogledu dali kulturno društvo Gruden in športno društvo Sokol, odgovarja pritrdilno na to vprašanje, če je to uspelo v devinsko-nabrežinski občini na pobudo krajevnih društev in seveda ob določeni finančni pomoči občinske u-prave, zalcaj ne bi, denimo, uspelo v dolinski občini, na pobudo tamkajšnjih zelo aktivnih kulturnih delavcev in občutljivih občinskih u-praviteljev, ali pa na vzhodnem Krasu, ali pa v mestu samem, še zlasti ob upoštevanju, da je občinski poletni center v Dijaškem domu propadel.
Na te možnosti bo treba resneje pomisliti. ZSKD bo imela ravno jutri sejo svojega glavnega odbora in ena glavnih točk dnevnega reda bo prav vprašanje poletnih centrov. Seveda pa ne sme biti odvisno samo od kulturnih društev, če se bo ideja o usmerjanju poletnega časa slovenskih otrok razvijala ali ne. Dolžnost, da se spoprimejo s tem vprašanjem imajo prav tako športna društva, predvsem pa mladinski krožki. Pri vsem tem pa je pričakovati sodelovanje združenj staršev, šolnikov in, kot že rečeno, javnih upraviteljev. Nadvse pomemben prispevek k vsemu temu pa lahko dajo profesionalni družbeni operaterji, ki so idejo o podružbljanju socialnih uslug tudi prvi sprožili. Upati in pričakovati je, da bo že z jutrišnjega posveta izšla kakšna konkretna pobuda.
Zgled nabrezinske izkušnje
Deset dni rekreacije. Pod tem naslovom se bo tudi letos, kot že lani in predlanskim,, zbralo v Nabrežini kakih šestdeset ali sedemdeset slovenskih otrok iz vseh krajev občine in preživelo pod mentorstvom mladih članic nabrežinskega pevskega zbora in športnega društva deset prijetnih in poučnih dopoldnevov. Prvi dve izkušnji sta bili navdušujoči, tako za otroke, ki so v družbi sproščeno telovadili, risali, pisali, delali ročna dela, se igrali razne igrice, peli itd., kot za animatorje, ki so imeli od svojega prostovoljnega in v bistvu nelahkega dela z otroki, neslutena zadoščenja, če se je v preteklih letih govorilo o eksperimentalnih poletnih centrih, bomo letos lahko mirno rekli, da gre že za preizkušeno pobudo v stalnem razvoju. Z njo so nadvse zadovoljni tudi starši in z njo je zadovoljna občinska uprava, ki bo tudi letos priskočila na pomoč nabrežinskim športnim in kulturnim delavcem s tem, da bo oskrbela prevoz za otroke in določeno finančno podporo. Pobudi želimo tudi letos veliko uspeha.
V Špetru Slovenov so že stekla dela za pripravo 4. mednarodnega slikarskega ex tempore, ki ga na temo rPodobe iz Nadiških dolin» prireja Društvo beneških likovnih umetnikov. Odvijal se bo od 11. do 19. junija in na njem bodo sodelovali, poleg beneških ustvarjalcev, tudi umetniki iz Furlanije, Koroške in iz Slovenije. Poseben odsek je namenjen otrokom iz vrtcev, osnovnih in, srednjih šol.
Vendar ne gre zgolj za umetniški dogodek. Pobuda, ki se bo odvijala pod pokroviteljstvom občine špeter Slovenov, ter drugih javnih ustanov, naj bi prispevala tudi k spoznavanju Benečije in hkrati opozorila na njen politični in kulturni položaj, meni prof. Pavel Petricig, eden od ustanoviteljev društva,'ki se poleg številnih političnih in kulturnih obveznosti
85 plodnih let padriškega društva Slovan
Skupna razstava beneških likovnikov
od
dal
27 5. «11.6. 83
C
V zadnji številki priloge Naša zemlja smo obširno poročali o pobudah Gozdne zadruge iz Padrič, ki proslavlja letos 85. obletnico svojega obstoja. Prve spominske pobude so mimo in Padriče se že pripravljajo na novo proslavljanje. Letos poteka namreč 85 let od ustanovitve kulturnega društva Slovan. To pomembno obletnico bo društvo proslavljalo od 23. do 26. junija s celo vrsto kulturnih pobud. Nekako vzporedno pa bo potekala tudi proslava 35. obletnice postavitve spomenika padlim vaščanom v NOB. Nič čudnega torej, če se za Padričarje pričenja junij v znamenju mrzličnih priprav za dostojno proslavitev vaškega kulturnega praznika.
čeprav skromna po številu prebivalstva se vas od nekdaj upravičeno ponaša z bogato kulturno tradicijo. Padriče, čeprav niso dosegle petdeset hiš, so na primer vedno imele dokaj številen pevski zbor. Po nekaterih podatkih naj bi že leta 1875 ustanovili v Padri-čah »pevsko družbo Skala», ki je delovalo kakšno desetletje. Leta 1897 pa so dali pobudo za ustanovitev pevskega in bralnega društva «Slovan», katerega pravila je v slovenskem jeziku uradno potrdilo Cesarsko-kra-ljevo namestništvo v Trstu leta 1898, tako da velja to leto za uradno leto društvene ustanovitve.
Društvo je bilo duhovno povezano s političnim društvom «Edinost». Njegov glavni pobudnik in dolgoletni predsednik pa je bil Josip Grgič, ki so ga domačini zaradi njegovega poklica imenovali »Šuštar*, mestni intelektualci pa zaradi njegovih sposobnosti in ostrega jezika «Dr. Šilo*. Prvi pevovodja je bil Just Kralj iz Trebč, ki je že prej vadil tudi gro-pajske pevce. Prva pesem, ki so se je naučili, je bila »Rasti, rasti rožmarin*. Nekako istočasno kot je nastalo pevsko in bralno društvo Slovan, so se Padričarji lotili tudi gradnje
cerkvice, tako da poteka letos tudi 85. obletnica zgraditve cerkvice sv. Cirila in Metoda. Bila so skratka leta velikega narodnega in kulturnega vrenja.
Če odštejemo leta fašističnega dvajsetletja, ko se je moral zbor preseliti v cerkev, da se je lahko udejstvoval in gojil slovensko pesem, se društveno delovanje skorajda ni prekinilo. Zelo pestra je bila kulturna dejavnost celo med samo vojno vihro, ko je društvo prirejalo pevske in gledališke nastope v veliki vaški jami pod vasjo, kamor so se ljudje zatekali pred bombnimi napadi. Razdobje po vojni je sicer zabeležilo različna nihanja, dejstvo pa je, da po 85 letih društvo še vedno deluje.
Svojo aktivnost bo na nek način izpričalo tudi z junijsko proslavo, katere spored se o-beta dokaj bogat. Zanimivo je, da so prireditelji postavili letošnjo proslavo v čas kresovanja, ki mu Padriče že od nekdaj posve-
čajo veliko pozornost. V zadnjih letih so to starodavno navado še popestrili, tako da je postalo padriško kresovanje eno najbolj zanimivih v zamejstvu.
Spored proslave 85. obletnice društvene u-stanovitve se bo torej pričel s kresovanjem, ki bo v četrtek, 23. junija, na predvečer sv. Ivana. Kresni večer bo obogatil nastop godbe Viktor Parma iz Trebč ter folklorne skupine »Tabor* z Opčin. Naslednjega dne, v petek bodo odprli razstavo slik iz društvene zgodovine, Aljoša Žerjal pa bo predvajal svoje novejše filme. Ob tej priložnosti bodo predvajali tudi film, ki so ga posneli v obrazložitev pobud Gozdne zadruge. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 26. junija. Ob tej priložnosti bodo nastopili godbeni orkester iz Izole ter pevski zbori iz Padrič, Bazovice in z Opčin. Nastopil bo tudi oktet iz Šoštanja, s katerim vzdržuje padriško društvo večletne plodne stike.
Ob 35-letnici postavitve spomenika
Na dan kulturnega praznika padriškega društva Slovan bo pred spominskim obeležjem padlim v NOB, ki je vzidano v pročelje vaške cerkvice sv. Cirila in Metoda, spominska svečanost, s katero bodo proslavljali spomin padlih vaščanov. Davek, ki so ga male Padriče plačale v narodnoosvobodilni borbi, ni bil majhen. Na partizanskih bojiščih so padli Benedikt Grgič, Albert Grgič in Josip Grgič, ki so bili borci Gregorčičeve brigade, Silvester Grgič, borec IX. udarne divizije IV. armade, v nacističnih taboriščih pa so končali svoje življenje Franc Grgič, obveščevalec IX. korpusa, Miroslav Grgič, borec H. bat. VDV IX.
korpusa, Karel Kalc, aktivist in vojni referent IX. korpusa ter Aleksander Kršil j, borec brigade Srečka Kosovela.
Društvo Slovan je namenoma sklenilo, da združi obe obletnici, saj se tudi današnja društvena dejavnost oplaja ob vrednotah NOB. Kot se je vaški odbor OF v tistih časih zavedel svoje naloge, ne samo kot organ oboroženega osvobodilnega boja, temveč tudi kot organ narodnega in zlasti kulturnega življenja v vasi, ki ni moglo in ni smelo zamreti v tistih težkih časih, tako se današnji družbeno kulturni delavci ▼ vasi zavedajo današnjih nalog.
tudi sam ukvarja z grafiko.
Kako je nastalo Društvo beneških likovnih umetnikov? Zamisel se je rodila leta 1977, ko so na Benečanskih kulturnih dnevih obravnavali vprašanje kulturnih dejavnosti in ustvarjalnosti v Benečiji. V tem sklopu je predaval tudi profesor umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti Nace Šumi, ki je predlagal, da bi v tem okviru predstavili likovno ustvarjalnost beneških Slovencev. Nastala je tako prva razstava, ki je bila posvečena slikarju naivcu G. Stalinu iz Trbja (Srednje).
To pa je bil samo prvi korak, pravi Pavel Petricig. Že istega leta smo namreč ustanovili Društvo beneških likovnih umetnikov s ciljem, da bi združili vse tiste, ki se pri nas na kakršenkoli način ukvarjajo z umetnostjo, od fotografije in umetniške obrti do grafike. Takoj po ustanovitvi se je dejavnost društva dobesedno razbohotila: v letu 1978, ko je začelo delovati s polno paro, je društvo priredilo samostojni razstavi slikarjev Guida De Vora in Loret-te Dorbolo, skupinsko razstavo v Klodiču. na Kamenici in v št. Lenartu, kjer so tudi prvič predstavili beneško umetniško obrt.
Do danes je društvo priredilo nad 60 razstav; lani pa so prvič priredili potujočo razstavo po Sloveniji in sicer v Dutovljah, v Postojni, v Ilirski Bistrici in v Portorožu.
Člani društva so v glavnem beneški umetniki, tudi tisti, ki so se preselili v druge predele Italije (naj omenimo Loretto Dorbolo in Giannija Osgnacha, ži živita v Močeni oziroma v Mantovi), pri-prisotni pa so tudi številni Furlani. Razveseljivo je dejstvo, je de-jel predsednik društva Giovanni Vogrig, da se tudi mladi vse bolj vključujejo v to dejavnost. Če pa je Vogrig, kljub težavam, s katerimi se vsak dan sooča, zadovoljen, saj je bila dosedanja dejavnost kar razgibana in uspešna, je Pavel Petricig nekoliko bolj kritičen. Premalo je iskanja novih smeri in oblik izražanja, je dejal, in naši umetniki se pogosto ponavljajo. Prav zaradi tega v društvu že nekaj časa razpravljajo o tem, da bi spremenili vlogo svojih razstavnih prostorov, Beneška galerija v Špetru Slovenov, ki naj bi postala neke vrste delavnica, kjer bi lahko umetnik tudi ustvarjal in hkrati prostor za prirejanje raznih tečajev m konferenc. (JN)
POGOVORI Z NAŠIMI KULTURNIMI DELAVCI
S. Lazar o uspehih in težavah KD «Kraški dom»
Prosvetna dejavnost v repenta-brski občini ima stare in bogate tradicije. Dedič prvega pevskega in bralnega društva «Dom», ki je bilo ustanovljeno leta 1896 in je združevalo vaščane Repna, Cola in Vrhovelj, je danes kulturno društvo «Kraški dom». To društvo, ki ima svoj sedež v Repnu, je sicer razmeroma mlada organizacija, ki
pa je kljub nekaterim težavam v teh letih razpredla precej pestro in zanimivo delovanje. Društvo je bilo ustanovljeno marca 1970, prvo večjo prireditev pa je imelo že februarja naslednjega leta. Steber društvene dejavnosti je moški pevski zbor «Srečko Kumari, v sklopu društva pa se je izoblikoval mladinski dramski odsek, nekaj časa pa je deloval tudi glasbeni ansambel. Med najpomembnejše prireditve zadnjih let pa spada nedvomno poimenovanje društvenih prostorov po časnikarju Primorskega dnevnika in vestnem raziskovalcu zgodovine zloglasne Rižarne Albinu Bubniču. Preurejene prostore bivše občinske kopalnice v Repnu so poimenovali po Bubniču 1. marca 1980.
O dejavnosti in težavah KD «Kraški doma smo se pogovarjali z mlado predstavnico Sonjo Lazarjevo, ki je na tem mestu nasledila dolgoletnega predsednika društva Milka Križmana, ki ima veliko zasluge pri oživitvi prosvetnega življenja v repentabrski občini. Križman je danes član društvenega nadzornega odbora ter je še vedno zelo aktiven kulturni delavec.
«Naše kulturno društvo formalno zajema celotno področje repenta-
brske občine.* nam je povedala Sonja, «v resnici pa se tako rekoč gibljejo okrog društva pretežno vaščani Repna, Cola in Poklona. Naša želja je, da bi čimprej premostili vse ovire, ki danes še preprečujejo to občinsko celovitost našega društva in moram reči, da mladina čuti to potrebo, kot dokazuje kolikor toliko živahna dejavnost mladinskega krožka. Ne smemo namreč pozabiti, da so bile naše vasi še do pred leti skoraj izključno kmečke, danes pa počasi izgubljajo to podobo, kar. i-ma vsekakor določene družbene in druge posledice.*
«Z dosedanjo dejavnostjo našega društva sem precej zadovoljna, čeprav človek ne sme nikoli pozabiti na težave, ki negativno pogojujejo to ali ono panogo. V mislih imam naš moški pevski zbor «Srtčko Kumar*, ki sedaj preživlja precej hudo krizo. Upam, da se bo v kratkem vse rešilo in da se bodo pod taktirko prizadevnega dirigenta Mirka Guština spet zbrali pevci ter tudi pevke, tako da bi naš zbor postal mešan. Ukinitev zbora «Srečko Kumar* bi namreč predstavljala veliko izgubo za vso našo občinsko skupnost.*
Kako pa je z ostalim delovanjem?
«Mnoge naše prireditve, vsaj tiste pomembnejše, smo sedaj preusmerili v občinsko telovadnico. Moram reči, da je naša publika pozitivno ocenila to izbiro ter da v velikem številu sledi našim pobudam. Pred kratkim smo tako i-meli v gosteh kulturne delavce iz krajev Luco di Mugello in Grez-zano v Toskani, s katerimi sodelujemo že nekaj let v obojestransko korist in obogatitev. Stike prijateljstva in sodelovanja pa smo navezali tudi s kulturnimi organizacijami pobratene občine Logatec. Hočeš nočeš je tako naše društvo postalo resnični most med dvema narodoma in kulturama, kar nam je v ponos ter predstavlja obvezo, da odločno nadaljujemo po začrtani poti. V Domu Albina Bubniča smo odprli knjižnico, društveno delovanje pa spremlja požrtvovalna skupina glasbenikov in recitatorjev, ki nam ob potrebi vedno priskoči na pomoč. Kot povsod pa se tudi mi soočamo s problemom pomanjkanja kadrov, ki bi vsemu delovanju dali kvalitetnejši pečat.*
«Ob koncu W rada še povedala, da je «Kraški dom* član delovnega sveta kulturnih društev zahodnega Krasa, ki združuje društva Nabrežine, Križa, Proseka-Kontovela ter naše in zgoniške ob-
čine. Moja želja je, da bi v bližnji bodočnosti ta svet pospešil svojo dejavnost ker sem mnenja, da se s skupnimi močmi da marsikaj vsebinskega narediti. Drugi problem pa je vprašanje Kraškega muzeja, ki ga upravlja tržaška pokrajinska uprava. Ta objekt je kratkomalo neizkoriščen .naša dolžnost pa je, da posežemo pri pristojnih organih ter dosežemo, da se bo v njem odvijala kulturna dejavnost. Skoraj pozabila pa sem povedati ,da bomo imeli letos v naši občini tradicionalno Kraško phcet in da bo društvo, kot vedno, dalo svoj doprinos k uspehu te zelo pomembne etnografske in kulturne manifestacije.*
Kabaret skupina gostuje v Piranu
Zamejska kabaret skupina, ki jo sestavljajo šef Miran Košuta, baron De-Vettak, vinska bratca Ščen in Belmondo ter znani kravar iz Toronta, bo nastopila v četrtek, 9. junija, ob 19. uri v Križnem hodniku v Piranu. Tamkajšnjemu občinstvu bo predstavila privlačen in duhovit program z naslovom «Vse manj je dobrih osmič...*.
M»iii»»iiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiaiiiircTTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiifiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiii«Biuuujiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiii»iiiii!iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiii«iRssiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiisi«iaiiiiiuiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iii>iixiiiiiiiiii>iiii«BiiiiiMiM*BM
IZ ZGODOVINE NAŠIH DRUŠTEV
Kulturno življenje na Proseku in
Kontovelski pevski zbor leta 1902
Prosečani in Kontovelci so bili že od nekdaj zelo aktivni prosvetni delavci. Njihovo delovanje sega namreč že v prejšnje stoletje, ko je bilo na Proseku ustanovljeno Bralno društvo. Slovesna o-tvoritev je bila 5. 1. 1878 in takrat so na Proseku prvič uprizorili dramsko delo *županovo Micko*. Društvo je občasno prirejalo veselice, vendar se je v desetih letih delovanja počasi izčrpalo in vlogo Bralnega društva je na Proseku leta 1887 prevzelo pevsko društvo «Haj-drih». To je od ustanovitve do začetka prve svetovne vojne priredilo vrsto veselic, na katerih so nastopali pevci in člani dramskega odseka, ki so skoraj vsako leto naštudirali novo delo, Tako pevci kot igralci so bili zelo aktivni. Leta 1907 so na Proseku poleg Hajdriha ustanovili še Klub dramatičnih diletantov, ki je kljub občasnim krizam deloval do leta 1913. Po vojni so člani kluba do leta 1922 uprizorili več iger, leta 1924 pa je bilo društvo razpuščeno. Delovanje društva Hajdrih je bilo po vojni skopo in se je omejevalo na nastope pevskega zbora. 24. 4. 1927 so imeli zadnji občni zbor in še istega leta so oblasti društvo prepovedale.
Tudi na Kontovelu so imeli v prejšnjem stoletju prosvetno društvo. Leta 1890 je bilo ustanovljeno pevsko društvo «Danica*. člani društva so vsako leto prirejali veselice na katerih je nastopal pevski zbor, domači diletanti pa so vsakič uprizorili kako igro. 24. 4. 1905 so na Kontovelu otvorili veliko dvorano in ob tej priložnosti so igralci pod vodstvom Jake Štoke zaigrali Finž-garjevo ljudsko igro uDivji lovec*. Zadnjič je dramski odsek nastopil 13. 4. 1914. z izbruhom vojne pa je delovanje zamrlo. Kmalu po koncu vojne 15. 6. 1919 je bU na Kontovelu v dvorani Gospodarskega društva ustanovni občni zbor Ljudskega odra. Moški in mešani zbor ter dramska skupina so bili zelo aktivni. Do leta 1924, ko je bUo društvo razpuščeno so igralci pripravili več i-ger. Po razpustu Ljudskega odra so prosvetni delavci odločili, da ustanovijo Pevsko društvo Kontovel. Ustanovni občni zbor so imeli 20. 7. 1924, vendar je društvo delovalo le eno leto, saj segajo zadnji podatki o društvu v leto 1925.
V tem obdobju so obstajala na Kontovelu še naslednja društva: Gospodarsko društvo, na Kontovelu (1899 - 1927), Bratovščina presvetega rešnjega Telesa (1899), Konsumno in posojilno društvo (30. 9. 1906), Knjižnica akademskega in bralnega društva Balkan (1908 1913), Mladinski pevski krožek (1922), Mladinsko društvo Danica (1924 - 7. 9.
1925), Mladinsko društvo ladja (25. 4. 1926	3. 9. 1927), Pogrebno društvo Ari-
matej (1926 - 1948), Na Proseku so v istem obdobju delovala še: Pogrebno društvo Arimatej na Proseku (30. 1. 1897 - 1969), Godbeno društvo (23. 5. 1904 -), Gospodarsko društvo (1905), Delavsko konsumno društvo na Proseku (1905-6), Telovadno društvo Sokol na Proseku - Odsek tržaškega Sokola (1910), Samostojno društvo (1912 - 1919), Za-pruga opravičenih posestnikov (1910), Ljudska knjižnica na Proseku (12. 1918
10.	1927), Mladinsko društvo Adrija na Proseku (1924 - 17. 8. 1927), športno društvo Primorje (1924 - 17. 8. 1927). Obstajala pa so še društva, ki so bila skupna za obe vasi: Podružnica Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico (1897 - 1907), Proseško kontovelska posojilnica in hranilnica (20. 8. 1906 -1915-18), Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine za vasi Prosek -Kontovel in Devinščino (1907 - 1969), Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Prosek - Kontovel (in Zgonik) (1911) Olepševalno društvo za Prosek - Kontovel in njiju okolico (1911).
Po zatišju, ki je trajalo do konca druge svetovne vojne, je bil 18. 8. 45 ustanovni občni zbor Prosvetnega društva dvan - Vojko*, ki je združevalo obe vasi. Tako na Proseku kot na Kontovelu so že prve tedne po koncu vojne začeli obnavljati dvorani za delovanje društva. Poleg dramskega odseka, ki se je občinstvu predstavil že 2. 9. 1945 z veseloigro *Županova Micka*, je v društvu deloval pevski zbor. V sklopu frtštvo Ivan - Vojko so konec leta 1945
ustanovili samostojni dramski krožek, pozneje pa sta bila ustanovljena še ločena dramska odseka za Prosek in za Kontovel. Mladi amaterji so bili zelo aktivni in so do leta 1948 naštudirali in predstavili veliko število iger. Ob resoluciji informbiroja je prišlo v društvu do razkola. Nastali sta celo dre društvi, vendar do leta 1950 ni bilo na Proseku in Kontovelu prosvetnega delovanja. Leta 1915 je društvo Ivan - Vojko prišlo ob dvorano, ko je civilno sodišče v Trstu razsodilo, da mora 5. avgusta zapustiti prostore prosvetnega doma na Proseku. Kljub temu so v obeh vaseh do leta 1954 predstavili več iger in s spevoigro «Lojtrca» nastopili tudi v Trstu in Ljubljani. Po letu 1954 je nastopilo kulturno mrtvilo, ki je trajalo do leta 1960, ko je prosvetna dejavnost ponovno oživela.
V sezoni 1960 - 61 je imelo prosvetno društvo Prosek-Kontovel moški pevski zbor, mladinsko in otroško dramsko skupino, otroški pevski zbor, tamburaški zbor, knjižnico in športni odsek. Septembra 1962 so amaterji dobili za svojega stalnega režiserja igralca SSG Staneta Raztresena. Pod njegovim vodstvom so leta 1963 naštudirali Finžgarjevo *Naša kri* in to je bila zadnja predstava v kontovelski dvorani, ki so jo morali zaradi slabega stanja zapreti. Društvo je tako ostalo brez primernega prostora za javno nastopanje in je zato nastopalo v gosteh. V sezoni 64-65 so imeli domače prireditve v kontovelski kinodvorani, pevski zbor je imel uspešen koncert v
Kontovelu
Kulturnem domu, nastopil pa je tudi v Gorici in v Ilirski Bistrici. Leta 1966 so za silo preuredili prosvetno dvorano na Proseku, tako da so domači igralci dobili majhno dvorano za nastopanje. 14. aprila 1967 je bilo v kinu Iris poimenovanje pevskega zbora po tržaškem pevovodji Vasiliju Mirku. Po govorih in pozdravih je imel zbor, ki ga je takrat vodil Ignacij Ota, slavnostni koncert.
Leto 1969 je bilo za društvo zelo u-spešno. Zbor Vasilij Mirk je skupno s športnim društvom Primorje gostoval na Škotskem; dramska skupina pa je na srečanju amaterskih skupin Slovenije z delom Mire Pucove «Svet brez sovraštva* požela velik uspeh in si priborila pravico do nastopanja na srečanju najboljših skupin iz Slovenije v Brežicah. V naslednjem desetletju je bilo delovanje društva Prosek - Kontovel zelo pestro. Dramska skupina je marca 1970 ustanovila samostojno društvo Amaterski oder Prosek Kontovel. Ta je pripravil več del in aktivno sodeloval z amatersko skupino iz Brežic in z dramsko skupino iz Sel na avstrijskem Koroškem.
Istega leta je bil na Proseku in Kontovelu ustanovljen Mladinski krožek, pod vodstvom mlade Erike Briščik pa je začel vaditi otroški pevski zbor. Svoj krstni nastop so imeli otroci na Prešernovi proslavi februarja 1979 in takrat je tudi pevski zbor Vasilij Mirk nastopil pod vodstvom novega dirigenta Evgena Prinčiča iz Sežane.
Pomembna pridobitev za obe vasi je bil leta 1979 Prvomajski miting, ki ga je priredilo prosvetno društvo, pri katerem pa so sodelovale vse vaške komponente. Večer je pokazal, da si želijo na Proseku in Kontovelu še živahnejše prosvetno delovanje kot so ga imeli tedaj. Tako so novembra naslednjega leta ustanovili še ženski pevski zbor, ki sedaj vadi pod vodstvom Janka Bana.
Leta 1982 so morali na Proseku zapreti dvorano tako, da je amaterski o-der ostal brez prostora za vaje in nastope. Kljub temu so pod vodstvom Adri-jana Rustje naštudirali igro Čuk v nebesih, s katero so nastopili v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu in poželi velik uspeh. Na občnem zboru društva februarja 1983 so poudarili problem prostorov, vendar so vsi odseki podali pozitiven obračun delovanja. 16. aprila pa je zbor Vasilij Mirk po devetih letih spet nastopil doma. V dvorani kontovel-skega Gospodarskega društva se je številni domači publiki predstavil z lepim celovečernim koncertom.
Pripravil
Odsek za zgodovino NŠK
l^v.hn
PRIMORSKI DNEVNIK
m.
h. tuni\Q 1983
i
I
!
l
e
%
Z-
<
t
r.
«3
18. IN 19. JUNIJA NA PROSEKU
Srečanje zborov in godb na pihala
V	soboto, 18., in v nedeljo, 19. 6., bosta na Proseku dve prijateljski srečanji in sicer pevskih zborov in godb z nastopom mažoretk. Na obeh večerih bosta za dobro počutje poskrbela priznana ansambla. Skratka bo na Proseku dva dni pravi praznik petja in glasbe.
Poglejmo kaj nam pravzaprav pripravljajo marljivi proseško-kon-tovelski prosvetni delavci.
V	soboto, 16. junija, bo tradicionalno srečanje štirih pevskih zborov in sicer »Bratov Milavcev* iz Brežic, »Svobode* iz Stražišča pri Kranju, »Zarje* iz Železne Kaple na Koroškem in domačega moškega pevskega zbora Vasilij Mirk.
To srečanje bo letos enajsto po vrsti. Zbori so se namreč prvič srečali leta 1973 v Kranju in se tam domenili, da se skupine rotacijsko - srečajo vsako leto v kraju, kjer ima sedež eden izmed zborov. Vsaka štiri leta torej gostuje vsak zbor v svojem kraju. Letos bodo gostitelji tega srečanja pevci s Proseka - Kontovela, ki so se
le tudi figurativni nastop, ki ga bodo nadaljevale na prireditvenem prostoru.
Tu bodo najprej godbe skupno zaigrale dve koračnici in sicer »Gorenjsko* in »Viško*, nato pa bosta godbi iz Bertiola in Ljubljane imeli krajši koncert. Po koncertu pa bo za veselo razpoloženje poskrbel narodno-zabavni ansambel »Veseli Sentvidčani*.
Taka srečanja med pevci in godbeniki so nedvomno zelo koristna in spodbudna, saj poleg tega da zbližujejo pevce in godbenike posameznih zborov in godb, so to obenem prispevek k zbliževanju med narodi.
Občinstvo bo torej 18. in 19. junija na Proseku gotovo prišlo na svoj račun. Oba večera bodo delovali tudi dobro založeni bifeji s prigrizkom in domačo kapljico.
B. R.
Tečaj ga tamburaše
Ko občudujemo nastope folklornih skupin, marsikdaj pozabljamo, kaj vse se skriva za takim nastopom in kaj vse pogojuje pri folklornih skupinah izbiro repertoarja. Eden od problemov, ki se mu nobena skupina ne more Izogniti, je prav sigurno vprašanje godcev, glasbene spremljave. Ljudsko izročilo raznih narodov in narodnosti terja tudi posebno spremljavo. Te razlike so vidne že v Sloveniji, kljub temu da niso velike. Belokranjske plese mora na primer spremljati tamburaški sestav. Vse skupine rade predstavljajo belokranjsko ljudsko izročilo, zaradi njegove arhaičnosti in tudi enostavnosti, glasbena spremljava pa marsikdaj utegne zavreti tako izbiro.
S tem problemom se ukvarjajo na različne načine vse folklorne skupine, še posebno občuten pa je bil pri treh primorskih skupinah, ki delujejo v Piranu, v Trstu in v Zgoniku. KUD Karol Pahor je prvi sprožil pobudo, na pomoč mu je priskočila Zveza slovenskih kulturnih društev in tako se danes začenja v Piranu seminar za tamburaše začetnike. Posebnost tega seminarja je, da je namenjen predvsem tamburaškim sestavom, ki spremljajo plesne skupine. Kako se bo seminar lahko še nadaljeval ali razvijal bomo videli morda kasneje.
Seminar bo potekal v piranskem dijaškem domu in bo trajal tri vikende. Vodil ga bo Damir Zajec, vodja tamburašev pri folklorni skupini Emona
Pobuda se nam zdi še posebno posrečena, ker združuje ljudi iz različnih krajev — čeprav sosednjih — ti pa skušajo s skupnimi močmi rešiti problem, ki bi bil za vsako skupino posebej verjetno nerešljiv ali bi terjal precej večje, tako finančne kot organizacijske žrtve.
Potujoči filmi po vaseh
Pred vrati — oziroma ze na vratih — je poletje s svojimi šagrami in s svojimi vaškimi prazniki. Zdi se in lahko upamo, da bo letos tpoletna kultura» te nekoliko bolj raznolika ali popolnejša, kot v preteklih letih. Prvi podatek v tem smislu predstavlja pobuda videmskega ARC1, ki namerava organizirati v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev projekcije slovenskih filmov v raznih slovenskih vaseh od Benečije do Doline. Pobuda je vključena v delo, ki ga ARC1 opravlja te od lani po raznih furlanskih vaseh. S kombijem pride operater v vas, nategne platno in vrti film. Pobuda je lani potekala v sodelovanju z raznimi furlanskimi občinami, ki so dovolile projekcije, ne samo, dale so tudi na razpolago prostor, redarje in pogosto stole za gledalce.
Letošnji prvi poskus v slovenskih vaseh naj bi potekal v manjših ciklusih podobno kot po furlanskih vaseh. Filmi bodo seveda slovenski. En ciklus bi predvajali v beneški vasi, en cikltis na Goriškem, na Tržaškem pa v nabrežinski občini za društvi Igo Gruden in Vesna (in pa seveda za vsa sosednja društva), v zgoniški občini za društvi Rdeča zvezda m Kraški dom, v dolinski občini za vsa breška društva. Četrti ciklus bi poskusili organizirati na vzhodnem Krasu za društva Lipa, Slovan in Primorec. V Zgoniku in Nabrežini bosta ciklusa verjetno potekala v začetku julija, taka da bo predstavljen po en film na teden. Podobno bodo projekcije potekale v Dolini in na vzhodnem Krasu ob koncu avgusta m začetku septembra. Izbor filmov še ni zaključen, vendar bodo to prav gotovo novejši filmi, ki so v Sloveniji želi večje priznanje in uspeh. O podrobnejšem poteku bomo še pravočasno poročali.
.............................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiluiiiiiMHiiiiiiHMiiMiiiiiiiiiiniiiiiiMiniuiHiHiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMlMimiiuiiiiHtlHMiiHumHlHH«
POGOVOR Z RAVNATELJEM NŠK MILANOM PAHORJEM
te pred štirimi leti domenili z domačo godbo, da bi to srečanje sovpadalo s srečanjem godb na pihala.
Ker dvorana Kulturnega doma na Proseku ni še dokončana bo celotni spored poteka) na odprtem prostoru, za domom na «Balancu». Najprej bo imela krajši koncert proseška godba, nakar bo sledil nastop zborov, ki bodo zapeli vsak po tri pesmi. Na koncu bodo nastopili združeni zbori, ki bodo skupno zapeli nekaj pesmi. Po koncertu bo družabno srečanje s plesom ob zvokih ansambla «Lords*.
Godbe pa se bodo zbrale v nedeljo popoldne na Proseku (So-ščeva hiša) in sicer Godbeno društvo Prosek, godba «Le prime lus* iz Bertiola. ki je bila ustanovljena že leta 1812 in je zato ena najstarejših ne samo v naši deželi temveč celo v državi ter pihalni orkester Litostroj iz Ljubljane. Poleg godb bodo v gosteh še mažo-retke. ki že nekaj časa delujejo pod pokroviteljstvom tovarne Litostroj iz Ljubljane.
To bo 2. srečanje godb na Proseku. Prvo, na katerem sta poleg domače godbe sodelovali še godbi iz Logatca in Litostroja je bilo lani 30. maja. Tokrat bosta prvi odkorakali iz Soščeve hiše proti prireditvenemu prostoru (na Ba-iancu) godbi s Proseka in iz Ber-ticla. Za njimi bodo po krajšem presledku sledile mažoretke, ki bodo ob spremljavi pihalnega orkestra Litostroj v mimohodu ime-
Razpet med knjižnico, zgodovinskim odsekom in taborniki
Pred dnevi je bil v Trstu redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice, osrednje tovrstne ustanove Slovencev v Italiji, kot to radi označujemo ali imenujemo. Kljub tej pomembnosti je potekel občni zbor tako rekoč v tišini, kot je tudi v tišini poteklo pred časom imenovanje Milana Pahorja na mesto ravnatelja te institucije. Ker je Milan tudi vrsto let načelnik Odseka za zgodovino pri NŠK, smo menili, da je prav, če ga naši čitatelji še malo bolje spoznajo.
Predvsem nam je sam takoj povedal, da je sprejel odgovorno me-. sto ravnatelja knjižnice lanskega oktobra, preč njim so jo nekaj let vodili honorarni upravniki. Odločitev, je še dejal, je padla iz želje, da nekdo redno vodi knjižnico, predvsem pa iz finančnih potreb in stisk, ki pestijo vse naše institucije in ki so narekovale to izbiro prav iz vrst sedanjih uslužbencev knjižnice same.
Ta dvojna funkcija, to dvojno delo seveda nista lahka, saj se mora Milan »deliti* na delo v študijski knjižnici, ki ga opravlja ob ponedeljkih, sredah in petkih in na delo v Odseku za zgodovino, kjer ga stranke in zainteresirani lahko dobijo ob torkih, četrtkih in sobo-
Moški zbor »Vasilij Mirk*
Godbeno društvo Prosek
tah. Delo, ki nima torej določenega urnika, ki terja več kot celega človeka in je zato, po našem, tudi vse pohvale vredno.
Pa poglejmo, kaj nam je o sami Narodni in študijski knjižnici Milan Pahor povedal. Predvsem se je knjižnica v svoji dejavnosti močno okrepila in to kljub vsem finančnim in kadrovskim stiskam. Danes — podatki se nanašajo na mesec maj — razpolaga knjižnica kar s 70.000 knjigami in zvezki, mnenje Milana pa je, da bo to število v tem letu še krepko povečano. Tudi novo knjižničarsko moč je knjižnica pridobila in tudi to je za njenega ravnatelja pozitivno dejstvo.
Tu pa se njegove želje in upanja ne ustavijo. Želi si in tudi trdno prepričan je o tem, da bo knjižnica postala lahko čez nekaj let osrednji slovenski deželni knjižni zavod s sedežem v Trstu, Gorici in Čedadu.
»če bomo tako obravnavali našo politiko na tem področju, potem smo lahko gotovi,* ;,e dejal »da bomo dosegb še lepe uspehe.*
Tu se nam je seveda zastavilo vprašanje, *daj je knjižnica sploh začela z delom po drugi svetovni vojni. Takoj nam je postregel s J podatki. Že leta 1947 je bilo ustanovljeno društvo Narodne in študijske knjižnice, odbor društva pa je takoj začel z zbiranjem potrebnih denarnih fondov in pa prostorov, kjer naj bi knjižnica delovala. Uradna otvoritev knjižnice je bila torej leta 1951, ko so bili formalno ustanovljeni tudi trije odseki in sicer odsek za slovenski jezik, za zgodovino in etnografijo.
»Dejavnost knjižnice se je močno okrepila, ko je le-ta dobila leta 1977 svoje nove prostore v Ul. sv. Frančiška 20, odsek za zgodovino pa svoj sedež leta 1978 v Ul. Pe-tronio 4. Odsek za slovenski jezik in etnografijo sta nekako prenehala svojo dejavnost, dobri obeti pa so, da se bo ta dejavnost v kratkem ponovno vzpostavila.*
O vsem tem je bil prav gotovo govor na občnem zbora, smo ga vprašali, kot tudi o načrtih za bodoče delo, pa še o stikih s podobnimi ustanovami v deželi in matični domovini.
»To je bilo seveda bistvo občnega zbora. Predvsem moramo doseči, smo poudarili na >bčnem zboru, da bomo s strani dežele, pokrajine. pa tudi občinskih uprav deležni večje denarne podpore, ki je do sedaj naravnost smešno nizka. In še ta dotacija je izrednega značaja, ne pa namenjena našemu rednemu poslovanju Po drugi strani pa moram povedati, da smo včlanjeni tako v deželno, kot v vsedržavno združenje italijanskih knjižnic in to kot polnopravni član. Tudi naši stiki s podobnimi institucijami v matični domovini so izredno dobri in plod-
Novi ravnatelj NŠK Milan Pabor
ni. Tu sodelujemo z Narodno in u-niverzitetno knjižnico v Ljubljani, od katere dobivamo, po meddržavnem sporazumu med Italijo in Ju-' goslavijo. v dar vse, kar se tiska v Sloveniji, kar pomeni, da prejmemo letno okrog 2000 novih publikacij.*
Na odsek za zgodovino pri NŠK je Milan seveda močno navezan, saj meni da gre v prvi vrsti za arhiv. kjer je hranjeno gradivo o življenju in oelu slovenske narodnostne skupnosti na vseh področjih, od političnega, gospodarskega, šolskega itd. Pomembna je tudi raziskovalna dejavnost odseka. kot na primer zbiranje ledinskih m krajevnih imen za tržaško, goriško pokrajino in Beneško Slovenijo, zbiranje gradiva o narodnoosvobodilni borbi in tega gradiva je precej, saj je bilo to gibanje prav na področju vse Primorske izredno živo in pomembno. raziskava o šolstvu in še druge.
»Pa še pri dveh pomembnih raziskavah sodelujemo. Namreč pri pripravi pete knjige Krajevnega leksikona Slovenije, ki bo posvečena samo Slovencem v Italiji (to delamo skupno z drugimi ustanovami tu in v matični domovini) in pa pri raziskavi ki bo nosila ime »Način življenja Slovencev dvajsetega stoletja.*
Seveda je omenil tudi plodno sodelovanje knjižnice s številnimi ustanovami v zamejstvu, kot so tisk, občila množičnega obveščanja. šole, razna kulturna, pa tudi športna društva, ki se vsa zelo pogosto poslužujejo prav gradiva zbranega v knjižnici, kot tudi na odseku za zgodovino.
»Pa ti ostaja kaj časa tudi za kak hobi.* se nam je povsem naravno vsililo vprašanje.
<TV4n nri teh dveh ustanovah.
ki sta po mojem ne samo potrebni, temveč tudi med našimi ljudmi zelo priljubljeni, pač ne smemo gledati s strogim merilom umika. Moramo pač biti tam in ob tistem času, ko delo to zahteva. Smo pa zadovoljni, da oba naša sedeža obiskuje vedno več ljudi, predvsem mladine in to nam je tudi v veliko vzpodbudo.*
Kljub svojim mladim letom, kot je sam dejal, je Milan že več kot 20 let aktivni tabornik, kjer je začel seveda kot mlad fant sedaj pa že deset let opravlja funkcijo staroste slovenskih tabornikov v Italiji.
»Delo v tej organizaciji, ki bo letos slavila 30-letnico svojega delovanja, mi pomeni veliko. To ni organizacija, ki uči mladega človeka le spoznavanja narave, temveč mu nudi možnost, da se aktivno vključuje v vso našo stvarnost. Naša taborjenja niso samo priložnost. da se med seboj bolje spoznamo in navežemo prijateljske in tovariške stike, temveč da se tudi dobro spoznamo s krajem to ljudmi. vjer taborimo. Taborništvo je zato prava življenjska šola za našo mladino, ki se v njej krepi z znanjem, predvsem pa s narodnostno zavestjo.*
»Pa tvoje želje, Milan,* smo ga ob koncu vprašali.
»Prva moja želja je, da bi u-stanova, v kateri delam, svojo dejavnost okrepila in dosegla še boljše rezultate, tako da bi postala resnično dobra, koristna strokovna institucija. Za taborniško organizacijo si telim, da bi nadaljevala po poti. ki jo je prehodila od ustanovitve do danes, da bi se letošnji obletnici pridružile v bodoče nove, prav tako uspešne: zase pa žeBm. da bi bfl
zadovoljen s svojim delom.*
Jd l.
Folklora in petje sta med mladimi v zgoniški občini zelo priljubljena. Folklorna skupina deluje že dve leti in je pod vodstvom vaditeljice Ljube Vrtovec pokazala viden napredek. Izboljšala se je kvaliteta, uresničile so se določene novosti, pri katerih si lahko lastijo uspeh vsi, saj je prav medsebojno sodelovanje privedlo do konkretnih rezultatov. Ustanovljen je bil prav letos nov tamburaših ansambel. Požrtvovalno vadi glasbo belokranjskih plesov pod vodstvom Maje Šutej, ki je niča FS France Marolt iz Ljubljane. V okviru folklore deluje čeprav šele malo časa, tudi pevski zbor, ki se uči stare tržaške pesmi. Letos nam bodo mladi plesalci predstavili dva spleta, in sicer Belo krajino in Prekmurje. Naj povem, da se je glasba pri prekmurskih plesih dokaj ovrednotila. saj sestavljajo sedaj an-
Pomcmbno priznanje za mlade Križane
Mladinska gledališka skupina KD Vesna iz Križa se je z i-gro francoskega pisatelja Ray-monda Queneauja «Vaje v slogu* 'uvrstila na zaključno tekmovanje slovenskih odrov «Na-ša beseda*, ki se bo odvijalo prihodnjo soboto, 11. junija, v Preloki v Beli krajini. Omenjeni nastop predstavlja pomembno nagrado v prvi vrsti za režiserja Marka Sosiča, ki je dal dramski zasnovi svoj originalen in umetniško dovršen pečat, za njegove sodelavce (Jurija Žerjala za scene in kostume, Mirana Košuto za glasbo ter Nikija Filipoviča za luči) ter za vse mlade igralce in glasbenike, ki so v to igro naložili veliko napora. Delo (Vaje v slogu* so mladi Križani prejšnjo sredo uprizorili tudi v Domu španskih borcev v Ljubljani.
sam bel harmonika, violina, klarinet in kontrabas, medtem ko sta bila lansko leto edina inštrumenta harmonika in violina. Torej lahko rečemo, da sta ta dva spleta nared tudi glede narodnih noš. Seveda je to terjalo veliko truda in dela in zahvala gre vsem, vaditeljici Ljubi, odboru društva, staršem. prijateljem in drugim občanom. Pri teh stvareh se pojavljajo vsekakor tudi določeni problemi, saj se velika večina mla-
dincev, ki pleše pri folklorni skupini, ukvarja tudi z raznimi drugimi športnimi in kulturnimi dejavnostmi v občini.
Kljub temu pa je tudi letos FS Rdeča zvezda uresničila tiste načrte, ki si jih je zastavila in se že vneto pripravlja na prihodnjo sezono. V maju so nastopili na Opčinah in odzvali so se vabilu komenske mladine ob dnevu mladosti. Konec maja pa so se mladi folkloristi podali na daljše gostovanje v Trbovlje na povabilo srednješolcev tamkajšnjega kulturno u-metniškega društva. To je bila zelo lepa in zanimiva izkušnja, saj je mladina ustvarila nadvse prisrčno prijateljsko vzdušje. 14. junija bodo člani FS Rdeča zvezda nastopili v Kopru ob priliki prireditve (Incontri capodistriani*, 18. -junija pa v Praprotu na vaškem prazniku. To nedeljo pa se bodo predstavili na razstavi vin v Zgoniku. Skupaj z njimi bodo nastopili še najmlajši FS Rdeča zvezda in plesna skupina srednješolcev, ki bo izvajala moderne plese. Gost.ie večera bodo najprej mlade plesalke z Opčin, nato folklorna skupina -iz Trbovelj, ki se mrzlično in vneto pripravlja na to gostovanje.
D B
I. VAŠKI PRAZNIK
Trnovca vabi
Trnovca vabi: pod tem gostoljubno zvenečim naslovom bo v dneh 11., 12. in 13. junija v odročni in sugestivno mikavni vasici, ki leži med Samatorco in Praprotom, med Bitagonjekom in Griči-čem, prvi vaški praznik, prva javna izpoved-maloštevilnih prebival^ cev, da ne živijo na robu sveta, da so tudi sami živ del devinsko-nabrežinske in pokrajinske stvarnosti. Kaj pripravlja vaška skupnost?
V	soboto, 11. t.m„ ob 14. uri bodo odprli kioske z jedačo in pi-'jačo; uro pozneje se bodo otroci pomerili v slikarskem tekmovanju ex tempore, kvartači pa v bri-školi; od 20.30 naprej si bo mlado in staro lahko brusilo pete ob zvokih ansambla Hlede.
V	nedeljo, 12. t.m., bo ob 8.30 orientacijski pohod, ob 9.30 bo tekmovanje, kdo je bolj spreten v lučanju skrl, ob 10. uri bodo spet odprli kioske, ob 19. uri se bo zbranim predstavila folklorna skupina SDP Tabor, a ob 20.30 se bodo pari že lahko zavrteli ob poskočnih vižah ansambla Furlan.
In še ponedeljek, 13. junija: tokrat bodo kioski pričeli delovati ob 17. uri, ob 20.30 pa bo spet
nastopil ansambel Furlan s svojim veselim repertoarjem, ki bo osrečil ljubitelje valčkov in polk, med katerimi opažamo zadnja leta vse več tudi mladih.
Peščici družin, ki naseljuje Tr-novico, kot se pravilno glasi pristni ledinski naziv vasice, gre za pobudo vse priznanje. Z vaškim praznikom bodo pokazale, kolikšen je njihov življenjski utrip, ki lahko majhno skupnost naredi veliko. (dg)
V	Nabrežini pomembna kulturna slavnost
V	soboto, 25. junija, bo v Nabrežini pomembna kulturna slavnost. Dekliški pevski zbor SKD «1-go Gruden* praznuje namreč desetletnico obstoja in delovanja, ki jo bo počastil s koncertom, na katerem bo sodeloval tudi domači moški pevski zbor. Oba zbora, ki po kvaliteti spadata v sam vrh zamejskega zborovskega petja, vodi mladi Matjaž šček, ki vestno nadaljuje delo in dediščino prerano umrlega nabrežinskega dirigenta in vsestranskega kulturnega delavca Sergija Radoviča.
MiiiiiiHimuiiimiiiiiiuiiiiifiiiiiimiiffiiiiiiniitfiifiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiMB
Družabni večer na Križpotu
Kulturno prilogo sta pripravila
DUŠAN KALC in SANDOR TENCE
Najmlajši člani folklorne skupine kulturnega društva (Rdeča zvezda* med nedavnim nastopom v openski telovadnici
PRIREDITVE V APRILU
V sredo zvečer so se v gostilni »Pri Francu* na Križpotu zbraU pevci in pevke zborov (Grbec* iz Skednja in (Primorsko* iz Mačkolj
5.	Slovenski klub — torkov večer, Srečanje s kiparjem Janezom Lenassijem 5. Gostovanje z recitalom (Besede ljubezni* v Cankarjevem domu v Ljubljani
5.	Kinoatelje Gorica — (Maria Zef* film
6.	Kinoatelje Gorica — «Gli ultimi* film
7.	Fotoklub «Skupina 75» — Izbor diapozitivov za razstavo Dia Primorska
8.	KD Valentin Vodnik — srečanje na temo «Poe-zija, vrtnarstvo in pesem*. Sodelujejo Marij čuk, Vitjan Sancin in ženski zbor Ivan Grbec
8.	Primorska poje v Pivki
9.	KD France Prešeren v okviru glasbenih večerov, celovečerni koncert zbora Obala iz Kopra
9.	Primorska poje v Portorožu
Od 9. do 17. na pobudo občinske uprave Devin-Nabrežina in kulturnega društva Igo Gruden — slovesnosti ob 90-letnici rojstva pesnika Iga Grudna. Slavnostna prireditev je bila v nedeljo 17. 4. v telovadnici v Nabrežini
10.	KD France Prešeren — mladinski odsek priredi ples
10.	Primorska poje v Komnu 10. Nastop moškega zbora Tabor z Opčin na svečanosti v spomin ustreljenih talcev
12.	Slovenski klub — torkov večer «Novo v javnem in zasebnem zelenju*. Predava dr. Vladimir Vremec
12.	SKD Tabor — knjižnica P. Tomažič, srečanje na temo: «Ali je zemlja res obramba proti asimilaciji*
13.	Kinoatelje Gorica — (Boksar in plesalka* film
13.	KD Primorec — otvoritev razstave «Naši kraji
in ljudje* slikarke Tončke Kolerič. Nastop dekliškega zbora Vesna iz Križa
13.	SKD Slavko Škamperle in SKD Union — predvajanje diapozitivov Maria Magajne
13.	PD Slovenec — redni občni zbor
14.	Nastop «Za kitaro in glas* v Domu španskih borcev v Ljubljani
14.	KD Primorsko - filmski večer z Aljošo Žerjalom
14.	Društvo Slovencev miljske občine, predstavitev knjige Danila Sedmaka in Emidija Susiča «Ti-ha asimilacija*
14.,	15. in 16. KD Rovte - Kolonkovec — razstava - članov krožka Foto Trst ’80
15.	Kinoatelje Gorica — «Moj stric iz Amerike* film
15.	V okviru glasbenih večerov KD France Prešeren — nastop otroškega zbora Fran Venturini od Domja, mladinskega zbora F. Prešeren ter pianistke Vihre Kodrič
DZL in Foto Trst '80 — otvoritev fotografske razstave Andreje Peklaj
15.	Primorska poje v Šempasu
16.	ZSKD Lutkovna igrica učencev osnovne šole Solkan za učence osnovnih šol iz Pevme in štandreža
Revija Primorska poje v goriškem Avditoriju Celovečerni nastop TFS <rStu ledi* v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
16.	-Celovečerni koncert moškega zbora (Vasilij
Mirk* na Kontovelu
17.	Primorska poje na Lesah
17.	SKD Barkovlje — gostovanje AO (Jaka Štoka* z veseloigro (Čuk v nebesih*
15.
16.
16.
19.	Slovenski klub — torkov večer. Diskusijo o F. Giunti in Slovencih je vodil prof. Jože Pirjevec
20.	Kinoatelje Gorica — (Zelena soba* film
20.	Na pobudo ZSKD in filmskega krožka La Cap-pella Underground predstavitev in predvajanje slovenskega filma «Eva»
21.	KD Rdeča zvezda — predvajanje diapozitivov
Maria Magajne in nastop mešanega zbora Rdeča zvezda -s.	.	.
21.	Gostovanje dramske skupine KD Vesna z igro «Vaje v slogu* v Piranu
22.	Kinoatelje Gorica — (Eva* premiera slovenskega filma
22.	Primorska poje v Vipavi
22.	SKD Tabor — otvoritev razstave fotografij E-dija šelhausa
22. KD Vesna — otvoritev razstave slikarja Vladi-mira Ražma
22.	Nastop tamburašev France Prešeren ter ženskega zbora na prireditvi v organizaciji mladinskega doma Boljunec
23.	ZSKD in KD Jezero — Lutkovna predstava
23.	Primorska poje v Trstu
24.	KD Fran Venturini — Kulturna prireditev ob otvoritvi kulturnega centra A. Ukmar pri Do-mju. Nastop otroškega in moškega zbora Fran Venturini
24.	Nastop moškega zbora F. Venturini pred spomenikom pri Domju ob priliki 25. aprila 24. Primorska poje v Idriji
24. Nastop godbenega društva Prosek v Komnu 24. Pesem ne pozna meja v Trbovljah — Nastop zborov Vesna iz Križa ter moškega zbora Jezero Doberdob
24..	25. Gostovanje SKD Tabor v Zadru
24.	Ob priliki 25. aprila kulturna prireditev v organizaciji KD Kraški dom iz Repna
25.	Nastop moškega zbora F. Venturini na proslavi VZPI ob 25. aprilu *
25.	Nastop moškega zbora Vasilij Mirk,. otrok sve-toivanske osnovne šole ter recitatorja na proslavi ob 25. aprilu pri Sv. Ivanu 25. Nastop mešanega zbora Jadran na spominski svečanosti ob 25. aprilu
25. Nastop godbe Vesna iz Križa na svečanosti ob 25. aprilu
25.	Nastop godbenega društva Nabrežina na spominski svečanosti ob 25. aprilu
26.	ZSKD — Odprtje razstave Rafaela Podobnika ter gledališka predstava (Jožef in Marija* v izvedbi Primorskega gledališča iz Nove Gorice
26.	Slovenski klub — torkov večer, srečanje in o-tvoritev razstave slik Jasne Merku
28.	KD Ivan Cankar — gostovanje ženskega zbora Ivan Grbec iz Skednja
29.	Tradicionalno prvomajsko srečanje na Kontovelu v organizaciji KD Prosek - Kontovel, nastop vseh vaških kulturnih skupin
30.	KD Briški grič — Prvomajski praznik v šte-verjanu
30. KD Ivan Grbec — predavanje Jožeta Korena na temo: Koncentracijsko taborišče v Gonarsu. Nastop moškega zbora Fran Venturini 30. SKD Tabor — gostovanje KUD Pivka s komedijo (Komedija o komediji*
30. Nastop moškega zbora Fran Venturini na otvoritvi podružnice TKB pri Domju 30. KD Vesna — tradicionalni prvomajski kres
Uspešna pot mladih folkloristov društva «Rdeča zvezda» iz Saleža
PRIMORSKI DNEVNIK 7
košarka
PORT ŠPORT ŠPORT
4. junija 1983
NA EVROPSKEM PRVENSTVU V FRANCIJI
Jugoslovani so le osvojili sedmo mesto
Prinesla jim ga je zmaga proti Zahodni Nemčiji - Danes finale Italija-Španija
JUGOSLAVIJA — ZAHODNA
NEMČIJA 104:88 (56:52)
JUGOSLAVIJA: Petrovič 25 (3:5), Kičanovič, Grbovič 6, žižič 5 U:3), Sunara 14, Poljak, Slavnič, čosič, Radovanovič 26 (2:2), Vilfan ”> Ralipagič, Savovič 4 (0:1).
ZRN: Korner, Hudson 2, Brauer 10, Strauss, Peters 2, Zonder, Pap-Per 1 i, Sawa 8 (4:5), Schrempf 22 (2:2), Blab 15 (3:4), Watehn 15 te:6), lehnke 4.
V jugoslovanski peterki je tokrat trener Djerdja dal le mladini priložnost, da se izkažejo. Njegovo zaupanje so zlasti upravičili Petrovič, Grbovič, Sunara in pa Radovano-' v*č. ki je bil nasploh najboljši med *Plavimi» na tem evropskem prvenstvu. Vodili so brez težav skozi vse srečanje, čeprav so Zahodni Nemci *Shko računali na višinsko premoč: Belinke ima namreč kar 2,20 m, "Jub, ki poleg tega tudi študira v je le štiri centimetre nižji.
S to tekmo, ki je Jugoslaviji pri-nesla skromno sedmo mesto, so se
«plavi» tudi poslovili od evropskega prvenstva, ki je bilo zanje gotovo najžalostnejše doslej, ne samo zaradi uvrstitve, ampak še bolj zaradi škandalov, ki so ga spremljali, in v katere so bili vpleteni. Vodstvo reprezentance čaka sedaj obilo dela, saj bo treba marsikaj spremeniti, začeti znova: «zlate» generacije je verjetno konec, kot je pokazalo zadnje domače prvenstvo pa tudi mladih perspektivnih igralcev res ni v izobilju, še manj pa takih, ki bi bili enakovredni tem, ki so dolga leta trdno držali jugoslovansko ko-
šarko v evropskem in samem svetovnem vrhu.
FINALE ZA 3. MESTO SZ — Nizozemska 105:70 (51:33)
SZ: Eremin 2, Enden 10, Taraka-nov 10, Sabonis 28, Derjugin 10. Walters 6, Pankraškin 2, Miškin 17, Jovajša 14, Belostenij 6, Homičius.
NIZOZEMSKA: Schilp 5, Wielt 2, Plaat 14,Esvelt 7, Faber 2, Kuipers 10, Cramer 14, Van De Lagemaat 6, Pieterse 4, Van De Bergh 2, Van Essen 4.
Sovjetska zveza je brez težav odpravila Nizozemsko, ki se je očitno zadovoljila že z uvrstitvijo med najboljše štiri, česar pa ne moremo reči za Sovjetsko zvezo, za katero je tretje mesto neuspeh, zlasti če pomislimo na igralski potencial, s katerim razpolaga.
kolesarstvo
NA 20. ETAPI DIRKE PO ITALIJI
Saronni zdržal tudi po Dolomitih
Sedaj ima res prosto pot do končne zmage ■ Včeraj je zmagal Paganessi ■ Gorski vozači odpovedali ■ Vinko Polončič šestnajsti
ARABBA (Belluno) — Razen kake nepredvidljive okoliščine, se je le-tesnji «giro» res končal. Mimo je namreč tudi etapa po Dolomitih, kjer n* lahko Visentini (ostali so imeli Prevelike zaostanke) bistveno lahti'1 zmanjšal Saronnijevo prednost. ,° tega ni prišlo, gorski vozači se niso izkazali, prav obratno, tako da nna svetovni prvak praktično pro-st° Pot do Vidma.
Visentini je sicer včeraj poskušal napadati roza majico, vendar pri nstalih ni naletel na pravo sodelovanje. Poleg tega je Saronni, ko je D*1 nekoliko v težavah, našel solidna zaveznika v Cerutiju in Thu-rauu in je brez večje škode prišel d° cilja.
Včeraj pa se je izkazal 24-letni ■'Vcssandro Paganessi, ki je po dol-gem pobegu sam prišel do cilja več "?t dve minuti pred drugouvrščenim Beccio. Kot smo dejali, se gor-ski vozači niso proslavili. Baron-chelli. Van Impe, Prim, Panizza so Zaostali za skoraj sedem minut. *Panci so sicer skušali poživiti dir-k°. vendar zaradi utrujenosti niso a°‘go zdržali. Solidno 16. mesto je ‘Usedel edini Jugoslovan na tem «gi-Vinko Polončič, ki je prišel v lsti skupini s Saronnijem.
°anes čaka kolesarje ravninska ntapa do Gorice, nakar še zadnji napor do Vidma (na kronometer). Vrstni red
.}■ Paganessi, ki je 169 km prevo-v 4.29’52” s poprečno hitrostjo “'.574 km na uro; 2. Beccia po 2’03, “• Bernardeau (Fr.) 2 05”; 4. Ferlež (šp.) 216”; 5. Ruperez (šp.) i16’: 6. Visentini 226”: 7- Chozas 8. Loro; 9. Lejarreta (Šp.): V Munoz (šp.) vsi v istem času; D- Saronni 2’55”; 12. Bombini; 13. <,ln° (Šp.); 14. Schepers (Bel.); 15. ?e*nec (Fr.); 16. Polončič (Jug.);
■ Willmann (Nor.) vsi v istem ča-18. Thurau (ZRN) 312”: 19. Jo-“es (VB) 3'51”; 20. Chioccioli 3'51” “kupna lestvica
1- Saronni 94.0015”; 2. Visentini J° 1’56"; 3. Fernandez (Šp.) 2’50”, Beccia 4'01”; 5. Leiarreta (šp.) V09”; 6. Chozas (Šp.) 6’59”; 7. Thu-(ZRN) 710”; 8. Ruperez (Šp.) v.9'» 9. Van Impe (Bel.) 816”; 10. J?«noz (šp.)	8’58”;	11. Panizza
n"’: 12. Schepers (Bel.) 9’34”; 13. °ernarck>au (Fr.) 1010”; 14. Will-f]?nn (Nor.) 10’22”; 15. Chioccioli ! 4<t": 16. Loro 12’34”: 17. Baron-?jelli 1315”; 18. Prim (Šve.) 13'40”: j^. Pino (šp.) 16’24”; 20. Vandi po
Detroita je najboljši čas dosegel Finec Rosberg na vvilliamsu pred Francozom Jarierom (ligier) in Man-sellom (VB - lotus ford). Italijan De Cesaris (alfa romeo) je bil četrti, Arnoux na ferrariju pa šele osmi. Še slabše se je godilo Tambayu z drugim ferrarijem, ki je bil trinajsti. Preizkušnje je zelo oviral dež.
BALINANJE
DANES V ZGONIKU
Mednarodni turnir za «10. Kraški pokaI»
V	okviru 19. občinske razstave vin v Zgoniku bo danes od 9. ure dalje mednarodni balinarski turnir za «10. kraški pokal», ki ga prireja balinarska sekcija športnega krožka Kras.
V	štirih izločilnih skupinah bo nastopilo 12 četverk, od katerih je kar osem ekip iz Slovenije oziroma Hrvaške in štiri iz zamejstva. Sodelovali bodo Aluminij iz Komna, Brest
iz Cerknice, Jama iz Ljubljane, dve ekipi Partizana, Kastav z Reke, Partizan Moste iz Ljubljane, Repenta-bor. Svoboda iz Ljubljane, Kraški dom iz repentabrske občine, Sokol iz Nabrežine in dve ekipi domačega Krasa. V izločilnem delu, ki bo potekal na štirih balinarskih stezah v Zgoniku in v Repnu, bo vsaka e-kipa odigrala po dve tekmi, zmagovalec vsake skupine pa se bo uvrstil v polfinale, ki bo ob 15.30. Okoli 18. ure pa bo veliki finale. Organizator je za štiri prvouvrščene ekipe poskrbel lepe pokale, ki so jih poklonila slovenska podjetja.
Obeta se torej kakovostna balinarska predstava, namen tekmovanja pa je še večja poglobitev prijateljskih in bratskih stikov med slovenskimi balinarji z obeh strani meje. (B. S.)
Sovjetska zveza je vodila že od vsega začetka (v 9. min. je bil izid zanjo že 22:6) in je brez naprezanja tudi končala srečanje, v katerem se je zlasti izkazal mladi Sabonis. Drevi finale za 1. mesto med Italijo in Španijo S srečanjem med Italijo in Španijo se je začelo letošnje evropsko prvenstvo in s srečanjem med tema ekipama se bo tudi končalo, česar pa resnično ni nihče pričakoval, niti najbolj optimistično razpoloženi v enem in drugem taboru. Na bronasto kolajno so med «azzurri» sicer upali, vendar še to so imeli za velik uspeh. Sedaj pa sta ekipi v boju za zlato odličje, kar se je Italiji primerilo v davnem letu 1946 v Ženevi, ko je osvojila srebrno kolajno. Zadnjič pa je bila Španija v finalu
FINALNI DEL (Nantes)	
FINALNI IZIDI	
Finale za 11. mesto Grčija - Švedska	102:97
Finale za 7. mesto Jugoslavija - ZRN	104:88
Finale za 3. mesto SZ - Nizozemska	105:70
DANES, 4. JUNIJA	
Finale za 9. mesto 15.30: Poljska - ČSSR Finale za 5. mesto 18.00: Izrael - Francija Finale za 1. mesto 20.30: Italija - Španija	
Škotska - Irska 1:1
GLASGOVV - V okviru medbri-tanskega nogometnega turnirja šta Škotska in Irska igrali neodločeno z 0:0.
leta 1973, ko je zgubila proti Jugoslaviji.
Navdušenje v obeh taborih je torej več kot razumljivo, pa tudi previdnosti ne manjka. Italija razpolaga z odlično obrambo, njena moč pa je homogenost v ekipi in pa enakovredne menjave, s katerimi Gamba razpolaga. Španija pa ima gotovo najboljši protinapad, katerega je na trenutke res težko zaustaviti. Prav zato menimo, da sta si ekipi bolj Mi manj enakovredni. Morda je za malenkost v prednosti Italija, kot sodi tudi jugoslovanski trener Djerdja, ki daje Italiji 55% možnosti.
NOGOMET
Mladinsko SP
CIUDAD MEXICO - V prvi tekmi svetovnega mladinskega nogometnega prvenstva sta se pred sto tisoč gledalci Mehika in Avstralija razšli pri neodločenem izidu 1:1.
NOGOMET
AFERA GENOA - INTER
Skoraj vsi oproščeni
MILAN — V zvezi z znano afero z nogometne tekme Genoa - Inter je včeraj razpravljala disciplinska komisija italijanske nogometne zveze profesionalcev, ki je prišla do zaključka, da so skoraj vsi nedolžni. Nobene kazni ni namreč naložila tako ekipama kot tudi Jachiniju in Juaryju. Edinole tehnični vodja Vi-tali ne bo zaradi svojih izjav mogel opravljati funkcije do oktobra letos.
Proti tej razsodbi se bo gotovo pritožil Cagliari, saj bi v primeru, da bi kaznovali Genoo, ostal v A ligi.
NAMIZNI TENIS
Tudi Kras v Celovcu
Danes in jutri bo v Celovcu vsakoletno mednarodno namiznoteniško tekmovanje za pokal Julijskih Alp. Tekmovanja se bo udeležil tudi Kras z žensko in moško ekipo. V ženski konkurenci bosta nastopili članici Marina Cergol in Damjana Sedmak, soški konkurenci pa mladinca I-Colja in Boris Štoka.
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI NA TRŽAŠKEM
V derbiju v Dolini obvezna zmaga za Primorca
Samo z zmago namreč lahko še iačuna na prestop v višjo ligo
V okviru nogometnega prvenstva 3. amaterske lige bo jutri 30. oziroma zadnje kolo. Prav v poslednjem kolu pa je na sporedu derbi med Bregom in Primorcem. Trenerja e-kip sta pred jutrišnjim srečanjem takole menila:
IGOR ČUK (Breg): «če pogledamo na lestvico, predvsem pa na dosedanji potek prvenstva, je povsem razumljivo, da je Primorec s tehničnega kot tudi agonističnega vidika boljši. Naši nogometaši so v tem povratnem delu prvenstva precej popustili in igrajo nemotivirano. V jutrišnjem derbiju pa je morda njihova edina prednost v tem, da Tre-benci nujno rabijo zmago, ki jim edina omogoča, da igrajo odločilno tekmo z Aurisino za prestop v višjo ligo. Kar se tiče postave, nimamo težav, na razpolago so skoraj vsi nogometaši.*
CLAUDIO FONDA (Primorec): «Prav v tej verjetno za nas odločilni tekmi imam velike težave s postavo. Jutri namreč ne morem računati na Finessija in Valterja Milkoviča, ki sta izključena, ter na Bru-nija in Lugnana, ki imata druge obveznosti. Zato se bom za postavo odločil šele tik pred začetkom tekme, ko bom videl, koga i-mam na razpolago. Predvidevanje, oziroma moja želja je ena sama, in sicer zmaga, ker bo Aurisina proti SanfAnni gotovo osvojila celotni izkupiček. Zaradi nepopolne postave igra Primorca tokrat verjetno ne bo najboljša, vendar končni izid je jutri važnejši od igre.*
»KRAŠKI POKAL*
Domio — Breg 2:4 (2:1)
BREG: Paniconi, Grizonich, Pin-
zin, Jež, Pavletič, Dazzara, Kraljič
ODBOJKA
V MOŠKI C-2 LIGI
Juventinci si lahko drevi izborijo obstanek
V prvem srečanju proti Pav Rordignonu je namreč Juventina Reka zmagala s 3:1 - Tekma bo v telovadnici Kulturnega doma
Juventina Belca odigra danes zve-er povratno tekmo proti ekipi . Pav Bordignon iz Remanzacca. V prvi tekmi so «belo - rdeči* zmagali s 3:1, tako da so sedaj favoriti za končno zmago in za obstanek v ligi. V teh dneh smo se pogovarjali
Jutri turnir v Nabrežini
V Nabrežini bo jutri košarkarski turnir v minibasketu, katerega prireja domače ŠD Sokol in na katerem bodo poleg domače ekipe igrali še Grandi Motori, Bor in Kontovel. Za Sokol in Kontovel bo to obenem zadnji nastop v letošnji sezoni.
Spored:
8.45: žrebanje
9.00: 1. kvalifikacijska tekma 10.00: 2. kvalifikacijska tekma 11.00: finale za 3. mesto 12.00: finale za 1. mesto
NIČ KAJ RAZVESELJIV ORRACUN NAŠIH PETERK V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Polet in Kontovel izpadla, Bor na skromnem 9. mestu
Rosberg najhitrejši
DETROIT — V prvem dnevu u-®dnih poskusnih voženj za avtomobilsko dirko formule ena za VN
..   .............i,i,im.,.um..'.................................milil
Tudi sezona 82/83 je bila zelo revna za naše košarkarske ekipe. Tako Polet kot Bor Radenska in Kontovel so razočarali. Končna lestvica je bila z našimi košarkarji neusmiljena: poletovci in Kontovelci so izpadli iz lige, medtem ko so borovci obstali na devetem mestu.
Zakaj, taka katastrofa naših ekip? Razlogov je dosti. Vprašali smo Štefana Pegana, Adrijana Sosiča in Davida Perinija za mnenje o minulem prvenstvu.
«Naš cilj je bil gotovo drugačen*, nam je dejal Borov trener Pegan. «V začetku je bilo vse v redu, fantje so redno prihajali na treninge' in imeli tudi nekatera zadoščenja. Nato pa zaradi težav nekaterih ključnih igralcev večkrat ni bilo ne na treningih ne na tekmah, tako da tudi rezultatov ni moglo biti. Če k temu dodamo še nekatere odsotnosti in ostavko (zaradi delovnih obveznosti) prvega trenerja, Rajka Ožbolta, je slika popolna. Poleg tega nam tudi sreča ni bila naklonjena.*
«Težav z udeležbo na treningu niso imeli samo pri Boru* nam je povedal Adrijan Sosič, Poletov trener, kapetan in igralec. «Izpadli smo
tenis
PRVENSTVO FRANCIJE
OSTALI IZIDI
Ženske posamezno (četrtfinale mla-Tpke):	Paradis (Fr.) - Romano
6:4. 6:4; Ilolikova (ČSSR) -u°'eš (jUg.) 7:6. 6:2; Spence (ZDA) ' Ceccliini (lt.) 7:6, 6:4; Huber <Avs.) . Torres (ZDA) 6:2. 6:2. .Ženske dvojice (polfinale): Fair-pank . Rovnolds (J. Af. - Avs.) -VUrie - Hobbs (VB) 6:3. 6:2; Jor-”ari Smith (ZDA) - Madruga (Arg. - Fr.) 6:4, 6:4.
Danes bo na sporedu ženski fina le posamezno, v katerem se bo Jugoslovanka Mirna Jaušovec pomerila z Američanko Chris Evert Lloyd.
VVilander in Noah v finalu
Med ženskami se bo za prvo mesto danes Mariborčanka Mirna Jaušovec pomerila z Američanko Evert Lloydovo
BARiz — V finalu mednarodne-“a teniškega prvenstva Francije bo-Y Šved Mats Wilander in domačin annick Noah. Prvi je po napor-in trdem boju (samo prvi set f trajal kar uro in pol) odpravil “Panca Higuerasa , (7:5, 6:7, 6:3.
.'8), ki je le na koncu zaradi utru-J bosti popustil proti mlajšemu tia-, Protniku. Noah, ki je prvi Francoz,
* po letu 1972 uvrsti v finale, p. je imel veliko lažjo nalogo in je °jaka Vasselina premagal v treh 5®tih z izidom 6:3, 6:0, 6:0.
^ moškem finalu dvojic se bodo Pnrnerili Šveda Jarryd in Simonsson dvojica Stewart (ZDA) in Ed-‘n°ndson (Avstralija).
Na tekmovanju v miniodbojki
Sloja osvojila pokrajinski naslov
Končal se je tudi moški pokrajinski del tekmovanja v minivolleyu, namenjenega osnovnim šolam. V tej konkurenci se je od slovenskih društev tekmovanja udeležila le Sloga in to s tremi ekipami. Takoj povejmo, da je Sloga B osvojila tudi pokrajinski naslov, saj je vse svoje nasprotnike premagala z 2:0 in pokazala daleč najboljšo in najbolj dinamično odbojko. Drugo mesto je pripadlo osnovni šoli Villa Car-sia, medtem ko je bila Sloga C -Trebče presenetljivo tretja. Sloga A, ki so jo sestavljali naši najmlajši tekmovalci, pa je bila peta.
Danes bo na Opčinah v telovadnici srednje šole ženski del mini-volleya za osnovne šole. Od slovenskih ekip nastopajo Sloga, Sokol in Mladina.
iz lige prav zaradi slabega treniranja. Večkrat smo se znašli brez štirih igralcev in je trening seveda odpadel. Kljub temu pa trdim, da bi se z nekoliko več sreče lahko rešili. Naša ekipa ni bila slabša od ostalih, ki jim je to uspelo. Manjkale pa so nam menjave.*
Tudi Kontovelu je šlo po vodi. Ek;pa je bila letos res šibka, čeprav trener Perini ni našega mnenja. «Mislim, da bi se tudi mi lahko rešili. Res je, da smo imeli velike težave: nekaj fantov je šlo k vojakom, dobili smo trenerja, ki nas je kmalu zapustil (čeprav iz delovnih razlogov). Večkrat so nam zmanjkali ključni igralci, bile so še druge malenkosti, kar vse je povzročilo izpad. Moram pa tudi priznati, da 'je bila prisotnost na treningu prevečkrat skromna, tako zaradi obveznosti trenerja kot igralcev. Le kasneje, ko smo te težave skupno prebrodili, so prišli nekateri konkretni rezultati.*
Kot vidimo torej, sta neorganiza-cija in zlasti slaba udeležba na treningih privedli do tako nepričakovanih negativnih rezultatov. Naši fantje so verjetno preveč zasedeni, zato je treba dobiti take, ki niso preobremenjeni: torej je pomladitev nujna.
«To bo naš prvi cilj*, meni Pegan. »Pomladitev je praktično neizbežna. Seveda so nekateri ključni igralci, kot Kneipp, Race, Zobec nedotakljivi. Mlade in perspektivne igralce imamo: Henrik Maver, Peter Furlan, Pavel Volk, poleg starejšega Davida čoka.*
«Pri Poletu pa o naslednjem letu morajo še debatirati,* je odvrnil Sosič. Imamo nekatere težave. Igralcev res ni dosti več, čeprav mlajši dobro obetajo. Treba bo dobiti nekatere starejše, ki jim ne manjka volje ne ljubezni do košarke, in ki bi seveda redno prihajali na treninge.*
«Kontovel pomladiti ekipe res ne more, saj je že premlada,* je pripomnil Perini. «V naslednjem letu se bodo vrnili nekateri Jadranovi mladinci, ki ne bodo prišli v poštev za prvo Jadranovo moštvo. Torej bomo nedvomno boljši. Pohvalil bi zlasti mlade kot Petra Štoko in Damira Starca. Ne smem pozabiti Valterja Bana, čeprav je bil letos Corrado Čuk največje presenečenje.*
Končna lestvica promocijskega prvenstva:
1.	Ginnastica 32 21
2.	Ferroviario 38 19
3.	Don Bosco 34
4.	Scogiietto 32
5.	Časa del Frign 32
6.	Stella Azzurra 32
7.	Radio
V. Control 32
8.	Libertas 30
9.	BOR Radenska 28
10.	Grandi Motori 26
11.	POLET	22
12.	KONTOVEL 10
5 2223:1933 7 2095:1856
9	2917:2045 10 2172:2013
10	2308 2089 10 1994:1841
10	2012:1905
11	2035:1946
12	2162:2063
13	1990:1936 15 1844:1976
5 21 1839:2324
13.	CUS	4 2 24 1911:2942
14.	SABA	2 1 25 1861:2340
Ginnastica Triestina bo igrala v
naslednjem letu v D ligi. Iz lige pa so izpadli SABA, CUS, Kontovel in Polet.
Lestvica naših strelcev BOR RADENSKA: Race 396, Kneipp 389. Maver 291, Klobas 276, Zobec 269, čok 211, Vatovec 103, Leo Koren 49, Ražem 39, Krečič 35, Furlan 22, Franco Koren 17, Pegan 10, Volk 14, Canciani in Trevisan 4. KONTOVEL: Ban 619, čuk 378, Lisjak 288, Štoka 217, Starc 108, Kneipp 106, Bukavec 45, Udovič 34, Prašelj 17, Danieli 15, Danev 12. Perini 6, Velussi 2.
POLET: A. Sosič 553, E. Sosič 341, Vitez 329, Sedmak 294, Pisani 164, Kerpan 45, Ferluga 32, Danev in Gatta 14, Jugovič 12,* Tavčar 6, Piccini 3.	M. R.
g? * '■<< •	?'*'**";
OBVESTILA
Odbor TPK Sirena
poziva vse člane, ki imajo svoja plovila, jadra in razno drugo opremo na društvenem zemljišču, naj
jo odstranijo. Na prostoru kluba bodo začeli z deli, ki bodo trajala od 10 do 20 dni, zato je pospravljanje potrebno, da ne bo oprema o-stala na prostem. Predvsem pa poziva posestnike jadralnih desk, ki so privezane z verigami, naj čimprej odstranijo.
Odbor odklanja vsako odgovornost v primeru povzročitve škode ali kraje.
Gimnastični odsek ŠZ Bor
sporoča, da bo v ponedeljek, 6. junija, v Borovem športnem centru zaključni nastop vseh vadbenih skupin. Začetek ob 19. uri.
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 6. t.m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije.
Jadralni klub Čupa
iz Sesijana
vabi elane in prijatelje ob priliki proslave desetletnice ustanovitve kluba in uradne otvoritve novih pomolov na družabni večer danes, 4. junija, ob 19. uri na sedežu v Sesljanu ter na nedeljsko regato.
s trenerjem - igralcem Igorjem Orlom, ki je izjavil, da vloga favorita ni prijetna, saj vsi vemo, kako lahko hitro pride do preobrata. Fantje se morajo zavedati važnosti tekme in ne smejo podcenjevati nasprotnika.
Nato smo za mnenje vprašali še Mavricija Černiča: «V tem prvenstvu,* je menil «smo imeli že preveč smole zato upam, da nam bo končno le uspelo doseči cilj, ki ga zasledujemo že vse leto.*
Tekma se bo pričela ob 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Upamo, da pred res velikim številom navijačev.
Turnir Mladinskega centra (ženska odbojka)
Sovodenjke v finalu
Pred številnim občinstvom se je pričel tudi kvalifikacijski del v ženski odbojki. V prvi skupini so zasluženo slavile zmago igralke Sovodenj, ki so brez večjih težav o-svojile prvo mesto in si tako zagotovile vstop v veliki finale.
Sovodnje — Mladinski krožek 2:0 (15:6, 15:3)
Kot je razvidno iz samega rezultata, je bila premoč Sovodenjk o-čitna. Goriške igralke so kaj kmalu spoznale, da so za razred slabše od nasprotnic in se niso borile s tako požrtvovalnostjo, da bi lahko spreobrnile rezultat.
* * *
Dol - Poljane — Danica 2:0 (15:8, 15:3)
V	drugi polfinalni tekmi so igralke združene ekipe Dola in Poljan zmagale proti Vrhovkam. Edino v prvem setu je bilo srečanje zanimivo, v drugem pa je prišla na dan večja izkušenost igralk Dola in Poljan, ki
so z lahkoto osvojile srečanje.
* * *
Finale za tretje mesto Danica — MK A	2:1
(15:8, 14:16, 15:8)
V	finalu za tretje mesto so Vrhov-ke v lepi in izenačeni tekmi premagale ekipo Mladinskega krožka. Kljub porazu pa moramo pohvaliti tudi goriške igralke, ki so se borile prav do zadnjega.
* * *
Finale za 1. in 2. mesto
Sovodnje — Dol - Poljane 2:0
(15:4, 15:10)
V	tekmi, ki je določila prvega finalista, so igralke Sovodenj z dobro igro v samih dveh setih odpravile odbojkarice Dola in Poljan. Samo v drugem setu so se slednje enakovredno borile, čeprav so v ključnih
trenutkih prevladale Sovodenjke. ki so tako dokazale, da so se zasluženo uvrstile v veliki finale.
KONČNA LESTVICA
1. Sovodnje; 2. Dol - Poljane; 3. Danica; 4. Mladinski krožek A.
Ekipe so nastopile v naslednjih postavah :
SOVODNJE: I. in C. Cotič. Lovisutti. Vižintin, Lo Presti, Adrijana in Antonietta Pete jan.
DOL - POLJANE: R„ N. in M. Lavrenčič, Gergolet, Devetti, Ferle-tič, Devetta, Juren, Devetak. DANICA: Visentin, N. in M. Černič, Grillo, M., N. in D. Devetak. MLADINSKI KROŽEK A: K. in T. Kocjančič. Vižintin. Tabaj, E. in S. Humar, Zorn, Zotti, Lutman, Te-doldi.
SPORED Jutri, 5. junija
MOŠKA KOŠARKA
9.30 Igorji - Sovodnje C
10.30	Igorji - MK Rockets
11.30	MK Rockets - Sovodnje C
(v d.p. Azzolin), Albertini, Orsini (v 80. min.) Cusatelli, Mondo, Strnad.
STRELCI za Breg: Albertini, Jež (11-metrovka), Azzolin, in Albertini.
Drevi tudi Kras
Drevi ob 20. uri se bosta v okviru drugega kola B skupine tega turnirja pomerila v zelo važnem srečanju Pol. Opicina in Kras. Tekma bo najbrž odločala o prvem mestu v skupini.
iiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiimiiiimitimiM
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 4. JUNIJA
ODBOJKA
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: Juventina Belca - Pav Bordignon
KOTALKANJE
Deželno prvenstvo v Pordenonu, nastopa tudi Polet
BALINANJE
9.00	v Repnu, turnir za «10. kraški pokal*
JUTRI
NEDELJA, 5. JUNIJA
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
16.30	v Dolini: Breg - Primorec
JADRANJE
Consko srečanje na jezeru Cavazzo, nastopa tudi TPK Sirena
10.00	v Sesljanu: regata JK Čupe
KOŠARKA
Turnir Mladinskega centra (glej članek)
Turnir v Nabrežini (glej članek)
KOTALKANJE
Deželno prvenstvo v Pordenonu, nastopa tudi Polet
POIUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 6. JUNIJA
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: Sovodnje - Volley Club Tržič
OB 10-LETNICI USTANOVITVE JADRALNEGA KLUBA ČUPA
Drevi otvoritev novih pomolov
Svečanost bo ob 19. uri v Sesljanskem zalivu - Jutri regata
V Sesljanskem zalivu bo drevi slavnostno vzdušje. Jadralni klub Čupa bo namreč ob proslavi desetletnice ustanovitve tudi «uradno» otvoril lani zgrajene pomole.
Ko se je pred nekaj več kot desetimi leti v Sesljanskem zalivu začela zbirati skupina navdušenih «pomorcev», še zdaleč ni bilo mogoče pričakovati takega razmaha rekreacijske in športne navtike, kot ga beležimo v zadnjih letih. Pomorska «mrzlica» je zajela tudi nas Slovence in kaj kmalu smo prišli do spoznanja, da se moramo tudi te dejavnosti lotiti z organiziranim delovanjem. Sledil je ustanovni občni zbor in vrsta predlogov za poimenovanje novoustanovljenega slovenskega pomorskega kluba. Prevladalo je ime Čupa, ime dokaj enostavnega plovila slovenskih ribičev pod na-brežinskim Bregom, ki jim je služilo kot delovni pripomoček pri vsakdanjem boju za košček kruha, ki so si ga služili na ne preveč radodarnem morju. Poleg tega v uradnem nazivu še beseda slovenski, dolgoletni trn v peti določenim (nešportnim krogom, ki so skušali ovirati
razvoj slovenskega pomorskega športa v zamejstvu.
Toda čuparji so vse desetletje kljub oviram napredovali po začrtani poti, začeli so se uveljavljati na krajevnih in mednarodnih regatah, s športnimi dosežki prebili nezaupanje italijanskih klubov, poiskali in našli vez v sorodnem italijanskem klubu v Sesljanskem zalivu. Viden sad tega sodelovanja je skupna naložba v izgradnjo dveh novih pomolov v Sesljanskem zalivu, s katero sta kluba pridobila za svoje člane skupno okoli 70 privezov za večje jadrnice.
S skupnimi napori so bile premagane vse birokratske in tehnične o-vire, pomoli so bili zgrajeni v rekordnem času in takoj predani svojemu namenu.
Čupina pomola v Sesljanskem zalivu pa predstavljata za vse nas še nekaj globljega: delček slovenske zemlje na morju. Zato drevi (ob 19. uri) «uradna» otvoritev, nato pa družabni večer pozno v noč in jutri ob 10. uri pa regata.
■"""'"""""""""""•"'"•■»''"■'■i'''.1.................................................................................mm«
2. AMATERSKA LIGA: Primorje tudi letos najbolje uvrščeno
Primorje
Med našimi ekipami, se je, podobno kot lani, najbolje uvrstila proseška enajsterica, ki je z 31 točkami zasedla 8. mesto lestvice (lani s 35 točkami 4. mesto).
V	prvem delu prvenstva je Primorje zbralo kar 21 točk (8 zmag, 5 remijev, 2 poraza). V drugem delu prvenstva je doma premagalo le S. Marco in Op. Supercaffe, remiziralo proti Domiu in CGS ter izgubilo proti Campanellam, Zarji in Giarizzolam. Doma je torej Primorje osvojilo 6 točk, dalo 5 in prejelo 7 golov.
V	gosteh «rdeče-rumeni» niso prišli do zmage, remizirali so proti Gaji, Krasu, Muggesanj in Čampi Elisi, zgubili proti Zaulam, Opici-ni, Libertasu in Isonzu. Zbrali so torej le 4 točke, dali 5 in prejeli kar 15 golov.
Skupno je torej Primorje v povratnem delu prvenstva odneslo 10 točk, dalo 10 in prejelo 22 golov.
V	15 tekmah pred domačim občinstvom je tako Primorje zbralo 18 točk (6 zmag, 6 remijev, 3 porazi), dalo je 15 in prejelo 11 golov. V gosteh so «rdeče-rumeni» zbrali 13 točk (4 zmage, 5 remijev, 6 porazov), dali so 12, prejeli pa 21 golov.
Skupni obračun je torej 31 točk (10 zmag, 11 remijev, 9 porazov), 27 danih in 32 prejetih golov.
V	lanski sezoni je Primorje iz-
redno slabo startalo in odlično i-gralo v povratnem delu prvenstva. Letos je bilo popolnoma obratno. Prosečani so odlično začeli in končali prvi del prvenstva na 3. mestu. V nadaljevanju je ekipa zašla v hudo krizo, v glavnem zaradi številnih poškodb. Za oba standardna branilca, V. Pertota in G. Husuja, se je prvenstvo končalo že v prvem delu. Če k temu dodamo še poškodbi napadalcev Ru-stje jn Zollie, ki sta se sicer vrnila v ekipo šele v zaključnem delu, imamo sliko popolno. Trener Mikuš se je namreč znašel v povratnem delu prvenstva s šibkejšo obrambo in seveda neprodornim napadom. Ekipa, ki je v prvem delu prvenstva nadvse presenetila, je zatem dobesedno odpovedala in je celo zgledalo, da ji preti nevarnost izpada. V zaključnem delu se je proseška enajsterica le zbrala, prekinila negativno serijo in obenem zasedla najboljše mesto med našimi ekipami.
V povratnem delu smo v vrstah Primorja zabeležili eno samo izključitev in sicer Bortolottija (v tekmi proti Zarji). Prosečani so v tem delu imeli tudi en avtogol v svojo korist in sicer proti S. Marcu. Primorje je imelo na razpolago kar tri 11-metrovke, vendar je eno zastreljal Di Benedetto (proti Zarji), uspešna sta bila Di Benedetto (Libertas) in Vidah (Op. Supercaffe).
Trener Milan Mikuš, ki je v drugem delu moral zaradi pomanjkanja nogometašev kar dvakrat obleči dres in stopiti na igrišče, je v letošnji sezoni imel na razpolago 23 nogometašev, od katerih pa nihče ni igral vseh 30 tekem.
29 odigranih tekem (v oklepaju doseženi goli): Samese, Angeleri, (D, 28 Antoni (2), Vidali (2), M. Štoka; 26 Caharija (1),; 25 Micor; 22 Di Benedetto (6); 20 S. Husu, Rustja (2); 19 Bortolotti (3),; 17 W. Husu (1); 14 W. Pertot (1); 13 G. Husu (1); 11 Zollia (1); 7 Sardoč (1); Celea, Adamič; 6 Be-zin; 4 V. Pertot, Gašperlin; 2. P. Milič, Mikuš.
Statistični pregled o prvem delu prvenstva Primorja smo objavili 14. 1. 83.
Zarja
Bazovci so končali prvenstvo na 11. mestu z 29 točkami (lani na 8. mestu z 31 točkami). V prvem delu so zbrali 12 točk (2 zmagi, 8 remijev, 5 porazov). V nadaljevanju so doma premagali Mugge-sano, Campanelle in Gajo, remizirali proti CGS, Libertasu in Op. Supercaffe ter zgubili proti Domiu in Opicini. Osvojili so tako 9 točk, dali 11 in prejeli 7 golov. V gosteh so Bazovci premagali Primorje in Kras, remizirali proti Giarizzolam, Isonzu, Čampi Elisi in S. Marcu ter zgubili le proti Zaulam. Zbrali so 8 točk, dali 4 in
prejeli samo 2 gola. V povratnem delu prvenstva je torej Zarja zbrala 17 točk, dala 15 in prejela 9 golov.
V 15 domačih nastopih .je Zarja obrala 12 točk (4 zmage, 4 remiji, 7 porazov); dala 18 in prejela 21 golov. V gosteh je osvojila 17 točk (3 zmage, 11 remijev, 1 poraz); dala 9 in prejela 6 golov.
Skupni obračun Zarje v letošnjem prvenstvu je torej 29 točk (7 zmag, 15 remijev, 8 porazov); 27 danih in 27 prejetih golov.
Zarja letos ni najboljše začela, zlasti ji v prvem delu prvenstva ni šlo na domačih tleh. Doma je namreč premagala le Primorje ter izsilila remi proti Isonzu, doživela pa je kar pet porazov, Po prvem delu prvenstva njen položaj ni bil preveč rožnat. Trener Vojko Križmančič se je zato odločil, da v nadaljevanju tudi na doma čih tleh igrajo nekoliko bolj za prto, saj jim je taka igra v gosteh prinesla zaželjene sadove. Tako se je tudi zgodilo in Zarja je v začetku drugega dela prvenstva igrala kot prerojena tako doma kot v gosteh. Odlikovala se je predvsem v obrambi, saj je v prvih sedmih nastopih prejela en sam gol. Vse je zgledalo, da ne bo imela težav, ko so jo pred koncem prvenstva trije zaporedni porazi spravili v neroden položaj. Zar
ji je namreč začela pretiti nevarnost izpada. V zadnjih dveh nastopih pa je odločno zaigrala ter zmagala v obeh derbijih (Kras in Gaja) in si s tem popolnoma zasluženo zagotovila. obstanek v ligi. Prj tem seveda ne moremo mimo velikega doprinosa, ki ga je ekipi dal Vojko Križmančič ne le kot trener marveč tudi kot nogometaš, saj je bil skozi vse prvenstvo pravi steber, če k temu dodamo še, da je Križmančič letos igral vseh 30 tekem, bi to moralo biti lep zgled za mlade domače nogometaše (Racmana, D. Fondo, E. Fondo in Tognettija), k| letos morda niso povsem zadovoljili.
V povratnem delu prvenstva so bili prj Zarji trije izključeni: D. Fonda in Gatta (CGS) ter E. Fonda (Giarizzole). Bazovci so v tem delu prvenstva imeli na razpolago dve 11-metrovki, eno proti CGS je realiziral Gatta, drugo pa je isti nogometaš zastreljal proti Opicini.
Za Zarjo je v letošnji sezoni nastopilo 20 nogometašev. 30 odigranih tekem: Križmančič (1); 29 Bencich; 28 D. Fonda (4), V. Ražem; 27 Tognetti (3), 26 Puzzer, I. Grgič (3), Gatta (7),; 25 Sossi; 24 Udovicich (3); 23 Macor; 18 Franco; 13 E. Fonda (3), 11 Novel (3), 7 Racman, 6 Lupidi, 3 Crociatti; 2. Marc, Žagar; 1 Giacomelli.
Bruno Rupel
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRSI Ul Montecchl 6. PP 559	Tei. (040) 79 4S72 (4 Unlfe) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 magglo 1	Tet. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9.000 ilr — celoletna 108.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din. za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din« za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tleka. Trst 11*5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	4. junija 1983
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|onfl Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Julije« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI.
n.i.L> SzSgSVŠ
Odgovorni urednik Bogo Samsa	intuka^^irat založnikov fiegVP'
PO USPEHIH FRONTE «FARABUNDO MARTI»
Nova ameriška pomoč salvadorskemu
režimu
Huntine vojake bodo v Hondurasu urili v protigverilskem vojskovanju
\VASHINGTON — Po vsem sodeč so salvadorski gverilci osvobodilne fronte «Farabundo Martin s svojimi vojaškimi uspehi v zadnjih dneh preprečili začetek širokopotezne ofenzive redne vojske salvadorskega desničarskega režima. Kljub vse večji vojaški pomoči Reaganove administracije, niso salvadorski vojaki sposobni niti obdržati svojih pozicij, še manj pa, da bi prešli v sistematično očiščenje* osvobojenega ozemlja. Reaganovi administraciji ne preostane torej drugega, kot da ponovno preveri svojo strategijo boja proti «ko-munističnemu prevratništvu* v Srednji Ameriki.
Po vesteh, ki prihajajo iz Wa-shingtona, dialog ne bo zamenjal »ožja, ki ostaja za Reaganovo administracijo edino prepričljivo sredstvo pri obrambi zahodnega sveta. Vsak čas bodo v Honduras poslali 100 pripadnikov zloglasnih «zelenih baretk*, ki bi motali uriti 2.600 salvadorskih vojakov za protigverilski boj. Prva skupina a-meriških svetovalcev je že v Hondurasu, kjer je usposobila neko zapuščeno oporišče iz časov druge svetovne vojne. Urjenje bo po prvih ocenah stalo ameriške davkoplačevalce preko 10 milijard lir. Končni strošek pa bo bržkone še višji, saj namerava Reaganova administraciji: ustanoviti v Hondurasu neke vrste «višjo šolo» za vojake reakcionarnih režimov Latinske Amerike. Napovedali so že, da bodo poleg salvadorskih urili tudi honduraške vojake. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj prav honduraške, saj v tej skrajno militarizirani državi sploh ni gverile, neuglašene glasove pa so že pred leti nasilno utišali. Bržkone Reagan vztraja V svojem načrtu, da mora biti Honduras žandar Srednje Amerike, ki bo lahko vsak trenutek priskočil na pomoč proameriškim režimom
Washlngton si še, ne upa povedati števila svojih vojaških svetovalcev v tej deželi. Na grožnje gverilcev, da se bodo ameriški svetovalci vračali v domovino v krstah, je lahko Reagan le poslal 25 zdravnikov. Kongres mu je namreč glede števila svetovalcev vezal roke, saj se ameriški politiki bojijo vietnamizacije v Sredhji Ameriki. Reaganova administracija pa nadaljuje svoje propagandne napore, da bi uspehe salvadorske gverile pokazali kot rezultat kubanske in nikaragovske pomoči gverilcem. Washington sedaj trdi, da so ameriško orožje dobili gverilci od Vietnama s posredovanjem Kube in Nikaragve. Take trditve so tako v Havani kot v Managui najodločneje zanikali.
Posredno pa je Reaganovo politiko do Srednje Ameriše ostro obsodil tudi bivši predsednik Carter, ko je prikazal, kako je Reaganova administracija opustila vse napore za zaščito človeških pravic v Salvadorju. Po njegovih besedah je salvadorska vlada med najhujšimi zločinci Latinske Amerike, saj je baje umorila od 30 do 35 tisoč svojih državljanov. Carter je tudi spomnil, da je prav za časa svojega predsedovanja prekinil pošiljanje vojaške pomoči Salvadorju. Navedel .je tudi, da je njegova administracija s takimi pritiski pričela žeti prve uspehe, a z zamenjavo v Beli hiši je ponovno prevladala logika sile in teptanja najosnovnejših človeških pravic.
Tudi veleposlanik je pomemben
Ameriški državni tajnik Shultz je predstavil novega ameriškega veleposlanika v El Salvadorju Thomasa Pi-cheringa (drugi od leve), ki bi moral aktivneje poseči v »normalizacijo* te dežele	(Telefoto AP)
aTMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
NA SEVERNOAMERIŠKEM LETALIŠČU V CINCINNATIJU
Pilot z letalom v plamenih zasilno pristal 23 oseb izgubilo življenje, 18 je ranjencev
Požar jie verjetno izbruhnil zaradi okvare na motorju Izredna prisebnost pilota preprečila še hujšo nesrečo
CINCINNATI — Potniško letalo DC 9 kanadske letalske družbe Air Canada s 46 osebami na krovu se je vnelo med letom in je moralo zasilno pristati na letališču v Cincinnatiju. 23 oseb je izgubilo življenje, 18 pa je bilo ranjenih.
Letalo je letelo na progi Dallas Fort Worth - Toronto. Med poletom se je eden od obeh motorjev vnel in pilot je o tem takoj opozoril letališči v Indianapolisu in v Cincinnatiju, v bližini katerih je letel. Ker je začel dim uhajati skozi straniščna vrata v notranjost kabine so vse potnike premestili na prednje sedeže in pilot je zasilno pristal v Cincinnatiju. Iz letala se je dvigal steber črnega difna, vendar je pristanek potekal brez ovir in so gasilci začeli z delom takoj, ko se je letalo zaustavilo na pristajalni stezi. Vendar je bilo za veliko število potnikov že prepozno. Gost črn dim jih je zadušil, še preden bi se lahko spustili iz letala. Med žrtvami naj bi bilo, po dosedanjih podatkih, tudi nekaj članov posadke.
Zaslugo, da ni bila tragedija še večja, je treba pripisati izključno pilotu, ki je pristal z letalom v plamenih, kar je zelo težavno in terja izredno prisebnost in sposobnost. V teku je preiskava, da še ugotovijo vzroki požara.
Na sliki (telefoto AP) letalo po pristanku v Cincinnatiju.

PO PODATKIH TURISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE
ZGODILO SE JE V NEMŠKEM MESTECU EPPSTEIN
V Jugoslaviji spodbudna turistična predsezona
Trenutno je za 20 odst. več tujih gostov kot v istem obdobju lani
Trije nemški šolarji žrtve neuravnovešenca
Neznani moški je iz nepojasnjenih razlogov vdrl v šolo in streljal na otroke ■ Med mrtvimi tudi njihov učitelj, policaj in sam neuravnovešenec
BEOGRAD — Začetek je ohrabril turistične delavce vzdolž jadranske obale, kjer letuje okoli 120.000 tujih turistov. Kot je povedal sekretar predsedstva Turistične zveze Jugoslavije Pero čekovič na včerajšnjem pogovoru z novinarji, je tujih turistov za 20 odstotkov več kot v istefn obdobju lani.
V Istri in Kvarnerju letuje 50.000 tujih gostov, oziroma za 5 odstotkov več kot pred letom dni. V Črnogorskem primorju je tujih turistov za 25 odstotkov več, podobno pa je tudi na območju Zadra, Splita in Dubrovnika. V Slovenskem primorju se zdaj mudi okoli 4.000 tujcev, v makarskih. letoviščih okoli 11.000, v Šibeniku in okolici pa okoli 5.000. Za
Manj brezposelnih v Angliji in Nemčiji
V preteklem maju se je število brezposelnih delavcev nekoliko zmanjšalo v Angliji in v Zahodni Nemčiji. Na Angleškem se je število ljudi brez dela zmanjšalo za okrog 120.000 enot, in sicer s 3,170.000 na 3,060.000, kar ustreza skrčenju s 13,3 na 12,8 odstotka vsega aktivnega prebivalstva. Izboljšanje položaja na tržišču z delom ni bilo tako izrazito, kakor bi lahko sklepali po omenjenih številkah, kajti določeno število ljudi, vpisanih na seznamih brezposelnosti, so zbrisali iz enostavnega razloga, ker so med tem časom dopolnili 60 let. Konkretnejše izboljšanje pa so v maju zabeležili v Zahodni Nemčiji, kjer se je število brez-poselnjh v primeri z aprilom dejansko skrčilo z 2,264.000 na 2,148 000, tako da je danes v tej državi brez dela še 8,8 odst. aktivnega prebivalstva.
zdaj je samo na teh območjih obisk nekoliko manjši kot lani.
Preskrba turističnih središč se nenehno izboljšuje, tako da so ukinili bone za preskrbo, še vedno pa primanjkuje kave in občasno ponekod tudi mleka, vendar pristojni zagotavljajo, da bodo tudi ta vprašanja kmalu rešili. Avto moto zveza Jugoslavije je sporočila, da turistične bone za bencin, ki prinašajo 10-od-stotni popust v tujini vse bolj prodajajo in je prodajala za kar 6-krat več' ja kot pred letom dni. Razširili so tudi prodajno mrežo komercialnih bonov v državi In jih Je zdaj mogoče kupiti na okoli 1.000 prodajnih mestih.
Pera Djokovič je dejal, da bo predsezona kot kaže uspešnejša od lanske in poudaril, da prodaja jugoslovanskih storitev v tujini še naprej raste. Gledano v celoti sicer še zaostaja za 12 do 15 odstotkov v primerjavi z lansko, vendar je dosegla povprečni padec v vseh turističnih državah. Jugoslovanske turistične storitve najbolje prodajajo v Franciji, Belgiji, Italiji, na Norveškem, v Finski in ZDA. V Veliki Britaniji bo prodaja kmalu dosegla lanskoletno zanimanje, v ZRN, Avstriji, Švici, na Nizozemskem in švedskem pa prodaja zaostaja.
Zanimanje zasebnih gostov, ki so odločilnega pomena za uspeh sezone, je občutno oživelo, največ zaradi velike kupne moči njihovih valut v Jugoslaviji in okrepljene propagande, posebej dinarskega čeka. (dd)
RIM — Ekonomska kriza se odraža tudi v številu stečajev: v lanskem letu je v Italiji zašlo v kon-kurz 7.610 podjetij, medtem ko so V letu 1981 zabeležili le 6.967 stečajev. Najbolj prizadeta je pri tem industrija, v okviru katere se je število stečajev povečalo kar za 34 odstotkov.
BONN — šest mrtvih je tragični obračun včerajšnjega dogodka na neki osnovni šoli v mestecu Epp-stein v nemški zvezni deželi Epp-stein. Med mrtvimi so trije otroci, učitelj, policijski agent ter moški, ki je vso zadevo zakrivil. Kaže, da so dogodki potekali nekako takole: med jutranjim poukom je v šolo vdrl neznani moški, oborožen z dvema samokresoma ter je vzel za talce vse otroke in njihovega učitelja.
Domnevajo, da je šlo za neuravnovešenca, saj je iz za sedaj še nepojasnjenih razlogov nenadoma začel streljati ter ubil učitelja in tri
otroke, medtem ko je trinajst otrok obležalo ranjenih. Kasneje so ugotovili, da sta dva otroka v smrtni
nevarnosti.
Strele v razredu je slišal prometnik, ki je otroke včasih učil prometnih predpisov. Kljub temu da je bil neoborožen je šel pogledat, kaj se dogaja in padel tudi pod streli blazneža, ki si je takoj zatem sam vzel življenje. Zadnji je stopil v razred njegov kolega, ki je urejeval promet pred šolakim poslopjem. Takoj ko je opazil na tleh šest trupel ter trinajst otrok, ki so jokali v mlaki krvi, je poklical rešilce.
Na kraj so v nekaj minutah prihiteli rešilci rdečega križa in helikopterji, ki so prepeljali v bolnišnico ranjene otroke in tiste, ki so bili v hudem šoku. Vsa zadeva ni trajala več kot dobrih petnajst minut.
Za sedaj še nihče ne ve, kaj se je dogajalo v možganih neznanega moškega in niti ne morej ugotoviti, kaj se je odvijalo v razredu pred prihodom policaja,
Na sliki (telefoto AP): Več otrok so po dramatičnih dogodkih v šoli morali zaradi šoka prepeljati v bolnišnico.
PO PODATKIH ITALIJANSKEGA NOTRANJEGA MINISTRSTVA
Več uspehov v boju proti terorizmu rahel padec kriminulnih dejavnosti
RIM — V preteklem in prvih štirih mesecih letošnjega leta so italijanski varnostni organi spravili za zapahe 708 teroristov: 587 lani in 121 letos. Večina aretiranih pripada Rdečim brigadam (340), medtem ko je »črnih* teroristov 227.
Po zadnjih policijskih akcijah, ki so v mesecu maju se razredčile sezname teroristov na begu, je po podatkih notranjega ministrstva še 266 »rdečih* in 78 »črnih* teroristov, ki jih policija intenzivno išče. Med prvimi je 77 pripadnikov Rdečih brigad, 58 članov Prime linee ali organizacij, ki so zrasle na njenem pogorišču, ter 131 pripadnikov drugih skupin. 20. maja je bilo v italijanskih zaporih 1835 teroristov, od'teh 1347 »rdečih* in 488 »črnih*.
Med najpomembnejše operacije, ki jih je policija izvedla v letošnjih prvih mesecih, sodi aretacija vodje Prime linee, Diega Fo-rastierija, brigadista Adriana Car-neluttija, ki je bil med ustanovitelji RB, in vodje milanske skupine Rdečih brigad, Roberta Trombina. V šestnajstih mesecih je policija odkrila kar 87 terorističnih brlogov, od katerih jih je 74 pripadalo Rdečim brigadam.
Notranje ministrstvo je poleg podatkov o terorizmu objavilo tudi tiste, ki se nanašajo na splošni kriminal in kjer so številke še občutno večje. Samo v letošnjih prvih štirih mesecih je policija aretirala 12.987 oseb, kar priča o dobrem u-spehu boja proti organiziranemu kriminalu na vseh področjih, še posebno pa pri preganjanju trgovanja z mamili. Tako je kar 4008 o-seb končalo za zapahi prav zaradi prestopkov v zvezi s prometom mamil, prišteti pa jim gre še dodatnih 500 storilcev kaznivih dejanj, ki so bile prijavljene sodstvu in so še na svobodi.
Glede posameznih področij kriminala pa na notranjem ministrstvu opozarjajo na sicer rahlo splošno zmanjšanje obsega kriminalnih dejavnosti. število ropov in umorov se je znižalo za dobrih pet odst.: z ozirom na 1621 ropov v prvih štirih mesecih lani, jih je bilo v letošnjih 1528, medtem ko je bilo umorov 438, v istem obdobju lani pa 464. V rahlem porastu pa so u-grabitve oseb v izsiljevalne namene: letos jih je bilo že 17 proti 13 iz istega obdobja lani. Preiskovalcem pa je uspelo odkriti domnevne storilce kar polovice vseh ugrabitev in spraviti za zapahe o-koll štirideset oseb.
Eksplozija v Manfredonii
MANFREDOMA (Foggia) - Eksplozija, ki je včeraj razdejala delavnico, v kateri so polnili plinske jeklenke, le za las ni povzročila prave tragedije, temveč je nanesla le ogromno gmotno škodo. Zaradi poka se je vnel hud požar, ki se je razširil tudi na nekatere avtoci-sterne, ki so bile parkirane v bližini delavnice. Dve cisterni sta eks plodirali, požar na tretji pa so poga sili, ko je ogenj že zajel kabino.
Odbor za civilno zaščito je takoj posegel in poslal na kraj eksplozije ln požara močne gasilske enote, da bi preprečili razširjenje požara, saj je obstajala nevarnost, da se razši-
ri tudi na bližnjo čistilnico nafte.
Po poročilih očividcev je nerazumljivo, kako da drobci jeklenk, ki so jih našli tudi pol kilometra daleč, niso ranili nikogar in niso zadeli avtov, ki so vozili po bližnji pokrajinski cesti.
ANCONA — Danes bo odpeljal na krstno vožnjo nov turistični ekspresni vlak Ancona - Bruselj, ki bo do 17. septembra povezoval enkrat tedensko italijansko jadransko obalo z glavnim mestom Belgije. Vlak bo vozil iz Bruslja ob petkih in iz An-
Kosmina Sergij
vam nudi najboljše eleklroguspudinjske stroje
Pralni stroji:
AEG - IGNIS CASTOR - ARISTON
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
cone ob sobotah. Sestavljen bol* iz spalnikov, katerim bodo mefl drugim priključili tudi poseben ples-ni vagon. Italijanski turistični delavci si od tega obetajo znaten pri' liv severnjakov nadpoprečnih nančnih zmogljivosti.
RIM — Italijani kupujejo čedalje manj novih avtomobilov. V pr™1 petih mesecih letošnjega leta so v državi registrirali 746.000 novih »■ sebnih vozil, to je 10 odst. manj «' kor v istem razdobju lani.
Zlatarna * Urama
Laurenti
nudi veliko izbiro vseh vrst ur:
ročnih, stenskih in budilk
SERVISNI CENTER
SEIKO
TRST — L.go Santorio^ Tel.: 723-240
m ■

NABREŽINA Tel 20 03'ril '
DELAVSKA KONZUMNA ZADRUGA
V w
TRZIC
prizna v mesecu juniju 1983 svojim članom 10% popust pri nakupu neživilskih proizvodov v sledečih trgovinah:
V	TRŽIČU:
hišne potrebščine • železnina artikli za piknik ■ nogavice
V	RONKAH:
konfekcija (jope • trenirke-hlače -jopiči-nogavice - telovadni čevlji ■ tenis)
V	VILLI VICENTINI: artikli za piknik
V	TORVISCOSI: artikli za piknik
Tl SPLOH KDO LAHKO NUDI VEČ, KOT Tl NUDI C20P?