Štev. 41.
Cena ednoga drobca 1 krona.
10. oktober 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Na volišče.
Pred jako važnim delom stojimo. Volitve se približavajo. Od teh volitev je dosta, jako dosta odvisno, več pokolenj zadovoljnost ali nesreča. Poslance bomo, volili, poslance (követe) šteri do delali ustavo. Znate ka je to ustava? Po vogrskom smo to reč meli „Alkotmány.“ Ustava je sküpnost tistih pravd, štere določijo formo našoj državi Jugoslaviji. Mi smo si lani začeli zidati novo hižo, novo državo, dali smo njoj ime Jugoslavija. Madjari so po svojem ministri za zvünešnje reči po grofi Andrássy-ji privolili na zahtevo Amerike, ka se Jugoslovani bivše Austrije i Vogrskoga smejo zdrüžiti v edno državo.  Austrija  je   to   tüdi  priznala. Tak je te nastala Jugoslavija. Slovenci i Horvati so se odtrgali od Austrije, Vogrskoga i se zdrüžili z svojimi krvnimi brati Srbi v edno močno državo v Jugoslavijo i so se poglihali, da novoj državi dajo novo ustavo po volitvah (választás) kem prle, dokeč se pa to ne zgodi, naj se vsaka, krajina ravna po tistih postavah, štere so dozdaj tam bile vpelane. Valále so zato v Jugoslaviji dozdaj srbske, vogrske i austrijske pravde.
Na Vogrskom so že minole volitve za ustavo. Poslanci so vküp prišli i sklenoli da Madjarska ostane kraljestvo i voli králja, šteroga sama šče; do volitvi kraljá pa do meli njegovoga namestnika i močno narodno vojsko, štera de branila orság. Za králjevskoga namestnika so si zvolili Horthjija kalavina, šteri je bio imeniten častnik (oficer) na
ladji v tom svetovnom boji. Bio je admiral.
Prinas v Jugoslaviji bodo nov. 28. té volitve. Zvoljeni poslanci odločijo, bo li kraljestvo ali republika v Jugoslaviji. Kak na Vogrskom, ravnotak prinas je največ ljüdi za kraljá. Stalno je zato ka Jugoslavija tüdi králjestvo bo. A stem  ešče ne dokončana forma države.
Moro se določiti pravice kraljá do ljüdstva i ljüdstva pravice do kraljá. Pa ešče več se more opraviti. Na Vogrskom se je jezero let obnesla sv. Števana králja ustava, štera je delila orsag na županije (vármegyőve.) Te županije so bile opora neodvisnosti države. Kelikokrat so rešile té orsag od prepada, zato
mele svojo obširno autonomijo.
Prinas v Jugoslaviji sta dve stranki. Edna žele autonomijo, drüga je proti njej. Proti autonomiji so liberalna (demokratska), socialdemokratična i kommunistična ali boljševiška stranka i samostojna kmečka stranka podréparica liberalne stranke, štero sobočka liberalna gospoda razglašajo v Prekmurji. Te stranke to želejo, naj se vse ravna v Belgradi, naj Slovenski i Horvacki orság nema drüge pravice, kak kakše poti i moste delati, vse drügo pa naj ide z Belgrada.
Krščanske stranke kakti naša „Kmečka Zveza“ ali „Vseslovenska ljüdska stranka“, to oboje je edna stranka, nadale „pučka stranka“ na Horvackom, BosniHercegovini i v Dalmaciji, „bunjevačka-šokačka stranka“ v Vojvodini (Banati) so pa za auto-
nomijo, to je naj ma Slovenski orsag svoje ravnanje, Horvacki svoje i Srbija svoje, vse pa edno vojsko, pošto itd. v ednoj državi. Prvi, ki neso za autonomijo, se zovejo „centralisti“ zato ka vse v eden centrum, to je v edno srdino, v Belgrad ščejo spraviti. Ti drügi se zovejo „autonomisti,“ zato ka zahtevajo autonomijo.
  Mi smo za veliko, popolna autonomijo. Že lani smo to povdarjali i zahtevali od Vogrov i smo te že vöpovedali, ka če pod Jugoslavijo pridemo, ravnotak popolno autonomijo, to je ravnali bomo Slovenci sami sebe v ednoj državi z brati Srbi i Horvati. Samo ob sebi se razmi, kak smo že v našem listi ne ednok popisali, Prekmurje sliši  Prekmurcom,    to   je   čeravno	te
mo v Sloveniji meli svojo sküpno autonomijo, svoje posebne autonomije zavolo gospodarskoga, jezikovnoga, verskoga, šolskoga itd. razločka nikdar ne odvržemo. Slovenije autonomija je tüdi zednim naša autonomija a zrezati i zmeriti de se mogla za naše razmere i potrebe. To je zahteva naše kmečke zveze za Prekmurje. Če mamo svojo autonomijo, obdržimo si krščanske šole, smo ne v nevarnosti, da bi se nam zgodilo kak zdaj v Srbiji i Vojvodini, kje je sovražnik krščanstva liberalni minister Pribičevič prepovedao včiti vero na gimnaziji i drügih srednjih šolah. Če mamo autonomijo, ne de šlo vse v Belgrad odtistec pa nikaj nazaj, nego kak pri vogrskih županijah, mo si lehko vse doma vred spravili i zadovoljstvo bo vekše. Spodobno bo kak v Ameriki ali Švici, kje je, več držav ali
2
NOVINE
1920. 10. oktober
kantonov vküp i tvorijo edno veliko državo, majo pa ii samo ednoga presidenta. Prinas glava tüdi samo edna bo, kralj jugo-slovenski, a vsaki orsag de meo svoje ministerstva, štero de ravnalo pod ednim' jugoslovenske králjom. Večina Horvatov i Slovencov je za autonomijo, a ta njihova žela se samo te spuni, če do volili krščanske poslance. V Prekmurji je samo „Kmečka Zveza'1 ža autonomijo.
Kak smo dosegnoli, ka smemo živino, svinje vövoziti po celoj Jugoslaviji?
Dr. Žerjava, strašnoga sovražnika krščanske misli list »Jutro% piše, da se liberalna samostojna stranka Poskrbela za prosti izvoz živine iz Prekmurja. To je kosmata laž. Meseca marca nas je bilo više 100 zastopnikov na seji prekmurskoga parlamenta, (sosveta) šteroga, predsednik je bio vladni zastopnik, poverjenik dr. Verstovšek Karol. Vsi ti gospodje posvedoči, da sem podpisan zahtevao kak i drügi ime-nov vred najostrej prosto trgovino i •G. Sever, Obál, Režonja itd. vsi smo
obsodili nesramno Benkovo (Novčevalnice) küpčijo. Navzočega pokojnoga civ. komisara sam ešče pred vsemi osramotio, kda sem njemi voči vrgo, ka naši domači ljüdje prosijo dovoljenje küpüvati on je goni k Benki, Benko pa nazaj k njemi, z siromaka se samo norca napravita. V Novinah smo to vsikdar zahtevali, večkrat so nam zatoga volo tüdi bile censurérane (zbrisane) edne cele zaplenjene, v šterih smo tüdi glas zdignoli, naj poštena trgovina bo. — Na vlado je naša kmečka zveza več vlog poslala, tüdi telegrame, sam sem tüdi poslao telegram i vlogo naj se odpravi te monopol, I resan, pride potom k meni g. Medik od vnovčevalnice pa mi naznani, ka je zdaj prosta trgovina. V Novinah smo to taki objavili a par dni je trpo samo té blaženi čas.
Da, čeravno je vlada komisariati naznanila, ka je prosta trgovina, i čeravno je sam civ. komisar dr. Lipovšek to dao naštampati i razglasiti, itak so tiste ljüdi orožniki g. majora Sagadina, šteri so prek v Medjimurje ali Štajersko tržili po pravdi to je po pravici — pravim itak so tei to trštvo nej dovolili, ešče zaplenili odano blago, itak je sam civilni komisar dr. Lipovšek, i njegov namestnik dr. Kočar sprejeo odirajoče Vnovčevalnice monopol v zagovor i je obsodo ne to milijonarsko drüštvo, nego siromaka človeka.
  Srce se nam krči nad krivicov.
Prekmurcom zabraniti tisto, ka njim je pravda dovolila, tüjincom pa dovoliti proti dovoljenji postave — monopol pa te še v drüžbi teh küpcov popivati cele dni — to je tista liberalna poštenost, Štera se tak vsiljava za Vodstvo v Prekmurji i štere nieden pravico ljübeči Prekmurec ne more niti poglednoti. Sramota.
Kak smo v Novinah objavili, da je prosta trgovina, začela se je ešče grša sekatura kak prle. Celo de-tektive so pošiljali vö na siromaške belice, da ja ne bi sirota par filerov več dobila za nje, nega tá šenkala za 1 K 20 fil. te. gda je jajce v Čakovci 3 korone, v Zagrebi pa 4 K bilo. Od izvoza živine pa niti guča nej. Proti postavi so to delali i, zato se moro pred postavo postaviti, pred sodbo vsi ki so nad siromaškim prebivalstvom to zakrivili. Naj se odpre té mozol, naj vidi celo Prekmurje, gde je gniioba.
Duže sem to ne mogo viditi. Znova napravili z zaupniki kmečke zveze vlogo na vlado, sam pa idem v Maribor i tam pred vsemi zaupniki k. z. iz cele Štajerske najostrej protestiram proti toj v ntbokričečoj krivici i zahtevam od povtrjenika dr. Veroni vška, naj na lastno odgovornost moj protest naznani vladi, ovak de grozne Posledice rodila v Prekmurji ta krivica, štere se že itak kažejo. Moj protest je podpirao tüdi g. Sever, župan z D. Lendave i vsi zaup-
Podlistek.
Kak je prišla naša vladarska rodbina do vlade.
,,Zakaj pa ti, brat Jüri, neščeš sprijéti starešinstvo, Če vsi Želimo?" Neščem za volo toga — pravi, Jüri — ar se ví šče neste navčili vojüvati, pa se za ništerne dni nazaj prek date Törkom, a znate, ka mené te čaka?"
.Neščemo, , neščemo” zakriči narod: — ti pred nami, a mi idemo za tebov, v vodo v ogenj, samo dá si li naš zapovedniki
,,Pa vsednoi bratje, nemrem, sprijeti, jaz sem naglih čemerov in razburjiv in če što ne boga ali se odstrani, jaz ga bujem, a koga pa dooiin pri naj menšo] izdaji, ga obesim in kaznüjem s strašnimi tnukami; potli te se pa samo na mene čemerni in vsaki de vlekeo na svojo stran, in nikaj nebo iz naše stvari. Törki do pa za to veséli in de ' nam buje' kak prlé."
, Na te reči začne kričati ljüdstvo, da ščé ravno takšega zapovednika, in Stanoje še pravi:
Brat Jüri, če ne sprimeš zapo-
vednjštva, idem,.tej so mi svedoki po enoj poti, do šteroj si me pripelao.
Kda Juri to začüje, šče pita edne k narod, Če šče, da njemi bo zapovedi^. ;
,,Ščemo“ pravijo vsi z ednoga grla.	i
,,Zdignite gori vsaki po tri prste." Vsi zdignejo in Črni Jüri pa pita:
,, Ščete."
»Ščémo n Tak so ponovili trikrat.
Potli pa jaz tüdi ščém z vami" vdoni Črni Jüri. Nepopisljivo navdüšenja se polasti vsa vnožina .posebno so bili veséli mladi ljüdjé,) ki šče neso razmeli kak velko nalogo so na sébe vzeli.
Potem stopi dühovni!! pred vnožico Atíinázij beli las in brade kak Sneg, prime kriš in evangeljski; knjigo in začne gučati ljüdstvi, ka je starešina in kak ga more vsaki bogati, kak njemi more biti vsaki veren; potem pa kak se ne trbe. bojati Törka, kak moremo biti složni kak bratje, se ne smemo izdajati in se moremo boriti proti Törkom do zadnje kaplje krvi. Potem vüžgé dühovnik voščeno sveče in začne šteti molitev mOleč se k Bogi za pomoč pri tem nevarnom posli. Potem zapriséže vse nazoče s strašno zak-
letvijo; da bodo vsi složni in svojemi načelniki vörni. Náto küšncjo vsi kriš in evangelij.
Ta za prisega je napravila na vse udeležence velik vtisk in spominja!! so se je celo življenje.
. Tak je po voli naroda in milosti boži, in tüdi po lastnih zaslugah prišla do vlade našo vladarska hiža.
Značaj Črnega Jürija.
Prlé kak je Črni Jüri, kak so ga Törki imenüvali Karadjodje, je oslobodo narod, so vladali Törki. Od leta 1787—1790 je bila Turčija v boji z Austrijo in Rusijo. Kda se je skleno mir, je ostalo po obmejnih krajih posebno v Srbiji mnogo nemarnih in podivjano oseb mohamedattske vere. Vsi te so se vpisale med janičare, se polastili gospodstva v Srbiji in delali z ljüdstvom ka so šteli.
Kda se je pripravlao na boj proti Törkom, so ga te nameravali napadnoti od dveh strani. Ali on je obadva premagao.
V boji so najšli njegovi vojaki 9 letnoga sina ednoga izmed voditelov sovražnih čet. Poišče tiste, šteri so se ne pridrüžili vstaji in jim zapove naj njemi ga nazaj dajo. Té dogodek nam svedoči, da je poleg trde strani, imeo tüdi mehko, ljübeznivo stran.
3
NOVINE
1920. 10. oktober
nik! okoli 200 gospodov ga je ne samo ogorčeno odcbravalo nego zahtevam, naj kmečka zveza pošlje de-putacjio na vlado i tam zahteva, da se ta krivica taki odpravi. ! to se je zgodilo. Dr. Remec, bivši poverjenik za notrašnje reči jev imeni k. zveze šo k predsedniki dr. Brejci, ki je zahtevo poslühno i taki Odpravo monopol. Uredništvi Novin je pa to včasi brzojavno i v pismi hasnanjeno. To je, za tri dni po našem ostrom prat isti je Uvoz taki sloboden postao.
KLEKL JOŽEF.
Naročte si Novine.
Horthy v Szombathelji.
       Čakali so ga, a ne je prišo. 19. septembra bi mogo tam biti a zadnjo vöro je brzojavo, ka má trešliko i nemore priti. Prišli so pa ministerski predsednik grof Teleky, minister Rubinek i jezero jezerna vnožina. Parada je trpela celi den. — Prišli so tüdi „Slovenci“ i meli so „veliki shod“, šteri se je etak obneso. Meli so dve tabli, prve napis je bio „Megszálott vend terület“ (zasedena vendska krajina) i na drügoj strani S. H. S. = Siess, Horthy, Siess! (Pašči se Horthy, pašči!) Tablo je delao bivši madjarski strokovni vučiteo i ravniteo sobočke meščanske šole Tóth (Vogrin po zleženji). Drüga tabla je nosila napis Rábatótfalu (Slovenskavés). Brezplačna vožnja je bila na posebnom vlaki z Monoštra, na šterom so se naši prekmejni Slovenci vozili i vendar jih je prišlo komaj do 50. Gda so v Somboteli dolsposkakali, so si z smehom zgučali: „Most már nem vagyunk tótok“ (Nesmo več Tótje.) Za tablov v sprevodi je šlo 60 oseb, 7 dekeo z Monoštra i Slovenskevési, nešterni dečki pa par moškov i žensek za njimi. Sprevod so vodili sami „fini Slovenci“ kakti dr. Czifrák, fiškališ z ženov, Horváth Paveo bivši okrajni glavar v Soboti (föszolgabirov), profesor Tóth i Mikola, sin dr. CipOtha, g. Farar Cipoth z Monoštra itd/Šli so na dvorišče Mikošove palače i tű obdržali svoj velikanski shod z 60 ljüdmi. Shod odpre starövičen gospod slovenski i vogrski težko govori slovenski. Reč dá g. Mikola profesor!, šteri v svojem govori povdarja, da so Madjari dosta lepoga čtenja dali Slovencom. (Poznamo a ne slovenskoga,
niti Slovenske slovnice neso dovolili, kda je pa . sama vláda odredila slovensko včenje, niedne slovensko šole ne bilo v celom Prekmurji Op, Vr.) G. paster’ Cipoth so govorili v jako cvetečeni jeziki, od zvezd, od jasne nébe itd. i govor končali z tov trdit-vijov: „Pod Kranjci mamo Slovenci ešče v aebi pekeo, pod Vogri pa Že na zemlji nebésa”. (G. Farar verjemo, da ví nebesa mate na zemlji i če je ščete tüdi tam ozgoraj meti, čedne) gučite!) Za njim pride dr. Czifrák na vrsto. Pred govorom Horvath Pavli .na vüho pošepetne »menjünk, most vendek vagyunk mi is (hodmp, mi smo zdaj tüdi vendjé) i zatém guči madjarski, kak trapijö Jugoslovani ljüdi, kak mečejo nedužne v vozo Jaj njimi — Zdaj je obiskao minister Rubi ne k velikanski slovenski, £čem .praviti vendski shod, ar ka prek jezero jer se celi.narod za davčna imenüje, to njegove sovražnike li ne poteše,
pred njim je zaničüvan „vend“ pa fertig. — Te minister je madjarski pozdravo velikanski shod etak: „Tót származásu vagyok, de a magyarok csináltak beiőlem embert, éljen Magyarország“. (Slovaškoga roda sam, a človeka so z mene napravili Madjari, živela Madjarska.) Na te reči se ne zglasi nieden Éljen. Shod se dokonča. 60 ljüdi se odpravi na poseben vlak i muči tak kak oslica drv na Mikošovom dvorišči štera je te „doiholjübne“ govore poslüšala. — Tak daleč poročilo. Pridenemo to. če Madjari zaistino namenijo dati .pravice Slovencom prek meje, te naj té Slovenci vodijo i ne tisti zagrižen^ kak prle nas i áaj pokažejo z djanjom. Ka njim dajo pravice, naj v pelajo V šole, na sodnijo, v notarošijo slovenski jezik i slovenskoga kmeta naj - branijo pred špekulanti i opirale!. Dokeč to ne bo, so takši shodi samo komedija.
Glasi.
Od Sv. Jürja je poslao po Ček! 60 koron nekak pa ne sebé podpisao nego urednikovo ime. Prosimo .ga, naj nam naznani, što i na koj je poslao 60 K. Penezi so jun. 8. dani na pošto v Rogačovcih.
Što ma kalendar Srca Jezušovoga, v šterom je . popisana zgodovina törjanske (tőr-niáke) cerkvi, prosimo ga, naj ga pošlje v Črensovce na uredništvo, plača se njemi kalendar z poštninov ured.
Amerikancom. V 36. št. Novin smo objavili dare na zvone v Črensovsko cerkev i naročnino Nóvin pa M. Lista. Dosta darovnikov na zvone iz Črensovec je ne objavljenih, ar so nam iména ne prišla do rok. Ali so se na 'pošti Zgűbila j ali pa ešče ne bila odposlala z Amerike. — Med Črensovskim? darovniki je Hozjan Matjaš ,.kovačov",.— tű bi se moglo Štampati „Kavašov“. — Med temi darovniki od Ritous Janoša dol vsi so nej darovniki na zvone nego naročniki naših listov i objavljen dar je naročnina z podporov.- Ravno v toj 36. Št. Novin v drügom razdeliti Naročnina i podpora Amerikancov za ,f,Nuvi|ie“r i »Marijin List11 piti konci, kje je ime: Horvat Ivan (Sobotov)' se začnejo pa darovniki há zvone i. so' dokonča, Zižkovski darovniki sö tüdi na zvone. Prepisatei darov ali pa tiskarna Sta to pomoto napravila, o prosti te. V penezah nega pomote, vse je tak obračunano, kak je bilo poslano. Ešče ne objávljenih darovnikov iména pa nam pošljite, ka je objavimo Od penez tüdi napravimo račun, kda vse do rok dobimo.
Na zadnji frtao leta si naročite Novine i Samo pet koron plačajte pa je dobite. Bližajo $é volitve, vsaki volilec, šteri je krščanskoga mišljenja, more meti vsigdar posebno pa v tom časi naš krščanski list Novine. Ki plača 10 koron, dobi k Novinam ešče kalendar.
V tiskarni več- moremo plačati znova. Vse je dragše delavec tüdi več žele, sto koron na tjeden nam je zato tiskarna podignola ceno. Ne spozabte se, dragi naročniki z podpore, zato ka z naročninov ne moremo shajati.. Podporo pa prosim tem bole, ar naročnine ne. podignem).
4
NOVINE
1920. 10. oktober
Kak mo volili?
Volili mo na škatle. Vsaka stranka (párt, Partei,) dobi edno škatlo, na štero se zapiše ime stranke i vsi poslanci imenoma, šteri do na to stranko kandidirani. Naša krsčanska stranka de meIa napis ,,kmečka zveza" — Slovenska ljüdska stranka. — Vsaki volüec, to je vsaki, ki je vzeti v imenik, v list volilcov, dobi v roke edno kruglico z gumija, to stisne v prgiščo i roko vtekne v Škatlo i kruglico vöpüsti v tistoj škatli. štera nosi napis njegove stranke. To je, mi püstimo kruglico v kišto kmečke zvéze. Pri vsakoj škatli bo stao zastopnik tiste stranke, štere je škatla. Ida so volitve tajne, skrivne, volilec more roko vteknoti v vsako škatlo i prgiščo samo te odpreti, kda je že v vseh škatlaj meo roko. .Volilci bodo vküpspisani i listi vödjani, dobro pazite koirige kmečke zveze, ka vaša iména vö ne ostanejo ali pa tistih iména coj ne pridejo, ki nemajo votumov.
Shodi kmečke zveze. Dnes .tjeden je meIa k. zveza dva velikivi shoda. Šteriva sta se popolnoma posrečila. Prvi je bio pred poldnem pri Sv. Jürji, drügi popoldne'na Cankovi. Prvoga je odpro g. Horvat Štefan domači kaplan, v svojem govori je povdaro potrebo krščanskoga zdrüženja. Za njim je govoro Klekl. Jožef, predsednik k. zveze za Prekmurje. Na-glašüvao je v svojem govori, ka se nevole ne smejo z hujskanjom proti državi odpravlati-, nego z drüženjom v krščansko kmečko zvezo. Brez vere ne more obstati svet. če bi lehko, Kristuši ne bi trbelo na njega priti da ga reši. Razložo je stranke i njihov namen, povdarjao, da ljübimo vse ljüdi, na šterokoli stranko so, voj-sküjemo se sam:o proti njihovim navukom, zato ka so sovražni Kristušovomi včenjej i tak škodljivi nam Vsem, njim tüdi. — Dr. Slavič Matjaš, profesor na vseučelišči v Ljubljani so bili . naslednji govornik. Razumljivo so razložili poslüšalcom, kak bomo zdaj poslance volili, kovete devali, kak velikoga pomena je to. Na želo g. plivanoša so še nemški to razglasili nemškim farnikom. S svojim vljüd-nim gučom so želi veliko priznanje od vsega ljüdstva, ešče od bratov evangeličancov, šterih je velika vnožina bila zastopana. Zadnji govornik je bio g. Horvat Pavel, predsednik orlovske zveze za Prekmurje, šteri je stariše vabo Ijübeznivo i milo, naj svoje mladine dajo spisati samo v krsčanska društva, ar lepša bodočnost nam prisija samo po dobroj mladini. Geno je stariše z peldov rna-kabejske matere i njenih sinov. Po govorah je taki vstanovljene kmečka zveza za celo faro. Shod je g. domači kaplan končao z kratkim og-
njevitim govorom, v šterom je na srce vezao poslüšalcom, naj si čtite reči ohranijo v srci. — Na Cankovi so shod odprli g/ Keresztury Jožef pleb., ki so v lepo predelanom govori povedali pomen krščanske zastave, pod štero se spraviti moremo, šteroj je ime kmečka zveza. Klekl Jožef so govorili za njimi od potrebe krščanske stranke, da je dužnost krščenika poleg sv. Pisma ,,iz vere živeti," politično življenje zato tüdi ne sme proti božoj pravdi biti. Nadale so razpravljali, ka pomeni konstituanta ali ustava, za štero do zdaj volitve. Dr. Slavič so pa narisali. stranke kakše namene majo, kak do se volitve vršile. Z lepimi rečmi so zjirn ne samo srca genoli, nego tüdi z svojimi šalami vnogo smeha zbüdili. Tü je veliko število vrloga jugoslovenskoga vojaštva i inteligenca tüdi poslüšalo govore, pri sv. Jürji pa g. Orožniki. Po govorah se je i tű ustanovila kmečka zveza za ceIo1 faro. Povsod je ladao popolen red i mir, z ljüdstvo je svojim kimanjom i potrjavanjom pokazalo, da so govorniki iz srca do srca govorili. — Srčna hvaie gospodom plivanošom pri 3v. Jürji i na Cankovi, ki so nas tak Ijübeznivo sprejeli i nam na roko šli,' kak i g. kaplani pri Sv. Jürji i vsem farnikom Cankonskim it jürjeaskim Áa4rűd @i poštenje, štero so nam skazali.
Oglasov cena je od 1. oktobra 1 K'50 fil, za kvadratni centimeter za edno Objavo, za večkratno popüsti
Več jezer koron vredne obleke so odnesli v D. Lendavi g. Paller Koloman!-, bivšemi po-lanskomi vučiteli vudné. Pri sosedah so tüdi več reči spokrali.
Sobota. Šola se nam je odprla povsod, samo šolski vrtce (ovoda) i rk. šola sirotüjeta. Tü nega včenja. Vojaštvo pokvarja poslopje. Gde je zrok ? Lehko se zato ne sprazni ovoda. ár jo namenijo prevzeti šolske sestre, štere preveč dišijo po blagoslovi, šteroga nešteti gospodje nikak ne morejo prenesti? Ka pa katoličansko šola pri cerkvi? Se ne bi dalo vojaštvo odtéc spraviti, ka bi šolski stolec odebrao vučitele, ki bi nam včili deco slovenski? Što zavlečüje odprenje naših šol ? V gimnaziji je tüdi bila nevola. H. razred je nači ne mogo dobiti stolic, ka je prišo g. Civ. komisar na pomoč g. ravniteli. Pitamo, čide so pa stolice? Smo lejko ne mi navrgli vküp 80 jezero koron na to našo šolo ? So strokovni vučitelje samo filer dali ? Pa te H oni Ščejo z našimi síolicami ravnati? Ali strokovni, bole povedano Sokolski vučitelje s tem ščejo ravnitela krščanskoga mišljenja dražiti. Prosimo šolski Sosvet, naj red napravi.
Koroški den v Soboti. 26. sept. so naši, gospodje na hasek kcroškOga glasüvanja meli spravišče. Z balkona Dobray-jove gostilne so držali govor, šteroga je velika vnožina ljüdstva poslüšala. Spravišče je odpro g. Sodnik dr. Irgoíič, ki je reč dao g. Kosi čestniki na okrajnom davčnom oblastvi. Njegov govor, iz šteroga je dižao krščanski düh, se vsem dopadno. Posebno pazlivost je voščim občinstvo njegovim rečam, kda je .zaslüge drüžbe sv. Mohora opisao, dr. Igo Janc. fiškališ, voditeo Sokolov, v svojem govori je navdü-šavao za Sokole, ka je ljüdstvo tak svadilo, da je v šeregah začelo odha-jati. Gda to' ovara dr. Irgolič, se zburkano obrne na ljüdstvo: »Kam pa greste božji ljudje. Malo Se poča-kajte, da vam rezolucije prebera. Vi še zmiraj Madjare čakate." — Ne eden si je zlüčao: »Madjarov se ne bojimo tak, kak brezvernih Sokolov.*
Obleko za pšenico ki šče küpiti, naj se zglasi pri Kocet Ivan trgovci v Črensovcih. So lepe obleke za ženske ! moške, vunatne, Stoli, par-heti itd. falejše i dragše. Za meter pšenice sé dobi že dva para Ženskoga obleča. Sledkar de se za kukorice tüdi odavala obleka.
Novine prihajajo na šest straneh! Znate kaj to pomeni? Podpirajte širite je. Mi nemamo bank, štere bi nas podpirale, Bog je naš pomočnik i ti dobro slovensko ljüdstvo. Ne odstopi od nas.
Toplo preporačamo mesara gospoda Kirbiš Jožefa v Maribori, našega prekmurskoga človeka, Küpci, kmeti, stopite ž njim v stiko, oni Vam živino i svinje po lepoj cent küpijo.
Na 14 dnevni dopust so odišli g. Jurko Rado, šolski nadzornik.
Napredüvao je g. Puš, policijski komisar, v svojoj slüžbi na višiše stopnjo. Čestitamo.
Izgonitve z D. Lendave. Kak smo zvedili je policijska oblast znova okoli osem drüžini izgonila z D. Lendave. Vsi so mirni in .pošteni ljüdje, šteri so niti müh! ne škodili nigdar. Pitamo, zakaj je to? Protestiramo v imeni vsega prebivalstva proti tomi novomi nasilstva To ljüdstvo ščete zgoniti z Lendave, ki so se tű na domačoj zemlji rodili, da morete na njihovo mesto Primorce naseliti. Pitamo, jeli zna za to vse g. Civ. komisar, in kaj šče storitl proti tomi nasilstvi?
Vidonci. Zapelap nas je nad-zornik od Grada, Ustanovo je Prinas »prekmursko kmečko stranko." Mi smo mislili, ka je naša krsčanska kmečka zveza. Zato njemi zdaj naz-nanimo, ka nam je ne trebe, vsi vö ž nje stopimo. Mi smo krščansko misleči možje, protivnik svoje vere ne bomo podpirali.
5
NOVINE
1920. 10. oktober
Hotiza. Pri nas so g. dr. Kočar nam. civ. komisar dali po malom hlapci zbobnjati sokolsko plesno veselico. Mi bi raj bili, če bi nam to dali zbobnjati, keliko penez dobi mo nazaj zato, ka so nam ne püstili živine i svinj prek Müre odavati nego nas prisilili, ka smo je mogli fal té dati g. Benki, njihovomi pajdaši. Z plesi se krivici vüsta ne zamučijo, ta ešče med igrov kriči.
Prosečka ves. o Prekmürski Glasnik" hodi k nam pa nema Štemplnov gor niti zapisano )ka je Poštnina plačana. Kak je to? V Lendavi pa kda ne bilo Štemplnov, Novine prek tjedna tam stavili, je ta. ne podpiranje liberalno .prekmurske kmečke stranke?-Pa Novine, čeravno so vsaki petek že v Soboti i 'čeravno vsako soboto ide pošta naša do Mačkovee, vendar je skoro.nikdar ne,dobimo ešče v nedelo. Ka pomeni to ?• De dugo ešče to trpelo?
Škakovei. G. Zavrni, živinozdravnik je Spravo našemi g. župani, Kočar Matjaši, zato' ka je prevzeo predsedništvo liberalna protikrščansko ^prekmurske kmečke stranke," dovolenje, ka sme konje lifrati. Vsaka konjska glava je prí predsedništvi stranke toplo Sprejeta.	. ji.
Tak gučite? Gospod od agrarne reforme iz Sobote je na grdi način ošpotao Adrijančare. Gda so se tei pritožili, ka veliko drüžino majo, naj njim zato več zemlé dajo, njim je odgovoro, „zakaj mate teliko decé?“ Kakši guč je to? Je to za ednoga državnoga uradnika? Je to ne sramotenje roditelske dužnosti, podkápanje svetosti zakona i podloge države? Pa to ščete ví gospod, naj država menje i ne več podložnikov ma? Kakša liberalna nesramnost. Gda je od dühovnikov guč, te vsikdar to kričite gospodje, zakaj se nedenijo. popi, ka nas več bo v državi? zdaj pa gda lačni krűha prosijo to odgovorite, »zakaj majo teliko decé?" — Pa je ne nori guč 'bio, kda je ravno tem veščarom priporačao gospod od agrarne reforme, náj vsaki stariš po rojstvi dete na prag dene i č^ notri spadne, naj/ bo doma, če pa vö, naj je pošlje po sveti?! 'Pa ka če tű nemajo mesta, naj ido v Srbijo? — Adrijančarje».'so njemi prav odgvorili: Zakaj pa nedete ví v Srbijo ? Ali zakaj ste ne na Kranjskom ostali ? Nas gonite, ki smo tű. rojeni ? Vas so ládj Zagvüšno na breg položili po rojstvi da bi vidili veliki tao sveta i vas po njem zato zgoniti, ták ste te prišli k nam.
Tolvajija. V Dolencih na farofi so obleko i drüge reči poropali, gda só teško, bili betežni mati na Vogrskom zaprtoga g. plebanoša, mlajšega Klekl Jožefa.
»Prekmurski glasnik* piše, ka so v M. Soboti ednoga .prekmurskoga vučitela v „orÍ5tom" djali ka je v Seni Vidi endnomi svojemi tovariši, peneze vkradno. V imeni prekmurski vučitelov odkianjamtrto laž, ka bi te človek bio gda prekmurski vučiteo. To je ne prekmurski vučiteo bio, nego te je bio vučiteo g. Šolskoga nadzornika Jurka, in njegove liberalna stranke, ki ga je imenüvao za vučitela. Kak smo zvedili, te človek je meo izpit, egzamen trgovinske (kereskedelmi) šole pa so ga ta gospoda dönok za vučitela imenüvali. Zdaj vidimo, kama prido naše verske šole i kakši bodo vučitelje či do nam . je ta gospoda imenüvala, a naše Šolske stolce pa zametavam. Zastalno, ka Či bi. naši šolski stolci odeberali vučitelje, ka takši nigdar nebi Odebrali. To je za nas pdlik samo edna prilika, da se držimo tem bele pravic naših verskih šol in jih nikomi ne prepüstimo.
Bankovcov po 2 kroni davčni in poštna uradi neščo več jemati, šteri májo vekšo številko od 1200. Seveda da je potem trgovci tüdi neščejo zeti. Ljüdstvo v nevoli za toga volo. Drobiža tak nega za dosta v prometi. Zakaj so pa te žigosali te bankovce? Te so dobri bili, a zdaj že nej! Palik edna odredba brez glave! Zahtevamo, da se ta odredba kem hitreje razveljavi. Ali ka naj včinimo teda z temi bankovcami? Vej smo je od poštni in davčni uradov dobili!
Državnoga urednika. Štefančiča iz Dolnje Lendave so madžarski vojaki zadnjo nedelo v Kečkeši zgrabili. Posrečilo se ga je osloboditi, drügače bi jesti mogao madžarski ričet.
Shod kmečke zveze bo pri Sv. Šebeščani okt. 17.-ga po velikoj meši. Pridite katoličanci i evangeličanci.
Pošta.
Kikec M. Sv. Jürij. Če se za šolo kaj žele, more celi šolski stolec podi p redsedtii stvoro l; plebanoša to dokončati. Zvedava} očini. Radi bi znali, Sto je té odgovorni urednik „Prekmurskoga Glasnika", liberalnoga sobočkoga lista? Tisti, gospod je komin v Brumenovoj bauti v Soboti, v bauti tistoga Bremena, šteri je prle v Zádrug? bio, i kda se tam dbogato, je lastno trgovino ,odpro: - a to tak vsaki zna? ie-i nikša krivica, nej,. Te gospod komin meri sobočko pamet v listi svojim čtevcom v lepoj Talánji-jOvoj .(Temlin z Brezovec) prelfmurš-čimi z teííTgbspodóm i drügimi gős-podi- kommunisti liberalci vred.
Podpirajte Novine!
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
Železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam:
Oblijalo za lančare, Portland cement,
Vapno na malo in na velko Koks in bükvenovogelje za kovače.
Nizke cene!
Bauer Samuel,
gostilničar v
Črensovcih išče küharico starejših let za svojo krčmo. Do 15. oktobra nej se küharica zglasi pri njem. Za plačo se pogodita.
orala (plügov) prvovrstnega amerikanskega vinograda v svetovnoznanih ljutomerskih goricah blizu Jeruzalema, in povrh 3 orale zemlje, se takoj proda. Gosposka hiša, klet, vinčarija, stiskalnica, cisterne, vse zidano, v najbolšem stani. Tüdi dobre vinske posode okoli 4500 litrov, se proda istotam. Natančnejša pojasnila pri odvetniku dr. Marku Stajnko, Ljutomer.
Pozor!	Pozor!

Glažovina v okna 1 kvadratmeter 200 kron.
Glaži za gostilne, lampaši in porcelanska posoda
po  najzmernejših   cenah   se  dobi
pri MARKOVITS IVANI
veletrgovci z glažovinov in porcelanom
v Dolnjoj Lendavi (Schwarc Arnoldova hiža.)
4
NOVINE
1920. 10. oktober
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi galic, ličje, mašinsko olje, cement v lagvah po 200 kg. Dobiva se tüdi kamena i zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.               Zmerne cene.
i vapno se dobi pri Bratina Vekoslavi v Križavcih pri Ljutomeri (Lotmerki). Oda on tüdi benzinmotor (peč) z mlatilnicov (gümlom) za 13,000 koron.
za legitimacije izvršuju se v 10 minutah pri Eleki Schrantz
v D. Lendavi (prek od cerkvi.)
Edna Wiesevrste
in tri treverzi so taki na prodajo. Kje, se lehko pozve pri poštnom uradi v Beltincih.
Máte 5 koron?
plačajte je za Novine. Bližajo se volitve, potrebne so krščanske Novine! Naročite si je. Do novoga leta samo 5 koron. Ki pa pošlje 10 koron, dobi ešče kalendar coj. Evangeličanci naročite si Novine.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni,
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorco, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.