Poštnina plačana v gotovini. 0. V/l, 1932 IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOROTO. Cena posamezni številki Din 1‘50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrijo in obrt. Haročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v torek, 19. julija 1932. štev. 81. Zakon o taksah Povojne gospodarske razmere posegajo z menjajočim se vplivom v finance vsakega posameznika, prav tako pa tudi v finance naše države. Ni čuda, da se mora ozirati v veliki meri na vse to tudi država, in sicer s tem, da izpreminja zakone o davkih, taksah itd., kakor ravno vidi, da so potrebe. Dosedaj so se vršile take iz-premembe žal večinoma samo v smeri poviševanja dajatev; upajmo, da bo napočil čas, ko se bodo mogle vršiti izpremembe tudi v nasprotni smeri. To vedno izpreminjevanje zakonov in predpisov pa je povzročilo kaos, v katerem se laik sploh več ne spozna, strokovnjaki pa le z naijvečjo težavo in še ti ne s polno gotovostjo. Med vsemi zakoni je pa menda ravno taksni zakon najbolj zamotan in zverižen. Sedaj imamo kar troje taksnih zakonov. Med prvega štejemo ostanlke avstrijskih Pristojbinskih zakonov, ki so n. pr. glede dednih in darilnih pristojbin še vedno v polni veljavi. Kot drugi zakon računimo laksni zakon iz 1. 1921, 1923 in 1932; kot •retjega pa zakon o sodnih taksah iz leta 1930. Da je stvar še bolj zamotana, za to skrbi kot četrti faktor taksni pravilnik, ki ponavlja v veliko primerih po nepotrebnem samo besedilo zakona, uvaja obenem pa tudi polno novih postranskih določb. Strokovnjaki in laiki potrebujejo knjigo, ki bi vsebovala Vse te štiri faktorje ter bi imela v obliki opomb tudi važnejše odločbe in razsodbe. V zalogi Geče Kolina v Beogradu je izšel taksni zakon v takozvanem prečiščenem iadanju, tiskan v cirilici. Hotel sem si ga omisliti ter sem si ga ogledal pri nekem znancu, notarju. Ta mi je koj odsve- toval, češ, da je kupil mačka v vreči: knjiga je pač taksni zakon, a bre* sodnih taks! Medtem je izšel zakon v Beogradu v neki drugi zalogi tudi y latinici: prav tako brez sodnih taks! Za vsako malenkost pa človek tudi ne more iti k notarju in odvetniku. Ako iz knjige ne razvitim n- pr. niti tega, kako naj kolkujem navadno prošnjo za intabu-lacijo ali pa za izbris kake terjatve v zein* ljiški knjigi, ker imam navedene v zakoniku samo prvotne splošne določbe, ne pa onih, ki so v veljavi pri sodišču, potem mi knjiga sploh ne pomaga veliko; vsakega laika bo pa premotila in zbegala. Pri vlogah in drugih spisih so, kar se tiče sodišč, kazenske posledice in razne druge določbe povsem drugačne, kakor n. pr. pri vlogah na navadne urade. Določbe o izračunavanju vrednosti ponavljajočih se dajatev so prav tako v splošnem popolnoma druge, kakor one v sodnem postopanju. Toda odveč bi bilo navajati še nadalje vse te primere! Ako se izda takisni zakon v slovenščini, naj bi se sprejele vanj na določenih mestih, kamor že spadajo, tiudi še veljavne avstrijske določbe o darilnih in dedinskili pristojbinah, na vsak način pa vse določbe zakona o sodnih taksah iz 1. 1930, ker bi bila knjiga brez vsebovanja sodnih taks nepopolna in bi več škodila nego koristila ter 'bi vsakega nestrokovnjaka samo motila in begala. Kakih tehniških ovir bi za sprejem sodnih taks pač ne bilo, ker se sprejmejo lahko v obliki opomb, s kakim drugim, in. pr. z ležečim tiskom, ali pa pod črto. — Tako opremljena knjiga bi služila res ne samo uradništvu, temveč tudi vsem dragim omikancem, zlasti pa tudi trgovskemu stanu. F. U. Zadruge kot trgovine Osnovni namen vsake zadruge je vedno eden in isti: z združenimi močmi ustvariti nekaj, kar je v skupnem interesu vseh in česar poedinec z lastnimi silami ne more doseči. Tako ne 'more kmetovalec šaim zbrati denarja, ki je potreben za ustanovitev moderne mlekarne, ki edina more kmetovalcu osigurati dobro ceno mleka, več posestnikov pa more zbrati za mlekarno potreben denar. Prav tako je z naibavo plemenske živine in raznih večjih poljedelskih strojev, ko more kmetovalec edino z zadrugo iz/boljšati svoje gospodarstvo. A tudi za skupno izkoriščanje skupne posesti je navadno zadruga edina možnost. Slovenske zadruge pa so izvršile še drugo ■veliko delo. ,Z ustanovitvijo kreditnih zadrug so oprostile slovenskega kmeta pred oderuštvom in s tem tudi silno mnogo pripomogle k ustvaritvi slovenskega kapitala. Kljub velikim uspehom slovenskih zadrug in veliki razširjenosti zadružne misli med Slovenci pa razvoj slovenskega zadružništva še ni dovršen, temveč analog-110 po češkem vzgledu, bodo morale tiudi slovenske zadruge skrbeti, da ne bodo odhajali naši pridelki v tujino le kot suro-vi'ne, temveč vsaj tudi kot polfabrikati. A tudi ne glede na ta še dosegljiv cilj, je treba že sedaj s polnim povdarkom re-da so- bile zadruge v veliko korist vse-f?a našega narodnega gospodarstva, ki zadrug sploh ne more več pogrešati. Zato pa Se bil gospodarski svet vedno za to, da dr-^Va podpira in krepi zadružno misel in Zadruge, če seveda te ostanejo zveste svojemu osnovnemu namenu. Osnovni namen zadruge pa je vedno tudi ta, da je upraivdčen obstoj zadruge šele tftdaj, kadar se hoče uresničiti skupen interes, za katerega je poedinec preslaboten, v®i interesenti skupaj pa dovolj močni, da Ra realizirajo. Če bi se zato osnovala zadruga, ki ima samo ta namen, da nabavlja svojim članom' stvari, ki jih more vsakdo sam kupiti, potem ta zadruga ne ust resa svojemu osnovnemu namenu, in to bi ne bila več zadruga, temveč navadno trgovsko podjetje. Na zunaj bi morda pač veljala kot zadruga, dejansko pa bi bila trgovsko podjetje, kot vsako drugo, ki zato tudi nima nobene pravice, da bi uživalo kakšnih posebnih privilegijev in ugodnosti. Takšnih nepravih zadrug, ki so Je navadne trgovine, smo dobili v zadnjih letih mnogo. Te zadruge običajno ne nudijo svojimi članom prav njič cenejše blaga, ko ga morejo dobiti v drugih trgovinah. Običajno je pri njih 'blago le toliko cenejše, kolikor plačujejo te zadruge manjšo prevoznino ko zasebni trgovec. A zasebni trgovec plačuje poleg tega tudi državi davke, od katerih je zadruga oproščena. Če pa upoštevamo še to, potem’ je gotovo, da prodaja trgovec sploh cenejše blago, ko pa zadruge. In to je tudi razumljivo. Konkurenčni boj je danes tako oster, da je trgovec, ki ne bi prodajal svojega blaga po najnižji možni ceni, izgubljen, ker ibi bil brez odjemalcev. Na drugi strani pa je trgovec v svoji stroki tako usposobljen, da pozna blago, da jamči kupou za dobro kvaliteto blaga, a da mu pri tem jamči še to, da dobi blago po najnižji dosegljivi ceni. Vsega tega zadruga ne more nuditi, ker nima za trgovino dovolj usposobljenih ljudi. Kvečjemu, če bi nastavila trgovca v svojem. podjetju, potem bi mogla resno konkurirati z zasebno trgovino. V tem' primeru pa hi bili upravni stroški tako visoki, da bi zadruga sploh izgubila vsak smisel. Vseeno pa pravijo nekateri, da je tudi takšna zadruga — trgovina upravičena, ker daje svojim, članom vendarle blago ceneje Ko zasebni .trgovec. Ali tudi ta argument he drži, ker jfe njegova resničnost le navidezna. Kar daje zadruga-trgovina ceneje, to daje le na škodo države, torej celote. Ker ji država daruje del svojih dohodkov, zato more priti zadruga cenejše do blaga in ga zato tudi cenejše oddajati. To pa ni ne v interesu diržave in ne v interesu celote. Kajti kako pridejo davkoplačevalci do tega, da morajo plačevati več davkov, da imajo nekatere pri vilegiran § skupine cenejše blago. To, kar izgubi država na zadruge, to mora vendar kdo nadomestiti in ta kdo je samo davkoplačevalec. Saj, tudi trgovec nima nič proti temu, če država zniža vse davke in če pride tako vsak državljan do cenejšega blaga. Toda kje bo potem država dobila svoje potrebne dphodke? Na tQ vprašanje naj odgovore oni, ki zahtevajo od države, da z neupravičenimi in krivičniku privilegiji vzdržuj? država zadruge-trgovine. Naj zahteva država od vseh enakih davkov, pa bodo takoj izginile vse zadruge-trgovine, najjasnejši dokaz, da so vse te zadruge-trgovine brez vsake obstojne upravičenosti. Na vse zadnje pa imajo trgovci tudi vso pravico, zahtevati, da država neha s tem neupravičenim favoriziranjem zadrug-trgovin v svojo škodo m v škodo legitimne trgovine. Največ davčnih bremen je naloženih na trgovcu in vsaj to pravico ima trgovec, da mu država z njegovim denarjem ne onemogoča konkurenčnega boja. Za vse enake pravice in enake dolžnosti, kar mora veljati tudi za one neprave aadruge, ki so v resnici samo navadna trgovska podjetja. Pač pa naj država še naprej podpira prave zadruge, ki služijo svojemu osnovnemu namenu, ker te so v korist narodnemu, gospodarstvu. A samo te zadruge, ne pa pne zadruge, ki kot trgovine žive le ria državen račun. Z VČERAJŠNJIM DNEM JE NARODNA BANKA ODDALA V PROMET NOVE SREBRNE NOVCE PO 20 IN 1Q DIN Dne 18. t. m. je Narodna banka oddala pri svojih centralah in podružnicah v pi"o-met novi kovani denar po 20 in 10 Din-Podružnice zamenjavajo papirnati denar za kovanega do 20.000 Din na račun denarnih zavodov in državnih blagajn, do 1000 Din pa zasebnikom. Uvedba srebrnega denarja pomeni korak naprej k normalizaciji našega denarnega obtoka. Nedvomno je bilo s tem. zadoščeno tudi potrebi našega gospodarstva. Uvedba kovanega denarja je bila določena z zakonom o denarju dne 11. maja 1931, s katerim je bila Narodna banka pooblaščena, da izda kovanega denarja v celotnem znesku za 650 miljonov dinarjev. V tem znesku so všteti tudi novci po pol, 1 in 2 dinarja, ki jih je sedaj v obtoku za okrog 160 milijonov dinarjev. Naknadno je bilo z zakonom dne 28. oktobra 1931 dOločeno, da izda Narodna banka za 450 milijonov dinarjev srebrnega drobiža. S tem zakonom je bila predpisana tudi obli; ka, velikost in vsebina srebra v novem srebrnem drobižu. Določeno je bilo, da bo denar kovan v spojini 500-1000. Denar je prišel danes v promet. Spočetka ga bo manj, njegov obtok pa bo naraščal, kakor bo državna kovnica izdajala nov drobiž. V privatnem prometu jp po zakonu določeno, da se more plačati ? srebrnim drobižem največ do 500 Din za enp izplačilo, državne blagajne pa, so dolžne sprejemati drobiž ali ga zamenjavati v npomejeni količini. Glede na celotni obtok kovanega denarja v naši državi in na število prebivalstva, kažejo računi, da pride na vsakega prebivalca sedaj 11-6 Din, z uvdfbo novega srebrnega denarja pa bo prišlo 43 Din na glavo. To razmerje je v naši državi na-pram drugim državam zelo skromno. V Švici pride na vsakega prebivalca 482-0 kovanega denarja, v Angliji po 323-6, v Nemčiji po 266-9, v Španiji pa po 181-7. Pereča gospodarska vprašanja Iz velikega govora ministra za trgovino in industrijo Ivana Mohoriča. Iiz govora, ki ga je imel minister trgovine in industrije g. Ivan M o> h o r i č na nedeljskem shodu na Jesenicah, posnemamo naslednja važna izvajanja: Začelo se je zaustavljati kolo našega gospodarskega bitja in žitja, nastali so potresi, ki so spravili v vprašanje marsikako eksistenco, zaostril se je zlasti proces, ki se je že dolgo vlekel: naš kmet je postal v svojem gospodarstvu pasiven. Naše kmečko prebivalstvo tvori tri. četrtine celokupnega prebivalstva drati naše' 'denarne zavede, dvigali so vloge in niso pomislili na (to, da spravljajo s tem v finančno krizo trgovino, obrt iu industrijo. Vsi ti, ki so se dali tako brezglavo zavesti od slepih hujskačev, bodo dobili prihodnji mesec najlepši odgovor na svojo pretirano skrb glede našega dinarja, ko bo prišel na mestu sedanjih papirnatih »kovačev« v promet srebrn denar. Njihovo razdiralno delo ni imelo uspeha, toda potrebne so bile zaščitne mere za vlagatelje in denarne zavode in lahko trdim, da smo to veliko krizo v veliki meri preboleli in danes s pogumnim čelom gledamo v bodočnost. Tudi svetovna trgovina je izgubila ravnovesje. Pričela se je velika razprodaja blaga, ki je bilo nakopičeno po trgovinah, tovarnah in skladiščih, za vgak® ceno, pod produkcijskimi stroški. Tako blago je prihajalo tudi v našo državo, dočim so morali naši obrati pod težo razmer omejevati produkcijo. iTu je bilo potrebno, da se izdajo primerni ukrepi v zaščito našega domačega gospodarstva. Ko smo šli 8. novembra na volitve, smo se zavedali časov, ki prihajajo. Imeli pa sirno tudi jasen program, kako je treba prebroditi te čase, ki tudi nam, naši državi in našemu obmejnemu srezu niso prizanesli. Obljube, ki smo vam jo dali ob volitvah, smo se držali s pozitivnim delom in jo hočemo izpolnjevati tudi v bodoče vse dotlej, dokler ne bo minil vihar, ki maje naše gospodarstvo in dokler se me ustalijo razmere. Toda izvrševanje te obljube nikakor ni lahka stvar. Potrebni so bili veliki napori, ki pa jih nismo obešali na veliki zvon. Toda številne deputacije, ki so prihajale v Beograd bas z Jesenic, vam lahko potrde, koliko truda je stalo, da obvarujemo naše gospodarstvo še večje škode, kakor jo grozila. Treba ise je bilo odločiti za ukrepe, ki niso popularni, ki pa tvorijo edini izhod iz sedanjih razmer. Lahko je bilo svoječasno pripovedovati, da je treba zmanjšati pro-tračun za 3 imilijairde, toda kdor tako govori, ta se mora tudi zavedati, kaj to pomeni. To pomeni, da je bilo treba reducirati plače vseh javnih nameščencev, več tisoč javnih nameščencev je prišlo ob kruh. Ne bi mogel ,popisati vse stiske in bede, ki se zrcali iz dopisov, ki jih dobivamo narodni poslanci. Danes pridejo finančni stražniki, jutri profesorji, pa železničarji itd., jadikujoč nad svojo usodo, ki jih je zadela z redukcijo državnega proračuna, redukcijo, ki jo bo treba v letošnjem letu še nadaljevati, da se prilagodimo zmanjšani gospodarski moči in opešani davčni moči prebivalstva. Samo proračun ministrstva za trgovino in industrijo, ki je eden najmanjših, je bil znižam od 96 na 52 milijonov dinarjev. Celo meni se je kot mlademu ministru zgodilo, da je moralo v preteklem tednu 107 strokovnih moči v raznih strokovnih šolah ostati brez kruha na cesti. 'Vse te težke operacije, da se prilagodi naše gospodarstvo splošni situaciji, da zopet najdemo ravnotežje v javnih financah in državnem gospodarstvu, vse to še ni zadosti. Potrebno je poleg tega likvidirati stare viseče dolgove. Naša industrija ne more naprej. Samo Trboveljska premogo-kopna družba ima dobiti 87 milijonov za dobavljeni premog, terjatve Dravske banovine za javne dobave znašajo okrog 205 milijonov, v vsej državi pa je visečih dolgov okrog eno milijardo. Potrebno je razbremeniti gospodarstvo. Kako blažilno bo uplivalo to na naš denarni trg in na oživljenje industrijske delavnosti. Potrebno je najti pota in način, da se ta denar izplača, da pride zopet v naše denarne zavode, da se poživi maše gospodarstvo, da prične nov duh poguma in sigurne bodočnosti prevevati naše duše. Nova vlada, ki je bila nedavno sestavljena, je posvetila glavno pozornost baš temu problemu. Brez žrtev se to sevgda ne Ibo dalo doseči. Vsak trezen gospodar ve, da je treba poiskati nove vire dohodkov, toda to je treba izvesti tako, da bodo te žrtve znosne, po načelu, da ne pride baš socialno najšibkejši do tega, da bi moral plačati te dolgove. Sem v prijetnem položaju, da lahko povem, da bo polovica teh dolgov že do konca letošnjega letS izplačana. Upravičeno pričakujemo, da bo Narodna skupščina, ki se prihodnji teden zopet sestane, sprejela po-tiebne zakone, da to veliko razbremenitev našega gospodarstva izvedemo. Poprej bogati ikmet v Vojvodini je kljub podpori, ki jo je dala lani država s tem, da je določila minimalne cene, s katerimi je lahko kmet kril svoje produkcijske stroške, prišel sedaj že tako daleč, da mora s pšenico plačevati davke. Pretekli mesec smo prevzeli 3000 vagonov pšenice na račun davkov. Naša odvisnost od inozemstva nam ustvarja vedno težje probleme. Morali smo se boriti za to, da se možnost izvoza naših kmečkih pridelkov ne zmanjša, da si ohranimo one kontingente, ki smo jih imeli prejšnja leta, ki sicer ne zadostujejo, 'ki pa vendar kolikor toliko omilijo položaj v sedanjih težkih časih. Tako so šle naše delegacije na pogajanja na Dunaj, v Prago, Rim in Atene, da se omejitve, ki jih narekuje sila razmer, omilijo. Organizirali smo centralo za izvoz živine, ki je omogočila, da so se cene živini vsaj nekoliko popravile. In na tem delu, na tem kon- Avstrijci proti ruskim naročilom Trgovina med Avstrijo in Sovjetsko Rusijo je bila svojčas prav živahna in je imela Avstrija mnogo ruskih naročil. V zadnjem času so ta naročila precej prenehala in je avstrijska industrija večkrat poskusila dobiti nova. Tudi so šli večkrat zastopniki avstrijskih tvrdk v Rusijo in so sklenili tam nekaj prav lepih zaključkov. A vseeno se naročila ne morejo izvršiti, ker so po načelnem sporazumu stavili Rusi iprevzemne pogoje, ki jih avstrijske tvrdke praktično ne morejo izvršiti. Zato se je avstrijskih industrijcev lotila precejšnja nevolja in opozarjajo na dejstvo, da v zadnjih desetih mesecih ni prišlo iz Rusije ▼ Avstrijo niti eno praktično izvedljivo naročilo, dočim Rusi niso obdržali struktivnem delu hočemo vztrajati tudi naprej. Ena važnih skrbi je bila tudi to, da se baš železarski stroki, ki je morala do-sedaj deliti tuzemsko tržišče s srednjeevropskim kartelom, kateremu je morala odstopiti eno tretjino tega, kar se je v Jugoslaviji porabilo, pomaga na ta način, da se rezervira ves domači trg za domačo produkcijo. To je bila naša dolžnost, to je bilo potrebno, če hočemo, da se ne bodo na jesen zopet pojavili na tovarniških vratih lepaki, da se jodpušča delavstvo, ker ni naročil, da se znižajo delovne ure in morda še celo mezde. V tej smeri gredo naši napori za obnovo kartela z zmanjšano kvoto odnosno za to, da zasigura-mo pokritje cele potrebe v naši državi domačim podjetjem. Pa ne samo to, naša skrb gre tudi za tem, da se tudi pri gradnji železnic v južnih krajih uporabijo izdelki z Jesenic. Baš v to svrho so bili zastopniki jeseniških tovairn pretekli teden v Beogradu. Združili smo se vsi. Vareš, ki izdeluje surovo železo, prometno ministrstvo, ki določa tarife, in TPD ki daje premog, da vsi skupaj malo znižajo cene, da se lahko 240 vagonov železa, ki še potrebuje, izdela tu, da zasluži naš delavec, da ima zagotovljen vsaj svoj vsakdanji kruh. Vsi ti problemi nam nalagajo trajno čuječnost, zahtevajo mnogo naporov, in se dajo rešiti samo z vztrajnim, konstruktivnim delom. Nobena druga parola jih ne more rešiti, ne republika, ne federacija, ne komunizem. Vsi, ki jim je pri srcu naš narod, ki jim je do gospodarskega napredka, katerim je na srcu to, da prebrodimo sedanjo krizo s čim manjšimi žrtvami, vsi, ki jiirni je res pri srcu blagostanje ljudstva, tmorajo najodročnejše zavrniti take in slične poizkuse. Kruto se varajo oni, ki napovedujejo termine, ko bi moralo po njihovem mnenju priti do tega, kar oni žele. Najprej je bil to 2. februar, potem /.e 18., nato maj, pa junij itd. Vsi oni se varajo. Nova vlada je garancija, da se bo ono, kar smo mi tu ob volitvah 8. novembra kot svoj program razvili, da se bo to izvedlo do kraja. Tu ni nobenega pardo-na, nobenega oklevanja več. Oblasti so trdno odločene, da bodo za vsako ceno vzdržale mir in red v državi, Čuvale gospodarsko delo in zahtevale od vsakogar, da spoštuje zakone. IS takim pozitivnimi, konstruktivnim delom bomo tem lažje prebrodili vse težave, če se bomo strnili v tej gospodarski borbi v celoto, v močno falango, v eno fronto, ki je zasnovana na širokih principih demokratizma, ki vsebuje vsa moderna socialna načela, ki ima prostora za udejstvovanje vsakogar, kdor dobro misli, kdor želi gospodarski napredek, da se bodo mogli vsi stanovi in vsi sloji dvigniti v večje blagostanje, kjer se lahko vse panoge zaščitijo in uspevajo. To organizacijo hočemo sedaj izvesti in vabimo vsakogar, komur je blagostanje in gospodarska bodočnost našega ljudstva res pri srcu, da vstopi v to organizacijo, da v njej sodeluje, ker vidimo, da je le v takem pozitivnem delu izhod in rešitev iz sedanje krize. Že v 24 urah EZ klobuke itd. škrobi in sretlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH POLJANSKI NASIP 4-6 ŠELENBURGOVA 3 Telefon št. 22-72 samo svojih prejšnjih eksportov v Avstrijo, temveč skušajo dobave še neprestano množiti. Enkrat že je avstrijska industrija opozorila, da se to neenakomerno postopanje trajno ine da vzdržati; in se zna zgoditi, da bo v bližnjem času prišel na avstrijsko vlado ipredlog, naj se pri ruskem trgovskem zastopstvu na Dunaju izposluje, da se oddajo ruska naročila avstrijskim tvrdkam po izvedljivih pogojih ali pa da se uvoz iz Rusije toliko časa prepreči, dokler se ne doseže sporazum o medsebojnem blagovnem prometu. Veliko ostreje glede trgovine z Rusijo se glasi resolucija Zveze meščanskih trgovcev na Dunaju, ki je naperjena proti obnovi trgovskih pogajanj z Rusijo. »Sicer je vsaka vlada dolžna skrbeti za zaposlenost industrije, a prizadevanje za ruska naročila je izrečna katastrofna po- litika. Sovjetska vlada prej ali slej ne bo mogla izpolniti svojih financielnih obveznosti. Grozeča vojna med Rusijo in Japonsko opominja k podvojeni opreznosti. Ruske menice bodo imele v doglednem času samo makulaturno vrednost.« To je zelo ostro povedano. Dalje pravi resolucija, da je imela trgovina z Rusijo do zadnjega časa še neko opravičenost, da pa danes kreditiranje sovjetom ni nič drugega kot proč metanje državnega denarja. Če hoče avstrijska vlada za svojo industrijo res kaj napraviti, naj prevzame v prvi vrsti jamstvo za elektrifikacijo zveznih železnic, za izgradbo vodnih sil, za zgradbo cest itd., in sicer naj bi se z vsemi temi deli pričelo kolikor mogoče kmalu. S takimi deli bi se mogli industrija in obrt zaposliti, in v takih slučajih pre-vzetd državno jamstvo bi prišlo v polnem učinku samo domačim ljudem v dobro. C!.. polnomasten It!,. Vlf ementalec II [I 1K . «#ll dokler traja zaloga 11111 Iv# ZUPAN JULIJ, Sv. Petra C. 35 TELEFON 30—21 Dobi se tudi v buffetu „DAJ — DAM" fmnidbe.tKMKiicuinii Kanc, Biancardi & Cie, importation de produits de Jougoslavie, Le Caire, Bolte Postale No. 6 (Egipt), želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki živil kot n. pr. šunk, salami, sira, fižola, suhega sadja, mineralne vode, vina. Tvrdke, ki imajo interes, naj pošljejo takoj vzorce in cene na zgornji naslov. Dragoljuh D. Petrovič, Beograd, Siselje-ličeva br. 18, trgovski potnik po poklicu, se zanima za zastopstvo naših tvrdk. Interesenti naj se direktno nanj obrnejo. Tvrdka Kolombo & Richtmann, Sušak, Mažuraničeva ulica 5, želi stopiti v kup-čijske zveze s tukajšnjimi izvozniki suhih gob. Pisati je tvrdki neposredno. 3i tujih OftMifeii Združenje trgovcev za sreze Celje, Gor-njigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju (prej Sreski greniij trgovcev) opozarja vse člane, da so vsi sklepi, s katerimi nastanejo pravice in obveznosti za vse člane združenja in ki so bili sprejeti na glavni skupščini z dne 12. julija t. 1., razgrnjeni v pi-satni združenja v Celju, Kocenova ulica 2/1. in sicer do zaključno 30. julija t. 1. Zoper sklepe skupščine se smejo po § 379 novega obrtnega zakona pritožiti v 15 dneh na Zbornico samo oni člani, ki so bili na zborovanju prisotni. Mpriir-7;mkl hladni klej za mi' llMil-Ldllhl zarje in slikarje, steklarski kit, lanene tropine ter vse v stroko 2,750.000 MOTORNIH KOLES Na koncu preteklega leta so našteli na vsem svetu 2,750.578 motornih koles. V Evropi jih je bilo 2,363.650 ali 86 odstotkov, v Ameriki pet, v Avstraliji štiri, v Aziji trije in v Afriki dva odstotka. Produkcija motornih koles pada; v Evropi na primer je padla v enem letu za več kot polovico. Največ motornih koles ima Anglija. V U. S. A. jih je zelo malo, in sicer zato, ker je nabava avtomobila zelo cenena in si ljudje rajši omislijo avto. Najbolj se koles v U. S. A. poslužuje policija. Malinovec ^ pristen, naraven, na malo In veliko prodaja lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska c. 6 Povodom 20-letnice obstoja svoje tvrdke bom prodajal are, zlatnino, srebrnino, dragulje % 20% popustom IVAN PAKIŽ LJUBLJANA, Prad Skofljo Ul 72«- %4vetu Angleški železniški družbi Western Railway in London-Midland and Scottish se pogajata o fuziji v svrho izločenja dosedanje hude konkurence in zvišanja rentabilnosti. Pogajanja potekajo zelo ugodno in so pred zaključkom. Pridelek v USA se precej soglasno takole ceni: ozimna pšenica 422 milijonov bušljev, jara pšenica 274 milijonov in koruza 3050 milijonov buišljev. Lanski pridelek je bil 487, 104 in 2557 inilijoftov bušljev. Torej je letos samo v ozimni pšenici pridelek slabši, drugod je izdatno i boljši. Ogrski trgovci so naslovili na vlado prošnjo, naj se oni trgovci, ki vsled kmetu dovoljenega moratorija trpijo, tako ali tako odškodujejo. Koinercielni dolgovi kmetov naj se iz moratorija izvzamejo ali pa naj se moratorij raztegne tudi na tr- i govce. Glede obnove dušikove konvencije se vršijo sedaj pogajanja, in zato tudi nemški dušikov sindikat še ni objavil svojih cen za gnojilno leto 1932/33. Težkoče dela Chi-le, o čemer poročamo v posebnem članku. Eventualno naj se konvencija obnovi brez sporazuma s Chile. Mednarodno družbo za blagovno izmenjavo so ustanovili v Dusseldorfu v Nemčiji. Družba naj kot senzal v prvi vrsti poišče kupčijskih možnosti v mednarodnem prometu. Izvozni previšek pšenice iz Jugoslavije ceni poročilo iz Vel. Bečkereka skupaj s | starimi zalogami na najmanj dva milijona stotov, pri čemer so stare zaloge cenjene na 1 milijon stotov. Produkcija surovega železa v Rusiji je narasla od lanskih 13.000 dnevnih ton letos na 19.500 ton dnevno. Novo mesto Magnitogorsk šteje že 200.000 prebivalcev; njegova dva plavža bosta sama producirala 2500 ton na dan. Ostalo delo bo odpadlo na 98 plavžev, ki poleg teh dveh še obstojajo. Vršac v Vojvodini je dobil novo Mestno hranilnico, ki je pričela poslovati 1. t. m. Izredna angleška carina na železo in jeklo v znesku 33 odstotkov, ki je bila določena do 25. t. m., je bila podaljšana za j nadaljnje tri mesece. Poštna hranilnica Jugoslavije izkazuje ■ na koncu junija t. 1. 197403 vložnike s j 383 milijoni Din, dalje 21.245 čekovnih > računov z 825 milijoni vlog. Čekovni promet v juniju je izkazan s 4612 milijoni dinarjev. V pristanišče Antwerp je prispelo v juniju 747 pomorskih ladij z vsebino 1 milijon 610.000 ton; 245 ladij je bilo angleških, 158 nemških, 89 holandskih, 47 norveških, 39 francoskih itd., 5 jugoslovanskih. Za porabo oglja namesto koksa, o čemer smo že pisali, so se izrekle delavske zbornice. Lani smo uvozili 171.000 ton koksa v vrednosti 67’4 mil. Din. Premog v Cardiffu (Wales) in okolici ; preživlja težko krizo; zato hoče tamošnja premogovna industrija ubrati nova pota. Glej članek. Obtok bankovcev v U. S. A. je v povprečni višini ca. 5500 milijonov dolarjev v zadnjih tednih za 700 do 750 milijonov večji kot lani ob istem času, a zlato kritje znaša še zmeraj nad 70 odstotkov. Znižanje obrestne mere od 3 na 2 M odstotka nam pravi, da je globinska točka prekoračena. Nemčija in Kanada sta sklenili začasno trgovsko pogodbo na podlagi največje ugodnosti. Bolgarija in Nemčija sta sklenili enoletno trgovsko pogodbo, ki kaže na nemški strani prednostno carino za koruzo, pšenico in krmilni ječmen, na bolgarski carinske popuste pri uvozu nekaterih važnih nemških industrijskih izdelkov. Letošnji kongres Jugoslovanske zvez«? gozdarjev se bo vršil 19. avgusta in naslednje dni na Sušaku. Poseben odbor na _ Sušaku vodi pripravljalna dela. Priglašeni so že delegati iz Poljske in Češkoslovaške. Vožnja bo četrtinska. Indijska banka (Imperial Bank of India) je znižala obrestno mero od 5 odstotkov na 4, kar je v skladu s splošnim znižanjem obrestne mere v Britanskem imperiju in v U. S. A. Najvežji francoski parnik, ki je v grad-bi, bo vseboval 70.000 ton in bo ime* 160.000 H. P. Imenoval se bo »Super-He de France«. Glej poseben člančič. Občni zbor združenja trgovcev v Kamniku V nedeljo, 17. t. m. popoldne se je vršil v prostorih restavracije Oset v Domžalah občni zbor združenja trgovcev za kamniških srez. Za zvezo trgovskih gremijev se je udeležil zborovanja zvezni predsednik g. Josip J. Kavčič in zvezni tajnik g. I. Kaiser. Pred občnim zborom se je vršil kratek sestanek sekcije lesnih trgovcev, na katerem se je obravnavalo o delovanju sekcije v preteklem letu in osnutku uredbe o izvozu lesa. Izvršile so se tudi volitve sekcijskega odbora in je bil ponovno izvoljen za sekcijskega načelnika g. Drago Riedel, ostali odbor je ostal neizpremenjen. Ob 3. uri pop. je otvoril zborovanje načelnik g. Anton Strgar, ki se je uvodoma spominjal v preteklem letu preminulih članov in podal nato poročilo načelstva. Gremij se je v pretekli poslovni dobi zavzemal za interese svojega članstva zlasti v pogledu na zakon o zaščiti kmetov, zakon o pobijanju draginje in krošnjarstvo. Interveniral je radi preselitve poštnega urada v Kamniku v nove prostore, radi osovnega pritiska na železniški progi Kamnik— —Ljubljana in v raznih davčnih zadevah. Na predlog g. načelnika Strgarja je bila odposlana ministru za trgovino in industrijo g. Ivanu Mohoriču pozdravna brzojavka. Tajniško poročilo, ki vsebuje statistične podatke je podal tajnik g. Joško Klemenčič ml. Istotako je predložil blagajniško poročilo, ki izkazuje za preteklo poslovno leto 22.867-95 Din dohodkov in 20.973-50 Din izdatkov. Skupno premoženje združenja znaša 3012-45 dinarjev. G. dr. Vidic je prečital nato izjavo računskih preglednikov gg. Fajdije in Hvale, ki sta v svoji pismeni izjavi predlagala blagajniku in načelstvu ab-solutorij. Predlog računskih preglednikov je bil soglasno odobren. Iz poročila o gremijalno trgovskem šolstvu, ki ga je podal načelnik gosp. Anton Strgar, posnemamo, da je gre- mij podprl šolo s podporo v znesku 5900 Din. Izvršilo se je nato preosnovanje gre-mija po novem obrtnem zakonu. Nova pravila združenja so bila soglasno odobrena. Inkorporacijske in vajeniške pristojbine so ostale neizpremenjene. Proračun za tekočo poslovno dobo, ki je bil soglasno odobren, predvideva 22.894 Din dohodkov in 20.600 Din izdatkov. V kritje izdatkov se je določila doklada po 60, 40 in 20 Din na člana. Pri volitvi nove uprave združenja so bili izvoljeni kot člani uprave gg.: Miloš Kramar, J. Klemenčič star., Drago Riedel, Anton Strgar, Joško Klemenčič ml., Franc Fajdiga, Viktor Engelman, Ignacij Tomc, Franc Blatnik, Josip Senica in Josip Kramar. Namestniki gg.: dr. Vidic, Anton Hvala, Karol Albrecht, Maks Žargi in Mihael Rihtar; tajnik združenja g. Joško Klemenčič ml. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni gg.: Jakob Menard, Josip Kandušar in Ivo Detela; v častni odor pa gg. K. Mejač, J. Kandušar in Anton Strgar. V šoglski odbor gg.: Artur Hvala, Karol Albrecht, Ivan Kovačič. Zvezni predsednik g. Josip J. Kavčič je nato pozdravil zborovanje v imenu Zbornice za TOI in Zveze ter v obširnem in izčrpnem govoru, kateremu so zborovalci z velikim zanimanjem sledili, poročal o delu Zveze in potrebi enotne in solidne organizacije. Ker na dnevnem redu ni bilo točke »Razprava o oblig. izvedbi soc. zavarovanja trgovstva« se je sklenilo, da bo združenje sklicalo izredno skupščino, na kateri bo podrobno razpravljalo o obligatorni uvedbi socialnega zavarovanja za člane združenja. Pri »Slučajnostih« je opozoril g. dr. Vidic na važnost pravilno sestavljenih davčnih napovedi. Načelnik g. Strgar je v imenu gremija izrekel g. dr. Vidicu za njegovo požrtvovalno delovanje v davčnem odboru najtoplejšo zahvalo. S tem je bil dnevni red lepo uspelega zborovanja izčrpan in načelnik g. Anton Strgar je zaključil zborovanje ob pol 6. uri zvečer. ja. Od vsega izvoza Nemčije gre danes že desetina v sovjetsko Rusijo. Podamo seznam: Četrtletna povprečnost Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 70.000 pol konceptnega papirja. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave gumijastih čevljev in 300 m originalnih ma-nesmanovih cevi. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave gumijastih plošč. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 4. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg žebljev. — Ko-'manda pomorskega arzenala Tivat sprejela do 3. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave rezervnih delov za Junkers-motdr; 4o 5. avgusta t. 1. glede dobave pisarniške opreme (stoli, omare, pljuvalniki, umivalniki, košare za papir); do 9. avgusta t. 1. glede dobave pločevine, železa, jekla, linoleja, jadrenine, platna, motvoza, azbestne vrvice, cinkovega belila, email-laka itd. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. julija t. 1. iponud-he glede dobave 3000 kg masti za jamske vozičke, 5000 kg tračnih žebljev, 1000 kg karbolineja ter glede dobave motvoza. — Direkcija državnega rudnika Velenje sPrejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede gubave 2 elektromotorjev, 1500 m jeklene Žične vrvi ter glede dobave rezervnih de-W za signalno napravo pri dvigalnem stroju. — Direkcija državne železarne ^areš-Majdan sprejema do 27. julija t. !• Ponudbe glede dobave 1200 kg strojnega °lja, 1000 kg aksen olja, 100 kg olja za mazanje poda, 500 kg petroleja, 400 kg bencina in 500 kg tovotne masti. — Direk-ofja državnega rudnika Kreka sprejema do 4. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave >o E u Z c (O cO 'o M a o a o > _o "m o >tn V •U materijala za montažo. — Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede dobave lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na 'vpogled.) —Dne 28. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu ofertna ^citacija glede dobave brodskih svetilk. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Prodaja avtomobilov. Dne 18. avgusta t. 1. se bo vršila pri Autokomandi IV. ar-niijske oblasti v Zagrebu licitacija za prodajo starih avtomobilov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri štabu omenjene komande.) Nemčija prvi dobavitelj Rusije Berlinsko konjunkturno poročilo izvaja med drugim: Naraščujoča produkcijska potreba sovjetske Rusije je krita pretežno od visoko-industrijskih dežel. Nemčija je tozadevno slejkoprej na prvem mestu. Še v zadnjih mesecih so v Nemčiji dobave za Rusijo v primeri s preteklim letom naraščale; k temu je v prvi vrsti pripomoglo dejstvo, da je nemška država skupaj z deželami razširila jamstvo za ruske menice. Naraščanje izvoza iz Velike Britanije v Rusijo je posledica znižanih eksportnih ter dovolitve nadaljnjih kreditov. Pri Italiji gotovo vpliva tudi močna propaganda. Pri drugih v poštev prihajajočih deželah (Poljska, Češkoslovaška, Francija) je izvoz v Rusijo vsled težkoč financiranja močno padel. Pri U. S. A. pridejo zraven še posebne trgovskopolitične težkoče; močni padec ameriškega izvoza v prvem letošnjem četrtletju ima pa svoj vzrok pač tudi v tem, da so bile dobave pred letom dni nenavadno visoke (traktorji). — Spodnji seznam nam poda vpogled v zadnja leta in nam kaže, da je zadobil izvoz v Rusijo za posamezne udeležene dežele v okviru njih skupne zunanje trgovine do leta 1931 -vedno večji poln en. Izjema je le Franci- u- v milijonih mark 1929 88-5 89-3 19 1 10-5 39 9-6 81 1930 107-7 119-9 34 5 7-0 5 6 15 2 102 1931 190-6 109-1 340 25 151 14-8151 1931 I. četrti. 129-3 185 0 29-2 2 8 129 151 14 2 19321. četrti. 181-4 15-5 36-7 0-6 14-8 2 4 3 6 v odstotkih vsega izvoza t929 2;6 1-6 0-51 0-51 0-46 2-9 1-3 1930 3-6 3 0 1-19 0 40 0 84 5 3 1-9 1931 7-9 4-3 1-83 0-19 2 7 5 6-7 3-7 1931 I. četrti. 5 3 6-2 1-.38 0-20 '2 45 71 37 19321. četrti. 10 5 0 8 2 7 0 0 07 4 06 1-8 1-6 Vidimo, da je bil nemški izvoz absolutno v prvem letošnjem četrtletju visoko nad prvim lanskim četrtletjem; da so bile do lanskega leta U. S. A. absolutno pred Nemčijo; da je francoski izvoz v Rusijo padel na minimalno izmero; da je bila Italija prej globoko pod Poljsko, da jo je pa sedaj tako absolutno kot relativno izredno nadkrilila; da Poljska kot sosedna dežela vsled kolikor toliko podobne strukture v Rusijo le malo izvaža, in da je Češkoslovaška tozadevno kar nekam onemogla. ___________ Mednarodni borzni indeks po Laussanne boljši Menjajočemu ocenjevanju izgledov konference v Laussanne odgovarjajoč so bile borze v tednu od 2. do 9. t. m. izpostavljene pogostejemu kolebanju in so se mogle slednjič okrepiti. Izjema je bil samo Newyork, ki je bil desinteresiran očividno pod pritiskom lastnih ameriških skrbi. Dunaj je ostal nespremenjen. Iz delniških indeksov spodaj navedenih mednarodnih efektnih trgov izračunjeni mednarodni borzni indeks se je v omenjenem tednu popravil od 33% na 34-8%, pri čemer je indeks od konca leta 1927 enak 100. Efektivno se je zboljšal indeks za 5%%. Na-pram globinski točki na koncu maja se je indeks popravil skupaj za 12 odstotkov. . Posebno močno se je utrdil tečajni trg v Londonu, Parizu, Amsterdamu, Stockholmu, ►(za dobrih 14 odstotkov v enem tednu), v Milanu In Zilrichu (za 13 odstotkov). Podamo običajni seznam: (Konec 1927 = 100) Začetek 25. 6. 2. 7. 9. 7. 1929 1982 1932 1932 Berlin 113-6 19-1 20-0 21-4 London 102-6 34-5 37-1 39-7 Pariz 156-8 54-3 55-7 58-2 Bruselj 133-8 24-3 24-2 26-2 Amsterdam 104-5 22-6 22-4 25-1 Stockholm 109-5 8-5 8-3 9-5 Zurich 101-0 34-0 35-4 40-1 Dunaj 91-4 33-9 33-9 33-9 Praga 108-3 52-0 51-6 52-4 Milan 124-0 49-1 49-2 51-8 Newyork 137-3 24-6 24-7 24-0 Jugoslovanske ladje v prometu Rotterdama Nizozemsko - jugoslovanska trgovska zbornica v Rotterdamu priobča sledeči pregled o številu in velikosti jugoslovanskih ladij, ki so prišle v pristanišče Rotter-i dam v letih 19(28 do 1931 ter v prvem četrtletju 1932. Število ladij je raslo od leta do leta in je bilo kljub splošni stagnaciji celd v prvem letošnjem četrtletju večje kot v isti lanski dobi, čeprav le za dve ladji; to je eden redkih slučajev v statistiki, ki kaže napredek in ne nazadovanje. Podamo seznam: Leto Število ladij Netoregisiertone 1928 24 61.171 1929 27 67-574 1930 36 94.871 1931 37 105.313 I. četrtletje 1981 8 22.449 I. četrtletje 1932 10 29-615 Te številke veljajo za ladje, ki so prišle v Rotterdam ped jugoslovansko zastavo. Spodnja statistika nam pa pokaže ladje, ki so prišle iz Jugoslavije sploh, brez ozira na njih provenienco. Žalibog vidimo tu nazadovanje. Številki za prvi omenjeni četrtletji sta pa glede števila ladij enaki, čeprav ne glede ton. Podamo seznam: Leto Število ladij Netoregistertone 1928 17 37.694 1929 28 64.892 1930 19 44.917 1931 11 25.347 T. četrtletje 1981 3 5.365 T. četrtletje 1932 3 6.999 Vidimo tudi, da so ladje vobče majhne, med 2000 in 3000 uetoregistertonami. Trgovinska politika in carinske zadeve (Poročilo g. dr. Golia Adolfa na glavni skupščini Zveze industrijcev v Ljubljani dne 16. t. m.) Pod pritiskom težke gospodarske krize, ki je zajela domala vse države na svetu, se giblje danes trgovinska politika skoro vseh držav v pravcu brezobzirnega protekcionizma. Vsa prizadevanja v okrilju Društva narodov, da se odpravijo težkoče v mednarodni izmenjavi blaga, so ostala spričo sedanje situacije v svetovnem gospodarstvu brez moči. Od meseca julija lanskega leta pa do danes so skoraj vse evropske in izven-evropske države, ki prihajajo za mednarodno trgovino v poštev, uvedle režim uvoznih prepovedi odnosno uvoznih kontingentov, ali pa so vsaj občutno povišale svoje uvozne car. tarife. Celo v Angliji je zmagala protekcionistična struja ter se je ta država, ki je bila skozi veke glavna trdnjava svobodnega trgovanja, ogradila z visokim carinskim zidom. Za našo kraljevino kot pretežno agrarno državo je zlasti neugodno, da nadaljujejo izrazito industrijske države svojo gospodarsko politiko v tem pravcu, da čimbolj povečajo svojo agrarno proizvodnjo ter se zlasti glede žita čimbolj emancipirajo od inozemskega uvoza. V tem brezprimernem kaosu, ki je nastal v mednarodni trgovini, je poleg Italije naša država skoraj edina, kii še ni odstopila od osnovnih načel svobodne trgovine. Naša carinska politika je v splošnem stabilna. Carinska tarifa iz leta 1925 je od vsega početka imela namen, da služi kot instrument za tarifna pogajanja z drugimi državami. Medtem smo sklenili trgovinske pogodbe domala z vsemi državami, ki prihajajo za našo izvozno in uvozno trgovino v poštev. Od držav, s katerimi nimamo oarinsko-tarifne pogodbe, je omeniti predvsem Bolgarijo in Turčijo. Želeti bi bilo, da pridemo s tema državama čim-preje do pogodbenega stanja, ker bi mogli tam plasirati razne naše industrijske proizvode. V kolikor so bili posamezni industrijski predmeti v carinski tarifi od leta 1925 previsoko zaščiteni, so se dotične postavke v splošnem znižale v carinsko-tarifnih pogodbah. Želeti je, da se pri uzakonjenju carinske tarife znižajo še one postavke, ki zadevajo surovine za našo industrijo. Zlasti je avtonomno znižanje carine potrebno tam, kjer je vsled pogodbenega znižanja postavke za finalni izdelek moteno pravilno razmerje med carino na surovino in carino na izdelek. Naše industrijske carine se nikakor ne morejo' označiti kot pretirane, in so nižje nego v večini drugih držav, pa tudi nižje, kakor naše agrarne carine. Zato moramo odločno odklanjati vseskozi neumestne očitke, da uživa naša 'industrija prekomerno zaščito v škodo domačih potrošnikov. Ugotovljeno je, da so se razni industrijski predmeti na našem trgu pocenili, odkar so se pričeli pod blagodejnim vplivom carinske zaščite pri nas proizvajati. V več primerih so navzlic razmeroma visoki carinski zaščiti cene naših izdelkov nižje nego cene istih izdelkov na inozemskem trgu. Pri pravilnem gledanju na vsa ta vprašanja ni najti interesnih nasprotstev med industrijo na eni strani in ostalim panogami gospodarstva, zlasti poljedelstvom, na drugi strani. Nasprotno so interesi teh najvažnejših panog našega gospodarstva medsebojno tako povezani, da ima industrija enak interes na uspevanju našega poljedelstva, kakor mora imeti naše poljedelstvo interes na uspevanju industrije, ki predstavlja s kadrom svojih nameščencev in delavcev najmočnejšega komsuinenta poljedelskih proizvodov. Zato pozdravlja industrija vsako gospodarsko politiko, ki gre za tem, da se izboljša položaj našega kmetovalca. Seveda se pri tem' ne smejo oškodovati ali ogrožati interesi splošnosti. Previdnost je potrebna zlasti tudi pri ukrepih, ki merijo neposredno na pospeševanje poedinih panog poljedelske proizvodnje. Kot primer navajamo uvedbo kontrolne takse in uvozne carine na oljno semenje, ki je prizadela domači industriji ogromno škodo ter je imela za posledico, da je moralo več tovarn olja obrat popolnoma ustavili. Prizadete gospodarske korporacije so morale vložiti mnogo truda, da so prepričale merodajna mesta o neumestnosti teh ukrepov ter dosegle zopetno ukinitev kontrolne takse. V naši izvozni trgovini je že skozi dolgo vrsto let Italija na prvem mestu. Po uradni carinski statistiki za pretečeno le- to gre 24-97 %, torej približno ena četrtina našega izvoza v Italijo. ITemu nasproti odpade od na'šega uvoza 10-29 % na Italijo. Dne 1. junija1 t. 1. je stopila v veljavo dodatna trgovinska pogodba z Italijo. Dodatna tarifna pogodba je bila potrebna iz tega razloga, ker je bila Itar lija iradi zaščite domače živinoreje primorana povišati nekatere carinske postavke za živino in živinorejske proizvode. Kot kompenzacija nam je v dodatni pogodbi priznana višja zaščita nekaterih rialih industrijskih proizvodov, odnosno dšvdboditev nekaterih, po prvotni carinski pogodbi vezanih carinskih postavk. Posebej je omeniti, da je v dodatni pogodbi z Italijo predviden stalen italijansko-jugoslo-vamsfci gospodarski odbor, kateremu je nadeta naloga, da išče primernih sredstev za olajšanje in razvoj medsebojnih trgovskih odnošajev, ter da rešuje v obojestransko zadovoljstvo sporna vprašanja, ki se tičejo gospodarskih odnošajev. IDdsiravno z ozirbm na različno gospodarsko strukturo Obeh držav ne bo možno povsem uravnovesiti Obojestransko trgovinsko bilanco, je vendar naravno, da se na obeh straneh stremi po čim močnejši izgraditvi medsebojnih trgovinskih odnošajev. »Za Italijo sledi v naši i*voznt trgovini na drugem mestu Češkoslovaška Republika. Naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško je bila vsa pretečena leta visoko pasivna. V letu 1930 je dosegel naš pasivum po podatkih češkoslovaške statistike prilično eno milijardo čeških kron. Glasom naše carinske statistike za leto 193il se je razmerje nekoliko izboljšalo. V tem letu je odpadlo na Čaškoslovaško 15-49 % našega izvoza, dočim je češkoslovaški uvoz k nam iznašal 18"lj3 % celokupnega našega uvoza. Kakor znano, pri pogajanjih s Češkoslovaško v jeseni 1928 ni prišlo do carinsko-tarifnega sporazuma ter se je vršil vsa pretečena leta medsebojni trgovinski promet s Češkoslovaško |na podlagi' fklauzule največjih ugodnosti. Češkoslovaška se je pri tem mogla pri svojih industrijskih izdelkih koristno posluževati carinskih ugodnosti, katere smo bili' mi priznali raznim drugim državam, zlasti Italiji, Avstriji in Nemčiji. Nasprotno so nam prišle glede naših agrarnih proizvodov v dobro ugodnosti, katere je priznala Češkoslovaška Madžarski. Ko je nastopilo meseca decembra 1930 med Češkoslovaško in Madžarsko brezpogcdbeno stanje, je nastala nujna potreba, da se uredi medsebojni trgovski promet s carinsko-tarifno pogodbo. V Češkoslovaški je s posebnimi zakonskimi odredbami določena minimalna carina na živino in žito, ki so naši najvažnejši izvozni predmeti. Zato je bila naloga naše delegacije izredno težavna. Mi smo si' morali prizadevati v cilju, da se ne priznajo carinski popusti, ki b.i ogrožali uspešno poslovanje naše industrije. Tembolj je razveseljivo, da je prišlo med obema prijateljskima državama do carinsko-tarifnega sporazuma, ki se mora v splošnem smatrati kot dovolj ugoden. V dopolnilnem sporazumu k trgovinski pogodbi, ki je stopil dne 1. julija 1931 v veljavo, smo dosegli carinske popuste odnosno vezanje češkoslovaških carinskih postavk za nekatere važne naše industrijske izvozne predmete, tako za strojilne izvlečke, lika-nec, ferosilicij, elektrode in kalcijev ciana-cmid. Pogodba je sklenjena na nedoločen čas s polletnim odpovednim rokom. 'Za Češkoslovaško sledi v naši izvozni trgovini na tretjem mestu Avstrija s 15T5 odstotki celokupnega izvoza v letu 1931 -Prvotna carinska pogodba z Avstrijo je bila sklenjena leta 1925. Po sklenitvi trgovinske pogodbe z nami se je pojavila v avstrijski trgovinski politiki odločna tendenca po zvišanju carinske zaščite domačih proizvodov, zlasti po učinkovitejši zaščiti lastne agrarne proizvodnje. Po tem ko je Avstrija izdala štiri novele k svoji carinski tarifi ter je pripravila še peto carinsko novelo, ki je predvidela izdatno povišanje številnih industrijskih carin, nam je dne 1. aprila 1931 odpovedala trgovinsko pogodbo. Naša trgovinska bilanca z Avstrijo je bila v letu 1931 prilično uravnovešena, v prejšnjih letih pa je bila raz-ven leta 1928 in 1929 aktivna. Tudi pogajanja z Avstrijo so bila spričo pretiranih zaščitnih tendenc v aVstrljski trgovinski politiki zelo težavna. S peto avstrijsko carinsko novelo so bili prizadeti številni industrijski proizvodi, med temi tudi taki, katere izdeluje naša industrija ter prihajajo v poštev kot naši izvozni predmeti. Na drugi strani pa Avstrija od leta do leta povečuje svojo agrarno produkcijo ter omejuje uvoz agrarnih pridelkov, iz inozemstva, s čemer smb mi kot sosedna agrarna država prav posebno prizadeti. Da se je našla prilično zadovoljiva kompromisna rešitev med obojestranskimi nasprotujočimi si interesi, so bili potrebni popusti in žrtve na obeh straneh. Nova začasna trgovinska pogodba z Avstrijo je stopila provizor-no dne 19. julija 1931 v veljavo. V novi ca-rinsko-tarifni pogodbi z Avstrijo so odpadle odnosno so se omilile nekatere koncesije, katere so bile dane Avstriji v prvotni pogodbi v Škodo važnih naših industrijskih panog. Med drugim je v novi trgovinski pogodbi z Avstrijo predviden pre-ferencijal za gotovo količino naše pšenice. Tudi Nemčija, ki sledi v naši izvozni trgovini takoj za Avstrijo z 11.31 %, je uvedla v zadnjem času razna povišanja carin v škodo našega izvoza. Nemčija prednjači med industrijskimi državami' v stremljenju po agrarni avtarkiji, a istočasno skuša trajno povečevati svoj industrijski izvoz v agrarne državb. Dočim je bila Nemčija leta 1927 med uvoznimi državami še ha četrtem inestu, je zavzemala v letih 1928 in 1929 že tretje mesto, v letii 1930 je stopila na drugo mesto, a v letu 1931 zavzema že prvo mesto med vsemi uvoznimi državami. V letu 1924 je odpadlo samo 8'30 % celokupnega našega uvoza na Nemčijo, po statistiki za leto 1931 pa krije Nemčija iže 15'64 % celokupnega našega uvoza. Spričo takega dejanskega položaja je jasno, da bo v trgovinskih pogajanjih z Nemčijo, ki naj se prično v bližnjem času, kaj težko najti pravilno, obe strani 'zadovoljujočo rešitev. V naši bodoči trgovinski politiki bo treba vse bolj uveljavljati načelo »do ut des«. Vsaka modra trgovinska politika mora naravno stremeti za tem, da se v mejah možnosti uravnovesi trgovinska bilanca s posameznimi državami. Sedanje težkoče glede likvidacije plačil v'inozemstvu še posebej narekujejo tako politiko. Klirinški promet, katerega imamo s posameznimi državami ’ (z Avstrijo, ■Češkoslovaško, Švico in deloma z Nemčijo), bo imel za naravno posledico, da se naša trgovinska bilanca s temi državami postopoma izhive-1 ira, kajti le pod tem pogojem more kli- rinški promet uspešno funkcijonirati. Danes, ko se vsepovsod zapirajo vrata našemu izvozu z uvoznimi prepovedmi, z določitvijo omejenih uvoznih kontingentov in deloma s prohibitivnimi carinami, se nam ne more šteti v zlo, ako bomo v bodoče kupovali potrebne nam predmete prvenstveno tam, kjer najdemo kupce za naše izvozno blago. Viktor Meden S ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta št. 10. Telefon 2Q-71. Telefon 20-71. Seznam oseb, zavezani pridobnini Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: V smislu člena 116. odst. 1 in 2 zakona o neposrednih davkih z dne 6. februarja 1928 (Ur. list št. 75/25 iz leta 1925) naznanjam, da so seznamki oseb, zavezanih pridobnini, katerih davčne osnove se bodo za davčno leto 1932 razpravljale pred davčnim odborom za mesto Ljubljano v času od 2. avg. do vštevši 12. avg. 1932. razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega magistrata v Ljubljani v času od 18. julija do vštetega 25. julija 1932 in sicer med običajnimi uradnimi urami. 0 predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznamek. V prvi vrsti se pa bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo eventualno čakali pred razpravnim prostorom. O tem obveščam vse pridobnini zavezane stranke, da v lastnem interesu vpogle-dajo predlagano davčno osnovo, da morejo eventualno osebno ali pa po pooblaščencih pied davčnim odborom na dan razprave zastopaji svoje interese. Zadevni zakonski predpisi se glase: Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnošno pooblaščenec. Kdt zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred daVčni odbor: riiož za ženo, žena za moža, oče ati mati za otroke in otroci starejši od 18 let, za starše kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati strank pred davčnim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim poblastiloih pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance odvetniki, javni be-ležniki (notarji) ali pooblaščeni finančno-pravni zastopniki. Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebo pod skrbstvom in za mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzni upravnik). Razpisane razprave se ne bodo odložile, ako bi jim davčni zavezanci ne prisostvovali, tudi se določeni red, za razpravo ne bo v nikakem primeru izpremenil. Pričetek seje je: a) za trgovski odbor vsakokrat dopoldne ob pol 8 uri; b) za obrtni odbor vsakokrat popoldne ob 15. uri. J' Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 15. julija 1982 je bilo pripeljanih 177 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari komad 60—100 Din, 7 do 9 tednov stari 150—209, 3 do 4 mesece stari 250—300, 5 do 7 mesecev stari 350—400, 8 do 10 mesecev stari 460—500, 1 leto stari 600—650, 1 kg žive teže 6450—7450 Din, mrtve teže 9'—10 Din. Pre danih je bilo 95 svinj. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 17 konjev, 28 bikov, 270 volov, 459 krav in 30 telet. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli veli 1 kg žive teže od 8 do 4 Din, poldebeli voli 2450—2-75 Din, plemenski voli 1-50—2 Din, biki za klanje 2—2-25, klavne krave debele 2'25—2450, plemenske krave 1-50—2-25, krave za klo-bf^aTje 1 —1 "25, molzne krave 2—2-50, breje krave 2—2-50, mlada živina 2425 do 3450, teleta 3—4 Din. Prodanih je bilo 290 komadov. — Ml e s n e cene: volovsko meso I. vrste 1 kg 10—12 Din, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 10—12, II. vrste 6—8, svinjsko meso sveže 10—16 Din. . T * fr v Tečaj 18. julija 1932. Povpra Sevanje Ponudbe Din Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2269-87 2281-32 Berlin 100 M 133669 1346-49 Bruselj 100 belg 78185 785-79 Budimpešta 100 pengO . . Curih 100 fr. ....... —•— 1097-36 1102 85 London 1 funt 199 74 201-34 Newyork 100 dol„ kabel —-— —•— Newyork 100 dolarjev . . 5619-76 6648 01 Pari* 100 fr. . 220-94 222 06 Praga 100 kron ...... 166-66 167-42 Stockholm 100 ived. kr . — — Trst 100 Ur ...... i . . 287-68 290 08 ZAKON 0 TAKSAH V zbiiiki »Zakoni in uredbe«, ki jo izdaja tiskarna »Merkur« v Ljubljani, izide okrog 26. t. m. kot XXV. snopič zbirke zakon o taksah. Ta zakon je bil v zadnjih latih tolikokrat izpremenjen, dopolnjen in popravljen, da so ga delali vsi ti po raznih »Uradnih«, odnosno »Službenih listih« raztreseni drobci docela nepreglednega in neuporabnega. Z novo, popolno izdajo zakona v posebni knjižici bo ta nedostatek 'odpravljen in bo založba s to izdajo brez dvoma zelo ustregla številnim interesentom, ki jim je pregledna izdaja zakona že nujno potrebna. Prireditev knjižice sta prevzela taksna j strokovnjaka dravske finančne direkcije gg. finančni svetnik dr. Pavlič Rogumil in finančni tajnik Mahkovec Franc, ki pripravljata tudi enako strokovno predelano izdajo taksnega in priistojbinskega pravilnika. S stvarnim kazalom opremljeni »taksni zakon« bo stal v prednaročbi mehko vezan Din 404—, v platno vezan pa Din 50—, pozneje pa Din 45-—, odnosno Din 554—, s poštnino po Din 34— več. Naročbe sprejema tiskarna »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva 23. VELETRGOVINA kolonijalne In *Vb 3 Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki KUVERTA" 17 U Bil AN A ' JrtovskiJ r ? VoldrsUi pat TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Spediciju Ljubljana, Masavybcva cesta štev. 9 (nasproti carinarnici) prevzema Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve Itd. v Ljubljani In liven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego, kakor tudi s tremi najmodernejtlml avtomobili po dvo, tri In sedem ton nosilnosti. Telefon Interurban itev. 7157. prevzema Ocarinievtje vseh uvoznih In Izvoznih poilljk, In to hitro, skrbno In po najnlljl tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja earlne po njej deklariranega blaga In: vse Informacije brezplačno. Telefon Interurban itev. S167. Trstje sb& strope naročajte le pri domači tvornici. katera edina izdeluje to blago iz najboljiega materijala in prodaja najceneje los. R PUH, Liubliana, Gradsška ul. it. 22, £*& Iv. Brunčič stavbni in pohištveni pleskar in ličar Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvorska 23 Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna TELEFON 34-76 Inseriraite v Trgovskem listul 0\ Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.