l.vto VII., šfev. 26. Celfe, toreR 10. marca 1925* Poštnina plačana v gotovini- ' ^^^^Hg^^Hiji^H ^I^A ^^^^L ^^^V ^^^^^^^Hft ¦!¦ ^^I^b\ fl^^B'' ^^^A ^^^^ «tub Stane letno 84 Din, meseüno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. || Of Ins! se raCnnajo po tarJfu, Prl veČkratnem oglašanju popust. " Posamearaoi BtevSWteti t IMxt. Izhafa vsaK sorete, fcemeftt In sobolo. MrednlSIvo : Strossroayerjeva ul.St. 1, pritllčje. Teles. 65 UpravniStvo: Strossmayerjevaulica 1, pritHčje. Teles. 65 Račun prl poStnem Cek. zavodu St. 10.666. Jfemške metode. Celje, dne 9. marca 1925. Nemški celjski list, ki je danes nekako glasilo in nadaljevanje dela »Südmarke« in »Schulvereina« v Slo- veniji, nadaljuje s potvarjanjem resnice in zgodovine ter se počuti dobro in za- dovoljno v ulogi tistega. ki kriči o kri- vicah, preganjanju in trpljenju ter kliče na pomoč Boga in ves zunanji svet, pri tern pa notranje zase prav zado- voljno registrira, kako je slovensko Hudstvo dobro, naivno in kratke pa- meti. da vzdržuje z denarjem in delom te kričave vsegermanske gade, da ne» ovirano eksploatirajo narod in državo ter se trkajo na svoja »lojalna« prsa. 0 teh poedinih eksemplarjih vsenemške iredentistične propagande med nami smo pisali že dovolj, nam more biti prav, da kriče naprej in umetno vzdr- žujejo atmosfero, ki bo naravno za- duSila tiste, ki blatijo naS narod in našo državo pred svetom ter 1 njimi vred oškodovala in pokopala tudi tiste njih pomočnike, ki jim danes še v preob- jestnosti ploskajo in sledijo. Naš narod je v resnici neverjetno mehak in dober, niti stoietni uplivi germanizacije in nemškega brutalnega nasilja niso iz- ruvaü v njem čuta za pravico, pokvarili pa so mu narodni cut in oslabili so njegov narodni ponos. To ve prav dobro tista kričava in ohola bogata nemSka družba, ki hoče nastopati v imenu neke nemške narodne manjSine, katere med nami ni. Tudi to smo tej gospodi, ki izhaja iz slovenskih rodbin, kojih očetje in matere Se ponajveč niti nemSko niso 2nale, že imeli priliko dovolj jasno povedati. Lanske volitve v mestih Maribor, Celje in Ptuj ter letošnje skupščinske volitve so poka- zale, da živi v navedenih centrih poleg neznatnega števila posameznih nemških industrijcev, trgovcev in obrtnikov še nek gotov procent slovenskih ljudi, ki jih je nekdaj Avstrija ter Südmarka in Schulverein našemu rodu izneverila ter napravila iz njih nek tip ljudi v tem smislu, da so se — po krvi in jeeiku Slovenci — priStevali do pre- vratamed gospodujoče Nemce, po osvo- bojenju pa tvorijo takozvano »prega- njano nemSko narodno manjšino« v Sloveniji, prav posebej že v mariborski •blasti. Ta tip ljudi, preostanek nekdaj wogoCne Avstrije ter plod nemške bru- talnosti je v nacionalni državi naravno 4« nemogoč, deloma prihaja do spo- ananja svoje zablode in se vrača tje, kamor po krvi in jezlku spada, deloma »a izumre s sedanjo generacijo kakor ¦oliko tega, kar je Avstrija urnetno in wasllno vzdrževala med nami kot orodje i» bojno orožje za svojo cesto na Jadran. Ta tip ljudi je tisto, kar je nek- daj Avstrija §tela pri nas za Nemce in kar nemška žurnaiistika in bojna kri- čava politika hoče danes imenovati nemSko narodno manjSino, ki j0 hočejo voditi Sjudie, ki nimajo ničesar hrgubiti, Y\ w y- to edin? kar znajo in od f jo svojo jksistenco. Ta po- litika , je v naši narodni državi po- sveft;i»i b»slrti, to uvidevajo vsi pametni Druga seja Narodne skupščine* Bunsi prizori. — Nastop dr. Trumbiča. — Volftev veriflkacijskega odbora. — Narodni blok dobil absolutno večlno in 11 mandatov. ßeogymt, 9. marca. Včerajšnja druga seja Narodne skupščine je bila bur na in viliurna. »Seja je bila otvorje- na ob 10.30 in so se je udelezili vsi člani opozicijskega blok a z dr. Koras- cem na čeJii. Žc takoj pri odobritvi zaplsnjka sobolne sknpsčinske seje je prišlo do oslrih konfliktov med po- slanci Narodnega bloka in posamezni- ini (Mnui opozicijskega bloka, ki so ngovaijali, da zapisnik ni pravilno sestavljen. člani Narotlnega bfoka so i'Sotovili, da jo starostni predsednik posl. Lazic kršil skupščinski poslovnik in izjavili, da ga vsled toga pozovejo na odgovornost. Nato jo skupščina prešla k volitvi verifikacijskefja odbora. Med citanjein imeri posamcznih postancev je mesto- uia prislo do zelo ostrih medklicev in kontraverz mad posl. dr. Triunbicem. in člani Narodnega bloka. Dr. Trum- biö jc vedno vzklikal: *To ni parla- ment! To jo vojasnica! Narodni po- slanci so zaprti!« Vfaini pristaši so m« različno odgovarjali. Mnogi ugo- voi'i od stvani poslancev Narodnega bloka so bili zelo na mestu -— dokaz temu, da jo začela opozicija odgovar- jali s pi'o.slaskimi psovkami. To poldrugournem čitanju se je končno pri eel o gfasovemje. Skupno je slnsovalo 297 poslancev. Dobile so: ?/- sta Narodpega bloica 160, lista posl. dr. Tmmb'ic'a (radičevska) 54, lista poslanca Fočica (david.) 41, lista po- üfaiK'a dr. ITohnjeca (kler.) 15, lista posl. Kulenovu'si (nmsl.) 12 in lista Jocp Jovaiiovica (zeralj.) 12 glasov. Na podlagi tega glasovanja so dobili v verifikacijskem odboru: Narodni blok 11, opozicijski bJok 9 in ostale opozi- cijske vskupine 1 mandat. Za posl. Jo- eo Jovanovic'a so poleg zemljoradni- kov glasovali tudi Nemci in črnogorski i'cderalisti. Od klerikalcev je v verifi- kacijski odbor i/voljen posl. dr. Hoh- njec. Vcerajsnja seja je bita ob 12.80 /aključena. Prva seja verifikacijskega odbora. Predsednik dr. Srskfč. — PredJog dr. Trumblča, da verlflkacijski odbor intervenlra za zaprte radičevske voditeJje — odbit. ßeograd, 9. marca. Danes ob 10. dopoldue so je sestfil novoizvoljeni ve- rifikacijski oähot k prvi seji. Za pred- aednika je bil :< 11 proti 10 glasovoin izvoJjen dr. Srsfcic (rad.), ki se je v svojem govoru najprej zahvalil za iz- kazano zavipanje in posebno naglasar. da bo vodil vazpraye v verifikacijskem' odboru Mopolnoma parlamentaino in da se bo strogo držal ustave in zako- noT. Nato je dr, Trumbič zahteval, naj veriiikacijaki odbor opozori vlado, da raora skrboti za to, da se zaprta Stje- pan Radio in Geda Kokanovič pustita na fevobodo in da se tudi takoj ukine jnternacija dr. Mačka in tovarišev. PiotL It'inu predlogu so se odročno iz- lekli clani Narodnega bloka, naglasu- joe, da verifikacijski odbor ni za to kompetenten in da on ne more razve- ljavif.i sodno pravomočnega sklepa o odrediivi preiskovalnega zapora proti Stji'panu Radicu in Cedi Kokanovicu. Vmesavanje v poslovanje sodišč bi po- monilo. kršitev zakonov in ustave, ker so sodiaca npodvisna. Končno je veri- tikacijski odbor z 11 proti 10 glaso- vom odklonil predlog dr. Trumbiča. Klerikalste volilne sleparije. Verifikacijskemii odboru prediožene pritožbe o velikih kierikalnih volilnih sleparijah v vseh treh slovenskih voHlnih okrožjih. . Beoyrad, 9. marca. Verifikacij- skeinu odboru je med drugnn predlo- ženih tudi več prilozb iz Slovenije proti sleparijam in manipulacijam, ki so jih klerikalci zagrešili na dan voli- tev. Tako je vložen protest proti proti- zakonito vloženim klerikalnim kandi- datnim listam za mariborsko-celjsko, Ijubljansko-vovomesko volilno okrožje in za okrožje Ljubljana westo. Pri- tožba za mariborsko-oeljsko volilno okrožje navaja tudi velike sleparije, ki so jih izvajali klerikalni župani z vo- lilnimi imeniki. Za mesto Ljubljano je vložena ze- lo obširna pritožba, ki zahteva, da se vazveljavi dr. Koroščev ljubljanski mandat, ki je bit na goljuüv in slepar- ski način pridobljen. Pritožba ugotav- lja, da je hivša klerokomunistična ve- čina na ljubljanskeni magistratu se- stavila volilne imenike lako ponaanj- kljivo, in to v prilog kferikalni stran- ki, da. je bilo veČ sto naprednih volil- cev namenoma izpuščenih in vnešenih več kierikalnih volilcev, ki v Ljubljani spfoh nimajo volilne pravice. Dogna- no je tudi, da so bili nekateri klerikal- ni volilci po dvakrat vpisani v voliloe inienike in da so na podlagi tega dva- krat volili. DaJje so volili v Ljubljani tudi taki, ki na dan volitev sploh niso bili v Ljubljani. Po večini so to duhov- niki, ki so bili v volilne imenike vpisa- ni še kot bogoslovci, a že davno vrše duhovniško sfuzbo na deželi — in celo v TJalmaciji! Ti duhovniki na dan vo- litev niso bili v Ljubljani in so za nje volili na goljufiv način ljubljanski du- hovniki. Novi stanovanjski zakon se spremeni. Beograd, Ö. marca. Minister za sodjalno polniko je danes predložil niinistrskemu svetu načrt novega sta- wovanjskega zakona. Minister za soci- jalno poliliko je prejel od strani hišnih posestnikov in iiajemnikov veliko šte- vilo pritožb radi pomanjkljivosti sta- novanjskega zakona. Po ministrovem mnenju bo prišel novi stanovanjski zakou zelo spremenjen pred Narodno skup.ščino. liudje, zato pa tak vik v taboru onih nemških voditeljev, ki so oštaJi med nami zato, da nadaljujejo stare metode in vzdrže nenaravne lažipozicije do onega velikega trenutka, ki naj obra- čuna s tern, kar nam je prineslo osvo- bojen/e in naj priključi zopet to zemljo pod nemSko svetovno moč. Voditelji tega tlpa ljudi v izumi- ranju, tega sramotnega historičnega do- kumenta nemške nekulturne brutalnosti ki je skozf stoletja p!!a kri naših de- dov, nas in naše dece, kriče danes ne- kaznovano v svet in kažeio s prstom na tiste »svoje tipe«. ki nemoteno v državnih in zasebnih službah odjedajo kruh tistim, katere -so na ukaz Avstrije nekdaj izpodrinili. Ti »tipi ljudi« fun- girajo danes med nami neovirano kot trgovci, obrtnlki, odvetniki, učitelji, državni uradniki in zdravniki v držav- nih službah, uihče jim ne predpisuje njih mišljenja, nihCe ne terja od njih njihove duše in vere, kot dela to nem- Stvo v Avstriji in kot so Nemci delali z nami skozi stoletja. Pravo NemStvo, resnična nemSka narodna maniSina bi se reprezentirala drugače. Tipi »teh ljudi«, nastali iz bru- talnosti, osebnih računov in karakterne manjvrednosti so bili pač zmožni ne- človeSkih nasilij nad nami, ne morejo pa danes ne nam, ne zunanjemu svetu mamfestirati nekaj, Cesar ni in Cesar v historiji na teh tleh nikdar ni bilo ! PolifiSne vesti, PRVA SEJA NARODNE SKUP- SGINE se je vršila v soboto, dne 7. t. m. ob pol 10. dcp. Kot najstarejši po- slanec je vodil sejo Arsa Lazid (da- vid.). Po preciitanju akta o otvoritvi Narodne skupščine so pričefi i)oslanci po volilnih okrozjih oddajati svoje po- verilnice. Dr. Trumbid je oddal tudi poverilnice interniranih poslancev dr. Mačka m tov. in protestiral proti te- mu, da se nahajajo omenjeni poslan- ci se vedno v zapom. Pri tem je prišlo do biirnih seen med vladno večino in opozicijo. Po končanem oddajanju po- vorihiic je predsednik Lazic pozval vlado, naj interniranim radieevsküm poslancem' omogoci prihod v parla>- ment ter izjavii da v to svrho zaklju- čuje sejo in dr* bo prihodnjo sklical pismenim potom. Nato jo vsa opozici- ja razven Nemcev zapustila skupščin- sko dvorano. Seja parlamenta se j« po odhodu opozicije nadaljevala in j« bil za začasnega skupsčinskega pred- sednika s 161 glasovi izvoljen posl, dr. Nikola Subotil (rad.), ki je nato za- vzel predscdnisko mesto, se zahvalil za zaupanje in ob pol 12. uri zaključil sejo ter odredil prihodnjo za nedelja* 7. t. m. z dnevnim redom: volitev veri- fikacijskega odbora. — Opozicija, kl je vedno kričala o svojem boju za par- lamenta rizem, je s protizakonitim po- stopan jera yvojega poslanca Laziča za- dala tej svoji trditvi javen udarec. -h Vsakdo si sedaj lahko na prste izra- čuna, kdo hoče v naši državi gaziti parlamentarizeip in njega dobrine. KLITBI OPOZICIJE so na svoji seji dne 7. t. in, pop. sklenili, da se opozicija vrne v parlament in se ude>- leži volitev verifikacijskega odbora^ pri katerih ima vsaka stranka posta- viti svoje liste. Dnevne westi« Celjske 'novice. 751etnlca T. G. Masaryka. V so- boto, dne 7. t, m. se je tudi po vsej naši državi slovesno proslavila 751etnica velikega prezidenta češkoslovaške re- publike T. G. Masaryka, najodličnej- šega osvoboditelja češkoslovaškega na- roda in ustvaritelja velike bratske nam republike. Masaryk uživa svetovni slo- ves kot eden najzaslužnejših evropskih učenjakov, diplomatov in politikov. Ves kulturni svet se ga je spominjal ob njegovi 75 letnici z iskreno željo, da mu usoda nakloni še mnogo let plo- donosnega življenja in delovanja. DR. ANTON GREGORClC 'f, V soboto, cine 7. t. m. dop. je umrl v Go- rici dr. Anton Gregorčič, profesor bo- goslovja v p. v 74. letu starosti. Po- le ojnik spada med prve in najodličnej- še narodno voditelje primorskih Slo- yencev. Nevenljive so njegove zasinge za primoi'vsko sloven sko šolstvo in na- rodno gospodarstvo. Dr. Gregorčič" je bil od 1. 1885. clan goriskega deželne- ga zbora. od ]. 1895. do 1901. goriški iieželni poglavar in nato deželni odbor- nik. Spada 1 je med one redke duhov- nike. ki so si znali vedno ohraniti či- s(o narodno ;favest in resnično narod- no čustvovanje. Med sTovenskim ljud- stvom mu bo ohranjen nad vse ca- sten spomint PROSLAVA 5Ö-LETNICE »TRI- '(tLAVA*. ki se jp vTŠila v .soboto 7. t. in. v Mariboru, je izpadla nad vse si- jo, j no. Kralj je tern p_pvodom odlikoval drušfcvb z ledom sv. Save III. reda. Zvcoer se je vršil v Götzovi dvorani ple.s. ki spada med na.juspetejše. kar jiK pomni slovenski Maribor. ŠESTDESETLETNICA NAROD- NEGA BORCA. 5. t. m. je obhajal svo- jo sestdesetletnico g. Josko Cizel, po- sestnik kavarne Evropa v Mariboru,* bivsi trgovee na Polzeli, star sokolski delavec in odločen pristaš demokrat- ske stranke. Rojen 5. marca 1865 v Laškem, je took v svojem zlvljenju pre- Irpel marsikatero bridko uro, ostal pa je vsikdar zvest nacijonaTnim idealom. Radi srrm'i svojega- očeta je moral prekiniti studijc na celjski gimnaziji. Po očetovi smrti se je podal kot mlad .lijak na polovanje v Rusi.jo. Vrnivši a«? kot 22-leton rnladenič, se je poročil v. Dalmatinko Rnžo, ki ran kot žena še dancs ob njegovem jubileju stoji kot j z vesta, lovariaicp. ob strnni. T;. 1914. ga \ 'je avslro-ogrska strahovlada obsodila radi srbosilstva, ker je med balkansko vojno nabiral med rojaki za srbski rdeci križ, ter poučeval v ruskem krn- žoku v CelJLi, na 13 mesecev težke je- če; interniran jo bil 2 leti in 9 mese- i cev. V internacijl si je nakopal težko bolezen, na kateri se dancs bofeha. Ta- koj ko se je vrnil iz internacije, je vstopil v vrstc braslovskega Sokola, kateremu je bil tudi starosta. Kasnoje je ustanovil Sokola na Polzeli, kojemu je staroslovaT do svoje preselitve v Maribor, kjer ei je uredil kavarno Ev- ropa. Vrlemn narodnerau boren (¦¦orao: Še na mnoga leta! lz sodne sJužbe. Pravosodm nistrstvo je imenovalo g. dr. Ervina Mejaka, našega ožjega celjskega ro- jaka, za pravnega praktikanta pri okrožnem sodišču v Novom mestu. LJUBLJANSKE OBČ. V0LITVE so bile z odlokom ljubljanskega velike- ga /Tjpana radi pomanjkljivosti in ne- provilnosti voli'nih inwnikov odložene za, nedoločen ča^. Kakor čujemo, so da- ]e povod temu odloku klerikalne volil- ]io slejiarije v. volilnimi imoniki. v Ljubljani. II. KNJJŽEVNA TOMBOLA JU- (.I08L0VENSKK MAT1GE. Due 1. tm. so bile izžrebanc sledečo šlevilke: 45, ÖO, 4. 03. 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74, 4ü, 57, 02, 27, 54 ?75 in 33. S terai ste- vilkaiTii so bili zadeti vsi dobitki za ambe, lerne ir» kvaterne ter deloma hidl za i-inkvine. Von dar pa še niso iz- rrpani vsi d.obilki za činkvine in zato so bife danes za, iste izžrebane še slede- Le štcvilke: 77 (sedemdesetsedem), 46 (štiridoselžesiO, 49 (štiridesetdevet), 36 (K'idesetsesO au 79 (sedemdeset- (levet). Kdor je sedaj zadel činkvino (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo toml.»olsko tablico pokrajinske- mn odboru Jugoslovenske Matice v Ljubijano. in sicer najkasneje do 14. t, m. V slucaju, da bo zadetih vec oin- kvinov« kakor pa je še preostalo do- bifckov. se bo vtjmJo še podrobno žre- banje. NE0BH0DN0 P0TREBNA PO- M0Č ZA P.EKLAM0. Podjetni oglas- ni zavod »Pnblicitas« d. d. v Zagrel)\i jo iztlal obsiren kataloj? o vseb ju^rr- slovenskih listib. Samo strokovnjaic more prosoditl, koliko trnda je to sta- Fo. .Nnveclem" so «¦eveda samo oni dnev niki. Hsti in casopisi. ki prevzemaj< oglase, in mirne dnše se sme trditi. da se ni pozabifo niti. na eden. četudi manjvažon list. Navedeni so vsi listi, i brez ozira na politično pripadnost, na ! politično smcr, brez ozira na jezik in ! stroko. Ta katalog je vsakomnr brez- placno na razpolago. iedkovico, sJaiS^oSj.. Vabilo k rednemu občnemu zboru krajevne organlzacija Jugoslovanske demokratske stranke za mesto Celje ki se vrši r Si'cdo 11. -Hiarea 19Jö ob 8. nri zv. " wali dvorani Celjskeya doma '"•Iemi 28. strankinihstatulov precl- videnim dnevnim redom. [*' >So no organizirani somišljeniki laliko prijavijo svoj pristop k stranki vsak dan raznn nedelje v uredništvn »Nove Dobe« med poslovnimi urami, kjer dobe vabikt za obeni zbor. Ako se je katcrega prezrlo vabiti k obenemu zboru, 7iaj to sporoči tajništvu. OD V0DSTVA DEMOKRATSKE STRANKE V CELJU srao prejeli in objavljamo: Vodstvo Demokratske stranke v Celju nima na vseb in o član- kov v »Novi Dobi« noljenega upliva. Zato je tudi članek »Zmaga jugoslo- venske misli in temni elementi«, ki je bit" objavljen v »Novi Dobi« dne 17. fe- bruarja 1925. Li. 17., in v katerem se ocita tukajšnjim pristašem N. R. S., da so temni dementi, razdiralci narodnili vrst in izdajakn narodnili idej. izael brez vednosti in odobrenja S. D. S. — Celje dne 28. februarja 1925. — Od- bor Demokratske stranke v Gelju. ODBait ORGANIZACIJE DE- MOKRATSKE STRANKE ZA CE- LJ'E—0K0L1C0 je na svoji zadnji se- ji'skleml prirejati na raznih krajih v bliznji cefjski okolici todenske sestan- ke clatistva. Ti sestanki so bodo vršili vsak cetrtek ob 8. uri zvečer na krajih in proslorih, \d .se bodo redno objav- ljali v iNovi Dobi« in drugem našem časopisju. Prvi sestanek se vräi v čc- frlck 12. marca ob S. nri zvečer v go- slüni Podrža.j na Bregu. Vsi somiš- Ijeniki so pro'sijo, da so teb sestankov redno in pnlnostevilno nderežnjejo. r.JlWSKO YSEÜÖILISÖE V CE- \ ...... Oenjeno občinslvo vseh sl'ojev opo/urjamo ponovno na predavanje g. Edv. v^iinniea ->0 narodncm gospodar- xlvu pri Mar Hi Eainčanih«, ki se vrši nocoj ob 20. Nalnici mescanske OBRTN1ŠK0 ZBOROVANJE V OELJU. Občeslovensko obrtno društvo sklicuje za petek. dne 13. marca javen obrtniski shod v cefjski Narodni dom. i\ra dnevnem rodn ste tocki: 1. Kredlti za male obrtnike. 2. Stanovanjski za- ! kon. Važno je, da se shoda udeležijo ne- samo celjski in bližnji obrtniki, marvec tudi izvenceljske ol)rfcniske or- ganizacije po odposlancih. /^acetek zbornMmja ob 20. uri. ID IN SKI KONCERT QLA- smCM: MAT ICE V CELJU. V nede- Tjo, dne 15. l. m.-priredi Glasbena Ma- tica v Gelju svojo koncerfcno matinejo kot V. "mladinKki koncert s zelo zani- mivim sporeilom. Koncert se yrsi .60 pol 11. uri dopoldne v mall dvorani (Icljskega, doma. Xzvajajo se .sledeče skTadbe: .1. J. Seh. Bach: Koncert D- jnol za glasovir in dvoje gosli: Vivace. — Largo ma non tan to. — Allegro. — 2. Zd. Fihich: Selanka (Pastorale) za klarinet in glasovir. 3. SI. Osterc: a) Nodurno, b) Humoreska; za godatni kvartet. ---•-• Odmor. — 4. Risto Savin: op. 14 >Intermezzo« št. 1; op 14 >In- termezzo« St.. 2: za gosli in glasovir. 5. SI. Osterc: »Serenada« za godalni kvartet. — • Spored sam na sebi je izr- bran in obota mnogo užitka; zato nam že jamcijo imena sodelujocih. Vstop- nina. za solsko mladino 3 Din, za od- raslo 10 Din. Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbenc Matice«. — Pri ma- tineji bodo sodeJovafi ga. Mirca San- cinova (klavir); gdč. Milena Verbice- va (klavir) in gg. Egid Franzot (go- sli), Karol Sancin (gosli) in Mihael Kindlliofer (klar inet) ter godahii kvarlel (gg. Josip Vidmajer, Konrad Fink, Slavko (Sterc in Rudolf Wohr- licsek). — V odsotnosti skladalelja ,g. Rlista Savina prevzame njegov part gdč. Milena Verbiceva. STARŠEM IN NJIH NAMEST- NIK0M V VEDNOST. Vodstvo »Glas- bene Matice« v Celju sporoca: Kor so se pi-ipulili in se se dogajajo slucaji, da nekateri gojenci »Glasbene Matice< ne placujojo redno šolnine in zastaja- jo s plačevanjem iste celo za vec me- secev, sporoča vodstvo sole Glasbene Matice, da se bodo taki gojenci crtali iz soznama ..n izključili. Naknadnib opravičil odsotnosti se nikakor re upoštovati, ker je dolžnosi ____ gar, da javi svoj odstop, bolezen in od- sotnos! splob pravočasno ravnatelj- st.vu oziroma svojemu učitelju. — Naknadno opravicilo zamujenih ur ni- kakor ne izk'jucuje dofžnosti do pla- čevanja »solninr. Bolezenski slucaj naj se javi pravocasno ravnateljstvu ust- rnenim ali pismenim potom. V pravo- casno javijonwn bolezenskem slučaju veže dolžnosl pTačevanja šolnine za en mesec od dne prijave dalje. Ge pa tra- ja. bolozen da],ie kot en mesec, se goje- p.oc (ka) po en em mesecu črta. Ta red !':mn Mohotič: iz zapušCine dr. M\. Ipavca. Prvo izvestje (Stev. 132, »Nove Do!>u iz 1. 1924.) obljubuje na koncu prinesti Stritarjevo nemško prestavo Pivserncm1 pesmi: >Nezakonska ma- f't". in to obljube ni izpolnito. Iser obljuba dela dolg in ker se ni .r,,v.>.j izpoluiio. t'-1' ^n izpolni. nak- /ladno. Presernova peseiu: >Nezakonska mati« spada med najlepše, najglobfje občutene svetovne pesmi. Pri vsaki Prešernovi pesmi je zajel i.n zapet kos življenja je globoko zajet in zapet, — do dna izcrpan v umetni, a vsemu avetu pristopni obliki., zato je pa Pre- semova pesem v^čna in ne bo nikdar izgubila svoje globine, miline in ve- U'tve. Prßsernqvo pesem prestaviti v drug jezik. se pravi torej — prestaviti kos »večnega« življenja. PrelagateTj se mora zavedali \aznosti in težav svoje naloge in tudi težnje: prestaviti Pre- Sernov umotvor Prešerna dostojno. Kako naj se prestavljajo Prešer- nove pesmi v nemšcino, je pokazal Preseren sam, ki nam je zapustil ne- kaj vzglednih zgledov s svojimi pre- stavami. Kako se sme in kako se ne sme prestavljati Preserna, je pokazal tudi Stritar, oc^njujoč Samhaberjeve: vpreserenklänge«. gveta nevolja ga j> bifa, ko je nasel, da je Samhaber spremenil kitico ali celo kitično mero in ukrojal Preserna po svoje. Stritar je sprelen provajalec v slovenšeino (ostavil nam je vzglede pefehitev ^Mrtvaski ženin« iz češčine — in zacelek Byronovega »Mazepe«). spreten prevajalej:: pa tudi iz sloven- seine v neinščino; prevedef je tri Pre- šernove sorieto s klasičnim nvodom. Prestavil je celo knjigo svojih sloven- skih pesmi v nc-mscino. Presernova: ¦¦ Nezakonska man je občutena pristno slovenski. Presta- viti v nemsčino se torej pravi približ- no toliko, kot: prepesniti jo na.nem- ško. Tod a če je snov vseoboe človeška se inora dati prestaviti v vse — ^>clo- ve&ke* je?.ike. Stntar se je potrudil »prepesniti« nekatere pristno si'ovenske besede ta- ko, da bi tudi Nemec isto slutil in čutil pri vsakr besedi, kakor Slovenec. To je seveda težavno in oben em kočljivo. In tako je nastalo: »Mußt' es denn sein und war es auch gut?« . . . »Kaj pa je tebe frebn bilo?c Stritar je prestavljaje težil zlasti za tem, da bi se nemška prepesnitev mogla pevati brezhibno po [paveevi skladbi. Stritarjeva prestava je tudi — brez dvoma — vredna priča Stritarje- ve klasienosti. Ponujujoča se priložnost — (raa- lokdaj se nudi,) — naj se sme osmeiiti in prinesti ebenem pisčcvo prestavo iz mladih dni, s teženjem za kolikormož- no dobesednostjo in z opravičenjem, da morda ni započeta z manjšim /a- vzetjem in željo, i tujim slojem pripo- moci kolikor mogoče bližje k izvirniku. V sledečem objavljamo Prešerno- vo besedje in obo nemški prestavi »Ne- zakonske malere«: IKONSKA MATI. K'aj pa je tebe treba bilo. Mete ljubö. dete lepo! Meni mladi deklici. Neporočeni materi. Oc«e so kleli, tepti nie, Mati nad mano jokali se Moji se niene sramvali so. Tuü r/" ifin/ V''7'">]i ¦-•el je po sveti, Bog ve. kau Tebe in mene ga je sram. Kaj pa je tebe troba bilo. Dete ljubo, dete lepo! Ar te je bilo treba a.F ne. Vendar yjvesrcno Ijubini te. Meni nebo odprto se zdi, Kadar se v tvoje ozrem oci, Kadar prijazno nasmejca se, Kar sem prebila, pozabljeno je. On, ki ptice pod nebom živi. Naj ti da srečne, vesele dni! AI' te je bilo treba al' ne, Vedno born sreno Ijubila te. j DU: UNVERMÄHLTE MUTTER. ! Mui.1t es denn sein und. war es aucK gut, Daß du zur Welt kamst, du jungs Blut? Deine Mutter i:n\ciijiaJili; Steht allein in der weiten Welt. \":üvr voi'f'li.jcbte midi und ilm, Mutter weinte still vor sich hin; AH' die Verwandten sich schämten mein. i Höhnend wies nach mir Groß und Kloin. ¦, !-'r. fc> A «~ STran H r,u potreben radi discipline, ki mora vladati na vsakem kulturnem zavodu in prosimo vljudno vse prizadete staiwe ali njih namestnike, da se bla- govoTijo ravnati po lem. PODRUŽNICA SLOVENSKEOA LOVSKEGA DRUSTVA V CELJU ima svoj oh6m zbor v sredo, dne 18. marca (preil praznikom sv. Jožefa) ob. 'i. uri popoi'dno v boielu Balkan v Ce- 1.1U. Ob 8. uri. zvečer je istotam druzab- ni lomld večf.r. Pričakuje se polnošte- \ ilna ndeložba lovcev pri obcnem zbo- v\i in lovoev kakor tudi drugih sport- üikov in njih svojcev pri družabnem. \oceru. — Odbor. PLANINSKI SEJM V CELJU. V soboto zvečer se je vršit v prostorih Oeljskega doma >Planinski sejm«. Ob- sirni proslori so bili krasno dekorira- ni in spremonjeni v lepo planinsko sli- ko. Obisk prireditve je bil mnogobro- jen in zabava prav prijetna. Ob mar- ijivem sviranju mariborske »Drave« so imeli plesafri obilo zabave, neple- salci pa so je našli dovolj v raznih sotorih. planinskih kočah in drugod, kjer so streglo naše brhkc planinke in planinci. Zabava je Irajala clo zgod- ¦njih jutranjih ur. Dobieek, ki bo, ka- kor čujenio, Jep, se nporabi za pogo- rclo Gelisko kočc in za kočo y Logar- ski dolini. PRJSÖÄVANJE V SOKOLSKEM JiRUŠTVU. Sokolsko društvo v Celju mtdaljujo smotrcno ciktus predavanj, fci ga je letos otyorilo. V sredo, dne 4. t. m. zvečer -je predaval br. dr. Štem- pihar o razvoju jugoslovenskega so- kolstva ter na podlagi temcljitega zna- iija snovi v lepi besedi seznanil čTan- ivo z zgodovino sokolstva v naši do- moviiii. Žoleli bi, da bi se teli zanimi- vili predavanj udeieževalo tudi ostalo občinslvo v večjem številu. REKLÄMACIJE ZA POVRNI- TEV IHESEŽKA ŽELEZN. VOZNI- \rE. Trgovci. in inclustrijalci se opo- zarjajo, da »Javno skladišče in pre- voana drnžba d. d. v Cclju« prevzoma rokiamacije na tovornih listili za po- vi-iiitev previKokc zaračunjene vozni- ne. Pooblaslilo m vsako pošiljko mora i'ili kolkovano ,s 10-dinarskim kolkoin. I'lacilu pn izvršeni reklamaciji po do- govorvi. — - Javno skladišče in prevoz- 'v ¦-* d. v Celju. - . .\OCNO LEKARNJŠKO SLUŽBO inm ta teden lekarna »Pri Orlu«, Glav- vi i h'Qf, / FOB ABA GROjBOV NA- MEST- NEM POKOPATJŠČU. (Razglas.) i'ntviea uporaU arnbov na mestneni '.okopališču. bila pridobljena pred. 20 loti, jc ^ia.uiu kopališkoga re- cia. mestne občin-c oetjsko ugasnUa. Sti-anke, ki imajo na imenovanem.po- niE UNYimMÄTlITE MUTTER. YV-iTst du mir nö: ,, |v \,-,(\\,>,>. ch'6n, Kiadiein so xilm/.i^ <.ucü unz-useJi = ¦, Mir. dem jungen Mägdelein^ Mir ohne Kh'ring Mutter dein? Vater mir fh.ülite und schlug auf mich, .. Mütterchen weinte und krankte sich, Meiner die meinen sich schämten, ach! Spottend die fremden mir zeigten ii ach. ui, ,u:r vor Gott ist Liebster mein. Er,' der vor Gott ist Vater dein, Ging in die Well, Gott weiß wohin, Dich und auch mich aus Scham zu flieh'n. ."Warst du mir nötig mein Kindlein schön, Kindloin so herzig dich anzuseh'n, Warst du mir nötig oder nicht, üir nur mein Herz voll Liebe spricht! Mir scheint geöffnet der Himmel blau, Wen ich in's lieho dir Auge schau, Wenn du noldsreundlich mir lächelst zu, Was ich gelHten, vergessen machst du. Er, der die Vöglein des Himmels nährt, Glück sei von ihm dir und Freude beschert! Warst du mir nötig oder nicht, Lieb' dich doch mehr wie mein Lebens- licht! kopaiiščn pTobove in želijo iste še i vnaproj oklrzati; morajo plačati toza- devne pristojbme pri mestni blagajni. Rok potece due 31. marca 1925. Po po- telvii tega roka bo mest. obeina prosto razpolagala z grobovi in na njih sto- jecimi nagrobniini kamni, ograjami Ltd. Pristojbina. obnovitve grobov za nadaljnih 20 let znaša: za rodbinski pro«tör (3 grobovi) 375 Bin, za rod- binski provstor (2 groba) 250 Din, za ; grobovo odraslih 75 Din, za grobove otrok 40 Din. - Mestni magiatrat celj- da bo nekaj naredil«, je izvr- šil obdolženec kratko po končani dra- zhi posestva. Ko jo prišel oce dopoldne domov, sta so v veži srečala s sinom in se ostro spogledala. Ko je sei oče pozneje v hiev. je skočil sin na pod- stresje po sekiro in nato za njim v hiev. Stari. Dobravc je bil ravno pri konjili. Sin ga je v tem trenutku na- padel od zadaj in mu s stirimi udarci s sekiro razbil lobanjo, tako da je oče takoj izdihn.il. Ko je y tem prihitela obdolTzencova. sestra Matilda ocelu na nomoc. je ob pogledu na mnorjenega oceta od strähn zbežala na dvorišče, kjer jo je brat dohitel in jo s sekiro sestkvaf udaril po slavi. tako da se je takoj zgrudila na tla. Nato je odhitel v kuhinjo. se vruil z dolgim nožpm in že nmirajočo še trikrnt zahodet v pivm !or jo s tem uomrtil. Ohdnlzoni'C slika na razpravi oce- ta kos prepirljivega clovoka in zdraz- barja, lodčrtava pa vse okolnosti, ki bi mu u/offiiile koristiti. Price o umor- jenem. ocetn vo vedo povodati nicowiv slabega. Porohiikoüi jc bilo stavljeni.. ,h< vprašanj, rakar je bifa razprava ob' 8. zvpcer za eno uro prekinjena. Ob 9. so je razprava zopet nadaljevala. Po- rotniki so po daljšem posvetovanju vprasauje hudodelslva umora Jakoba in Matildo 'Oobravc socrlasno potrdili. i-akor je bil* Leopold Dobravc obsojen, na smrt na vpšalih. Obsojenec se jo proti obsodbi pritožil" in splošno ni ka- zal mnogo /n'-ikov kesa. S tem ??nčajem jo bilo prvo letas- njo porotno zasedanje celiskega okrož- neua sodišča zaključeno. Tekom c<»Ieg;i zasedanja sta bili izrcceni five smrtni ohsodbi fuad Francem Podleskom ra- (ii roparskega umora in nad Leopol- dom Dobravcem radi dvojnega umora). Repertoar: Torek .10. marca ob 20.: »Rosmers- holw*. Gostovanje clanov ljub- j Ijanskega Narodnepa ffledališča. | MESTNO GLEDALIŠČE. V ne- deljo, dne 8. t. m. ob 16. uri se je vršila v mestnem gleclališču že četrta pred- Ftavst Župančičpve »Veronike Deseni- sk^. Glodali^če jf bilo zelo dobro zase- deno. Večino i»ublike so tvorili poset- niki iz daljne okolice in Savinjske do- line. Ipranje jr> bilo prav zadovoljivo. Ipfra je tudi to pot napravila splošno tdobok iitis.____________________^^ Kino MESTNI KINO. Pondeljek 9. marca: ob pol 7.: >Daysi«. Velemestna veseloipra v (» dej. V glavni vlogi Lya Mi*ra: ^a mladir.o dovoljeno; ob 8. uri: »Sanin* (evangelij fjubezni). Po ro- manu Mihajla Arcibaševa. V glavnih vlogah,- Magda, Sonja in Oskar Beregi. Za mladino ni dovoljeno. — Tov^v in marca ob pol 7. in 8.: »Daysi KINO GABERJE. Pondeljek ü., torek" 10. in sreda 11. marca: »Veliki flirfy. Senzacijska drama.-;.v 5 dej. V glavni vfogi Gunar Tolnaes. Spo^t. š. 'K. Maril Ijo. -V ; 1 (0 : i). Po daljšeiii odmoru se je vršila v nedeljo, dne 8. t. m. ob 15. uri na. celjski glaziji prva prven- stveua tekma. Rezultat ni zadovoljiv, če upoštevamo stalno premoc Gelja- nov v 1. pofeasu. MarU)orčani niso iz- polnili nad, kntere smo stavili van je z ozirom m\ to. da imajo letos že eno fežko tekmo za soboj. Napad. ni enoten, o kaki telmiki ni govora, edino obram- l)a je bila na niestu. Geljskemu moštvu so je poznalo, da nima treninga, in po- sledica tega je bila, da v drugem pol- tasu ni vzdržalo ostrega tompa. Naj- boljši del moštva je bila obramba; le- va zveza in desni half v napadu nista zadovoljila. Igra je bila deloma odpr- ta Vsokakor so Geljani prednasafi do- bro igro in obstoja upanje, da pri spremenjeni sestavi nioštva prihodnjič bolje odrežejo. Yratarjeve parade so bilo doloma posrečene, alt riziko za to je bil prevelik irj sigurno obdržana žo- ga koristi več, nego drzen izpad. Po nedeljski formi moätva. sklepam, da ßre poraz na račun »Planinskega sej- nia«. I-Jazveseljivo je dejstvo, da ni bi- lo pri. noheni tekmi videti toliko obein- stva, žal pa je bila vecina zastonjkar- jev. Igrišče je sramota za Gelje in kri- lika gostov upravičena. Sodnik gosp. ()cl»s je bil strog. njegove odločbe ob- joklivne in umestiie. Ib. GradjansJci : Primorje. 7 : Ö. No- gometna tekma med zagrebškim Grad- janskim in ljiibljanskim Prlmorjem, ki se je vršila v nedeljo 8. t. m. v Ljub- ljani, je končala z zmago Gradjanske- ga v razmerju 7 : Ö. 'NOVA KNJIGA. Pravkar je iz- šla v založbi lg. Kleinmayr-fa in Fed. Bamberg-a, ü. v, o. z. v Ljubl'jani pro- pol rebna, in lepo opremljena knjiga: «Kiijigovodstvo za stavbno. umetno in strojno ključavničarstvo in za železo- livar.stvo«. ^})isal jo jo s sodelovanjem vüU'industfijalca Avgusta Žabkarja pi'olesoi' llVuirik Podkrajsek. Vezana knjiga stane 02 Din. Ključavničarstvo spada dandanes med najbolj razvite kovinske ohrte. Zato je bilo za kujiß-o- vodstvo to stroke že davnv treba po- ] sebne knjige, in sicer take, kakršno podajata občeznani- veleindustrijalec Avgust Žabkar in profesor Henrik fudkvajšek. Za skupno delo ata so zdnižila nrvikrat praktik in teorotik in nam podala kujigo, ki je sestavljena za potrolie našega matega obrtnika ter upoštevala vso. kar je treba vedeti knjigovodji za srednje obrate te vrste. V kujigi so zgledi in nalogo za eno- sl»n,vno in tabelamo knjigovodstvo za obrate z enim in več pomočniki, za stavbno, umetno in sfcrojno ključavni- car.stvo in za ždezolivarstvo. Pri vsa- kcm zgledu in pri vsaki natogi poda knjiga tudi vse to, kar mora vedeti obrtnik, ce lioco natančno določiti pro- cente za upravne stroške in za dobi- cek. Doeim so t: procenti pri zgledih v knjigi izračunjeni, dobi pri nalogah' kujigovodja .samo podatke, da izraču- ni proconte sam. Tudi ni v knjigi no- benega i.arof-iJa. ki bi zanj ne bile navedene poral»]jeno sirovinc in po- možne tvarine. Knjiga je lepa pridobi- tev za .slovensko obrtno šolstvo. to pa tembofj, kor doslej nismo imeli nobene knjige te vrslo. Zato naj bi si jo orni- slil vsak, ki so uci ključavničarstva, oziroma izvršuit kot mojster ali po- močnik. Brez njt- bi ne smel biti noben ucenec in neben absolvent strojne de- lovodske in visje strojne sole na tehni- ški srednji soli v Ljubljani. S to knji- ?'-¦> naj bi razpoJagala vsaka solski knjižnica. Imeti bi jo pa morali tudi učenci ohrtnih nadaljevalnih sol. »s- riovnošolski vcitelji pa vsi od kraja. Knjiga jim bo mentor, ki naj jih pri- pravlja za poulr na obrtnih nadalje- valnih solaii in jih vzpodbuja zaintere- sirati zaujo najsirše stoje, v prvi vrsti pa obrtne zadruge, njih člane in pri- ¦";"'! ii ike. SOKOLSKI GLASN IK«. 4. šte- yjlkii ima. sledečo vsebino: E. Gangl: Cetrla obletnica smrti brata staroste Orazna. — Dušan M. Bogunovic: So- kolstvo u Južnoj Srbiji. — Iz staresin- stva JSS. — Iz prosvetnega odbora JSS. -»— Sokolska Matica. — Iz žup. — Piaznotorosti. — JiiQoslovenski So- leol: Dr. Kiko Fux: Dr.*T. G. Masa- rVk. — Kare] Novak: Kako nas sadas- njica upucuje na potrebu Sveslaven- stva. — S. Vrdoljak: Pitanje igralßta. — Fordo Desaty, Zagreb II.: Kada da vršimo glavne skupStino i natjecanja. - Dr. A. Košir: Anatomija. in fizic- loffijii c.loveka s posobnim ozirom na lelo\adbo. — Pregfed. — Književnost. Dekleta in vzgoja. V \rsakem dekletu je treba gledati sanio ženo, kar bo ona nekega dne morda postala, kcj' se ne more z goto- vostjo reci, da se bo poročila. Potem- takem mora biti ona toliko svobodna kakor mladonjič, ki žfrvi samostojno. Zabloda je, če se kultivira v ženi pri- rodna sramežljivost, če se pövecuj© njena slabost in uči, da živi samo pod voljo drugega. Najsi bo ona stara vdo- va ali vdovica, njej bo zclo potrebno, da ima svoje mišljenjo, da pozna svojo moc, da si česa upa. Pogosti so slučaji,; ko mora žena sama povzeti inicijativo, da sama izbere, da presodi, Kaj bo tcdaj iz «je, ako je naučena, da se sa- mo pokorava? Volja jo prvo orožje, ki ga je treba dati v roke bitju, ki je po- klicano, da stopa skozi živfjenje. Colette Yver. :* Aako pogres'no je. bati se zveze mod mladenieem in dekletom! Ona stoji s svojo vražjostjo, pretkanostjo, prerano razvitim pogojevanjem nad njim. IMjega se ji ni treba v ničemur fuiti. ona, ki ne.ve nicesar, ve, da go- spodari ž njim, ona mu inspirira že- Ijo po dopadanju in strah pred razža- litvijo. Prod takim dekletom pozablja on na nizke želje. Tega ga je sram in to jnu je zoprno. Ona je njegova naj- boljša vzgojitefjica, njegov angelj-ču- vai' v praverii pomenu besede. Paid Margueriffe. .*, Deklicä: kako jo to smesno! Iz- gleda tako enostavno, a. ničesar ne ve- .ste o nji. Prav hitro razumete žel», ki je živela, ki pozna življenje. Na- sprotno, če gre za deklico, ne pogodi- ts< nicesar več. (id if de Maupassant. V custvovanju deklet tidi nedolo- čen element, ki prve tuge njiliovega srea tokoj odene s tragičnostjo. Paul Bourget. * .Dekleta je treba poznati v letiK sanjarij, ker je prepozno poznati ženo samo v času želje. Treba se je naučiti: hoteti visoko, da se no poželi pre- nizkega. P. H. Loyson. Ljubezen dekleta je ena sama po- božnost. Njo jc treba opazovati z ob- čudovanjeni. II. F. Amiel. '*' Dekleta upropašcajo nasveti žen bolj nego moški pogledi. Pierre Louys. Curiška borza v pond. 9. marca Zagreb: 835 2AG11EBŠKA BORZA ! Dunaj: 0.0868—0.0888. I Mitan: l.ES—2.56. ! London: 295.25—298.25. "Nevr-Ycrk: 61.64—62.64-. Pariz: 3.225—3.275. ¦' Praga- i .8360—1.8660. } Cnrih: 11.94—12.04. _________ Ustnica up^avsiMtw^« ! C. K. Mathe U. 1, potto, Sv. Pavel ; pri Prcb.: Javite nam Vase polno ime j in pošijite 10 Din vnaprej, potem se i oglas objavi. Odgovorni urednik: Rado Pečnik. IzcAJa in tiska: Zvezna tiskarna, Geli9< Stran 4. » N n V A DOBA< alev. 2o rjuh iz močne tkanine ä 2 m Din 360—, a 2'Am Din 400'—, iz pristnega lanenega platna ä 2 m Din 450"—, ä 2V4 m Din 5101— prodaja sc v ve!e- irgovini R. STERMECKI, Celje. Kdor pride ;: vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primeino povmitev vožnje. Cenik /.astonj! Trgoyci engros cene! Proda se posestvo na prav lepi legi, četrt nre oddaljeno od trga Šniarje, obstoja iz lepega zidanega poslopja, travnlka, njiv in gozda, sluipaj 5 oralov zemlje. Cetia Din 100-000. — Jzve se pri g. ALOJZUi V1ČAR, Smarje pri JelSah. «Pianino se kupi, odnosno se zamenja zelo dobro ohranjen harmonij za pianino. Toza- devne pismene ali pa osebne ponudbe je staviti na predsednika oficirskog doma Celjskog garnizona (Komanda Ccljskog vojnog okruga). 3~ 1 15-tetno dekie želi vstopiti v 1 v kakSno trgovino z mešanirn 11 K bla^Olp" Naslov; Elizabeta Zajc, *¦**" Celje, Ljubljanska cesta St. 10. Sprejmem takoj wee pomočnikou ter pridnega in poštenega učenca. Dobravc Mihael, Celje. slikar in pleskar, Gosposka ul. 2. j fisXar/ta CEL)E tprri*)» vta r gtroto tpa- Šojoiš ätto nafldtnji ft pi dnmrfh etttak. Ixdetqfl «w ttskorbu kakon Seso- ptyt, trgonkt, ioltke In modnßSa tlikcvtne, knfigš, etnikt M, tti> najamet- ntfšega barmega tltka, Najboljt nrejena KNJIOOVEZNICA ixvrinje Miro in sottefno knjlgoveika dela od nqf- priprosttße do rtajßnej!* -------Izptljave-------- Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTHl DOp stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8 %. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna \t Celju, Prešernova ulica št. 15. 63-26 Iz malega raste veliko! Kleparsivo, vodovodne fnšta« lacije In naprava slrelovodov FranioDoIžau CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prcjctna Vsa dcla zgora] otticnlcmh 5troHHaHortudTpopraVila pojtrczba toctta. Ccnc zmernc. Joliäna izVrjitcv. 477 -91 Zahvala in phporočilo. .One -J8. febniarja 1925 pogorel mi je že v dm^ vezani kozolec; naša domaca* zavaro«. dein. družba „Mit s Zagrebu /77/ je potom podružnice za. S/ovenJJo v Ljubljani v najkrajšem času izplačata polno zavarovainc vsoto Din 50000— brez odbitka. Zahvaljujem sc s tem imenovani clružbi za. hitro in res kulant no izpJačilo ter obenem priporočam vsem posestnikom, da zavarujejo pri naši domači in že do/go dobro znani zavarovalni de/niški družbi »DUNA V« v Zagrebu. Juvan/e, due 5. marca 1925. Franc Kplenc, zavarovanec, lesni trgovec. Štuler Josip, Brinovc Ivan. prica. . - prica: Cene znižane! Cene znižsne! Oglejte si tudi Ifi novo došlo blago za gospode Inzadatnske obleke, ceflr, Šifon, razno perllo po znatno zisižanih cenah « tnanufakiurni in modni tt'yowini Miiloš Pšeničnik, Celje, Kr>a!ja Petra cesta 5. 204 Postreiba solidna! -6 Vedno v zalogi pravi tirolski lodni! Vedno v zalogi raznenovostiza damske obieke! Na drobno! KUDUJtB Na debelo! 0 Kupujte Pri po konkuren- zffs^-lBf^ P° konkurcn- čnih cenah v -^^^^^fe^ čnih cenah v veletrgovini pi -^^Ä^^- veletrgovini p,i ^Solncu1 /y'^v ^SoIncu1 mamifakturno in tnodno blago kakorn.pr.:Sukno,hlačevina,tlskovlna (Druck), ceflr.volnazajumperje, pavolavvsehbarvah, prejea, vezenlna, blagoZiprte, dežnike,kravate, moSko perllo, svilene robce, vence za neveste, flor nogavlce i. t. d. Platno belo in rujavo, Kupiš pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni se dobi. Ö. Prof enih, Celje, Blavni trg 9. Zahvala. Za vse izraze sožalja, ki sem jih prejel ob smrti svoje, dne 4. t. m. umrle soproge, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, se prisrčno zahvaljujem. Najlepša hvala vsem darovateljem krasnih vencev in cvetk, predvsem osobju celjske poSte, olepgevalnemu druStvu in sosedom. Bog plačaj vsem, ki so \\ nudili tolažbe tekom njene dolgo- trajne bolezni. Celje, dne 7. marca 1925. Lojze Rihteršič Pupllaptiovaren In Javnokorlsten denarnl iavod oeljftkega mesta Mestna hranilnica celjska UMtnovl/eam tot* 1864, - ^** irnfalm driMraim amdmorttvom. IV lantni palaöi pi?i kolod«oi*«u - VsltirMUliilčiilpocUMinrrfttdeJo namuliintn«|e. Wtro tiiiafi. | Vrednost rwervnih x&klhdew mad «iron SS,000.00O*~« I Za hranitm vloge Jamö MSto Colje t celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.