61. Številka. V Trstu, v soboto 30. julija 1892. Tećaj „E DIN O S T" uhaja dvakrat na teden, vsako sredo in •oboto ob t. uri popoludne. „Edinost" stana: » t se leto gl. 6. — ; izven Avet. 9.— gl. ■a polu leta „ 3.—; „ a 4.50 „ ■a četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , Posamične Številke le dobivajo t pro-dajalnicah tobaka t Tratil po & nov., ▼ Gorloi in ▼ AJdavičlnl po • dot. Na narofibe 'brez priložene aaročolne se npraTniitTO ne eslra. EDINOST Glasilo slovenskega političnega družtva za Pri >rsko AfSra Spinčičeva. Govor poslanca Herolda v 148. seji poslanske zbornice dne 5. julija 1892 (Konec.) Za zbornico je odločilno vprašanje, ali je imela vlada pravico, kaznovati ga disciplinarnim potem; odločilno zato, ker ne vidimo disciplinarnega pregreška po §. 8. cesarske naredbe. Ni se kaznil radi ka-cega dejanja, koje je preganjati sodno-kazenski, ne radi nepoštenih dejanj, niti radi kakoršnih si bodi dejanj, ki bi kršila predpise, in niti radi ponovljenih nasprot-nosti do discipline; ni ga dobil niti jednega posvarila ali disciplinarne kazni. Političko nasprotna stran te zadeve je ta : Vedeli so, da po postavnem potu ne morejo postopati proti S p i n č i č u. Vedeli so, da ga ni poslanca, koji bi hotel v dejanji gospoda S p i n č i č a iskati česa nečistega ali nepravilnega, s čemur bi bil prekršil svoje dolžnosti. Nastopili so torej prikladnejšo pot — proti koji ni pritožbe — disciplinarne preiskave in niso škodovali samo jednemu politiškemu nasprotniku; storiti so hoteli več, iz kratka: st&tuirati eksempel proti slovanskemu prebivalstvu. (Tako je ! mej somišljeniki). Tako daleč se je mogla zaleteti vlada proti jednemu iz-mej poslancev, da je rekla: „Varujte se, klanjati se prizadevanjem hrvatskega naroda!" To je političko nasprotna stran vse te zadeve. Nočem govoriti o vseh drugih odnošajih, a posvariti hočem njegovo ekscelenco. Ako bi načrtali paralelo, ako bi primerjali delovanje različnih uradnikov in tudi profesorjev druzih strank z onim, - kar je storil gospod poslanec S p i n č i č, tedaj bi moral njegova eksce-lenca podpisati veliko veliko odpuščenj iz službe. (Odobrovanje na strani somišljenikov). PODLISTEK. Spomini na znamenite možć slovenske Ćital Vatroslav Holz v Čitalnici Tržaški dno 9. aprila 1802. (Dalje) Po predolgem bavljenji z lehkoživimi umeteljniki, od katerih se še zdaj le si loma ločim, vsplava mi duša v spominu pred velečastitljivega moža, čegar sloveče ime je zvenelo polovico stoletja po slovstvenem polji slovenskem. In prezaslužni častiti j i vec je bil : Trstenjak Davorin, plodoviti starosta slovenskih zgodovinarjev, bivši veležupnik v Starem Trgu pri Slov. Gradci. Tega častivrednega rojaka svojega, katerega jarnoglasno ime sem slišal že kot mali dečko, videl sem prvič 1. 1860. v Mariboru, osebno pa sem prišel ž njim v dotiko šele dvanajst let pozneje in to najprvlje pismeno. Ko je namreč začel izdajati svojo „Zoro", oglasil sem se tudi jaz z nekimi pesniškimi „prvenci" svojimi, izmed katerih je dvoje, troje dal natisniti v imenovanem listu. In ker je tisti čas bila, rekel bi, moda, ropotati s 8vobodomiseljnimi frazami tudi po slovenskem Parnasu, poslal sem zajedno z omenjenimi „prvenci" tudi neko fulmi- Nočem načrtati to paralelo, ker bi bila v tem odijoznost denuncijacije, in ker se svojega stališča sploh obsojam tako persekucijo poslanca, ki je v državni službi in ker jo smatram kot kračenje imunitete. Tu v zbornici mu je dovoljeno vse; in če izven zbornice stori še tako zločinstvo, ne smejo ga kazniti brez privoljenja zbornice. Ako pa dela za izvolitev hrvatskih volilnih mož, ga pa smejo kazniti najobčutljivejše ter i z p o d k o-pati njega ekzistencijo. To je nepravilno, in poslanski zbornici je dolžnost, zabraniti slična strahovanja poslancev, ki 00 v državni in javni službi. Stavilo se bode morda formalno vprašanje : Da, po jasnem besedilu zakona o imuniteti ne more se nič storiti. Nekaj pa vender lahko stori poslanska zbornica. Vprašanje, ali naj se odpomore de lege lata ali de lege ferenda, je morda zgol notranje in tehniško vprašanje, ali nekaj je važno. Zadeva Spinčičeva naj nam ne velja kot stvar osebe, zadeva Spinčičeva naj nam ne veljaj kot zadeva jedne stranke ; z a -deva Spinčičeva — to menim, mi pripozna svakdo — je in ostane odslej in od onega trenotka, koje bil kaznovan, častna stvar parlamenta. (Živa pohvala in ploskanje). Komur je kaj do svoje časti, ta ne sme privoliti, da se stvar pusti, ne da bi energično ugovarjali proti takemu postopanju, V resnici je to častna zadeva parlamenta, kor vender ni smeti privoliti, da se kaznuje človek, ne da bi bil učini! kaj kaznivega ali nemoralnega, kojega je njega narod odposlal v ljudski zastop kot branitelja njega nazorov in prizadevanj, kojemu je vlada privolila dopust v ta namen — vsaj ni posloval kot državni uradnik — radi njegovih politiških prizadevanj, pri čemer je ostal v okviru zakonov. Zato pa kličem vsem gospodom, brez razlike stranke: Vlade avstrijske se menjajo in veste, da pri različnih odnošajih parlamentariških v Avstriji lehko pride do veljave pregovor: Danes meni, jutri tebi! (Prav res). Uprav danes čital sem v nekem etrogo liberalnem listu, da se nahaja avstrijski parlament — kakor sem opasil že davno in kar občuti vsakdo mej nami — v dekadenci in izrodku. (Poslanec princ Liechten-stein : Prav res !) Seveda se je to reklo z ozirom na razna obravnavanja z vlado. In res je, gospoda moja, parlamenat ni druzega, kot izvrševatelj volje vladine, in jedino, kar mu je ostalo parlamentu od vse njegove oblasti — kajti od zapisanih mu pravic, ostalo mu je malo, malo — in kar naj mu ostane in na kar naj bi bil ponosen, to je, gospodo moja, p 0-litiška osebna imuniteta. S kažnjevanjem poslanca Spinčiča kršil se je pa poslednji ostanek parlamen-tariškega dostojanstva poslancev (Prav res !) in za to naj so v tem vprašanji časti in dostojanstva parlamenta, v tem vprašanji časti in dostojanstva jednega naših ko-legov, jednega člana poslanske zbornice, solidarni vsi, brez razločka stranke in političkih nazorov, da branijo žaljeno Čast in dostojanstvo proti vsakemu, proti vladi in proti javnosti (Odobravanje). Ko gre za žaljena prava parlamenta, za čast jednega izmej poslancev, naj parlament ne odjenja prej, dokler ne nastopi restitutioin integrum, dokler se ne vzamejo v obzir postave, pravica, dostojanstvo in ugled parlamenta! (Živo odobravanje). Na to meri naš predlog in za to pri* poročam visoki zbornici, da ga vsprejme. (Živa pohvala in ploskanje. Govorniku čestitajo.) OglMl in osnaalla se rađane po 8 nov vrniica v petitu ; za naslove i debelimi črkami 8« plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih Tritic. Poslana, Javne zahvale, osmrtnice itd. ae račune po pogodbi. Vii dopisi se pošiljajo uredniitvu Piazza Canerma At. '2. Vsako pismo mora biti frankovaiio ker nefrankovana se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema npr&vnlitvo P iazza Caserma St. 9 Odprte reklamacije - o proste poAtnine. • V edinost J* m-4' nantno pesem : „Slovanom", v kateri sem svoje rojake klical na križarsko vojsko zoper — „mračnjaštvo." Kaj ne, da me gledate? Kajti kaj taoega bi se dan danes ne moglo poslati niti uredništvu kakšnega izobčenega časnika „liberalnega," kamoli leposlovnemu liBtu, katerega urejuje du-hovnik. No, Trstenjak je bil moder mož, vešč poznavatelj človeškega življenja, zlasti pa toleranten Bvečenik, kateri zaradi jednega mladostnega pregreška dotičnika ni poslal kar premim potem v peklenski ogenj. On tudi ni bil toli škodoželjen pre-pirljivec, da bi svoje sotrudnike razobešal po kakšnih platnicah ter jih potem mrcva-ril, kakor pajek vjete muhe, po tistih „literarnih vadnicah." Prejemši moj nepremišljeni „izziv", pisal mi je v zasebnem pismu nekako tako-le : „Gospodine! Poslati kaj tacega, kakor je vaša pesem „Slovanom", to je že precej — predrzno . . . no, ali jaz vam tega ne zamerjam, ker poznam predobro strujo današnjega časa. Jaz sam zii-se nisem nikakšen nestrpnež, toda moj list je še premlad in jaz se na stare dni ne bi rad pulil z „fanatiki" . . . In v istem p'iBmu mi je zajedno naznanil, da sva si v sorodu ter me povabil v pohode, kadar me pot privedo v obližjo njegovega bivališča. In to se je zgodilo leto dnij pozneje, na dan Vseh Svetnikov 1. 1873. na Ponikvi ob južni železnici. Tu sem slišal tisti dan veleoznačujočo izjavo Trstenjakovo, katere proroški sklep se izpolnjuje baš v poslednji dobi. Ko me je namreč takrat predstavil ostalima gostoma svojima, rekel je nekako poredno : „Da izveste, v kakšni družbi da se nahajate, moram vam označiti moja tovariša nekoliko nntančneje. Gospod kaplan tu le je — hud klerikalec . . „To pa to!" poseže omenjenec strastno vmes. „In gospod beneficijant tamkaj pa je poklican nacijonal-ekonom . . „Da, gospod!" pritrdi samozavestno dotičnik. „No, in jaz" nsdaljuje gosp. župnik, smehljaje se nekako samoironično, „kakor veste sem na glasu kot — jožefinsk atarokatolik ali ka-li ? No, zdaj boste hitro slišali ! Gospod kaplan !" obrne se šegavi župnik k svojemu pomočniku na levi strani, „kaj pravite: Da-li se bode vzdržala — republika francoska P" „Ni mogoče ! Niti pol leta ne I" vzklikne izzivanec ves razburjen. „Tu so zgolj- framazoni, liberaluhi in prekucuhi — takšnim ljudem Bog ne more prepustiti krmila . . ." „No, ste ga čuli, prenapetneža ?" Interpelacija poslancev doktorja Gregorčiča, Nabergoja, Alfreda grofa Coroninija in tovarišev radi pisave slovenskih krajevnih in osebnih imen po Primorskem. ( V seji posl. zbornice dne 19. julija 1892.) (Konec). Take neopravičene pisave imajo še to prednost, da so v „imeniku krajev" povsod na prvem mestu — iz-vzemŠi Piediraonte in Montevecchio —, dočim so dobila v dotičnem kraju navadna slovenska imena prostorček mej oklepi. Ćesto se niti ne postavi v oklep v dotičnem kraji navadno slovensko ime, ampak se kar izpusti. Tako: Barcola, Guardiella, Sgonico, S. Thomas (Ajd.), Kleinrepen, Bigliana, Mernico, Door, Prapetna del monte in druga. Po takem je le dosledno, da v omenjenem „popisu krajev" niti ne najdemo v deželi navadnih slovenskih zaznamovanj Trst, Tržič, Oglej, Kormin za Triest, Monfal-eone, Aquileja, Cormons. Slovenska krajevna imena vsprejeta v „imenik krajev", so često napisana pogrešeno. Mej drugimi nastopna: Pristava, Srednje, Anihovo, Britof, Goljevica, Plave, Vilindol, Banjšice, St. Andrež, Orehovlje. Št. Terjan, Cerovo Gorenja, C. Dolenje, Št. Peter, Št. Maver Podsabotin, Sovodnje, Št. Mihel, Gabrije (Ajd.) Plače, Otlika, Rihenberg, Š. Lovrenc pri Neblem, Sonožečo, Bela Pristava, Brezovik, Brdice, Hlevnik, Verhovlje (Dol.), Devin, Klanec, Lukovec, Slivno, Štijak, Gradišče (Štijak), Kertinovica, Razgori, Š. Tomaž, Vojščica, Škocijan, Misleče, Dane, Zgonik, Briščiki, Samotorica, Labinje, Št. Viška Gora, Kred, Ladri, Ponikve, Lo-garšče, Pečine, čiginj, Kozarsko. Zaznamovanje Rožni dol za Rosenthal pri Gorici je nova iznajdba; navadni slovenski izraz je Baronovšče. reče župnik nekam hladnokrvno ter reče preko mize „Kaj pa pravite vi, goepod beneficijant?" „Narod", odgovori ta s prepričevalno sigurnostjo, „narod, ki je toli inteligenten in ki ima tako razvito kmetijstvo in obrtnijo takšen narod je suveren in sposoben za samovlado . . ." „Je-li ga »lišite, nadopolnega zagovornika narodnega gospodarstva V Du, da, gospod beneficijat: francoski narod jo dozorel in bil je skrajni čas, da bo ga pruski topovi vzdramili iz duhomornega mrtvila, v katero so ga zazibali prerazkošni Napoleonci . . . Vi, gospod kaplan sto še mladi: — pristavil jo s slovesno resnobo častitljivi starec — „doživeli bodete še, da bode ista t v. Cerkev — priznala republiko francoHko!" Po teh proroških besedah smo umolknili za nekaj trenotkov. Potem pa se vrli naš „stoloravnatelj" obrne do meno s pozivom : „Zdaj pa Ahasver kaj povejte!" In moral sem pripovedati: kod sem hodil, kje sem bil, kaj Bem izkusil, kaj užil itd. Vmos pa me je zgovorni naš Bta-rina poprašoval po svojih znancih in prijateljih, živečih sirom jugoslovanskega ozemlja. (Daljo prih.) Kakor c. k. statistiškk osrednja ko-misija, tako pospešujejo tudi drugi c. k. uradi polašeevanje slovenskih krajevnih in osebnih imen in s tem tudi tendencije neke politiške stranke, koje morda niso neznane visoki vladi. C. k. okrajno sodišče v Korminu rabi v svoji zemljiški knjigi zgol italijansko p i a a v o za označevanje slovenskih krajevnih in osebnih imen. C. k. za meato odrejeno okrajno sodišče v Gorici uporablja v isti namen ▼ e č i n o m a italijansko pisavo ter je v zemljiški knjigi samovlastno prevelo krajevno ime Voglarji v Carbonara, koje se navaja sedaj kot o o m u n e , potem zopet kot frazione di Ternova. C. k. trgovinska in obrtna zbornica v Gorici rabila je v nekem javnem dokumentu za Podgoro, Dornberg, Reifenberg itd. imena Piedimonte, Montespino, Monte-cerchio itd.; imena, ki ne obstoje nikjer. Ravnateljstvo c. k. višjega gimnazija v Gorici si jo izbralo v letošnjem šolskem poročilu (str. 72, 74) za slovenske kraje S tu rje (na Kranjskem), Manče in Ve-drijan (pri Gorici) povse nova zaznamovanja St. Georg, 8. Giovanni. Politiške oblasti ne zaostajajo za drugimi v tem pogledu, osobito kadar pišejo slovenskim občinam nemški ali italijanski. Po takem se ne bi bilo čuditi, ako pridejo ščasoma v oficijelni imenik krajev tudi imena Opictna, Aurisina, Moncorona, Vipuleiano, Montespino, Montecerchio itd. za Opčina, Nabrežina, Kronberg, Vipolže, Dornberg, Reifenberg itd. ; kajti tudi za te in slična imena agituje se prav živo v neki stranki že več let sem. Jednako se dogaja se slovenskimi in hrvatskimi krajevnimi in osebnimi imeni po Istri. Slovensko prebivalstvo se mora čutiti ponižano in žaljeno v svojem notranjem, ko vidi, da se v nasprotju s členom XIX. državnih temeljnih zakonov z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142 — koji člen jamči vsakemu plemenu v Avstriji nedotakljivo pravo do gojenja iu obrambe svoje lastne narodnosti in svojega jezika ter jednakopravnost vsem v deželi navadnim jezikom v doli, uradu in v javnem življenju — odklanjajo slovenska krajevna in osebna imena, da se pačijo ter zapostavljajo italijanskim paČenjem in prevodom, ki se ne dajo zagovarjati —, kakor da ne bi bila vredna, pokazati se v javnem življenji, ali, kakor da ne bi bila sposobna popolnoma spolnjevati nalogo svojo. Ne treba posebno naglašati, da prehajajo oficijelna krajevna imena iz imenika kraj ev tudi na karto glavnega Štaba ter da je ta karta mnogo manje rabljiva v resnih slučajih radi gorostasnih pačenj. Z ozirom na vse tu navedeno stav-Ijajo podpisani nastopna vprašanja do visoke c. k. vlade : 1. Po kaki pravici in na kateri podlagi je vsprejelo ravnateljstvo c. k. višjega gimnazija v Gorici v svoja uradna letna poročila za slovenska krajevna imena Sturije, Manče, Vedrijan zaznamovanja Bt Georgg, Mainizza, S. Giovani ? 2. Po kaki pravici in na kateri podlag: je c. k. /a mesto odrejeno sodišče Go> riško prevelo slovensko krajevno ime Vog larji v Carbonara, koje se navaja v tamošnji zemljiški knjigi sedaj kot c o m u n e, potem zopot kot frazione? 3. Po kaki pravici in na kateri pod lagi se pišejo slovenska krajevna in osebna imena z italijansko pisavo in to pri c. kr. okrajnem sodišču v Korminu vseskozi, pri o. k. za mesto odrejenem sodišči v Gorici pa večinoma? 4. Na kateri podlagi je vsprejela c. k. statistička, osrednja komisija v „imenik krajev" ne obstoječa krajevna imena Piedimonte, Montevecchio, Valdirosa za Podgoro, Starogoro, Rosenthal ! 5. Na kateri podlagi jo premenila ista komisija dosedanjo pisavo Trebič in Padrič v Trebiciano in Padriciauo P 0. Je-li visoka vlada pri volji sestaviti komisijo, koja naj bi za avstrijsko Primorje sestavila „imenik krajev," z obvezno silo za javno uporabljanje, v tem zmislu, da zaznamuje vsaki kraj z imenom, v kraju navadnem in pravilnem v jezikovnem pogledu, ter temu pridodati dru-gojezična imena — odstranivši grda pa-čenja in nepotrebne prevode — le tedaj in le tedaj, ako so ista zares navadna v deželi P Na Dunaju, dne 19. julija 1892. Dr. Gregorčič, Nabergoj, C o -r o n i n i, Šupuk, Povše, Klun, Morsey, Suklje, Vošnjak, Radimsky, Kušar, Gasser, Borčič, Pfeifor, Baumgartner, Zehetmavr, Rammer, Robič. dr. Gregorec, Wenger, Klaič, Ferjančič, Fuchs. DOPISI. Velecenjeni gospod uredniki V štev. 56. Vašega cenjenega listu z dne 13. t. m. priobčili ste neki dopis „Izpod Gore pri Idriji", katerega zadnji odstavek — dasiravno me izrecno ne imenuje — se vender očevidno z mojo osebo bavi, kar je za vsacega, ki celi dopis le nekoliko pozorno prečita, takoj brez dvojbe. Sklicujoč se na §. 19. t. z. in zaupajoč na vašo lojalnost, prosim, da ponatisnete v prihodnji ali vsaj v drugi številki Vašega lista na taistem mestu, na katerem ste priobčili omenjeni dopis, sledeči popravek. Ni res, da bi bil jaz jeden glavnih vodij tukajšnjega nepolitičnega društva „Casino" ; pač pa je res, da v to društvo, kakor sploh v javne družbe ali v gostilne, le jako redkrokrat zahajam ter se izven uradnih ur navadno le doma ali na kakem sprehodu nahajam; ni res, da bi bil jaz politični nasprotnik ali še celo strasten politični nasprotnik slovenskega naroda; kdor me pozna, ve? da nisem niti sploh strasten, niti politik, niti nasprotnik slovenskega naroda; s politiko se ne pečam, ker nimam veselja in tudi ne časa za njo ; pač pa je res, da — odkar sem v Idriji — še ničesar y v javnosti storil ali isustil nisem, kar bi se moglo navajati kot dokaz kakega sovraštva zoper slovenski narod ; res je sicer, da sem po svoji narodnosti in izgoji Nemec, a baš moje lastno narodno prepričanje učilo me je spoštovati drugo narodno prepričanje, bodisi Še tako različno od mojega, da je le resno ; ni res, da bi se jaz slovenskemu kmetu nasproti obnašal „uprav politično razposajeno" ; kot izobražen Človek sploh nimam navade, obnašati se razposajeno, — ne v političnem, ne v katerem koli drugem oziru ; ni res, da ne ravnam lepo ž njegovim (kmetovim) zaupanjem in da le to uže primerno gine; pač pa je res, da se mi je po dolgem in velikem trudu rsled mojega vedno strogo zakonitega poslovanja in mojega neosornega vedenja skoraj posrečilo, ono obče — izvestno tudi Vašemu dopisniku — znano, žalibog osnovano, ne-zaupnost do tukajšnjega notarijata, vsaj večinoma odstraniti, katera je še pred kratkem prebivalstvo našega okraja navdajalo ; ni res, da se mi mrzi poslovanje v v slovenskem jeziku; pač pa je res, da nisem v slovenskem uradovanji ne za pi-čico manj dosleden, kakor moji kolegi slovenske narodnosti ; ni res, da bi jaz „kazal svojega srca navdušenost za veliko-nemško propagando in njenega političnega boga" ; istotako ni res, da bi jaz „podpiral in se žrtvoval za Slovencem nasprotno stranko" ; — onda tudi ne zamore biti resnično, da zlorabim Slovencev naklonjenost, da sem torej nevreden, da bi me slovenski narod „podpiral ter tako gojil gada na svojih prsih" ; pač pa je res, da opravljam svoj posel kot c. kr. notar po svoji najboljši vesti ter da se še nikdar nisem pregrešil zoper prisego, ki sem jo storil povodom mojega iineno- novanja in zoper dolžnosti mojega stanu, ki je javni državni urad! — Sklicujem se v tem oziru mirnim srcem na vse moje znance med Slovenci. Reklama za nekega druzega, s katero gosp. dopisnik sklene, me ne straši in do-tiČnik se za-njo menda še zahvalil ne bo ; jaz pa se držim in se bodem vedno le držal gesla: „Stori pravo in ne boj se nikoga". Najodličnejšim spoštovanjem udani Vam V Idriji, dne 28. julija 1892. Kari H a n s s, c. kr. notar. Različne vesti. Pojasnilo rodoljubu iz Istre. Nekako nevoljno povprašujete nas, zakaj ne razino trujemo naraerovanih pojedinih točk katoliškega shoda ? Zakaj ne, prijatelj ? Zato ne, ker do sedaj se vedno nismo prejeli avtentičnega programa vzlic opetovanomu, nujnemu pozivu. Izvajajmo posledice! Kakor pode sem in tja razlučenega morja besneči valovi ladijo, izgubivšo krmilo, tako butajo raz-mršenega politiškega življenja zmedeni in nerazumni dogodki ladijo našega politiškega in narodnega ugleda. Ubogi narod slovenski: komaj si storil z velikimi napori korak naprej, pa te nemila usoda vrže za dva koraka nazaj. Jasen vzgled Sisifovega našega dela prinesli so [nam zopet poslednji dnevi. Nedavno smo poročali namreč o sklepu občinskega svčta ljubljanskega, da dobe mestne ulice zgol slovenske napise. Radovali smo se na tem sklepu radi sklepa samega, še bolj pa na tem, da je temu ukrepu pritrdil ves zavedni avet slovenski. To je bil vender enkrat odločen korak, dasi, kar se dostaje odločnosti v tem pogledu, nikakor ne moremo pripoznati prijoritete občinskemu Bvetu ljubljenskemu: posnemal je le dobre ali — če hočete — slabe vzglede ljubeznjivih naših „prijateljev" v Trstu, Gorici, Celovci, Celji itd. Storil ni dru-zega, nego to, kar so že zdavna storili drugi, ne da bi se bil kdo — razun nas, seveda — natem izpodti-k a 1. — Mislečim, da kar velja pri drugih, mora veljati tudi za nas Slovence, se nam ni niti sanjalo, da bi se bil občinski svet ljubljanski z omenjenim svojim sklepom pregrešil tako hudo proti državnim temeljnim zakonom. In vender se je: tako nas je poučila deželna vlada Kranjska, ki je iz tega razloga razveljavila sklep o slovenskih napisih. Človeku se kar vrti po glavi, da se povprašuje: kje smo, kakova je podlaga, na kojo naj nastanemo svoja narodna in politiška prava P Ako se je zagrešil mestni svet ljubljanski proti temeljnim zakonom, zagotovlja-jočim jednakopravnost vsem, zagrešili so ae že zdavna mestni zastopi Goriški, Tržaški, Celjski itd. Ker nam je dolžnost kot lojalnim in pravicoljubnim državljanom zahtevati, da se p o v s o d i spolnjujejo zakoni sploh, a v prvi vrsti pa temeljni zakoni državni, treba, da izvajamo posledice iz gori omenjene naredbe deželno vlade Kranjske, da zahtevamo se železno eneržijo, da se odpravijo nepo. stavnosti glede javnih napisov povBodi, kakor so se odpravile v Ljubljani. Pravica je povsod jednaka v Ljubljani, kakor — v Trstu. Duh temeljnih zakonov ne sme poznati dvojne mere. Stvar je velike važnosti in se je moramo Slovenci poprijeti jekleno odločnostjo. Za danes naj zadošča to; drugi teden se povrnemo k temu predmetu. Le to naj omenjamo še, daje tudi stolni k a -pitelj ljubljanski uložil svojo „Vorstellungo" proti sklepu občinskega svetu ljubljanskega. Ta fakt nam pove več nego bi mogli povedati mi v celem ciklusu člankov ; ognjenim bleskom razsvetlila nam je ta „vorstellunga" vse nase javno pozo-rišče ; pojasnila nam je razmerje mej pre-pirajočima se domačima strankami, ter razmerje jedne teh strank do — čemu bi prikrivali, saj je jasno kot beli dan — visoke vlade. Tužna nam domovina t „Naše Sloge" poslednja številka je bila zaplenjena radi govora Spinčiče-▼ ega pred državnim sodiščem. VII. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Postojini vršila se je sijajno tako v pogledu na ogromno udeležbo in veliko navdušenje, kolikor na uzorni red in bratsko uzajemnosc mej udeležniki. Dvorana je bila natlačena, a mnogo ude-ležnikov se ni moglo udeležiti zborovanja, ker je nedostajalo prostora. S tržaško-go-riškim vlakom došle gosta pozdravila sta gospod župan V i č i č in gospica Praprot-nikova; a zahvalil se je g. župan pod-grajski in deželni poslanec Slavoj J e n-k o. G. poslanec prof. M a n d i č prijavil je skupščini namero rodoljubov istrskih, ustanoviti lastno šolsko družbo, slično naši družbi. To objavo vsprejel je zbor veliki m navdušenjem. Urednik GabrŠček stavil je nasvet, da družba zagotovi „Slo-ginim" Goriškim zavodom — ako bi bilo treba — redno podporo, dokler se ne reši ugodno zadeva mestne slovenske šole, Predsednik je ozjavil, da se bode vodstvo ozirata na ta nasvet. Pri banketu vrstili so se govori, petje in godba. Popoludne je bil obisk jame. Nekoliko podrobnosti priobčimo prihodnjič — Osupnilo nas je, da sta uprav istega due zborovala v Ljubljani duhovsko podporno društvo in katoliško tiskovno društvo. Pa ne da bi se to bilo dogodita namenoma ! Vsaj pri nas gledamo strogo na to, da se ne križajo zborovanja posamičnih društev, dasi se njih važnost izvestno niti primerjati ne da z važnostjo velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. Za podružnico »v. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojauu darovala je neka nepoznana tujka 2 gld. Politiške vesti. Gospodska zbornica vsprejela je dne 17. t. m. v tretjem branji postavo o zaustavljenju višanja davka od stanarine za poalopja v Trstu. V isti seji je vsprejela valutne predloge, ne da bi se bila spustila v podrobno debato. Srce vladino, kaj hočeš še več P! Po tem heroiškem činu zaključila je tudi gospodska zbornica svoje zasedanje. A ne samo gospodska zbornica je bila heroična, občudovati nam je tudi bero-izem naših poslancev, s katerim so poljubljali Sibo, ki nas bode — da bi nas tako ne I — tepla, Gimnazija v Kranji ne dobimo več — čemu, vsaj ga imajo peščica KočevcevP — Winkler pojde, Spinčič in slovenski napisi ▼ Ljubljani so še šli; zato pasmo dobili trgovinsko pogodbo z Ita-ijo, odpravo proste luke v Trstu, vinsko klavzulo, valutne predloge, (da se morejo oddahniti naši ogrski prijatelji), pomoč po dunavski paro-plavni družbi, promet u e naprave Dunajske (ki bodo stale državo tam blizo 50 milijonov gld.) itd. itd. In vse to naj odvaga ubogi svetnik Abram! Tako je plačilo heroizmu večine naših poslancev, le radovedni smo, kakimi čutili vsprejuie narod slovenski to plačilo. Izlet V Dekane. Izletniki Be zbirajo ob I uri popoludne V društvenih prostorih »Tržaškega Sokola", (Via Valdirivo št. 19.), od koder se odpeljejo točno ob 1 >/s. uri. Vso izletnike poživljamo torej, da pridejo pravočasno na označeni kraj. „Interesanten slučaj". Pod tem naslovom je tukajšnji list „MaMino" — kakor smo že povedali v poslednji številki — minolo nedeljo prinesel notioo, ki je v tržaškem Izraelu prouzročila mnogo hrupa ter bila predmet daljšemu članku v „Cit-tadinutt. Prvi list namreč naznanja svojim lehkovernim bralcem, da je veliki dubrot-nik nove cerkve av. Viucenca v llocolu, g. Deseppi, kateri je podaril prostor za novo cerkev ter potroail več tisočakov za njeno zgradbo, sklenil ustanoviti uprav v tej cerkvi „večno mašo", katera bi se morala brati vsaki dan tur v ta namen dohodke letnih 365 gold. na neko glavnico. Kot pogoj je pa omenjeni goreči katoličan stavil, da mora to maso brati samo lašk duhovnik. Kakor poroča „II Mattino" se premilostljivi g. škof temu ni udal, pač pa odvrnil, da se bode maša brala po vrsti od raznih duhovnikov, bodisi Lahov ali Slovencev. G. Deseppi, nezadovoljen stavil je tedaj svojo ponudbo o. o. kapucinom, kateri so jo tudi VBprejeli. Ker pa, kakor dostavlja poluuradni „Mattino", milostljivi g. škof tega ne bodo dovolili kapucincem, svetuje ta nepristranski list, da g. Deseppi to svoto rajši podari za mano laško družbo „Lega nazionale". Mi sicer ne vemo, koliko je istine na tem, po menenju polu-uradnega lista toli „interesantnom slučaju", vsakdo pa mora pritrditi milostljivemu g. škofu, kajti nova cerkev bodo hiša božja, ne pa kak zavod, kjer bi nasprotniki naši prevračali svoje politiške kozle. Pogoj, ki ga je stavil g. Deseppi, bil bi sramotilen za cerkev samo, kajti z enakimi neumestnimi pogoji podstavljo se samovolji in napačnemu naziranju katoliški obredi in ministri svete cerkve. Cerkev sama imenuje se katoliška t. j. vesoljna in za vesoljne narode so namenjeni tudi njeni nauki in obredi. Staviti pogoje na koristi duhovnikom jedne narodnosti, to se pravi sejati narodno mržnjo, kar bi bilo protivno duhu oerkve. Tudi bi se s tem v tej cerkvi očitno dajala prednost laščini pred slovenščino, kar bi bilo tembolj obsojati, kajti vsi narodi imajo v cerkvi enake pravice ter se morajo njih jeziki enako poštevatj. Nova cerkev pa stoji uprav v okraju, kjer slovenski živelj visoko nadkriljuje laškega ter bi se s tem slovenski večini delala krivica. Ker se pa utvar sama, ako je resnična, tesno dotika cerkvenega obreda, v katerem ima višji pastir edini pravico odločevati, naj bi „Mattino" in „Cittadino" svoja zlobna jezička držala za zobuii, kajti z njuuimi ovadbami nimata druzega namena nego ščuvati Lahe na Slovence ter črniti duhovščino in njenega višjega pastirja. Tudi pri tem slučaju je značilno, da ga je sprožil uprav „Mattino* v svojej preveliki ljubezni do nas Slovanov, za njim je pa kopita pobral najbrže kak prepo-božni Lahon v „Cittadinu", dočim so molčali ostali pristno iredentai-ski listi. Čudno I Od kod pride kolera v Trst? — Nikdo bi ne verjel ali vendar je tako. Tržaški „II Mattino" je rešil to prašanje v svoji preveliki ljubezni do Slovanov v obče in do slovenskih okoličanov posebej. Po merodajni sodbi tega lista v Trst nikdo drugi kolere ne nosi, nego — čujte ! — okoličanske perice! Kdor je kedaj opazoval te revice, s kako težavo in muko si služijo svoj kruh prenašajoč iz mesta velikanske oule umazanega perila; kdor Jih je opazoval, s kakšno skrbjo čistijo in perejo te umazane cape ter gledajo, da ugode onim hišam, ki jim dajejo zaslužka — moral je občudovati te skrbne in delavne ženske, ki se ne strašijo ni muk in dela, da lepše izhajajo na domu. Tudi je spodnja okolica, kjer večinoma žive in perejo slovenske okolićauke, dovoljno preskrbljena z zdravo in bistro vodo, kjer lahko perejo to tujo nesnago in vsi poskusi, katere so napravili razni furlanski perilni zavodi v Trstu, da odvzamejo tem ubogim ženskam še to malo zaslužka, so se, hvala Bogu, ponesrečili ali vsaj ne vstre-za|o, kajti v njih se perilo bolj trže in kvari nego čisti in pere. Navzlic vsemu temu ima omenjeni list toliko bezobraznosti, da dolži okoličanske perice rekoč, da na „čistem" perilu prinašajo v mesto razne ko-lerične mikrobe in gljivice ter jih v mestu trosijo. Vsak pameten človek bode mislel, da se godi nasprotno, da se namreč v okolico tro&č bolezni z umazanim perilom; a slepec „Mattino" vidi temo tudi pri bolem dnevu! Dobro bi pač bilo, da bi mi- krobi" pokončali vso tisto svojat, ki tukaj z ago dela in sejo srd in jezo. Otroška vrta pri Sv Jakobu in v Ro- janu sta danes sklenila šolsko leto. In prav je. Saj sta že pred pol mesecem spoznala čast. g. Žlogar, tajnik pri vodstvu in č. g. nadzornik Dolinar, ko sta obiskala vrta, da bi se morala vsaj koncem julija tudi otroška vrta zaključiti. Vroči dnevi — zdravstveno stanje — zlasti v Rojanu, kjer je pred tedni več otrok pričelo kašljati, so najbolj tehtni vzroki, da se šola prej konča. To v pojasnilo. M. K a m u š č i Č, voditelj otroških vrtov. Iz Tomaja se nam piše : Kraško vinarsko društvo v Tomaju je zborovalo dne 24. t. m. poleg svojega vinograda v senci košatih kostanjev ob 4. mi popoludne. Najprej se je pregledal vinograd, kojega je 2000D metrov nasajenega s trtami: grossvudour, morlot, pinot noir, carbenet že 4 in 5 let. Tisoč metrov se je pa letos marca meseca nasadilo z riparijo in so-lonis (ameriške trte). Vsi nasadi so ugajali slehernemu, in posebno gospod c. kr. okrajni glavar Sežanski se je laskavo izrazil: „To je uzoren vinograd." Godba je na to zaigrala cesarsko himno, na kar je množica z udeležniki vred zaklicala trikratni „živio 1" Potem je predsednik pozdravil navzoče ter predložil v glasovanje: „Koliko % naj se izplača deležnikom na uplačilaP* Jednoglasno je bil odgovor: „Kdor ima uplačano že celo delnico 20 gld., njemu se odloči 2% 0/° obresti, a manjši uložki ostanejo brez obresti do naraslih 20 gl." Tako so jednoglasno odločili vsi deležniki, iz česar se vidi, da isti gledajo — ne na svojo korist — ampak na občni blagor. Podpredsednik gospod Oskar P o laj je bil zadržan priti radi svojih stanovskih dolžnosti; a poslal je družbi v dar 10 gld. (a prej že 10 gld. in 3 vozove gnoja) Društvo ne propade, dokler ima take po žrtvovalne ude. Društvo šteje 63 udov, med kojimi je 7 duhovnov, 1 učitelj, 3 gospe, 6 delavcev, ki s delom svoje delnice zaslužijo, 1 fanta; drugi so pa posestniki večjih ali manjših kmetij iz Tomaja, Sežane, Povirja, Štorij, Dutovelj, Skopega, Križa in Šepuljen. Blagajničar je razložil gmotno stanje (dosti ugodno) in zvršeno je bilo iboro vanje. Godba samoukov je ponovila cesar' sko pesem, po kojej je sledil trikratni urnebeŠki „živio" Njegovemu Veličanstvu. Iz Trsta se nam piše : Tržaški in ve-činom tudi okoličanski Slovenci so živo uvideli veliko nevarnost, ki jim preti od laškega življa tržaškega, uvideli so tudi, da jim nihče ne pomaga, ako si sami ne pomagajo, zato pa, da se vspešno vojujejo proti nasprotnikom in da v težavnem boju čedalje bolj vstrajajo, organizujejo se v narodna društva. Poznajoč nepremagljivo silo narodne pesni, poznajoč čarajočo jugoslovansko tamburico ustanovili so si tudi Svetoivančani tamburaški zbor, kateri je prošlo nedeljo priredil izlet v Bazovico. Zbor deljuje jedva 10 mesecev, a priznati se mu mora, da se je v tem kratkem času primeroma prav dobro izvežbal. Vsa hvala tedaj g. Z a d n i k u, zborovemu kapelniku, ki je svoje tamburaše tako dobro vodil, da so njihove tambure, okrašene troboj-nimi trakovi, zares izzivale občo pohvalo. Poleg tega so vrli Svetoivanci tudi zapeli par krepkih pesni, a to tako navdušeno, da bi se morala še tako zaspana duša obuditi in ogreti za našo sveto stvar. Obžalujemo pa, da jo bilo navzočih premalo takih zaspanih duš, katere naj bi bili v srce segajoči glasovi budili. Tu so bili većinom samo prebujeni gostje iz Trsta in bližnje okolice, — Bazovičanov žali Bog ni bilo. Čuditi se moramo bazovičanski mrzloti. Neumevno nam je, kako morejo Bazovičanje, pristni Slovenci, biti tako mrzli do lastnih bratov, ki jih obiskujejo z navduševalnim našim petjem in z milimi tamburaškimi glasovi. Bazovičanje dragi ! Taka mlačuost kaže, da so še ne zavedate! Nezavednost pa pelje v pogubo ; zato pa vas lepo in bratski prosimo, da se vzdra-mite, in ko vas drugič posetimo, da pridete v naše bratsko kolo, kjer si iz srca v srce, kakor pravi bratje, potožimo svoje gorje, kar nas bo na jednej strani za tre-notek utešiln, na drugej pa ttajno navdušilo in vtrdilo v svetem našem boju, kojega bijemo pod častno trobojno zastavo, ki nosi vzvišeno geslo : Vse za vero, dom in cesarja!" V o j n o v i č. Šolska statistika. Za danes nam je podati le nekoliko suhih oficijelnih številk. Primorska šteje 695.853 prebivalcev. Za šolo godnih otrok je bilo 98.232 ; šolo jih je obiskovalo povprečno 67 odstotkov. Naj-pridnejše so obiskovali šolo (99%) v šolskih okrajih Sežana in Gorica. Najslabše so obiskovali v šolskih okrajih Tolmin, po Istri in mesto Tržaško. i Glasilo tržaikih čenč je zopet pokazalo svoje rožiČke proti velikanski sramoti, ki se godi tržaškemu mestu s tem, da se ob nedeljah in praznikih pred cerkvijo sv Antona novega zbira več slovenskih vernikov, kateri se na tem mestu po dokončani službi božji nekoliko pogovore o svojih zasebnih stvareh. „II Piccolo" poživlja zopet policijo, naj bi odpravila te „lenuhe" ter ta kraj očistila od teh nepotrebnežev. Ako bi se pred imenovano cerkvijo zbirala kaka klapa Furlanov ali druzih ne-bodijihtreba iz laške škornje, bi „Piccolo" izvestno molčal ter bi bil morda še ponosen na to; ker pa gre za naše ljudi — kliče koj policijo na pomoč. Gotovo bi temu listu bilo ljubo, ako bi slovenske ljudi policija kar iz cerkev izganjala. Mi pa menimo, da tudi javna oblast ne vidi v tem nič napačnega, ako se nekoliko naših ljudi zbira po svojih opravkih v mestu. Uprav prostor pred omenjeno cerkvijo je od nekdaj sem veljal kot kraj, kjer so se posebno okoličani shajali ter se vsaj ob nedeljah in praznikih mejusobno bolj sporazumevali in spoznavali. Vabilo k prvi abiturljenski veselici katero prirede abiturijentje slovenskih in hrvatskih učiteljišč s prijaznim sodelovanjem abiturijentinj goriškega učiteljišča, gosp. A. Stefančiča, gosp. L. Potrebina in slavne c. in kr. vojaške godbe domačega pešpolka štev. 17 v gorenjih prostorih starega strelišča v Ljubljani v četrtek, dne 4. avgusta 1892. leta na korist „družbi sv. Cirila in Metoda" in „narodni šoli". Vspored : 1. Iv. pl. Zaje: Ouvertura iz operete : „Mornarji na krov", svira vojaška godba. 2. A. Nedvčd : „Pri slovesi", slavnostna kantata moški zbor in bariton-sa-mospev poje g. L. Potrebin. 3. Prolog, govori abiturijent E. Gangl. 4. L pl. Zaje : „Večer na savi„, moški zbor. 5. F. Steg-nar : „Spev srce nam dviga", mešan osme-rospev. 6. H. Volarič : „Domovini", velik moški zbor s spremljevanjem vojaškega orkestra, s tenor- in baritonsamospevom, pojeta gosp. A. Stefančič in gosp. L. Potrebin. 7. Petrs : „Podpourri slovanskih narodnih pesnij", svira vojaška godba. 8. Izgubljeni sin. Narodna igra v dveh delih. — Napisal abt. E. Gangl, petje uglasbil abit. Dr. Javoršek. 9. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K tej veselici vabi vse prijatelje narodnega uči-teljstva najujludneje ODBOR. Martin Krže. Piazza S. Giovnnni, it. 1. trgovina z mnoijovistnim lesenim, železnim in lonrenitn kuhinjskim orodjem, pletenino itd. iti. Čl. AllHrpi kalan čevljar ▼ ulici .Caserma. miui oj rvaietn. prip'()1.0^„ n«jtopi«j© slovensk emu občinstvu. Najel«1 gantnejše tpr solidno delo in točna postrežba. <"f. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in koiisum-iiega društva, poprej Pertotova, priporoča ho nnjtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna (lomača oko-ličanska vina. 01. finctilna ^itnt'l" staroznana pod ime-UUdllllld „OLUh.ll , »om „Belladonna", polog kavarno „Fabris", priporoča ho Slovencom v mostu in na deželi. Točijo ho izborna vina, istotako jo kuhinju izvrstna. (Vodaju tudi vino na debelo, tako meščanom, kukor na deželo. Cl. Tiskarna „Dolenc 4 IT^C«« del..t ma št. 2, izvršuj« vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah imamo mk prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr„ trdo vozana 65 « poštnino vred. Cl. Anfnn Pno U a i nil T0&lu ulke fMIlUlI rUUIIdJ, in Ceciliit,toči izvrstno domače žganje; v tnbakurni svoji — ista hiša — p& prodaja vse navadno potrebne nemSko-slovonske poštne tiskanice. Cl Anton Krajcer, Piazza Bnrtora vec-chia, pekarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko. rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najuilanejo »lavnemu občinstvu. Cl. U. Mrevjja, Viai"el;;dere Priporoča slav. ohčiutttvu vsake vrste Hioko, otrobov, turšice, ovna in raznega kruha po najnižjih cenah. 01. Gostilna „Alla Croce di Malta" Via Valdiriro St. 19 (poleg Piazza dolin Zonta) priporoča ho najtoplejo tržaškim Slovoncem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila, /ja obilni obisk prosi gostilničar Covarich. Hotel in restavrant Siškovič cs postaje Hrpelje - Kozina ima jako lep razgled v visokosti 490 metrov nad morjem ; oHkrbljon je izborno z vsem potrebnim; na razpolago ho krnsno opravljene sobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborne, cene nizke. Voznina po žeeleznici stane samo 20 k r. 17 - 26 Mlekarna Frana Gržine iz Št. Petra na Notranjskem (Via Campanillo v hiši Jakoba Brunnoria St. o (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. 1 i t e T. toda lo v množini najmanje 25 litrov. Cl. Ernest Pegan (naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente In Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizko, postrežba vestna in nagla. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Kosada) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jodila. Prenočifiča neverjetno v ceno. Cl. l/ornl PflllO >'» tobakarna ▼ Milil U Ulja, ulici Via Arcata, nasproti hišo Caoia, prodaja domače žganje vsake vrsto in siropove pijače, „pasarete" in sitone. Prodaja tudi pijačo kot sredstvo proti kolori, prirejeno iz samih trav in lekarij. Vekoslav Moder, tiT moj h ter „Piazza Caserma", se priporoča »lav. občinstvu. — Prodaja vaeh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moko itd. po najnižjih cenah. Cl. Anfatll I o m no naslednik Jakob Hoče-miUUII LalllJJU, varja, Via Barriera v e o o h i a St. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, Hočivjo, fino moravSko maslo itd. Cl. Ivan tfannhftl Qa8Proti valii9 IVall IVailUlIDI, nlee, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim hlagom ; razpošilja tudi na deloelo v množinah od & kil. naprej po najnižji oani. Kavarni ,Commercio' in Je- HnCrn' v a rtU rma", glavni shaja- UCauU lišči tržaških Slovencev vseh stanov, N.i razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Sorll, kavarnar. Cl. B. Modic in Grebene, sV &a!,! in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste-klenegu, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Josip Kocjančič, vl\F,r«er?»:M' trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižeui in raznovrstnimi domačimi in vnaujimi pridelki. Cl. luan Prolnn priporoča svoji trgovin i vali neiuy v via del Bose« st. a (uhod na trgu stare mitnice, Piazza liarriera veccliiai in v ulioi Molln a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrst« domače in vnanje pridelke. C. Ivan Umek, črevljarski mojster, Via Ro-inagna št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko s, ada-jofia dela. Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene. UU--50 Anton Hodnig, poroča svojo veliko zalogo kave, olja, riža, in raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno nizke, požtrežba je vestna in nagla. 1—24 Petroleum liliji dajalnici Artura Fazzini, Via Stadion it. 22. — Telefon 519. 7_20 Gostilna „Al Gallo d'oro" 0;i;a toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vin» na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covacich. 511—28 Ivan Valenčič, Yia nuova št. 39, prodaja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke. 49—27 Josip Urbančič, Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v hoteljah. — Suho meao, kranjske klobase, sir, sladščice itd. 28—48 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpona direktno v Nev M & Ptoladelfijo koncesijonovana črta, od c. ... avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—23 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergas8e 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck. Drogerija Arturo Fazzini y Trstu Ulica Stadion 22 — Telefon 519. Velika izbćr mineralnih vodil, zmletih oljnatih barr najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 noTČ. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitega krepila od Kwizde (julij 1890) do 31, marca t. 1. sprejelo so jo ponudob zavarovanja za skupen znesek gld. 11,15(1.1 za slučaj smrti uli do življenja stanovite dobe ; izplačalo pa so je v istom času brez zadržka gld. za SO? slučajev smrti. Ljudski program lli« «»«**-o> in Časten napredek njen zasluži vso pozornost delniških krogov v voksem oziru kakor doslej z oairoin na korist, kojo jim družba ponuja m na živo zanimanje vseli za obstanek svojih družin mislečih osob. »Ij' ./Vllittii«"-« jo zastopana v vseli glavnejiih mestih monarhije po agencijah in uplačiliiih uradih. — Prospekte pošilja zastonj iu informacije daje na zahtevo vsakemu. 8—10 Glavni zastop za Trst, Primorsko, Istro in Dalmacijo: A. Hirschfeld, Trst (Tergesteo). Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenr stu.