Vohun Coslovich obsojen na 12 let
je obsojenec zbiral vohunsk« podatke vojaškega in gospodarskega značaja iz jugoslovanske cone in Jugoslavije ter da je
(Od našega dopisnika)
KOPER, 11. — Včeraj zjutraj je vojaško sodišče VU izreklo v Kopru obsodbo nad vohunom Coslovichem Riccar-dom iz Umaga. Prisodilo mu je 12 let strogega zapora in odvzem državljanskih pravic za dobo treh let, ker ga je spo. znalo za krivega kaznivega dejanja po čl. 105 kazenskega zakonika, ki določa kazni za vojaško vohunstvo.
V obrazložitvi sodbe je predsednik vojaškega sodišča pod-polk. Branko Jandrič navedel, da je bila krivda obsojenega med razpravo dokazana ter da
Poštnina plačana v gotovini Spedizlone In abbon. post. 1. gr.
TRST. nedelja 12. julija 1953
Konferenca treh v Washingtonu v senci Berjeve odstavitve
Prot. Jože Zemljah opolnomočeni minister
seo*	v	rmmm.
Rakosi priznava grehe svoje vlade
BUDIMPEŠTA, 11. — Bivši predsednik madžarske vlade Matyas Rakosi, ki je še ostal glavni tajnik madžarske kom-informovske stranke, je imel danes govor pred skupino delavcev v neki tovarni v Budimpešti. Rakosi je priznal, da so na Madžarskem ((zagrešili hude napake in uporabljali slabe metode«, obljubil pa je, da bo v bodoče mnogo bolje.
«Nove metode, ki jih nameravamo uporabiti, je v parlamentu že prikazal predsednik vlade Imre Nagy, vendar mislim, da bi bilo bolje, ko bi jih najprej prikazali in razložili partiji in nato parlamen-I tu. Partija odkrito priznava i svojo krivdo, vendar je treba I onemogočiti propagando naših nasprotnikov da je režim propadel«.
Rakosi je govoril v prisotnosti ministrskega predsednika Nagyja in številnih ministrov. Niti z besedico se ni dotaknil vesti o Berjevem padcu.
bodo proti Berji uporabili iste policijske metode, zaradi katerih ga zdaj napadajo. Berlinski dopisnik liberalnega dnevnika «News Cronicle« pa sodi, da bo prišlo v Vzhodni Evropi do novega obsežnega čiščenja. Dopisnik trdi, da je sovjetski visoki komisar v Nemčiji Semjonov najvažnejši Berjev privrženec med vsemi Rusi kar jih je v Nemčiji. «Daily Telegraph« pa sodi, da je Rusija zdaj na pragu ({hladne državljanske vojne«.
Tudi današnja moskovska «Pravda» posveča svoj uvodnik, ki mu je za naslov izbrala star pregovor v spremenjeni izdaji ((Glas partije - glas ljudstva« Berjevemu primeru in objavlja celo stran poročil zborovanj po vsej ZSSR, na katerih so udeleženci z najostrejšimi besedami obsojali ((zločinsko Berjevo delovanje«. Berjo
je obsodil danes tudi glavni odbor sovjetskih sindikatov, ki se je sestal na posebni seji.
V zvezi z ugibanji, kdaj je bil Berja pravzaprav aretiran, pa opozarjata londonska lista «Daily Express« in «Dai!y He-rald», da je bil Berja edini član vlade, ki se ni 28. junija udeležil premiere nove ruske opere «Dekabristi».
«Daily Herald» opozarja še, da so bili 29. junija poklicani v Moskvo sovjetski veleposlaniki v Londonu, Parizu in Wa-shingtonu. Na drugi strani pa opozarjajo, da moskovska poročila ne govore o Berjevi a-retaciji in se sprašujejo, kje je pravzaprav bivši notranji minister. Izvedenec za sovjetske zadeve Edward Crangshaw meni celo, da je Berja ušel aretaciji in se zatekel v Georgijo, kjer da se opira na georgijsko separatistično gibanje.
fa#* K-tim:
c '■ '» «*••'( *»• »	,,
Vohun Coslovich je bil tudi član Lege Nazionale, ki je padla v odkrito novoiašistične roke.
te podatke dajal raznim vohunskim centrom v Trstu in Italiji kakor tudi predstavnikom tržaškega CLN.
Njegova krivda je bila dokazana na podlagi dokumentov, izjav prič in na podlagi lastnega priznanja.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da Cosiovich ni vohunil iz nekih političnih idealov, temvej zaradi težkega materialnega položaja, v katerem je bil kot istrski begunec, katerega težave je izkoristila italijanska obveščevalna služba, da ga je laže pridobila za svoje namene Sodišče je tudi upoštevalo, da obsojenec doslej še ni bil kaznovan ter da je iskreno priznal svoja dejanja ter se tudi skesal.
B. T.
Kot poroča jugoslovanski tisk je bil šef Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu prof. JOŽE ZEMLJAK imenovan za opolnomočenega ministra.
Vest o imenovanju prof. Zemljaka se je v Trstu naglo razširila in zlasti tržaški Slovenci so jo sprejeli z radostjo ne samo kot priznanje za njegovo neumorno in vestno delo, temveč tudi kot poudarek pomembnosti in važnosti predstavnika naše matične države v Trstu.
Prof. Zemljaku, ki se pri najvišjih oblasteh nenehno in tako vztrajno zavzema za naše pravice, iskreno čestitamo.
ZAKLJUČNO POROČILO ATENSKE KONFERENCE
USTANOVLJENO JE STALNO TAJNIŠTVO in odbor gospodarskih strokovnjakov
Naš tedenski
pregled
kler človek ni na vrhu, ga lahko kdo spodmakne. Pri tem v boj niso zapletene samo osebe, temveč, vsaj kar se tiče borbe v vrhovih, cele organizacije — partija, vojska, policija itd..
Berjev padec naj pristriže greben policijskim organizacijam. ki so kot goba s svojimi koreninami prepredle vso državo in jo dejansko nadzorujejo še danes. Zato preprosta odstavitev, pa tudi obsodba in ustrelitev njihovega vrhovnega gospodarja ne more presekati vozla. Uvodni članek aPravde* pravi, da mora partija nadzorovati delo organov notranjega ministrstva — beri, policije vseh vrst. Doslej je bilo prej narobe in tega ni. mogoče spremeniti čez noč, tudi z odstavitvijo Berje ne. Borba je odločena na vrhu — toda izvajanje «Pavdinih» direktiv bo še poostrilo nešteto večjih in manjših konfliktov med višjimi in drobnimi funkcionarji partije in NKVD po vsej deželi.
Sistem, ki je bil zgrajen v dobrih dveh stalinskih desetletjih in ki so mu zmanjkala tla pod nogami s smrtjo one. ga, po katerega meri in kopitu, pa tudi potrebah, je bil skonstruirali, je ostal. Sam uvodnik «Pravde» nam daje o tem najlepšo sliko: Berja, pra. vijo njegovi tožitelji, je hotel postaviti notranje ministrstvo nad partijo in državo in je s pomočjo svojih organov izvajal ((politiko proti partiji in njenemu vodstvu*, vzaviral reševanje važnih in nujnih vprašanj v kmetijstvu« in ena. merno onemogočil izvrševanje navodil CK».
Skratka, v ZSSR, najbolj po. licijski državi na svetu, smo prišli do paradoksalnega položaja, da je policija postala nezanesljiva in da ji je komin. formistična partija napovedo, la vojno. Sicer pa «Pravdinih« besed o nadzorstvu partije nad policijo ni treba vzeti preveč dobesedno. Veljajo pač za danes — ko pa bo Malenkov čutil da je policija dovolj za. nesljiva v njegovih rokah (prej jra bo potrebno prečejš. nje čiščenje, kar napoveduje že «Pravda* z besedami, da je Berja postavljal na odgovorna mesta v organih notranjega ministrstva usvojen ljudi), gre lahko stvar spet po starem tiru. Kolikor bo razvoj razmer seveda še dovoljeval popoln povratek k staremu.
Berja je torej izdajalec in delal je «v interesu tujega kapitala* Kakšne grehe mu bodo še naprtili, je težko napove, dati. Vsekakor ga bodo obto. žili še marsičesa, morda celo — zakaj ne — krivde za Stalinovo smrt. Obtožbe, da je bil v direktni službi tujega imperializma, doslej še nismo za. sledili; bila bi najbrž tudi pre. debela kajti v tem primeru bi se morali upravičeno vprašati, čigavo orodje je pravzaprav bila NKVD — jo je vodil intelligence Service, ameriški FBI ali morda celo stari M c Carthv...? Res, na prvi pogled
V pričakovanje konference v W ashingtonu in nadaljnjega razvoja na Koreji, ki se je pravkar spet nekoliko premaknil z mrtve točke, je v noči od četrtka na petek kot strela z jasnega udarila vest o medsebojnem obračunavanju v Moskvi, o nenadnem padcu doslej najmogočnejšega gospodarja ogromnega sovjetskega policijskega aparata, drugega moža v današnjem Kremlju, ki se je povsod pojavljal takoj za Malenkovom, in nekdanjega kandidata za Stalinovo nasledstvo — Lavrentija Berje, Letošnje leto res ni skopo z vestmi izza železne zavese, zlasti od Stalinove smrti. Vendar bi lahko tudi Stalinovo smrt uvrstili samo v okvir tega vrenja, katerega prva javna manifestacija je bila morda začetek zdravniške afere. Kriza pa se seveda začenja že prej — nekako takrat, ko je Kremelj doživel svoj prvi po-
KOPER. 11. — Japonski odpravnik poslov v Beogradu je napravil danes vljudnostni ob-isk komandantu Vojaške uprave .Jugoslovanske LA v Kopru polk. Stamatoviču, ki se je za. držal v daljšem prijateljskem razgovoru.
lavrentij
PAVLOVIČ BERJA
se zdi smešno —• toda s kakJf. ni mi smešnimi argumenti so onkraj železne zavese že spravljali ljudi na vešala, na zahodu, kjer to ni mogoče, pa jih poskušali politično onemo. gočiti, kot na primer starega revolucionarja Martgja v Franciji!
Ce pogledamo stvar s te strani se samo ob sebi poraja vprašanje: komu naj še dober državljan ZSSR ali satelitske države ali pa naiven komin-formist na zahodu še verjame ‘n zaupa? Kdo vse se je že čez noč prelevil iz največjega spo. ^tavanja in ljubezni vrednega očeta domovine v najogabnej. Šega izdajalca, izmečka človeškega rodu, agenta, zločinca na kvadrat in kaj še vem!
Od leta 1949 jih je že za celo galerijo; najprej Rajk na Madžarskem, potem Kostov v Bolgariji, oba že žrtvovana na oltarju kominformovske justi-ce, potem Gomulka, Mine in drugi na Poljskem ki še zdaj čakajo na proces, če so še ži. vi, Koči Dzodze v Albaniji, ki so ga sodili za zaprtimi vrati, ker se verjetno ni uklonil pritisku, vsemogočna Ana Panker v Romuniji, pa Slanskg, Cie-mentis in drugi v Pragi — vse do Lavrentija Berje v Moskvi, ki ga niti vojska 300.000 ali 400.000 enkavedejevskih biričev ni mogla obvarovati podobne usode. Vmes se je na lepem poslouil še Rakosi. v Vzhodni Nemčiji pa so tudi pripravlja, li procese, ki jih zdaj morda ne bo več — ali pa se bodo na njih pojavili novi obto. ženci.
Ce človek pregleda vsa ta imena in pomisli, da so to bili najodgovornejši ljudje svojih dežel — obenem pa vsi «agenti tujega imperializma*, se ne. hote domisli Chestertonovega fantastičnega romana ((Četrtek«, ki govori o skrivnem in prevratnem anarhističnem krožku, katerega člani so bili, kot se pokaže po napetih dogodkih, lovih in zasledova-v ' h. vsi rt o zadnjega policij-tki agenti, njegov voditelj, skrivnostni «Cetrtek». pa'celo sam načelnik Scottland Varda....
Razlika je le v tem, da se Chestertob v romanu dobrodušno norčuje , iz policije, kommformovski voditelji pa se s krvavim cinizmoni norčujejo iz vsega človeštva, iz nje. govega najnaprednejšega dela pa še posebej
Da je tak sistem, ki se lahko ohranja le z lažjo in umorom, moral zabresti v zagato, je povsem razumljivo — kot je razumljivo, da ga z lažjo in terorjem ne bo mo gače trajno ohraniti. Berjev padec je nedvomno utrdil položaj Malenkova, toda niti za las ni zmanjšal krize. ki je nujno morala zajeti ' degenerirani kominformovski državno dr. žavno-kapitalistični režim. In če je Malenkov res izbral — kot pravijo — prav deveti julij ta objavo senzacije o Berjevi odstavitvi, da bi s tem. pgkazal ministrom, ki so se zhrali v Washingtonu, da ni šipak, temveč toliko ’ močan, da lahko vrže tudi šefa vsemogočne NKVD, je to le Pi-rova zmaga.
Krizo, ki se je začela, bo mifgoče še začasno zajeziti u. staviti pa ne.
BELGIJCI IN ŠVEDI
za sprejem sindikatov FLRJ v Mednarodno zvezo
kretarja belgijske zveze dela Andre Rene pa se je izrekel za sprejem jugoslovanskih sindikatov v mednarodno zvezo. V svojem govoru je pobijal OL denbroekove trditve in pouda. ril, da je bistveno, da vodijo jugoslovanski sindikati odločno borbo proti birokraciji in korupciji in da so izročili sred. stva upravljanja za gospodarstvo delavcem samim. Predsednik	švedskih sindikatov
Larsen je prav tako z dokazi pobijal Qldenbroekove trditve, in izrazil pri tem upanje, da bo mednarodna zveza spremenila svoje stališče in sprejela v svoje članstvo jugoslovanske sindikate.
RUDOLF SLANSKV
vojni veliki — doslej najbrž največji — politični poraz z neuspelim napadom na Jugoslavijo. Preobrat se je začel nekako pred petimi leti, z o-no resolucijo, ki že tako močno zaudarja po mrhovini, da se je v kominformovskem taboru letos sramežljivo ni spomnil menda nihče več — razen Vidalija in Marine (in še pri Vidaliju ne gre za ofenzivo o nepravem času, temveč za obupno defenzivo).
Ta preobrat, ko se je krivulja mednarodnega pomena in političnega potenciala ZSSR zaobrnila navzdol, je pospešil notranjo krizo, ki se je na zunaj najprej začela kazati s krvavim obračunavanjem v satelitskih državah, ki je v prvih letih še lahko kazalo zunanji videz ofenzivnega utrjevanja moskovske hegemonije, kasneje, zlasti pa z lanskimi vešali v Pragi, pa začelo že močno smrdeti po šibkosti in negotovosti.
Letos gre pa kar naglo; od nenavadnega razpleta zdravniške afere do uporov v Berlinu in Vzhodni Nemčiji, do Čudnih sprememb na Madžarskem in končno do padca enega izmed najmogočnejših kremeljskih velikašev. In seveda še ni končano, kajti kdo ve. do kod bo šel plaz, ki ga bo Berjev konec nedvomno sprožil — v ZSSR in v satelitskih državah, pa najbrž tudi v kom-informovskih agenturah drugod po svetu.
Odstavitev doslej vsemogočnega policijskega ministra je nedvomno najzgovornejši, za kominformiste pa tudi najpo-raznejši dokaz krize, Ici jo preživlja birokratski državno-ka-pitalistični sistem v ZSSR. Kajti ne gre samo za medsebojno borbo tekmecev za diktatorski prestol, ki se je izpraznil po Stalinovi smrti. Gre za to, da se ta borba sploh v takšnih oblikah in v takšnem obsegu razvija, za pogoje, iz katerih raste. Preprosto povedano: bolj kot želja po oblasti žene tekmece v medsebojno borbo strah pred tistim, ki je više in ki ima več moči. Do-
Začef-Je trajala dve uri in pol-Solitji so proučevati osnovna
*ka v°iaška in gospodar-
RIM, 11. — Medtem ko De Gasperi še vedno nadaljuje z delom za sestavljenje programa in ko pravijo v raznih krogih, da bo v prvih dneh prihodnjega tedna dokočno sprejel mandat, in nato predložil Einaudiju seznam mini. strov nove vlade, se je danes v Rimu sestal glavni svet ita-lijanske	socialdemokratske
stranke.
V imenu vodstva je poročal Saragat, ki je izjavil, da je potrebna nova taktika, ki pa ostaja vendar v okviru sklepov genovskega kongresa: «u-stavna opozicija«, ki se lahko konča samo, če bi PSDI mogel vsiliti vladi odločno levo o-rientacijo. Saragat je nato dejal, da PSDI nasprotuje vsaki desničarski rešitvi, in da bi njegovo sodelovanje v vladi možnost take rešitve olajšalo, kar je razvidno tudi iz tega, da se za vstop PSDI v vlado najbolj zavzema demokrist. janska desnica. Nato je po. udaril, da imajo največjo odgovornost zdaj demokratične sile v demokristjanski stranki ki morajo onemogočiti manever konservativnih elementov v lastni stranki.
Zasedanja glavnega odbora PSDI se bo nadaljevalo jutri.
Sporazum Ri-Rober>son
Šišakli izvoljen
za sirijskega predsednika
DAMASK, 11. — Na volitvah v Siriji je bil general Sišakli ponovno izvoljen za predsednika republike. Od 864.425 veljavnih glasov jih je dobil 861.910. Odobrena je bila tudi nova sirijska ustava. Zanjo je glasovalo 861.152 volivcev.
ROGAjSKA SLATINA, 11.
19. t. m. bodo v Rogaški Slatini, kjer je Boris Kidrič preživel svojo mladost, odkrili spomenik. Tega dne bo v Rogaški Slatini tudi komemora-tivna svečanost. Ob tej prilož. nosti bodo spremenili v tem kraju tudi ime tovarne stekla, ki se bo odslej imenovala po Borisu Kidriču.
TRAJCO KOSTOV
8POH1HMKI »SEVI
Na današnji dan je bil leta 1363 rojen Albert Calmette, francoski bakteriolog. Iznašel je način pripravljanja seruma proti ugrizu nekaterih kač.
Danes, nedelja 12. julija
Mohor in For., Draguška Sonce vzide ob 4.26 in zatone ob 19.54. Dolžina dneva 15.28. Luna vzide ob 5.38 in zatone ob 20.45. Jutri, ponedeljek 13. julija Marjeta, Dragan
ZDRAVITI ZLO PRI KORE
Delovna in proizvodna kriza je zajela skoro vsa tržaška industrijska podjetja:	ladje-
delnice, Tržaški arzenal, Tovarno strojev, malo in srednjo industrijo, obrtništvo. Posledice te krize pa se tudi močno poznajo v trgovini. Neposredni vzrok te krize je v dejstvu, da skoraj vsa tržaška industrija sloni na ladjedelništvu, ki preživlja prav sedaj najhujše trenutke.
Sindikalne organizacije stalno opozarjajo na ta položaj, toda tržaški delavci zaman čakajo, da bi tem opozorilom in ugotovitvam sledila tudi resna, stvarna in odločna sindikalna dejanja. Ni namreč dovolj. opozarjati na določeno stanje in morda celo predlagati kake splošne ukrepe. Trebči je resno načeti to vprašanje ter prisiliti oblasti, organizacije delodajalcev ter vse pristojne ustanove, da vzamem stuar resno v roke ter začnejo zdraviti zlo pri korenini.
Drugi sindikati so dali Delavski zbornici konkretne predloge za primeren poseg sindikalnih organizacij v ta kritični položaj. Delavska zbornica pa se otepa vsake konkretne akcije in celo namiguje, da bi bilo prav spremeniti dosedanjo strukturo tržaške industrije ki naj bi ne bila več toliko odvisna od ladjedelništva, marveč naj bi se okrepila dejavnosti v industrijskem pristanišču. Delavska zbornica sicer opozarja na sedanji nevzdržni gospodarski položaj, toda hkrati predlaga, naj bi ga reševali omenjeni krogi birokratov iz raznih uradov ZVU in morda še Trgovska zbornica, razna združenja industrijcev ter kvečjemu še njeno tajništvo, pri čemer pa bi se izločila velika večina delavcev z njihovimi organizacijami vred.
Ce pregledamo sindikalne boje v Italiji in Franciji, vidimo, da bi bil tam gospodarski in socialni položaj delavcev mnogo slabši ter bi jih še bolj izkoriščali, če ne bi se odločno postavljali po robu delodajalcem in vsem nazadnjaškim slojem sploh. Le s stalnim pritiskom so delavci preprečili še večjo okrepitev reakcije.
Zato naj delavci tudi pri nas odločneje nastopijo. Treba je začeti na bazi, v podjetjih in tovarnah. V Tržaškem arzenalu, v ladjedelnicah, v Tovarni strojev, v pristanišču, železarni itd. bi se morali ustanoviti izven vseh sindikalnih struj in organizacij odbori delavcev, ki bi začeli enotno akcijo vseh delavcev posameznih delovnih kolektivov. Ta enotna akcija bi morala sloneti na čim bolj široki podlagi brez slehernega sek<taštva. Taki enotni odbori bi povzročili v tovarni neposreden pritisk in vpliv na tovarniške odbore, jih spodbujali ter tako dosegli, da bi ti odbori predstavljali res vse 'delavstvo. Iz tovarn bi se ta akcija brez dvoma razširila na posamezne sindikalne strokovne zveze, od tod
Pojasnilo nadzornega odbora
Delavskih zadrug glede stavke
pa na sami vodstvi obeh največjih sindikatov.
Le tako se lahko ustvari tista platforma za sporazum med največjimi sindikalnimi organitacijami, ki je nujno potrebna, da se pritegnejo v skupno akcijo tudi razni ostali prizadeti socialni sloji. E-notnost delavcev bo nedvomno vplivala na celotno javno mnenje ter bo dosegla solidarnost obrobnih proizvajalnih kategorij, ki so povezane z gospodarskim in socialnim življenjem delavstva. S pritiskom delavstva na sindikalna vodstva in s sindikalno enotnostjo, ki bo iz tega izvirala, se bo zaktiviziralo delavstvo vseh podjetij, kh bo nastopalo z mnogo večjim pogumom in zavzetostjo, če bo njegova podjetja zajela kriza. S tem pa se bo delavsko gibanje tudi otreslo pasiviza-cije in bodrilo razne omahljivce. Takrat pa se tudi razni organi oblasti in ustanove, ki odgovarjajo za naše gospodarstvo, :.e bodo mogli odtegniti svoji odgovornosti ter bodo prisiljeni načenjati z vso resnostjo reševanje gospodarske krize, ki ograža interese in zaposlitev tisočev in tisgčev tržaških delavcev in nameščencev.
10. OBLETNICE USTANOVITVE IX. KORPUSA
Dne 6. septembra bo v spodnji Vipavski dolini svečana proslava 10. obletnice ustanovitve IX. korpusa, njegovih brigad in splošne vstaje primorskega ljudstva proti fašističnemu okupatorju. Te proslave se bodo udeležili tudi številni bivši partizanski borci, aktivisti osvobodilnega gibanja, vsi slovenski in italijanski demokrati tega ozemlja, ki so tačas tako ali drugače sodelovali in doprinašali v skupni borbi proti istemu sovražniku. V ta namen je bil 9. t. m. na širšem sestanku izvoljen širši pripravljalni odbor z nalogo, da pripravi vse potrebno v zvezi z udeležbo na tej proslavi. V ta odbor so prišli naslednji bivši partizanski borci in aktivisti:
Eugenio Laurenti - komandant «Tržaške brigade«, Franc Stoka - komisar ((Komande mesta Trst«, Franc Lipovec - aktivist,	Ivan Novak -	aktivist,	Konstantin
Franovič (Sergij)'	- organizator	«Delavske	enotnosti«,
Branko Pahor - aktivist, Armid Ukmar - borec ((Prekomorske brigade« Alma Zalašček (Janka) - aktivistka, Valerija Kocjančič (Spela) - aktivistka, Lojzka Cebohin (Gro-zdana) - aktivistka, Anton Gregorič (Nino) - komandant bat. ((Tržaške brigade«, Marica Škabar - aktivistka, Vladimir Kenda - namestnik komisarja ((Tržaške brigade«, Martin Praček (Davorin) - aktivist, Josip Sturman (Slavko) - aktivist Mirko Kosmina - aktivist, dr. Josip Daneu - zdravnik ((Komande mesta Sežana«, Ivan Bukovec (Vojmir) aktivist,	Angela Udovič	(Mica) -	aktivistka,
Bruno Morassut -	oficir «Bazoviške brigade«,	Tončka Co-
lja - aktivistka, Danilo Turk (Joco) - član igralske skupine IX korpusa, Srečko Colja - aktivist, Sergij Pečar - borec, Carlo Drassich - aktivist, Dušan Furlan - borec, Giordano Luxa - komisar »Delavskega bataljona« Tovarne strojev, Stanko Bole- aktivist, Marija Majnik (Majda) - aktivistka, Giordano Sorta - komandant sektorja ((Delavske enotnosti«, Boris Race - aktivist, Ivan Cač -oficir ((Prekomorske brigade«, Andrej Rener (Drejce) -komandant ((Kosovelove brigade«.
RAZGOVOR S TOV. POLAJNARJEM. PREDSTAVNIKOM ZVEZNE JUGOSLOVANSKE TRGOVSKE ZBORNICE
kupčij
Zadovoljiv potek x jngoslovansklint podjetji
FLRJ bo izkoristila celotni kontingent za izvoz v okviru velesejma
Nadzorni odbor Delavskih zadrug nam je v zvezi z napovedjo stavke uslužbencev zadrug poslal pojasnilo, ki ga na kratko povzemamo.
Odbor poudarja, da stavka nima sindikalnega značaja in da razlogi, ki jih navajajo tisti, ki so stavko proglasili, niso v skladu s stvarnostjo. Doslej namreč ne obstaja prepustitev prodajaln zasebnikom. Gre le za poskus, ki bo trajal 6 mesecev in ki se tiče nove prodajalne na Greti, To prodajalno prevzame za preskusno dobo poslovodja. V drugi prodajalni, ki jo bodo v kratkem ustanovili, pa bodo preizkusili sistem provizije, ki ni naletel na noben odpor. Sele ko bodo znani rezultati teh poskusov, bodo razpravljali, kakšen sistem naj se delno uveljavi, ki pa ne bo škodoval pridobljenim pravicam uslužbencev.
Kar se tiče ustanovitve «Cen-tralvino«, bo to članom in u-službencem le v korist, prav tako ne bo zaradi tega nič utrpelo premoženje Delavskih zadrug.
Parkiranje motociklov
na določenih prostorih
Velesejem se počasi bliža h koncu. Samo še danes, v ponedeljek in v torek si bodo lahko velesejem ogledali Tržačani in drugi gostje, potem pa bodo razstavljavci še nekaj dni pospravljali paviljone, kljub temu da je zaenkrat še težko izreči dokončno sodibo o komercialnem uspehu velesejma, se je naš sotrudnik obrnil na predstavnika Zvezne trgovske zbornice in šefa jugoslovanske razstave na velesejmu tov. Toneta Polajnerja in ga zaprosil za njegove vtise o razstavi, za komercialna pričakovanja itd. Tov, Polajnar je našemu dopisniku prav rad podal nekaj izjav za čitatelje »Primorskega dnevnika«, ki jih v celoti prinašamo.
»O odnosih z velesejemsko upravo se Jugoslavija-letos ne more pritoževati. Mnogo trše pa je bilo s predstavniki ZVU. Kot vsako leto se je namreč tudi letos pred velesejmom pričela stara zgodba s kontingenti. Moramo priznati, da se je ve-lesejemska uprava potrudila in mnogo pripomogla, da so bile vsaj osnovne jugoslovanske težnje uresničene. Tako smo dobili ugoden celotni obseg kontingenta za izvoz blaga na velesejem v skupni vsoti 140 milijonov lir, dosegli smo pismeno zagotovilo, da se bodo uvozna dovbljenja za na velesejmu prodano blago reševala takoj po predložitvi dogovorov in končno obstaja možnost za prenos postavk kontingenta z neke vrste blaga na drugo blago. Poslednje zagotovilo je toliko važnejše, ker struktura kontingenta ni povsem ugodna. Velesejemska uprava sama pa je bila korektna in lahko na tem mestu izrazim svojo zahvalo predsedniku velesejma ing. Sospisiju, generalnemu tajniku Chiaruttiniju in komercialnemu direktorju ing, Pe-tracchi«.
Na vprašanje o zaključenih poslih je tov. Polajnar odgovoril, da je zaenkrat še težko dati točno sliko, ker je mnogo kupčij še v teku. Vendar pa prihaja jugoslovanska delegacija po prvih vtisih do zaključka, da bo popolnoma izkoriščen kontingent za celo vrsto proizvodov zlasti živilske stroke, kožne galanterije, usnja. Itd. Ne ve pa še točno, ali bo iz-
velesejmu, kateremu se v imenu naših čitateljev zahvaljuje-
mo za njegove izjave.
Zadnja pol lov.Karla Sancina
Velika množica tržaških Slo. vencev, zlasti pa Skedenjcev, je včeraj spremila na zadnji poti tovariša Karla Sancina ter s tem pokazala, kako je bil pri vseh priljubljen.
Pred hišo žalosti so se zbrali sorodniki, slovenski učitelji in profesorji ter drugi prijatelji pokojnega. Na čelu žalnega sprevoda so šli učenci slovenske osnovne šole iz Skednja, ki so nosili cvetje. Nato sta dva učitelja nosila ve-hec, ki so ga poklonili svojec mu stanovskemu tovarišu v zadnji pozdrav učitelji slovenske šole pri Sv. Ani; za krsto pa so šli sorodniki dragega pokojnika ter veliko prijateljev in znancev. Za časa pogreba so bile zaprte vse trgo-
vine, koder je šel sprevod-Lahko rečemo, da ni bilo Ske. denjca, ki ne bi bil navzoč pri pogrebu predragega pokojnika.
Naj mu bo lahka domača zemlja!
* * *
K včerajšnjemu članku v spomin Karlu Sancinu dodajamu, da je bil pokojnik predsednik Dramatičnega krožka v Skednju skoraj ves čas njegovega obstoja. Pridno se je udejstvoval tudi v športu. Tu ni ostal le v mejah domače vasi pri športnem družtvu «Concordia», ki je odtegnilo mnogo slovenske mladine potujčevalnemu vplivu italijanskih športnih krožkov, temveč je sodeloval tudi v Slovenskem športnem udruženju, naši osrednji športni organizaciji, katere je bil tudi podpredsednik.
Vaščani in stanovski tovariši globoko sočustvujejo z vdovo Pepco, ki je komaj prebolela prvi udarec, ko ji ’e padel v osvobodilni borbi sin. Sedaj je izgubila še moža in ostala čisto sama.
Cjortje h £11 iflmmije m uelebejmu
Poročali smo že, da so v četrtek obiskali tržaški velesejem člani izvršnega odbora LRS tovariši Ivan Maček, dr. Zoran Polič, Janez Hribar in Viktor Avbelj. Na sliki vidimo tov. Zorana Poliča (prvi na desni) v živahnem razgovoru z iz-najditeljem-sestavljalcem recepta za novo brezalkoholno pijačo »Cocta-Cocta« tov. Zelinkom in prof. Jožetom Zemlja-kom, ki je spremljal goste. Na skrajni levici pa je žal obrnjen’ od našega fotografa član okrajnega izvršnega ljudskega odbora v Tolminu tov. Albin Dujc Danes pa so si ogledali velesejem slovenski novinarji in člani uprave «Slovenskega poročevalca«. Na sliki jih vidimo desno v manjši skupini pred paviljonom z razstavljenim jugoslovanskim lesom.
: i ml
Včeraj na velesejmu j
Tudi včeraj so številni gost- j
je obiskali tržaški velesejem kljub zelo hudemu vetru. Dopoldan je tako obiskal velesejem ameriški admiral Robert Leedenison v spremstvu častnikov ameriških vojnih ladij, ki so obiskale Trst. Prav tako je obiskal dopoldan velesejem komandant, civilne policije polk. Richardson v spremstvu svojega namestnika Robertsona. Poleg njega se je dalj časa zadržal na velesejmu šef civilne uprave naše cone Vi-telli, iz Italije pa je prišel beneški župan prof. Spanio v spremstvu direktorja za gospodarstvo in finance dr. Sarto-rija.
Prav tako so obiskali dopoldan velesejem številni slovenski novinarji in člani uprave ((Slovenskega poročevalca«, ka-terih sliko prinašamo na drugem mestu.
Obisk je bil včeraj zaradi izredno neugodnega vremena nekoliko slabši, vendar kljub temu dokaj živahen. Zvečer pa so žal morali odpovedati razstavo mode. Upamo, da bodo vremenske prilike dopuščale to revijo danes.
Danes bo ob 18.30 tiskovna konferenca generalnega tajnika poslaništva Južnoafriške unije v Rimu Vamarda.
Staršem otrok,
ki so ? kolonijah v Sloveniji
Radio jugoslovanske cone naproša vse stlrše, ki .'J11®!0 svoje otroke v počitniških kolonijah v Kranju, Radovljici in Bohinjski Bistrici, da se zglasijo v torek lil. t'1”' v pr°-storih v Ul. Ruggero Manna 29 ob 16. uri. Tam bomo posneli na magnetofonski trak vase pozdrave, ki jih bomo po radiu poslali vašim malčkom.
kpriščen kontingent za nekatere lesne proizvode. Nikakega
Zrelostni izpiti
na Državni višji realni gimnaziji
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA
V zvezi s prejšnjimi določbami, s katerimi je bilo izjemno dopuščeno parkiranje motociklov na prostorih, ki so sicer prepovedani za parkiranje vozil na splošno, sporoča županstvo naslednje:
Ugotovili so, da je omenjeni ukrep, ki je dopuščal prizadetim prosto voljo glede njegovega izvajanja, delno izgubil svojo učinkovitost, ker so se motociklisti le malo okoriščali s to možnostjo ter so puščali svoja vozila na prostih prostorih in s tem krčili prostor, namenjen za parkiranje avtomobilov. Zato se sedaj spreminja določba ter se odreja, da se na krajih, kjer so table s prepovedjo parkiranja avtomobilov toda z dodatkom, ki nosi napis ; «dovoljeno ustavljanje motociklov«, ne bo dopuščalo parkiranje motociklov na nasprotni strani ceste, ki bo rezervirana izključno za parkiranje drugih vozil.
Ker ima ta odredba značaj obveznosti, bodo kršilci kaznovani po občinskih predpisih.
dvoma pa ni da bo celoten obseg kontingenta izkoriščen, seveda če bodo res omogočili prenos nekaterih postavk.
Ob koncu razgovora je naš urednik povprašal še za splošen vtis jugoslovanske delegacije o velesejmu, o osnovnih nalogah velesejma in tudi o morebitnih predlogih za bodočo ureditev. Tov. Polajnar je dejal;
»Vidno je, da je velesejemski prostor premajhen in je res potrebna razširitev. Sicer pa smo slišali, da uprava že proučuje načrte za razširitev velesejma. Po našem mišljenju velesejem še m dobil dokončne oblike, čeprav je napravil letos korak naprej. Osnovni pomen velesejma je namreč očitno v mednarodni funkciji, v pospeševanju trgovske zamenjave z Jugoslavijo in Avstrijo. Številni resni poslovni ljudje, s katerimi smo imeli priliko govoriti, ko so ohiskali naš paviljon, nam to s svojimi izjavami potrjujejo. Vsi so namreč soglasni v trditvi, da mora Trst v svojem lastnem interesu, pa tudi v našem, povečati trgovsko zamenjavo zlasti z Jugoslavijo in Avstrijo. Zaradi tega sta tudi na velesejmu največ zanimanja vzbudili jugoslovanska in avstrijska razstava poleg mednarodne razstave kave. Upamo, da bo prihodnje leto velesejem napravil nov korak po tej poti«.
S tem se je tudi končal naš razgovor z jugoslovanskim predstavnikom na tržaškem
V poletnem roku šolskega leta 1952-53 se je prijavilo k zrelostnemu izpitu na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, vsega skupaj 37 kandidatov, in sicer 12 kandidatov — rednih učencev zadnjega razreda s klasičnim učnim načrtom; 23 kandidatov — rednih učencev zadnjega razreda z realnim učnim načrtom in 2 privatistki.
Tako so letos prvič polagali zrelostni izpit učenci, ki so obiskovali razrede s klasičnim učnim načrtom.
Izpiti so se začeli 22. junija in so trajali do 9. julija.
Izpitom je predsedoval ravnatelj Državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Trstu in svetovalec za slovensko šolstvo pri Prosvetnem oddelku Zavezniške vojaške uprave gospod dr. Anton Kacin.
Zrelostni izpit klasičnega oddelka je dal naslednji izid:
Zrelostni izpit je uspešno o-pravile 8 kandidatov in sicer: Milan Gregorič. Valentin Klinec, Aljoša Logar, Aleksander Martelanc. Leander Zugna (Cunja), Erika Rojavnik, Marija Raunik. Ana Sturm.
K popravnim izpitom v jesenskem roku sta bila pripu-ščena dva kandidata.
Zrelostni izpit realnega oddelka pa je dal naslednji izid: Zrelostni izpit je uspešno o-pravilo 9 kandidatov in sicer: Karel Antoni, Aldo Danieli, Vitomir Flego, Aldo Furlan, Stelio Likar-Zvezdan, Maks Šušteršič, Srečko Zobec Ivana Stergar, Magdalena Tavčar.
K popravnim izpitom v jesenskem roku je bilo prepuščenih 12 kandidatov.
Odklonjeni so bili 3 kandidati. 1 kandidatinja pa je med, izpiti zaradi bolezni odstopila'
Še ena obsodba v aferi
uradnikov tehničnega urada T R U S T
Obtoženi Attilio Ebert obsojen natri mesece pogojne zaporne kazni ter 100.000 lir globe
Izžrebani dobitki
Prvo nagrado - pralni stroj «Hoover» dobi lastnik rumenega listka, kupljenega pri blagajni «B» serije A-4 štev. 23252. Drugo nagrado, plinski štedilnik «Milan» dar podjetja «Apelisi» bo dobil lastnik rumenega listka, kupljenega pri blagajni «A» serije A-4 33543. ■Tretjo nagrado - nalivno pero znamke «Waterman 517» pa bo dobil lastnik vstopnice kupljene pri blagajni «C» serije A-4 štev. 19134.
V četrtek je bila pred zavezniškim vojaškim sodiščem sodna razprava proti 53-let-nemu Attiliu Ebertu, enemu izmed uradnikov ameriškega tehničnega urada TRU.ST, ki so proti plačilu izdajali tržaškim podjetnikom razne vesti o javnih delih omenjenega urada.
Afera je prišla na dan v za. četku tega leta. Policija je po preiskavi v TRUST prijavila sodišču 10 uradnikov, ki so bili zapleteni v afero. Poleg njih pa je prijavila še 45 tržaških podjetnikov, ki so za denarne nagrade od uradnikov tehničnega urada dobivali koristne informacije, seveda na škodo TRUST.
16. marca je bilo prvo zasedanje zavezniškega vojaškega sodišča zaradi omenjenih dogodkov. Pred sodišče so prišli vsi obtoženci, uradniki in pod. jetniki, vendar je sodišče sklenilo proces proti podjetnikom ločiti od procesa proti 10 uradnikom. Prečitane so bile obtožnice 9 obtožencev; obtožnice Attilia Eberta, ki je ležal v bolnišnici, pa na zahtevo nje. govega odvetnika niso prečitali in so tudi proces proti njemu odložili.
Ko je obtoženi Ebert prišel iz bolnišnice, se je po dogovoru sodnika in njegovega odvetnika javil zavezniškemu vojaškemu sodišču, ki se je sestalo v četrtek dopoldne. Attilio E-bert je popolnoma priznal svo. jo krivdo in izjavil, da je za razne usluge tržaškim podjetnikom prejel, za približno 596.00Q lir nagrade. Zavezniško vojaško sodišče ga je obsodilo na pogojno kazen 3 mesecev zapora in na plačilo 100.000 lir globe, ki jo mora plačati do 31. decembra letos.
Preds.; Bayliss; tož-: Grabb; obramba; odv. Jacuzzi.
poškodovala, vozilo pa je šlo *.  m otmiT nfltirfii. Man-
še nekaj metrov naprej, darinu so v glavni bolnici ugotovili zlom desne roke ter rane nad desno obrvjo, m bo ozdravel v 60 dneh. Hujse poškodbe je dobil Capitamo, kateremu so na II. kirurškem oddelku ugotovili veliko rano v bližini desne obrvi, rano na zgornji ustnici in rano na bradi.
V rafineriji Esso - Standard
odpustili devet delavcev in nameščencev
Medtem pa najema vodstvo nove delovce po zunanjih podjetjih Delavstvo odločno proti novim odpustom, ker dela ne primanjkuje
Delavci rafinerije «Esso -Standard Italiana« so se nedavno uprli nameram ravnateljstva, da bi odpustilo kakih 20 delavcev ter so v ta namen tudi sklicali skupščino v Ul. Zonta. Takrat so ugotovili, da je v rafineriji dovolj dela in da delajo na mesec kar po 4-000 nadur, jpoleg tega pa da zaposluje čistilnica tud; delavce zunanjih podjetij. Ob odločnem odporu delavcev se je ravnateljstvo vsaj delno premislilo in skrčilo število nameravanih odpustov.
Pozvalo je nekatere delavce, naj se sami odpovedo zaposlitvi s pogojem, da jim poleg redne odpravnine izplačajo še izredno. Na tej podlagi so odpustili 7 delavcev in 2. uradnika, itn sicer 7 s prvim julijem, ostala dva pa s 15. julijem. Delavcem so razem odpravnine izplačali še vsoto, ki je enaka 12 mesecem plače. Večinoma gre za delavce, stare nad 60 let, ki gredo v pokoj. Sedaj pa zahtevajo, da se odpovedo delu še trije delavci pod istimi pogoji.
Delavci »e sprašujejo, ali bodo s tem odpusti končani. V primeru, da bi delodajalci hoteli odpustiti še nadaljnje delavce, bodo naleteli na odločen odpor vseh delavcev. Dela je namreč v podjetju vedno dovolj in so vsi izgovori ravnateljstva prazni. V poslednjem času je namreč rafinerija vze-ia na delo še 20 delavcev, toda ne na lasten račun, marveč na račun zunanjih podjetij Tau-rus*in Poilvi. Delavci pa s tem niso zadovoljni in upravičeno zahtevajo, naj rafinerija najema delavce neposredno, ne pa po zunanjih podjetjih, tako da se izogiba obveznostim.
(keitike ra potočU/š)
P. D. «lv. Cankar» v Ilirski Bistrici
Z zida je padla
Ob 14.50 so pripeljali na or-topedični oddelek 8|avIJ® *50 nice 51-letno Alojzijo Baraga por Milani, stanujočo na Ko-lonkovcu 55. Zenska je izjavila da je zaradi nekega nujnega dela na njivi stopila nerodno na 3 metre visok zia in padla. Pri padcu je dobila resne poškodbe na križu. Zdraviti se bo morala 10 ali pa celo 80 dni.
Preveč je bila zatopljena v molitev
Medtem ko je včeraj zjutraj 16-letna Vittorina klečala in molila v cerkvi sv. Antona so ji neznanci ukradli listnico, v kateri so bili dokumenti in 2 tisoč lir.
Ljubljančanu ukradli potni list in naočnike
Pevska in tamburaška skupina Prosvetnega društva «Ivan Cankar« sta si privoščili preteklo nedeljo enodnevni izlet v Ilirsko Bistrico. Kakor vedno ob podobnih priložnostih, so se skupinama pridružili tudi številni člani, zlasti v Trstu bivajoči brkinski rojaki, ki nikakor ne dopuste, da bi se kdo brez njihovega vodstva sprehajal po brkinskih gričih. In res so se izkazali nad vse koristni vodiči, čim so se izletniki zapeljali iz Herpelj med bohotno zaraščene brkinske hoime.
Ker je bil nastop cankarjev-cev godcev in pevcev v Ilirski Bistrici domenjen šele za osmo uro zvečer, a je avtobus prispel tja že okrog poldne, so izkoristili cankarjevci popoldanske ure za vožnjo do Postojne.
Večerni nastop v bistriški kino-dvorani je uspel nad pričakovanje. Dokajšen prostor so domačini napolnili do zadnjega kota in se izkazali kot zelo hvaležni poslušalci. Ob pestrem in dokaj dovršeno izvajanem-sporedu so se Bistričani naravnost navdušili, in še posebno nad odrezavim recitatorjem in zaključnimi pesmimi Cankarjevega zbora.
Nad vse zadovoljni s prisrčnim prejemom so se cankarjevci vračali s poklonjenim cvetjem v Tnst ter že med potjo sklenili, da se je treba Bistričanom prihodnjič predstaviti s popolnejšim in bogatejšim programom.
Purič, 44-letna Valeria Braide por. Scoda, 70-letnt Giovanni Cleva, 43-letna Berina Guagnin por. Dedenaro, 77-letna Anna Srebernik por. Ponte.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Danes ob 20.30 bo zadnja predstava «Aide» z istimi igralci. Dirigent Francesco Molinari Pradedi. Medtem ko se nadaljuje pri gledališki blagajni in v galeriji Protti prodaja vstopnic za premiero «Lovcev biserov«, se je davi začela prodaja vstopnic za zadnjo predstavo «Aide»-
Osvobodilna fronta
OF OPČINE Gospodarski odsek OF Opčine vabi na kmetijsko posvetovanje, -ki bo v ponedeljek 13. t. m. ob 20.30 na sedežu, Konkonelska ulica št. 1.
Ljudska prosveta
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SHPZ
V torek 14. t. m. ob 20. uri bo seja izvršnega odbora SHPZ v njegovih prostorih v Ul. Roma 15-11.
PD »IVAN CANKAR*
sporoča, da bo pevska vaja moškega pevskega zbora v ponedeljek ob 20.15 v običajnih prostorih. Zaradi važnosti se priporoča polna udeležba in točnost.
Darovi in prispevki
V počastitev pokojnega Nandeta Ferluga darujeta Justina in Anton Kette z Opčin 2.000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pokojnega bratranca Karla Sancina daruje Slava Sancin 1.000 lir za Dijaško Matico.
Mali oglasi
PODJETJE ISCE slovenskega invalida dela, z nad 40-odst. Invalidnostjo. Pismene ponudbe na upravo lista pod značko «A».
HISA z gospodarskim poslopjem se proda, skupno ali posamezno, v Velikem Repnu št. 689. Vprašati v Velikem Repnu na št. 5.
cJtoQ
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 12. Julija 1953 ob 21. uri gostovanje
v DEVINU (na prostem)
na dvorišču hiše štev. 5
z Moličrovo komedijo
UČENE ZENSKE
V sredo, 15. julija 1953
ob 21. uri gostovanje v
BOLJUNCU (na prostem) na dvorišču hiše štev. 76
z Manzarijevo komedijo
P
V četrtek, 16. julija 1953 ob 21. uri gostovanje v
BOLJUNCU (na prostem)
na dvorišču hiše štev. 76
z Moličrovo komedijo
UČENE ŽENSKE
Ann
rokah«, Gregory Pečk,
Blyth. Barvni film.
Paradiso. 20.00, 22.00:	((Indijska
ljubimka«, James Stewart, Debra Paget. Barvni film.
Secolo. 20.45: «Ana». Silvana Pam-panini, Raf Vallone.
perne uverture. 21.00 Književnosti in umetnost. 21.30 Bizet: Carmen, 3 in 4 dejanje. 22.45 Nočni motivi. 23.00 Večerni ples. 23.32 Polnočna glasba.
TRST 1.
12.15 Orkester Ernesta Nicellija. 13.25, 14.25, 17.00, 18.25 Poročil« o Tour de France. 14.30 Pesmi in melodije. 14.50 Glasbene kronik*' 17.30 Čajanka. 19.05 Amerišk« glasba. 19.25 Poje Flo Sandons. 21.05 Operni koncert s sodelovanjem raznih solistov. 22.30 N« krilih spominov. 23.30 Plesna glasba.
SL03K311JA
327.1 m, 202,1 m, 212,4 m 12.00 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 13.00 Zabavna glasba, 13.30 Novi filmi. 13.40 Pester spored slovenske narodne glasbe. 14.40 Nekaj glasbenih novosti našega arhiva. 15.00 Poročila. 18.0“ Tri operne fantazije. 18.40 «Nasi amaterski zbori« — poje moški zbor «Grafika» p. v. Slavka Mihelčiča. 19.30 Radijski dnevnik,
20.00 Večerni simfonični koncert,
21.00 Iz sodobne črnogorske književnosti (literarna oddaja Dnevu vstaje črnogorskega ljudstva). 21.20 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.00 Poročila, 22.1* Plesna glasba.
»PRIMORSKI DNEVNIK* stane
posamezna št. mesečna naroč.
din 10 » 210
Naroča se pri: AGENCIJI DEM. INOZ. TISKA - LJUBLJANA, Trg Revolucije štev. 19 Poštn. p. 198 - Tel. 20-009 Naročnine vplačajte na tek. rč. št. 606-T-892.
Huda nezgoda z lambreto
NOČNA SLUZMA LEKARN
Cipolla, Ul, Belpoggio 4; Godini Enea, Ul. Ginnastica 5; Alla Mad-dalena. Ul. dellTstrla 43; Plzzul-Clgnola, Contrada del Corso 14: Zanetti, Ul. Commerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
Včeraj zvečer je skupina lambretistov vozila po Ulici Fabio Severo proti Trgu Dal-mazia. Naenkrat je iz do sedaj neznanih vzrok 17-letni mehanik Clermano Capitanio stanujoč pri Sv. Jakobu, ki je na zadnjem sedežu vozil 20-letnega delavca Orazia Mandarino iz Ul. Lorenzetti 14, zavozil daleč na levo in z vso silo zadel v kup opeke ob novem poslopju. Mladeniča sta
53-letni Milan Domims iz Ljubljane, trenutno bivajoč v Trstu, Ul. Torrebianca 25 je včeraj prijavil policiji tatvino, ki so jo neznanci izvršili v njegovem avtomobilu, katerega je pustil v Ul. Lazzaretto vecehio. Tatovi so nasilno odprli vrata avtomobila in Dominisu ukrad-dli naočnike za sonce, potni list, in nekaj manjših predmetov. Skupna vrednost ukradenih predmeto znnaša 10.000 lir.
padla z lambrete in se hudo ljajo.
CESTA ZAPRTA ZA PROMET
Od 8. julija dalje bo Ulica Monache v predelu od Ul. Ca-stello do Ul, Scuole zaprta za cestni promet zaradi poprave kanalizacije.
Začenši z 9 julijem ostane zaprta Ul. Chiadino (vicolo del Chiadino) ker jo poprav-
	LOTERIJA				
BARI	90	36	63	8	85
CAGLIARI	81	67	51	26	48
FIRENZE	80	40	2	81	29
GENOVA	74	6	79	55	44
MILANO	86	42	1	24	14
NAPOLI	6	49	69	11	25
PALERMO	18	76	1	80	77
ROMA	78	41	9	28	75
TORINO	23	59	38	14	21
VENEZ1A	9	56	87	75	12
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. julija 1953 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE: narednik am. voj. Colyd J, Robbins in Šivilja Leda Pichel, težak Giuseppe Bembi in gospodinja Vittoria Prasel, upokojenec Vlttorlo Di-minich in gospodinja Assunta Le. li, prodajalec Bruno Degrassi in gospodinja Giuseppina Furlan, zidar Albino zavadlal in šivilja Marta Colja, šofer Guido Degrassi in šivilja Pierina Filippl.
UMRLI SO: 53-letni Karl Sancin, 58-letna Marija Cernac vd.
Rossetti. 15.15: «Crna strela«, Ste-ve Cochran.
Excelsior. 15.00: «Bwana Devil«, Robert Stack, Barbara Britton. Nlgel Bruce.
Nazionale. 15.45: «Največja ljube zen«, Van Hetlin, Helene Hayes. FUodrammatico. 15.00: »Teror Na-vajoščanov«, D. Clark, B. Joha-son. Barvni film.
Arcobaleno. 14.00: «M-7 ne odgovarja«, Phyills Calvert, James Donald, Robert Beatty.
Astra Rojan. 15.00: «Notre Dame«, Charles Laughton, M. 0’Hara. Grattacjelo. 15.00: ((Človeška srca« James Stevvart, Walter, Huston, Ann Rutherford.
Alabarda. 14.00: «Grešnica Wan-da», Yvonne Šanson, F. Villard. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Ariston. 16.00: «Vražja gospodična«, barvni film.
Aurora. 15.00: «Fernandel in ženske«, Fernandel.
Garibaldi. 14.00: «Plameni nad laguno«, L. Cortese, L Padovani. Impero. 14.30: »Kolodvor Termini«, Jennifer Jones, M. Cllft. Ideale. 14.30: ((Jetniki močvirja«, Jean Peters, Jeffrev Hunter. Italia. 15.00:	»Modeli razkošja«,
Kathryn Grayson, Hovvard Keel, Red Skelton. Glasbeni barvni film.
Viale. 16.00:	«2ene panterice«,
Laurette Luez. Barvni film.
Kino ob morju. 15,00: «Tot6 in rimski kralj«, Toth, Anna Ca-rena, Alberto Sordi.
Massimo. 14.00: «Krik divjine«, John Payne, William Demarest, Susan Morrovv.
Moderno. 16.00: «Usmiljenje s pravičniki«, Kirk Douglas, Eleonor Parker.
Savona. 14.00: «Bongo ln trije pustolovci«, Walt Dlsne.vev, barvni film.
Vittorio Veneto. 14.30: «Nočne lepotice«, Gerard Phllipe, Gina Lollobrlglda, Martine Carol. Azzurro. 14.00: «Ana, vzemi puško« Betty Hutton, Hovvard Keel. Bclvedere, 16.00: «Naši prihajajo«, W, Chiari, M. Riva, M. Billi Marconi. 14.30: »Sin Ali Babe«, Tony Curtis, Piper Laurie, Barvni film.
Novo cine. 14.00: «Legenda ognjenega lokostrelca«, Burt Lanca-ster, V. Mayo. Barvni film. Odeon. 14.00: «Ko trčijo svetovi«, barvni film.
Radio. 14.30: »Jekleni živci«, Ann Scherldan, John Lund.
KINO NA PROSTEM Arena dei flori, 20.15: ((Pandora«, Ava Gardner, James Mason. Barvni film.
Ginnastlra. 21.00: «Junaški lopov«, J. Hall.
Drsališče. 20.45: »Veliko nebo«, Kirk Douglas, Dewey Martin. Ponzlana. 20.30: ((Ljubil sem te, ne da bi se zavedal«, Fred A-staire, Judy Garland. Glasbeni barvni film.
Rojan. 20.15, 22.00: «Svet v mojih
NEDELJA, 12. julija 1953 JVKOHIiOVASibKE CONE T K S T A
254.6 m ali 178 kc 8.00 Poročila. 8.15 Slovenske narodne. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladinska oddaja: Romanje naše Jelice. 13.30 Poročila.
13.45 Glasba po željah. 15.00 Od Triglava do Jadrana:	Sežana.
17.00 Radijski festival primorskih in tržaških pevskih zborov. Tekmovanje — II. oddaja. 18.30 30' zabavnega orkestra Radia Ljubljane. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. 23.40 Glasba za lahko noč.
TRST (J.
306.1 m alt 980 kc-sek 8.45 Kmetijska oddaja. 9.15 Slovenski motivi. .45 Bach: Koncert v D-duru za orkester. 11.15 Ro-mante. U.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Parada lahkih orkestrov. 15.00 Operetne melodije. 15.30 Schubertove skladbe.
16.00 Malo za šalo — malo zares.
16.30 Lahka glasba. 17.00 Koncert pevskega zbora iz Lonjerja-Kati-nare. 17.20 Glasbena medigra.
17.30 Plesna glasba. 18.10 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. 18.30 Glasba za godba na Pihala. 19.00
filmskega sveta. 20.00 Koncert godalnega orkestra iz Celja. 20.35 Scherzi in capricci. 21.10 Slavni pianisti. 21.30 Bizet: Carmen, 1 in 2 dejanje. 23.00 Večerni ples, 23-32 Polnočna glasba.
T ££ TP
13.25,	14.25,	17.00	’ Poročila o
Tour de France. 15.30 Praznik gora. 16.00 Orkester Ecllpse. 16.30 Folkloristična fantazija. 17.30 Simfonični koncert s sodelovanjem sopranistke Brune Rizzoli, tenorista Carla Rosenthala in basista Raffaela Arie. V odmoru: O Tour de France. 20.30 Na valovih Donave. 22.30 Koncert kvinteta Chi-giano. 23.00 Italijanske pesmi.
23.30 Plesna glasba.
HLOV E NI J A 327.1 m. 202,1 m. 212.4 m 6.30 Nasveti in zanimivosti lz kmetijstva. 7.00 Poročila. 8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko dopoldne. 9.00 Po naši lepi deželi.
9.30 Lahka glasba. 10.00 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 Od pravljice do pravljice. 1-30 Plesi iz znanih oper in baletov.
12.30 Poročila. 13.00 Za naše kmetovalce. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.10 Zabavne melodije.
15.45 Radijska igra. 16.15 Z mikrofonom pri naših mladih pevcih (z obiska pri gimnazijskih zborih iz Litije, Moravč, Domžal, Borovnice in Zirov). 17.00 Promenadni koncert. 18.15 Domače pesmi in napevi. 20,00 Anton Foerster: Gorenjski slavček — *zY,aJ?" jo solisti, orkester in zbor ljubljanske opere, dirigent Rado Simoniti. 21.45 Priljubljene serenade. 22.00 Poročila. 22.15 Skladbe za razne instrumente. 22.30 Utrinki iz japopske lirike.
VELESEIEM V CELOVCU
od B. do 16. avgusta 1953
Vstopnice na velesejem in informacije dobite pri »ADRIA - EXPRESS» Ul F, Severo 5-b, tel. 29-243.
Izlet na Koroški velesejem od 9. do 12. avgusta 1953. Vpisovanje do 25. julija 1953.
PONEDELJEK, 13. julija 1953 J KlOHhOVASSKU C O 51 14 T 11 s *' A
254,6 m ali 1178 KC 7.00 Poročila. 7.15 Jutranja glasba. 13.30 Poročila. 14.30 Iz filmskega platna. 14 40 Slovenske narodne pesmi pojeta Dana h llip-lič in Frane Koren, na harmoniko ju spremlja Avgust Stanko.
TltBT »«.
306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Operni obzornik. 13.40 Tartini: Koncert za violo in orkčster. 14.15 Lahke melodije igra Franco Russo. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Poulenc. Koncert za klavirja in orkester. 18.35 Slav.ni violinisti. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.15 Priljubljene melodije. 20.00 Operetne melodije. 20.40 O-
E>/A M>iPR&
ADEX IZLETI
25., 26. in 27. Julija 1953
tridnevni izlet v
ZAGREB
esper
25. m 26. julija 1953
dvodnevni izlet v
POSTOJNO ČRNI VE H nad Idrijo in IDRIJO (Razstava čipk)
25. in 26. julija 1953
enoinpoldnevni izlet v
OPATIJO in na REKO
26. julija 1953
enodnevni izlet v
SKOCIJAN
HERPELJE
TOMAJ
Vpisovanje do 16. julij8 pri «Adria-Express, Ul F. Severo 5-b, tel. 29-243.
NAROČNIKE V JUGOSLAVIJI,
ki prejemajo mPRIMORSKI DNEVNIK« z zakasnelostjo, ali imajo druge nerednosti pri prejemanju lista, pr®* simo, da nas o tem takoj obvestijo.
»ADITu - LJUBLJANA Trg Revolucije 19
I. Cankar;	Izbrano delo V. del, platno, . :
Dr. J. Kotnik:	Slov - angleški slovar, platno
J. Verne:	Potovanje na luno, poiplatno .
H. Gilbert:	Robin Hood, poiplatno . . .
A, Polenec:	Iz življenja pajkov, broširano,
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRST1'' GORICI IN SESLJANU.
Lir
850.^
1.400-"
700-"
600-''
440-"
UlŽl IN TEŽAVE	NAŠIH	SOROJAKOV
Brežani in njihove težnje
Njihove zahteve so sicer skromne in preproste, a rimska birokracija in šovinistično nastrojenje italijanskih oblasti onemogočata odcepitev slovenske vasice od italijanske občine in njeno priključitev k slovenski občini Brdo
s,^arkoli pišemo o Beneški tm,vnW’ moramo vedno ugo-sb da ta Pre(^el slovenit ... 2emlje vedno pastorka a‘i)anske republike. Ze sa-jna dežela je zelo siromašna . tato pasivna in k temu se kart ast* spomnijo le tedaj, nilr? 0!* nie kai zahtevajo, , , 1 Pa tedaj, ko bi ji mora-. kaj dati. Nič čudnega torej, fii n}oramo poročati iz Bene-Je le neprijetne vesti.
sta'°vrat se bomo nekoliko u-da v ®re?u> vasici, ki spa. Janj2* sedai *e v občino Gor-
„ je mala, skoraj izključ-kai venska vas> ki šteje ne-v,;i Pad dvesto petdeset pre-:.cev. O pravem in točnem . Prebivalcev je težko „ «*. kajti tudi Breg deli Slov ..oslalih vasi Beneške ne jniie’ ki so tako siromaš-v ’ aa ne morejo preživljati Bip5 ■ svoiega prebivalstva.
. zani gredo zato v svet, da D “ru8je služijo kruh. Vas Bo š spada upravno pod obči-iur&iani- ki pa je povečini tako _ a. ^er Pa so Brežani
nar .gospodarsko, kakor tudi •otort stno bolj povezani s Pred i0 ■ °bžino Brdo, so že se na '.kaeeli z akcijo, da bi in „ n P^i sedanje občine je Priključili Brdu, Ta akcija ni, mela do sedaj več razvoj-doii^PPenj, vendar pa še ni Nasr.. ? zaželenega uspeha, so j !	1 italijanske oblasti
Ern*laaele v zadnjem času z nie £3ami- Za lažje razumevate ak°i?g bavedli kratek potek
čnfii? Brežanov, da bi se lo-enote cSV?ie sedanSe upravne ra °rjanov, je že zelo sta-Pred dobrimi tremi
lotj m	^y	v..
je En?,/e Brežani lotili te akci. bruani!6?1. sistematično 21. fe-
poirbl5 *6ta 1950 so družinski tarja aP' Vasi predložili no-Centi ,2toniju Pavidoriju v naj v, JTarčent). prošnjo, ki mu m;l° on predal notranje-zahteVaaistrstvu, in v kateri Prikli i°’ nai se njihova vas Mošnp občini Brdo. V tej mo j". 40 Brežani navedli sa_ Vas tni ’ da spada njihova r9 in ®ra4sko v območje Te-abčiu,, ^?sP°darsko v območje Hia inA: d° tor da se popolno.
PPrai?3 °d svoje dosedanje VQe r
Ute en°t® Gorjanov. Venda?e3i^ev je bila točna, *orn, ^aPa dokaj ozka. Z izra-skr
-K0 v ' sPada Breg topograf-naita, PProočie Tera, so hoteli io nro^n’ir,d? utemeljujejo svo-staUšča vendar "
«h Tazlogot nfso1 hoSf-uTlii-
**recno povedati. 1 ga
t pa ni ostalo dolgo prikri kajti videmski italijanski fl.k le moral reči svoje, seve u v znanem stilu in duhu Ko
if Pamreč jeseni leta 195l'Cri
UsvJk Bregu d0 velikih za-iai demonstracij, ki so tra-
3Bis6-itri- dni’ yjdemski tisk ko
Slsal, da stvar Brega ni ta-
enostavna, kot mislijo
strani’ kajti pri teh demon-^"Cijah je ljudstvo pelo po-«Ba j- revoluoionarno pesem Pdiera Rossa« in pa sloven-
ske več ali manj revolucionar, ne pesmi.
Jasno, da je bila s tem odkrita tudi ona želja Brežanov, ki je v svoji prošnji notranjemu ministrstvu niso hoteli izrecno omeniti in sicer želja, da bi se priključili občini, ki jim je tudi nacionalno blizu.
V tem času pa je moral tudi vaški načelnik Brega podpi. sati izjavo, ki so mu jo že vnaprej pripravili, in sicer, da ni. so tridnevne demonstracije imele nikake politične tendence. V tej izjavi, ki jo je pripravil tajnik občine Brdo, se je skušalo dati vsej stvari značaj povsem upravnega vpraša, nja. Glede nacionalnega vprašanja je bilo v pismu rečeno, da je vas (Breg) «imela vedno svoje naravno izhodišče proti Brdu, katerega prebivalci govore isti dialekt, kot pre. bivalci Brega, s katerimi so bili vedno tudi gospodarsko povezani.«
Višje oblasti so namreč nakazale, da bi pristale na odce. pitev Brega od občine Gorjani, vendar pa bi se ne smelo preveč poudarjati vprašanje jezi. ka, ki ga oni ne morejo na noben način priznati. V tem smi. slu je bilo vprašanje nakazano tudi tisku, češ da je glede Brega šel nekoliko predaleč in da ni bil v svojem pisanju preveč pravičen.
Lani novembra pa se je ljudstvo dvignilo. Prebivalcem Brega so se pridružili še prebivalci Flipana. Ta svoj protest je ljudstvo pokazalo s tem, da se ni hotelo udeležiti upravnih volitev. Prebivalci Brega in Flipana so vrnili vse volilne liste. Oblasti so skušale ta »upor« zatreti s silo. Karabinjerji so vrnili vse volilne liste in grozili ljudem ter mnoge zasliševali ter prijavili sodišču. Kljub temu pa ljudstvo ni popustilo in vprašanje je ostalo nerešeno.
Poteg vseh teh akcij, ki so tako razburkale Breg, je prišla vmes še neka motnja. Za priključitev Brega k občini Brdo je bil potreben tudi sklep občinskega sveta te občine. Občinski svet ie razprav, ljal o tem na svoji seji letos 8. februarja Ta seja je bila zelo dolga. Del občinskih svetnikov se je priključitvi Brega uprl. To svoje stališče so ti svetniki utemeljevali s tem, da je vas Breg gospodarsko izčrpana, kajti dosedanja uprava v Gorjanih je od Brežanov terjala le davke, dala pa ni vasi nič in sedaj bi prišla v območje njihove občine vas, od' katere bi občinska uprava ne mogla izterjati ničesar, dati pa ji bi morala vež kot ostalim, ker je bila do sedaj zelo zanemarjena. Vendar pa je po dolgem razpravljanju prevladalo mnenje, da se Breg sprejme in v zapisniku s te seje je rečeno, da «so mnogi svetniki pobijali tako gledanje in poudarjali, da se vprašanje priključitve Brega mora ■vzeti predvsem z moralnega gledišča in ne samo in izključ-n° s tehničnega stališča«. Kar P°meni, da se mora vzeti v po. štev tudi težnja Brežanov, da
se priključijo Brdu zato, ker je to slovenska občina. Pri volitvah o tem sklepu je bilo enajst svetnikov za priključitev in le štirje so glasovali proti.
Kljub vsemu temu pa se vprašanje še vleče, kajti gorjanska občina ne mara izpustiti iz rok vasi, ki ji je do sedaj vedno prinašala le koristi, nikoli pa bremenila nje. nega občinskega proračuna.
V vseh dosedanjih akcijah se je ljudstvo Brega strogo držalo mere, hkrati pa bilo zelo borbeno in vztrajno. Na drugi strani pa so oblasti pokazale neverjetno nerazumevanje za to tako upravičeno zahtevo. Zaradi tega je prebivalstvo Brega seglo po novem sredstvu. Brežani so namreč sklenili, da ne bodo plačali davkov vse dotlej, dokler ne bo njihovi zahtevi zadoščeno.
Na to akcijo pa je davčna
uprava v Huminu odgovorila tako, da je po vseh hišah v Bregu nalepila lepake, s katerimi grozi prebivalcem z denarnimi in tudi zapornimi kaznimi, ki segajo tudi do dveh let zapora. 2e prej smo omenili dejstvo, da je vsa Be. neška Slovenija bila vedno zapostavljena. To zapostavljanje se je odražalo in se odraža tu. di v šolstvu in v kolikor so Brežani obiskovali tiste skromne šole, ki jim jih je dala italijanska republika, se niso naučili niti toliko italijanščine, da bi danes razumeli smisel teh lepakov. Brežani, kot slovenska vas, govore doma le v slovenščini, lepaki pa so pisani le v italijanščini.
Sicer pa je v vsem tem novem ravnanju italijanskih oblasti; prestrašiti te neuke kmete. Smelo lahko trdimo, da ni glavni namen davčne upra. ve iz Humina izterjati davke
iz teh itak že tako izžetih malih kmetov, ampak ustvariti med njimi preplah, da bi opustili svojo vztrajno in žilavo borbo za priključitev k Brdu.
Da je zahteva Brežanov povsem upravičena, je vsakomur jasno. Da je tak upravni akt za državno upravo nekaj skrajno enostavnega, došim je za tamkajšnje ljudstvo izredne važnosti, je tudi razumljivo. Ce pa ne bi poznali odnosov italijanskih oblasti do tega dela slovenske zemlje, bi nam bilo to tako dolgo odlašanje nerazumljivo. Ker pa ga, žal, predobro poznamo, nas ne ču_ di niti to, da se uporabljajo tudi taka sredstva, da hi preprečili gospodarski razvoj in nacionalni obstanek te skrom. ne slovenske vasi na skrajnem zahodu slovenske zemlje, ki je že stoletja kljubovala in še kljubuje potujčevalnemu pritisku.
Obiščite
KOPAUSCE
imiiiiiimiiiiniiiimimiiiiuiiniiiiiiiiiimmiiiiniiiiimiiiiiiiiimiinmiiiimiinmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiviimutiiiiiiiiiniviimiiiniiHti
Bovec, v ozadju sedlo Preval in Prestreljen Ilc
imminiuiifiiinniniiitiiimiifiiiniiiiHiiimiiiiitiiiimniiiiifiiiiiimmiiimifiniiiiiiiiitiifii«
OB 60-LETNICI ENEGA NAJVEČJIH JUGOSLOVANSKIH PISCEV
MIROSLAV
/fi itjvrjovci p&t
KRLEŽA
Te dni je vsa jugoslovanska kulturna javnost proslavila šestdesetletnico Miroslava Krleže, enega največjih sodobnih jugoslovanskih književnikov, ki ga pozna tudi tržaško občinstvo po njegovi drami «Gospoda Glembajevi», ki jo je igralo Slovensko Narodno Gledališče, in po drami «V agoniji«, s katero so nastopili v Trstu člani jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda. Ob Krleževem jubileju je napisal znani srbski književnik in kritik Milan Bogdanovič članek, ki ga skoraj v celoti posnemamo.
O tem. da je Miroslav Krleža danes eden naših največjih sodobnih piscev, ne more biti po mojem nobene diskusije. Mislim celo, da bi bilo malo onih, ki se ne bi strinjali s stališčem, da je Krleža največji sodobni jugoslovanski književnik. Izredna stvariteljska sila; izjemen talent, ki se piscu ne izneveri v nobenem^ trenutku in v nobenem _ številnih književnih področij, na katerih se je poskusil; izvedna splošna kultura, k; ji ni mnogo enakih pri nas, pa tudi ne v svetu; izrazito napreden in še več, revolucionaren pogled na svet, na življenje in družbo, ki^ obeležuje Krleževo delo že od samega začetka; čista in zanesljiva široka jugoslovanska orientacija, z vsem potrebnim kriticizmom v tre-
0 pot človeka, umetnika, borca, ki je s prodornostjo svojega duha posvetil v najbolj skrite kotičke človeške duše in razkril tragično igro njene protislovnosti tako v življenju posameznika kot v razvoju družbenih nujnosti
nutkih raznih narodnih zablod dela Krležo bolj kod mnoge druge naše pisce res jugoslovanskega književnika. Vse to so elementi, s katerimi se je rodilo veličastno delo, ki je po sami svoji naravi in bistvu tesno prežeto z najiskrenejšimi in najbolj pristnimi motivi _ življenja naše dežele in našega človeka v vseh dogodkih zadnjih štirih desetletij.
Krleža se je pojavil nekje pred prvo svetovno vojno in v njenem okviru, v trenutku velikih zmed, kaosa in anarhije ki so se v tem času odražali v novih iskanjih in gibanjih v literaturi in
umetnosti sploh. To je bila doba, ki je s samimi temi kaotičnimi in meglenimi pojavi v literaturi odkrila težko, lahko bi rekli tragično brezpotje, v katero se je zapletla meščanska družba, v svoji polni dekadenci. Skozi to duhovno zmedenost se vse močneje prebija občutek slutnje o propadanju obstoječega življenjskega sistema in nezmožnost, znajti se pred nujnostjo velikih zgodovinskih preobrazb ki so se pojavljale na obzorju in se že začele izvrševati. Ta tako imenovani modernizem, ki je bil v vseh svojih oblikah prav izraz tega brezpotja, je začel prodirati tudi k nam. Krleža je v tem trenutku odigral veliko vlogo. Dober poznavalec vseh teh novih gibanj in tudi sam prevzet od ideje o nujnosti novih vsebin in novega izraza v literaturi je spodbudno deloval v tej smeri, ni pa izgubil ravnotežja in se ni izgubil v megli. Popolnoma pravilno je presojal, da je tako imenovana modernistična dekadenca dejansko defenziven krč na umetniškem področju, krč družbe, ki odhaja. Tako je začel
kazati na teme, ki kritično razkrivajo to družbo v procesu njenega razpadanja, in navajal sebe in druge k temam, ki revolucionarno najavljajo nova življenjska bistva. Začel pa je tudi te teme uresničevati.
Krleža je po sami naravi svojega duha racionalen, po svoji idejnosti materialist, obenem pa zelo emotivno povezan z življenjem ini človekom. Zato je ostal zvest realistični koncepciji v umetniškem ustvarjanju in to v najširšem in najbolj plemenitem smislu te besede. S silo svojega talenta in z velikim vplivom, ki so ga imele njegove izredno kvalitetne stvaritve, je neverjetno koristno učinkoval n® literaturo med ofcemh vojnama, da je dobila aktivno napredno obeležje in da se ni ločila od življenja in človeka. Bil je globoko prežet z narodnim čustvovanjem, ki ima pri njem najbolj polno jugoslovansko širino in tako je ofenzivno jugoslovansko deloval v trenutkih ko je jugoslovanstvo začelo postajati maska, ki je prikrivala podle hegemonistične težnje. V vsem tem je vse novo in
'"ll,,l,l|iniinii„uii„,ll„i„iiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiilllllllIlllIIIIlllllllIlllllllnllmllII'ImraIIIllllllIII1I l„miiiiiinnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiimiimiiiiiuiiiiiiminmuniiiiiiiiiinmiiiiiii,»II,"III",,"i'|i,|"i|I,»l,I"m,,,lllll",l,ll,l,,,,lllll,l,""l""""m,,l","n"
ŽIVLJENJE IN DELO ZAVEDNEGA SLOVENSKEGA JAVNEGA DELAVCA
^red nekaj meseci sem pre-pouabilo znanke, da Poko' 0gledam razstavo slik ga Jn,e!la švicarsko . tržaške-Uile[e-ar^a Harrxia Heusserja »ta e2i* sem se otvoritve raz. tlast! In tedai opazil, da >aJstpa£a Poleg Heusserja na *Ulcttdva meni neznana doVa	Med pozornim ogle-
•e«i !e,n razstave, na kateri 5l>0znl suoje beležke, sem Slh	ene.Ba ‘2 ned obeh no-
ffiSlimUUHEMDl
OanJatstav^avcev si>nija Pa-K' mi je povedal o sebi
Hi
 	O 5FUJ
v r m delu nekai podat-
ni dotlej neznanih dejstev, mi je bdo žal mojih ostrih besed v recenziji in zato sem v sebi    puaul. | začutil nujnost, da se z užaljeno, , eoa, Silvestra Godi- nim slikarjem osebno pogovo-n,sem imel časti rim.
1ap,5 ‘ se istega dne sem 4an od recenzii° in neslednji Ljuhi. Poioval po opravkih
Jan«
K0
tržaškSe”' “e vrnil, so me moji
“sei, ' Prijatelji m znanci od
'n oinettni obsuli z vprašanji
Pi*,,;1«*. kako sem mogel na-
ae«t « ? sl°venskem piosvet-‘ Sef
ms-socu ki ie ni več med )e9a ,T1 ki se povrhu svo-
0a dC(Q npoa in prosvetne-stvoUkvarja tudi s slikar-čeno n alc° kratko in milo re-h rQU)!n!liosrč™o obsodbo. In sem do-
Ka Q2al za novega člove-delav D°sebno za kulturnega aotlotn toliko kdaj tudi bla-datj eaa razumevanja. Pove. "Uka,0 tudi. aa me je naš *he „ n° razstavi videl, da pa S® je h Utean,l ogovoriti, ker Srtigj, 11 0bkrožen po številnih s*hi j osebnostih. Povedal
st,
da
sllK nisem imel o osebno-arja ^Uvestra Godine uteBn n,!®9a Pojma — kajti da naš znani in za-'o ide f-,auec sHvester Godi-? z meni do tedaj ®K«estr tršaški m slikarjem rin Godino, mi ni pri-ttrntaK lSel ~ in sem P°č po. goljen!!! lahk° povedal o raz-snan slikah samo svoje
h* slikarsk	n° $taliiče 0le-
i bij “ *e umetnosti, ne da
?*' dejii . tem upošteval dru-i ‘he rut »olajševalne« oko. '®bi (u , d te okoliščine šte-1>l «Se 1 fe*a našega slikarja rfere. n J kot spodbudne raz-ina tjateTih si mora naš n°st Ule-	trenutek narav-
sveti rast t, da se lahko p o-“• pr0,?3‘ ^ubeznj do slika-zaradi teh novih, me.
Obisk v SUednlu
v Imel sem slikarjev naslov in pred dobrim tednom ali kaj več sem se odpravil proti večeru v Skedenj, da obiščem slikarja na njegovem domu. Prijazna hiša sredi drugih š m hišic ki so vse obdane z latmki in vrtiči. Pod latniki tlakovano dvorišče, na njem se z živžavom igrajo otroci
Sprva slikarja ne najdem do. ma. Povedo mi, da je zaposlen na njivi, da pa se bo pod noč zagotovo vrnil. Ko se po krajšem obisku pri znancih vrnem na njegov dom, me že pričakuje.
Seveda sem ga spoznal. Njegov markantni obraz pristnega tržaškega okoličana sem si bil zapomnil z marsikaterih sej in zborovanj naših prosvetnih organizacij. Silvester Godina me je sprejel vljudno, vendar sem mu bral na obrazu nezaupanje in notranji afront. Popeljal me je po stopnicah, čigar stene so okusno poslikane s cvelicami, ki so me spomnile nekaterih Godinovih slik na razstavi, v prvo nadstropje, v svojo delavnico. Tu sva si sedla nasproti in se dobro premerila z očmi.
Moj sobesednik ni iskal o-vinkov, prišel je takoj v frontalni napad. Dejal je nekako takole; «Ne gre mi za to, kakš. na je vaša sodba o mojem slikarstvu. Navsezadnje ste kritik in imate pravico in celo dolžnost, napisati po svojem stališču in po svoji vesti. Tisto, kar me je v vaši recenziji prizadelo, je ton, je ironični ton, s katerim pišete o mo-
jem delu Nisem bil samo jaz, ki je opazil ta ton, opazili so ga tudi drugi in zlasti moji škedenjski rojaki-n
Povedal sem mu. da sem bil daleč od tega, da bi hotel njega ali njegovo slikarstvo žaliti. Res je pa, da bi bil moj ton drugačen, če bi bil vedel da je to on. Poiskal je dotični moj članek m mi ga je začel brati stavek za stavkom. V njem je bilo zares drastično izraženo moje naziranje o slikar_ ski umetnosti. Tako sodi človek, ki ima pred seboj samo neko delo. ne pozna pa živo utripajočega človeškega srca, ki stoji za njim in je vložilo v to delo vso svojo ljubezen. To sem mu priznal in izrazil svoje obžalovanje za ostri ton, v katerem sem napisal svojo sodbo o njegovem slikarstvu.
Prinesel mi je drug članek o
razstavi, ki je izšel v nekem italijanskem dnevniku. V njem sodi recenzent, da slika Godina v svojo lastno vese. Ije, v svojo tolažbo. Rekel sem slikarju, da je ton vsekakor vljudnejši, da pa je v bistvu sodba precej sorodna moji, le da se mi kljub vsemu zdi, da jemljem jaz kljub nevljudnemu tonu njegovo slikarstvo vendarle bolj resno.
Dejal sem, da slikar Godina ni iskal ovinkov in da mi J® povedal v obraz, kar misli, kot se spodobi pokončnemu možu. Ta njegova odkntosrc nost mi je vzbudila simPat'’° zanj in tako sva se končno drug drugemu približala.
Silvester Godina mi je začel pripovedovati o svojem življenju, o svojem delu in o svojem slikanju. Rodil se je leta 1884 v Skednju. V Trstu je
Silvester Godina pri delu.
še za časa Avstrije študiral
obrtno šolo, kjer mu je bil nepozaben profesor risanja akademski slikar Eugenio Scom-panni. «Takrat še niso, vsaj v Trstu ne, prišli na površje razni modernizmn, mi je rekel Godina. «Moj profesor risanja mi je vcepil ljubezen do umetnosti, do slikarstva, čigar vrhunec je bil čim vernejše posnemanje prirode. Vakega pojmovanja umetnosti me je učil moj profesor in temu pogledu na slikarsko umetnost sem ostal zvest do danes.v
Silvester Godina bi se bil rad ves posvetil slikarstvu, toda treba je bilo skrbeti za vsakdanji kruh, za družino, in tako se je Godina lotil slikarske obrti, obrti sobnega slikar-stva, v kateri je dosegel mojstrstvo in priznanje. Opravljal je in opravlja še danes svoj poklic, zraven obdeluje svoje njive in svoj vinograd, a največje zadoščenje ima takrat, ko si lahko vzame čas za svoje slikanje, ki mu je postalo srčna potreba, zlasti odkar so ga v življenju .zadele nekatere hude nesreče. S polomom «Gospodarskega društvan v Skednju je bil v dobi med obema vojnama ob vse svoje težko prislužene prihranke in če se ne motim celo ob svojo hišo. Med vojno mu je bil edini sin interniran v Nemčiji. Ko se je sin leta 1945 vrnil, se je pe-Ijel nekega jutra čil in zdrav s kolesom v Videm, kjer je 'bil zaposlen. Domov so ga pri. nesli mrtvega: avtomobil se je zadel obenj in ga pobil do smrti.
Godinova žena hudega udarca ni prebolela. Nekaj mesecev za sinom je odšla tudi ona v večnost.
Godino so ti udarci hudo prizadeli. Ozre se na steno na kateri sta upodobljena na sli-
kah pokajna žena in pokojni
sin. Sam ju je slikal in ohranil tako živ spomin nanje.
«In potem je prišla še vaša kritikav, mi pravi Godina prostodušno očitajoče. «Nikoli si ne bi bil mislil, da bi mogel kdaj tako pisati naš človek o mojem slikartsvu. In vendar sem na razstavi prodal dve sliki, znamenje, da je ljudem moj način slikanja všeč. Ali veste, kdaj sem hodil slikat te slike? Se preden sem šel ne delo, ob zori.s
Godina je delavec od jutra do večera. Nadvse ljubi prirodo. Z ljubeznijo obdeluje svoj vinograd. Prav tako mu je nadvse drag njegov rojstni kraj Skedenj.. Tej svoji ljubezni skuša dati izraza tudi s svojim slikarstvom. Pokaže mi vrsto slik: Skedenj, svoj vrtiček, svoj vinograd. Skupina hrastov poleti in pozimi. Nato kraška pokrajina:	pogled
na Slivno skozi domač portal. Potem rože in tihožitja. Vse to slika z ljubeznijo in v duhu, kot ga je bil naučil profesor risanja.
«Bil sem večni idealist», pra. vi Godina o sebi, sin tak bom ostal do svoje smrti.
Ui/e različni stališči
Godina svojega slikarstva ne hvali, za to je vse preskromen, a tudi prepričan je, da morejo slike same govoriti in povedati, kaj so. Pač pa zagovarja načelno stališče, ki ga s svojim slikarstvom izraža. «Lju-bim prirodo nadvsen, pravi. «Ona je moja učiteljica, njej se skušam s svojim slikanjem kar najbolj približati. Hotel bi jo podati tako, kakršna je, tako kot me je učil moj profesor Scomparini.v
Temu naziranju nasproti po-
(Nadaljevanje na 5. strani)
veliko, kar je Krleža že od
samega začetka prinesel in začel uresničevati s svojim delom.
Razumljivo je, da je to novo in veliko dobilo svojo ži. vo silo v njegovih številnih raznovrstnih književnih stvaritvah, ki so kritično in uni-čujoče ocenjevale položaje stare družbe, obenem pa sugestivno in buditeljsko napovedovale nove družbene možnosti in postajale tako činitelj v nadaljnjem procesu uresničevanja teh možnosti. Predaleč bi posegli, če bi poskušali analizirati čisto literarne, umetniške kvalitete, ki obeležujejo tudi to novo in to veliko v Krleževem delu. kajti teh kvalitet je mnogo in so zelo raznovrstne. Zelo poenostavljeno bi to lahko označili, ko bi rekli, da je Krleža najgloblje, z zanesljivo idejno orientacijo marksista, odkrival celo vrsto življenjskih bistev stare družbe in starega človeka, v umetniški ob. liki, ki osvaja in prepričuje in ki, še več spodbuja človeško gibanje naprej in ki se nikoli ne izneveri življenj, ski in človeški resničnosti. Vse to pa z novim stilom in z novim umetniškim postopkom.
Miroslav Krleža je zelo raznovrstne pisec, ki se ustvarjalno manifestira na vseh književnih področjih. Lahko bi postavili vprašanje: na katerem izmed teh področij je Krleža najpomembnejši? Na to vprašanje bi bilo zelo težko dati točen odgovor. Pravzaprav bi moral odgovor biti, da je na vseh področjih svo. je delavnosti vedno sebe vreden, se pravi, visoko kvaliteten. Mnenja so lahko tukaj tudi deljena, pač po večji ali manjši naklonjenosti posameznika do te ali one književne zvrsti. Človek bi lahko rekel, da je Krleža v liričnem pesništvu na nekak način po učinku manj ekspanziven kot v ostalih književnih zvrsteh toda nenadoma se spomnite »Petriče Kerempuha« m nenadoma očitno občutite, da ta trditev ni pravilna. Jaz na primer izredno cenim Krleževe eseje, ki so ne-le cela zakladnica znanja in razumevanja stvari, da iz njih tako rekoč govori modrost, temveč so včasih tudi najbolj bleščeče stilistične igre tega pisatelja. Posebno cenim tudi njegove novele. Njegovo vojno povest je treba postaviti v najvišjo kategorijo v tej književni zvrsti v svetovnem merilu. Toda nikakor ni mogoče pod-cenjevati njegovega romana, ki dejansko še ni dovolj ocenjen. Po mojem je n. pr. «Filip Latinovicz«, to izvrstno delo o razkrajanju meščanske osebnosti, eden najboljših romanov naše dobe. Ce pa izhajamo iz stališča najneposrednejšega in najpopolnejšega delovanja in trajanja potem bi prišla_ v prvo vrsto vsekakor Krleže-va drama, ker stalno deluje z naših odrov in prodira v najširši krog.
Ko že govorimo o Krle-ževi drami bi lahko postavili vprašanje; s čim ta drama tako nepremagljivo deluje? Tudi to je zelo zapleteno vprašanje. Drama je ena tistih književnih panog, v ka. teri je mnogo, če hočete, paradoksalnega. Na oko, na prvi pogled se zdi najlažja, vsakomur najbolj dostopna književna zvrst. Dejansko pa je dramo kot književno obliko najteže uresničiti, kajti če le kje, potem v drami fikcija, abstrakcija, konstrukcija in vsaka posred-nost v podajanju stvari ne-le ne morejo pomagati vsebini,
iVIK Ol
Najprijetnejša plaia, bife, odlična kuhinja, pristna vina, penzion. weekends, različne zabavne igre, ob sobotah in nedeljah ples
Ob nedeljah In praznikih zveza m parniki i Odhod iz Trsta; 8, 9.30, 11, 12.30, 14, 15.
Odhod iz Sv. Nikolaja: 18.15, 20, 21.
Informacije: uprava KOPALIŠČA SV .NIKOLAJ • TEL. 152
nalivno pero nove vrste, boljše od vseh dosedanjih, SAMO ZA 1200 1,1 R
Z njim boste pdsali vedno in z ugodjem. — Preizkusite ga ! S pokritim peresom in normalno, elegantno, velik rezervoar za črnilo, polnjenje na bat. Garancija dve leti. — Popravljamo nalivna peresa, v zalogi imamo peresa, nadomestne dele in polnjenja (refill) za peresa s krogljico. — Prodajamo tudi na debelo.
PAPIRNICA IN TISKARNA U. BERNARDI-TRST
UL. MAZZINI 44 - TEL. 93667
CMkiteu-,
ki 'Vod oiafut!
Prispela je nova pošiljka
pomladanskih elegantnih čevljev
io. iendke in modkc
TRGOVINA GEC
TRST • ROJAN, Trg tra i Rivi 2
E. Lagomarsino
Pisalni in računski stroji Delavnica za popravila
■TIIPH 11 IM IB IB UTWTg
PREDSTAV MK ZA TRST I1S PODEŽELJE LODOV1CO SAKSIDA Ul. Canal Piccolo 2 . Tel. 8324
(Nadaljevanje na 5. strani)
n
LJUBLJANA EXPORT"
PO BOX 328 • Tel. 20263, 20333 LJUBLJANA
v
1ZVAZA: Mesne izdelke in konserve, črevo, eterična olja, tobačne izde ke iti
UVAŽA: Prehrambene in kolonialne proizvode itd.
Izkoristite izredno priliko za nabavo
jugoslovanskih cigaret na velesejmu
KAROSERIJA
mmš
izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije
Trst, Ul. Cologna 48-tel. 52-32
B I F E
,rn Mir
TRST- Ul. C. GHega štev. 3
toči prvovrstna vipavska, istrska in briška vina Postreže Vam tudi s toplimi in hladnimi jedili
Jntihcp
P &’&€§§
Dež. Ze ves teden neprenehoma dežuje. Leno se vlačijo megle z juga, se zaletavajo t' Krn, kjer se zaustavljajo in kopičijo, neprenehoma kopičijo tako, da prekrivajo s svojo sivo silno dolgočasno kopreno jesensko naravo.
Iz Furlanije so prihajali vedno novi transporti, ki se je v ogromnih gmotah valila gor po sovodenjski dolini preko meje. Pred glavnino pa je iztezala tipalke, ki so kot predstraže tipale za osovraženim severnim vetrom, kateri pa je bil izmučen nad tolikimi porazi in se ni prikazal na dan. Zato so se tipalke iztezale daleč pred glavnino in se po polževo vlačile preko pobočij Kuka in nato padale v Soško dolino. Stare velike so se s košatimi vejami otepale neprijetnega objema, toda megla je objestno naskočila njihove obrše, se trgala v kosme in pronicala, se vtihotapljala skozi vse špranje, v vse kotičke in z obupnim dolgočasjem legala na dušo. Zdelo se je, da je ni sile, ki bi zaustavila to sivo gmoto, ki se je v zapovrstnih valih zgrinjala od morja nepretrgoma že šest dni.
Ze šest dni sem zaman ure in ure slonel pri oknu in z jezo opazoval mokro jesensko naravo in megle, ki so se neprenehoma valile gor, vedno le gor in nikjer ni bilo znamenja, da bi se vreme sprevrglo. Jezil sem se nad samim seboj in nad smolo, ker mi je vreme pokvarilo celih šest dni letnega dopusta. Koliko načrtov mi je šlo zaradi tega po vodi in pri tem nisem imel niti te tolažbe, da bi valil krivdo na koga, ki bi mi bil določil dopust ob tako neprimernem času. Sam sem si izbral dopust v drugi polovici septembra, kar so mi seveda rade volje odobrili, saj se za tisti čas ni prijavil drug kandidat. Le jaz sem imel pri tem svoje račune in natančne načrte, kdaj bom šel na srnjaka, kdaj pogledam za kotor-nami in kdaj bom izzival viteškega jereba in še kaj. Toda pri mojih načrtih sem popolnoma pozabil na meglo, ki mi jih je tako brezobzirno pokvarila.
V izbo je vstopil oče. Ne vem ali je bil moj izraz tako obupen, ko sem ga pogledal ali pa je tako jasno videl v mojo notranjost, kajti vzel je vivček iz ust in bušil v glasen smeh.
»Kolikokrat si že preklel tvoj dopust?* me je hudomušno vprašal in pristavil: »Si se vsaj pošteno odpočil, saj bi ti drugače dopust nič ne koristil, ko bi bil neprenehoma le zunaj. Sam bog je poslal to vreme in te prisilil k mirovanju.*
»Mislim, da morate biti siti te megle tudi vi; takšnega prisilnega počitka pa prav nič ne maram. Nisem zato prišel domov na dopust!«
Oče je stisnil zopet svoj vivček med brezzobe čeljusti in se pričel po njegovi stari navadi sprehajati po izbi, toda pod brki mu je še vedno igral malo nagajiv smeh, ki ga rjavkastosivi brki niso mogli popolnoma prikriti. Ker sem poznal njegov razvit čut za humor, ki ga ni nikdar zapustil, sem tudi tedaj vedel, da me le draži in mi ima nekaj posebnega povedati. Zato sem ga kar vprašal, čemu se smeje.
«Poglej, če se ni prijelo puške kaj rje v tem slabem vremenu, pa očisti jo, če hočeš iti popolnoma na jerebe.»
«Popoldan, pravite? Ali mislite, da se jim bo zljubilo peti ali se pretepati v tej prekleti vlagi? »
«Do treh popoldan bo že sonce in bo dovolj lepo, da bo najbolj brezčuten petelinček zapel. Kar meni verjemih>
Neverno sem pogledal skozi okno in res sem opazil spremembo. Tipalke, ki so se ste-zale pred glavnino megle, so naletele na odpor. Tam nad Kolovratom jih je zaustavilo, kjer so se malo nakopičile, nato pa so pričele tipati drugod za bolj šibkimi točkami, da bt pokazale pot glavnini-Tako so pričele tipati precej visoko, toda gori so nenadoma naletele na še hujši odpor in so se v nemoči pričele nižati in umikati proti jugu v zaščito glavnine. Ta je medtem dosegla livško kotlino, kjer se je tudi zaustavila, kakor bi bila opozorjena od predstraž, naj bo previdna in s* je pričela kopičiti, da bi se poetavila v bran. Toda zaman! Sever se je odločno in neizprosno uprl v megleno gmoto in jo pričel potiskati počasi, toda neizprosno nazaj proti jugu.
Zunaj na vasi so se na vse pretege oglašali domači petelini.
»Ali slišiš, kako pojo petelini? Kadar poje domač petelin, poje tudi jereb, to si dobro zapomni. Živali čutijo spremembo vremena, zato se tudi oglašajo•»
»Ugleda že, da se bo sprevrglo,y> sem odgovoril, toda še vedno nisem mogel verjeti, da se bo res. Kljub temu sem šel po puško in jo jel čistiti ter pripravljati ostali pribor za lov.
Vreme se je zares sprevrglo. Kmalu se je zjasnilo nad Stolom in še pred pol-
dnem je zasijalo sonce.
Kmalu popoldan sem že hitel v hrib, v gozd na jerebe. Nebo je bilo jasno in čudovito globoko. Velikani Kanin, Mangrt in Rombon so dobili belo kučmo in s severa je vel hladen toda suh in osvežujoč veter, ki je stresal neprijetno vlago z drevja.
Namenil sem se, da poskusim v Jalovi dolini, kraj, ki mi ga je svetoval oče in komaj uro oddaljen od vasi. Kraj sem poznal že iz prejšnjih časov in je imel zame vedno neko posebno privlačnost. Y nasprotju s svojim imenom namreč ni bil jalov, vsaj za lovca ne, kajti proti jugu se je širil gozd debelih, starih bukev in posameznih smrek, na zahodni strani va se je dvigalo strmo, skalovi-to pobočje, zaraslo z nagno-jem, malinovjem in visokimi koprivami, proti severu je pa gozd polagoma prehajal v le-ščevje, šipek in drugo grmičevje ter nato v senožet. Na vzhodu se je širil teman gozd smrek in jelk.
V tem kraju je bilo vedno polno divjadi. Tam so stalno gnezdili jerebi in tudi zajci so našli tam miren lož. Pozimi, ko je zapadel sneg, so se tja zatekle srne in tudi veliki petelini so vselej vedrili v visokih smrekah, kadar je divjal snežni metež, kajti kraj je bil prirodno dobro zavarovan pred vetrovi. Zato je ime kraju delalo krivico. Verjetno so ga tako imenovali kmetje, ker zaradi gostega skalovja, ki je virilo iz zemlje, ni bil primeren za trebljenje, da bi napravili senožet.
Dolge sence smrek so se iztezale proti meni, ko sem se vzpenjal po pobočju, kakor bi me vabile v morje luči iz senc, s katerimi se je odeval jesenski gozd, ko da bi se poslavljal od svojih prebivalcev, preden zaspi dolgo zimsko spanje.
Soje so kmalu opazile moj prihod in z glasnim vreščanjem opozorile okolico na nevarnost. Globlje v gozdu so vznemirile črno žolno, ki se je z glasnim, kovinskim krikom pognala na naslednje drevo in začudeno vprašala, kaaj - kaaj, me sama opazila in razburjeno z zvenečim glasom zavreščala, kri - kri . kri
ter odletela.
»Frrr - rr . r» je vzletel izpred mene jereb, ko sem prišel nekoliko globlje v gozd, že čisto blizu Jalove doline in se nedaleč vsedel. Poskusil sem ga zalesti, toda opazil me je prezgodaj in zopet odletel. Nisem ga dalje zasledoval, ker je odletel proti kraju, kamor sem bil namenjen .
Prišedši na cilj, sem si izbral primeren prostor, ob debeli bukovi grči, iz katere sta rasli visoki in debeli bukvi. Kraj je bil nekoliko vzvišen, kakor umeten oder. Pred menoj je bila precej obsežna čistina, ki mi je omogočila dober razgled, na levi strani pa se mi je odpiral pogled preko bogato pobarvane preproge raznega grmičevja, ki je gosto preraščalo malo kotli• nico pod menoj. Prostor je bil prav ugoden.
Obsedel sem na mestu, se razgledal in ocenil posamezne daljave, pripravil piščalko ter se popolnoma umiril, le z očmi sem opazoval okolico in prisluškoval šepetu jesenskega gozda.
Gozina tla so bila še vsa mokra in vlažna in tudi po drevju so se še tu pa tam krčevito držale posamezne kaplje, ki so trepetale in mežikale sončnim žarkom, kadar so se srečali s pogledi ter pri tem zasijale v vseh mavričnih odtenkih.
Po debeli bukvi, kjer sem sedel, pa so se stekale kaplje in preko grč padale na zemljo. Bile so tri kapljice, ki so se med seboj prehitevale in padale na različno podlago: Ena v malo kotanjico na kamnu, kjer se je nabralo že polno vode, druga je u-darjala ob ostri rob, kamna, tretja je padala na list malin, k)er se je razpršila. Tiste tri kapljice so zbudile mojo pozornost, ko so se prehitevale m ob padcu povzročale vsaka svoj poseben zvok, ki se je harmonično izpopolnjeval v čarobno pesem gozdnih duhov. Cep - cep - cep, je hitro in odsekano udarjala prva na skalo, plunk, a . plunk, je težko padala druga v kotanjico, cenk, o . cenk, se je tretji spodrsevalo ob malinov list-*Cep • cep - cep. A • plunk, a - cenk, a - cenk.
Cep - cep - cep, a ’ cenk, a -plunk, a - cenk.
A - plunk, a - cenk. A ■ cep * cep - cep, a - plunk, a • cenk.
Cep - cep - cep...»
Tako se je glasila ubrana pesem, ki jo je skomponirala čudovita narava...
Cii - ci, ci, ci • cijj, se je tiho in negotovo oglasil petelinček v grmovju pod menoj. Morda je bil že vznemirjen zaradi mojega prihoda, saj je poteklo le pet minut od časa, ko sem se umiril. Pogledal sem v smer jerebovega klica in pripravil piščalko v u-stih. Narahlo se me Je pola-
stil dvom, da ne bom zmogel posnemati jerebovega klica, zato sem čakal, da se je oglasil vdrugič.
Ciij - ci}, ci, ci - cijj, se je že bolj korajžno oglasil.
Cii - ci, ci, ci - cij, se mu je odzval na moji desni drugi, skrit nekje v mladem smreč-ju.
Ciii - ci, ci, ci- ciju, sem ju pričel oponašati in se zdrznil, ker mi je zadnja nota odpovedala. Čakal sem, če se bosta oglasila; k sreči se nista vznemirila in sta oba odgovorila.
Ciij - ci, ci, • cijj, se mi je jasno oglasila piščal in že sem slišal sprelet petelinčka z desne. Pristal je v neposredni bližini, nekje za hrbtom. Nisem se smel premakniti in sem obstal ko pribit. Za sabo sem slišal šum petelinčkovega stopicanja. Nisem vedel, kaj bi naredil in v tej negotovosti se je oglasil petelinček na levi. To je razdražilo tistega za mojim hrbtom, da se je naglo dvignil in šinil v grmovje proti nasprotniku in kmalu sem zaslišal udarce peruti. Tekmeca sta se spoprijela.
Mislil sem že, da je vse izgubljeno, ko se oglasi tretji, precej oddaljeno. Poskusil sem in sem mu odgovoril, toda namesto njega, se je oglasila zadaj Za mano kokoška z vabečim šušljanjem. Morda je bila še stara koklja, ki jo je skrbela neprevidna mladež ali pa kakšna mlada lepotica, ko je videla, da se fantje pretepajo zanjo. Vsekakor je bila meni dobrodošla, kajti slišal sem sprelet para, ki se je pretepal in tudi pod menoj se je spreletel jereb. Zopet sem poskusil s klicanjem.
Cii - ci, ci - cijj... Odgovoril mi ni nobeden, toda pred me• "Oj in na moji levi sem slišal stopicanje. Puška mi je počasi zdrsela do ramena.
Cii - ci, ci, ci, cijj, prav blizu se je razločno čul šum drobnih stopinjic, ugledati pa nisem mogel ničesar zaradi gostega grmičevja. Podvomil sem, če me niso opazili. Ostal sem čisto miren. Cez čas se je Oglasil razločen, bojevit spev petelinčka na moji levi, pred menoj p a se je zopet spreletel drugi in se ustavil komaj 15 metrov od mene, toda za bukovim štorom tako, da ga nisem videl.
Ci - ci, ci, ci - cijj, sem zopet zaklical in petelinček pred menoj se je dvignil ter obstal na veji, morda z namenom, da bi opazil tekmeca. Črni žametasti podbradek je imel našopirjen.
Cii - ci, ci, ci - cijj, se je izzivalno oglasil. Odgovorila mu je samica za mojim hrbtom in petelinček se je radovedno stegnil na veji.
Moje lice se je tesno pritisnilo mrzlemu kopitu puške in cev je poiskala cilj.
Cii - ci - ci — se je oglasil poslednji spev. katerega pa petelinček ni utegnil dokončati...
(Iz «Lovca»)
II M«
Crna trta na sliki kaže pot angleške ekspedicije na Mount Everest
DELO AKADEMSKIH KLUBOV V SLOVENIJI
Ije se morajo uveljavi
Ustanovljeni so klubi v Novem mestu, Kranju, Mariboru, Krškem in deluje že tudi Klub primorskih študentov
Slovenski visokošolci v Sloveniji so vedno imeli tudi svoje podeželske klube, v katerih so se zbirali v času počitnic in poleg raznega študija gojili tudi vsakovrstno družabnost. Znane so bile nekatere tradicionalne prireditve akademikov v Mariboru, Celju, Kranju itd. Tudi sedaj ustanavljajo po vseh domačih o-krajih svoje klube. Dasi se ti klubi šele ustanavljajo, se je že pokazala njihova velika korist in tudi — potreba.
Klubi imajo predvsem dva namena. V prvi vrsti je treba na vasi oz. v njihovih domačih okoliših občutiti študente: ne samo, da vaščani vidijo študenta vsako toliko časa prihajati in odhajati s kovčkom ter si mislijo o njem («kako dobro mu gre»), ampak morajo postati aktiven družbenopolitičen faktor, ki bo prispeval čimveč k preobrazbi in prosvetljevanju vasi, Malokje se to izvaja v praksi. Na vaseh se cesto izgovarjajo, da nimajo pripravnih predavateljev. Zakaj ne bi pritegnili študentov? Dolžnost študentov je ne samo, da se takemu po-
c
VEDNO NOVE ZMAGE V
RAZVOJU ALPINIZMA
Tudi Nanga Parbat
=——pt /e moral kloniti
ro zmagi angleške /
ekspedicije pri vzponu na Mount Everest so avstrijski in nemški alpinisti osvojili še 8125 m visoki vrh Nauga Parbata v Himalajskem gorovju
Avstrijski in nemški alpinisti so lahko po pravici ponosni na svoje tovariše, ki so dosegli v kraljestvu himalajskih gorskih velikanov pomembno zmago. Priplezali so na vrh 8125 m visokega gorskega orjaka Nanga Parbat, gore plazov in smrti, ki je zahtevala že 31 človeških žrtev. Ta gora stoji na tromeji Indije, Sovjetske zveze in Kitajske. Tako slavi človeška žilavost ob pomoči tehnike že tretjo zaporedno veliko zmago na področju alpinizma. Francozi so priplezali na vrh Anapurne, Angleži so premagali najvišjo goro sveta Mount Everest, avstrijski in nemški alpinisti pa Nanga Parbat.
Nanga Parbat je znan zlasti po svoji navpični ledeni južni steni, ki se dviga iz doline Inda 5000 metrov visoko, izpostavljena snežnim in ledenim plazovom. Ta vrh je po višini deveti himalajski. Do
leta 1950 ga je naskočilo 7 odprav. V njih so bili najboljši plezalci, pa So morali vsi kloniti pred viharji, monsumi, snežnimi meteži, strminami in višino. Na Nanga Parbat ni možen nastop od nobene strani, razen čez 5000 metrov visoko južno steno.
To himalajsko goro je prvi naskočil slavni plezalec, Anglež A. F. Mummery. Pred 60 leti je z dvema nosačema priplezal 6300 metrov visoko, kjer so vsi trije na ledeniku brez sledu izginili. Leta 1932 so se začeli za Nanga Parbat zanimati nemški in ameriški alpinisti. Njihova skupna odprava se je celih pet tednov borila z viharji in snežnimi meteži. Končno so morali drzni plezalci 29. julija boj z njo opustiti. To je bila edina odprava, ki se je vrnila brez žrtev.
Dve leti pozneje je organiziral slavni alpinist Willi kel prvo nemško
Mer-odpravo na
iHMlHiHiiiifiimniiimmntmimiiHiiiiiuimiiititiintjimiitiilllilHinilUHilimmiltfHimi
mmiiiiiiiiiiiiiimniimmiin,,,',,l,l",l,l,,,illinl1111
FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI DOMA IN PO SVETU
Poštni kaos v Nemčiji
Zaradi pomanjkanja črne barve so bile znamke večkrat pretiskane v drugih barvah * 763 uradnih žigov sovjetske cone - Edina kompletna zbirka v popolnih polah v Poštnem muzeju v Berlinu, v posameznih primerkih pa pri Filatelističnem zavodu v Cottbusu
Zadnjič smo prikazali kaos, ki je nastal na poštnem področju v angleško-ameriški in v francoski coni Nemčije po valutni reformi leta 1948. Danes hočemo prikazati slične pojave, morda še bolj akcen-tuirane, ki so se dogodili v sovjetski coni in v Berlinu.
24. junija 1948 je Centralna uprava PTT1, s sedežem v Berlinu, izdala odlok da se uvede novo frankiranje tudi v sovjetski zasedbeni coni. Poštnina je bila povišana desetkrat. Ker ni mogla poštna u-prava dati v promet v dogled. nem času enotnih pretiskanih znamk v vsej vzhodni coni, je izdala nov odlok, da se morajo vse znamke z nominalno vrednostjo od 2 do 85 pfenigov prctiskati na roko. Preti-ski so imeli številko pošte in naziv kraja, bili so v črni barvi, od leve proti desni, od spodaj navzgor diagonalni črti. Vrednote od 1 do 5 mark, niso bile pretiskane, kljub temu so jih v nekaterih uradih pre-tiskavali. Čeprav ni obstajalo dovoljenja od poštne uprave, se morajo višje vrednote smatrati za veljavne, kajti bile so prodane na uradnih poštnih uradih. Treba pa je paziti pri njih nakupovanju, kajti obstaja veliko število falzifika-tov, ki so špekulativnega značaja. Sploh pa je znamk z ročnimi pretiski vse poino ponarejenih, kajti ni mogoče ugotoviti njihove pristnosti. Pretiskane so bile tudi nekatere vrednote «številčne serije*. Zaradi pomanjkanja črnega črnila, so bile znamke večkrat pretiskane v rdeči, vijoličasti in zeleni barvi. V samem mestu Halle so uradni poštni uradi uporabljali od časa do časa sedem različnih apretiskovnih* ročnih žigov, tako da je še danes težavna
katalogizacija vseh veljavnih žigov. Imamo 763 uradnih žigov sovjetske cone (kakšna «mana» za filateliste) in v sko-ro vseh so znamke pretiskane. Edina kompletna zbirka teh izdaj v popolnih polah je zbrana v Poštnem muzeju v Berlinu. Druga popolna zbirka, v posameznih primerkih, je hranjena pri Filatelističnem zavodu v Cottbusu. Nominalna vrednost vseh znamk v enem primerku je 4579 mark.
30. junija 1948 so bile te začasne znamke vzete iz prometa. Poštna uprava je ukazala uničiti vse ostale primerke in ožigosala vse znamke z nomi-nalo nad 1. marko za ponarejene, izdane od kakega nepoštenega poštnega funkcionarja.
Prvega julija pa so izšle nove znamke, enotne za vso Vzhodno Nemčijo. To so bile znamke bivše ((alegorične serije* s pretiskom «Sowjetische Besatzungs Zone* (Sovjetski* zasedbena cona) v črni barvi na treh vodoravnih črtah Tiski je izvršila firma Giesel-cke et Devrient iz Leipziga. Ko so znamke ((alegorične serije* zmanjkale, so bile pretiskane tudi znamke ((številčna serije* in serije Berlinskega medveda.
Dve znamki sta bili nato izdani za velesejem v Leipzigu, ena za dan znamke, nato pa se je začelo izdajanje nove serije s portreti.
Znamke sovjetske cone so terej po razvrednotenju naslednje: 17 vrednot aalegorič ne serije* v ročnem tisku za vsak urad posebej, 7 vrednot «številčne serije* v ročnem tisku za vsak urad posebej, 17 vrednot ((alegorične serije* v knjigotisku za vso cono, 7 vrednot serije ((Berlinski medved* v knjigotisku, 5 vrednot
((številčne serije* v knjigotisku, 2 vrednoti za velesejem v Leipzigu, 1 vrednota za dan znamke in 20 vrednot s portreti.
Vseh 76 znamk	nomi-
nalno vrednost 34. 36 DM. Seveda so tu izvzete vse izdaje posameznih poštnih uradov, katerih vrednost smo videli že prej.
1. septembra istega leta je tudi v Berlinu izšla odredba, s katero so bile znamke ((alegorične* serije pretiskane z diagonalnim pretiskom ((BERLIN*. Njihova poštna vrednost se je omejevala na tri zahodne sektorje mesta, kajti v sovjetskem delu Berlina so krožile znamke sovjetske cone.. Izšlo je samo 20 znamk te serije s pretiskom «BERLIN», v vrednosti 15,82 DM.
Od uvedbe poštne reforme do normaliziranja poštnega delovanja je izšlo 233 «uradnih» znamk v vsej Nemčiji,
Znamke angleško-ameriške cone so nosile najprej napis DEUTSCHE POST, nato pa leta 1949, ko so bile angleška, a-meriška in francoska cona združene v Zahodno-nemsko zvezno republiko, napis ((Deutsche Bundespostv, katerega nosijo še danes. Znamke francoske cone so izhajale še vnaprej, za vsako deželo zase, do leta 1949, znamke sovjetske cone pa so nosile do konca leta 1949 napis «Deutsche post*; konec leta 1949 pa je bila proglašena Vzhodnonemška demokratična republika: od tedaj imajo vse znamke so. vjetske cone napis ».Deutsche Demokratische Republiki). Znamke zahodnega dela Berlina pa imajo še vedno napis «Deutsche post*, v zadnjem času pa še v malih črkah napis »Berlin*.
Nanga Parbat. Najvišje taborišče so postavili 7800 m visoko. Nosačev in vodnikov je imela ta odprava 600, Ko pa je bil zadnji naskok že pripravljen, je plezalce presenetil strašen snežni vihar in povzročil še strašnejšo tragedijo. 2e blizu vrha so morali plezalci boj z besnečo naravo opustiti. Začeli so sestopati. Toda prihrumeli so plazovi, narava se je zarotila proti njim in le nekaj se jih je rešilo, med njimi tudi vodja odprave Merkel, ostali pa so naporom in mrazu podlegli.
Leta 1937 sta vodila Pavel Bauer in Karl Wien na Nanga Parbat najboljše nemške alpiniste. Priplezali So 6150 m visoko in postavili četrto taborišče. Velik leden plaz pa je ponoči prihrumel in zasul sedem alpinistov in devet nosačev. Nanga Parbat je dobil ime «Gora plazov*, «Gora smrti*.
Pozneje so Nemci organizirali na Nanga Parbat še več odprav. Zadnji naskok je bil določen za leto 1940, toda člani te odprave so umrli v angleški internaciji; le slavnemu zmagovalcu 1800 m visoke severne stene Eigerja, Heine Harrerju se je posrečilo zbežat; in priti v Tibet. Za Nanga Parbat so se zanimali tudi Angleži. Naskočili so ga trije drznj plezalci, dva, I. W. Thorney in W. H Crace, sta v višini 6000 m brez sledu izginila.
Na sedanjo odpravo so se Nemci temeljito pripravljali polni dve leti. Odpravo je vodil Merklov sorodnik dr. Karl Herrligkoffer, tehnično vodstvo pa je bilo v rokah preizkušenega alpinista, že 50 let starega Petra Aschenbrenner-ja. Med člani odprave so še Kuno Rainer, Hans Ertel, Hermann Koelnsperger, znan po svoji plezalni turi v severni steni Grandes Jorasses, in Hermann Buhi, znan po plezalnih turah v stenah Srednjih Alp.
Tako se je skrajna meja naskakovanja gorskih velikanov pomaknila do vrha najvišjih. Alpinizem slavi največje zmage v svojem razvoju. Oči najdrznejših planincev se odslej ne bodo več upirale v nepremagljive vrhove Himalaje, marveč samo še v najnevarnejše navpične stene, ki pa jih je nepremaganih tudi čedalje manj.
ifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiKtniitiiMiiiiiiiiiniiii
Zdravniški
količek
VPRAŠANJE: Kako je treba ravnati z božjastnikom v napadu?
ODGOVOR:	Dostikrat	se
zgodi, da v javnosti med množico ljudi vrže koga božjast. Vsi so naenkrat brez glave ali pa vsakdo svetuje vse mogoče Ce hočeš božjastniku zares pomagati, pomni sledeče; Položi bolnika vodoravno na tla in odstrani vse predmete, na katerih bi se lahko ranil pri krčevitem premetavanju v napadu. Odpni mu tesno obleko in mu previdno vtakni med
zobe zavozljano ruto, da si ne bi ranil jezika. Nič drugega naj laik ne stori, razen da še razžene vse radovedneže, ki buljijo v nesrečneža. Ko napad mine in se božjastnik umiri ali morda zaspi, poskrbi za
Erenos v miren prostor. Ce pa ožjastnik le predolgo ne pride do zavesti, je vsekakor treba poklicati zdravnika.
vabilu odzovejo, ampak da se sami vključijo v delo vaških množičnih organizacij!
In ne samo to; tesno bi se povezali z domačo delavsko in kmečko mladino, jo obveščali o življenju mladine po svetu ter vseh novostih, ki va. ški in delavski mladini niso dostopne ali pa razumljive, razvili bi družabno in zabavno življenje idr. Treba bi bilo le začeti in mnogi študenti bi po kratkem času »našli sami sebe* in vse njihovo delo bi odslej imelo neki cilj ter smisel.
Med najboljšimi klubi je za sedaj novomeški. Izvedel bo anketo o šolskih otrocih; koliko jih bo nadaljevalo študij, koliko jih bo ostalo doma in — kar je najvažnejše — koliko je med temi sposobnih in talentiranih. Ustrezni ukrepi bo. do po tem kaj lahki (in tudi izbor kandidatov za štipendije kot jih je razpisal Slovenski poročevalec bo lažji). Klub kranjskih študentov bo priredil delovno akcijo oz. tabor, jenje z mednarodno udeležbo. Mariborski akad. klub je dobil že denarno pomoč. Imel je Že družabne prireditve in pripravlja še posebno prireditev v Mariboru, z obširnim programom.
Klub primorskih študentov zajema študente celotne Primorske in si je med drugim dal važno nalogo — krepitev narodne zavesti (kot Klub ko. roških študentov). Je pa po obsegu prevelik, zato bodo posamezni okraji tvorili sekcije kluba. Nekateri okraji se že zanimajo za delo teh sekcij in kličejo predstavnike na posve. te glede vzdrževanja in dela. Drugod se klubi še ustanavljajo (Kočevje, Šoštanj, Krško, Ljubljana okolica). V klubu krških študentov bodo sprejemali tudi starejše akademske izobražence (prosvetne in iz podjetij). Tako bo stik z domačimi problemi živ ln neposreden. Usmerjali bodo doma. čo dijaško mladino v poklice v skladu s potrebami in stanjem na posameznih fakultetah. Odločili so se tudi, da bo klub sestavljajo več sekcij iz posameznih krajev (zaenkrat Bre-njih bo treba vključiti v klub tudi študente, ki študirajo v Zagrebu,
Zopet
nove
mladinske
knjige
t * f&i&m
/a
J
Med počitnicami — dom* Pa na letovišču — ne mo^ biti ves čas brez dobre Založba Mladinska knjiga • pripravila, v zadnjem & Finžgarjevo «Iz mladih Zgodbe o živalih«, SvviftoT*’ «Gulliverja med pritlikave* velikani* in ((Ukrajinske P**., ljice«. — Oskrbite si ji& berite jih !
EXPOKT-DRVO ZAGREB
IZVAŽA LES IN LESNE PROIZVOD® IZ ZNANEGA SLAVONSKEGA LESA
REZAN TRD LES REZAN MEHAK LES
HRASTOVE DOGE CELULOZNI LES DRVA OGLJE
FURNIRJE IZ HRASTA IN BUKVE, VEZANE IN PANEL PLOSCE
PARKETE IZ HRASTA BUKVE
ZABOJE
SODARSKE PROIZVODE
POHIŠTVO IZ upognjenega LESA
RAZNO HIŠNO OPREMO
SUHO ROBO
MIZARSKO ORODJE IN DRI*' GE LESNE IZDELKE ■   >
f
SLOVENIJALES
PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV
UUDIlfM HiiuiislHtiiii). Tilova 1a/ll„ »ošini predal l\
I KVASE A MO:
Melink žagan les trd žagan les zaboje
celulozni les jamski les tesan les
železniške prage drva za kurjavo
®kU®
I elegram:
SLOVENIJALES-LJUBLJANA
Telefon 20-563
furnir
vezune plošče panel plošče
lesovinske plošče (lesonit) parket«
lesene hiše pisarniško in stan*' sanjsko po lil št v0 stole iz upugn.jeneg1* lesa in leseno galanterijo
^uuiiuuuummuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuutiHiiuuuuuuuuujiUi^
I	I
4 4 a
4
a ta
in druge predmete jugoslovanske domače in umetne obrti dobite po ugodnih cenah naprodaj v
JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU
na TRŽAŠKEM
riinnnnnnnnnnttnnnnnv
ntrnnnnnnnnnnnTtnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnR,T
J.
tp ^morski DNEVNIK
= 5 —
ŽETEV JE TU
Ako hočemo spraviti žitni pridelek res v redu, moramo Posvetiti žetvi, sušenju in mlatvi žita največjo skrb
fcedvsem moramo žeti pra-v°ča»no. Pravočasna žetev pa J* lahko različna glede na raz-?e Trste žit in na različne na-One žetve.
rži ne smemo nikdar ča-. da bi docela dozorela, to da bi se zrnje docela strdijo marveč jo moramo požeti, *° it dosegla tako imenovano V0&Seno zrelost, to je tedaj, ko j* v notranjosti zrnje še ne-dko mehko, približno kot V0!*k. Ce žanjemo na primer fr«relo rž, jo bomo pri pojavljanju precej zgubili, ker !r*la rž zelo rada izpada. Nasprotno pa je treba žeti ^katere vrste pšenice, poseb-I10 tiste z osinastim klasjem tedaj. 3co so popolnoma dozorele, to je, ko je postalo kleno, trdo. Mnoge vrste ženice, posebno še vse osi-Paste pšenice, imajo premalo kanasto zrnje. Ce vrh vsega ake vrste še prezgodaj poža-1*»0, je moka prav slaba pa !“dl za seme anivredno.
je
tako zrnje
r ,r* * *
Na kaj vse moramo paziti pri žetvi žit...
®arva klasja in slame ni metina za presojo zrelosti žit J* nas kaj kmalu zavede v . d°, Mnoge pšenice namreč j jjo na rjah in drugih bobnih, zato pa dobijo njih li-f1 riavo ali celo temno sivo ?nvo že v času, ko zrnje še 1 zrelo, pri drugih vrstah pa tonejo stebla, listje in klasje “i še potem, ko je zrnje že ^“Polnoma dozorelo, zelenka-tobele barve, tako da bi na Pogled nihče ne sodil, da je * Pšenica že dozorela. Q žit— 1 zrelosti se prepričajmo ved-5° 'e na zrnju. Začnimo žito tedaj, ko zrno ni več mlečni11 ga z P>mo, n arijemo lahko na več nači-v' s srpom, s koso ali pa z
...in pri sušenju žit
Ce sušimo žito kar na njivi, zloženo v staje, pravzaprav nimamo pri sušenju na kaj paziti, razen na to, da zadenemo pravi trenutek, ko je žito dovolj suho, da ga zvozimo domov na skedenj ali pa da ga zložimo v kope. Slabo vreme za časa žetve pa nam napravi dosti dela, namočene kope je treba znova razstaviti, sušiti in vnovič zdeti. Ce na vse to ne pazimo, žito zaplesni in celo oklije. In še na nekaj moramo paziti. Ako imamo več vrst pšenice in jo vozimo domov, moramo najprej zvoziti in zmetati v skedenj slabšo vrsto. Prav tako pride v tem primeru tudi pri mlatvi boljše žito prej na vrsto in se ne mo re pomešati s slabšim.
Mlatev
Skoraj povsod je mlatilnica izpodrinila mlatev na cepce Mlatilnica istočasno mlati, veja in sortira. Za natančno in pravilno mlatilnico morajo skr beti njih lastniki. Kmetovalci v tem primeru ne potrebujejo posebnih navodil za mlatevf če je lastnik mlatilnice mlatilnico vestno pripravil, bo tudi mlatev dobro opravljena in kmetovalci bodo zadovoljni.
Od mlatve do žitne shrambe
Ko pripeljemo p0 mlačvi v vrečah domov, moramo skrbe, ti, da je tudi dovolj, suho preden gre v shrambo. Vedeti moramo, da žito ni mrtvo kot bi morda mislili, temveč Živo bitje, ki prav tako diha prav tako
su ni bila več čisto polna. Žita je bilo na videz manj, v resnici pa so le zrna zmanjšana in so zgubila na svoji teži. Zato moramo hraniti naša žita v čim bolj suhih in hladnih prostorih. Zrno je dovolj suho, če nima več kot 11 do 15 odstotkov vlage. Eri večji vlagi pa se na žitu pojavljajo razne bakterije in plesni, ki včasih povzročajo nepopravljivo škodo.
Premočnemu dihanju žita in kvarjenju zaradi bakterij in plesni se izognemo le, če vskla diščimo žito v suhe. zračne in ne pretople shrambe; žito ki ga hranimo na tleh — in ne v predebelih plasteh, moramo večkrat premešati in zračiti. (Nadaljevanje prihodnjič)
PRI MOLZI
Vsakdanje opravilo naših mlekaric
nohtom z lahkoto
2>to'k,
kr
°silnim strojem. Za naše
IZ KNJIGE: ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA (JOSIP PRIOL)
Razne vrste drevesnih škropilnic
Kako delujejo in kako moramo z njimi raVna= ti, da bomo imeli lažje delo in Več uspeha
(Nadalj. iz nedeljske štev.)
Prednost motorne škropilnice je v njeni delovni sposobnosti (zmogljivosti), temeljitem delu in fini razpršitvi
   brozge po vseh delih drevesa.
l prav tako mna,	i	a	ir,
po^buj«
v a)e je in bo ostal način žet-j,? s SrPom. zlasti pa še v kra-sla’ ^6r ™aio strehe krite s jj.010, kajti slama s srpom po-, ega žita je za kope veliko j Primerna. Na splošno pa Pri nas le malo kmetoval-ki imajo toliko njiv po-ianih z žitom, da bi jih n® “Sli v nekaj dneh požeti, na nekaj moram pri žet-, Žit opozoriti; če žanjemo ze-Plevelno žito, ne žanjimo tleh, marveč čim bolj “ko. Kdaj bi se nam snop-jjjj * tolikšnim plevelom posu--k*-, n& njivi v stajah? Ce pa žito visoko žanje-3e ’	or*koč P°biramo klas-
tleh J*kko strnišče tik pri Posuf mo in Posušimo ter dom	2 lahkoto spravimo
n°y- Koliko časa in truda , bo s tem pri mlačvi pri-li J*ne8a, ker bi sicer mora-IMsfi °® vred spustiti skozi gtr . v 0 tudi vse plevelno
‘zraka, kot vsako drugo živo U? « atmosfer je poraba škro bitje. Ker pa vlaga dihanje ži- P™ pri enakemi štev lu drev-
ta zelo pospešuje, pospešuje )a za okrog 20-30 odst. man-
tudi potrebo po svežem zraku, sa nego pri nahrbtnik skropil-Ker prepušča slabo posušeno nicah. Delovni moči ni treba žito le malo zraka, se žito za- mnogo, kajti pri škropilnici duši, «zakopi», postane zatoh- sami zadostujejo navadno tri-lo. Za seme je potem tako žito | je delavci, od katerih dva škro-
nesposobno. pa tudi moka in kruh iz nje imata neprijeten okus in vonj.
Od mlatve pripeljemo dokaj vlažno žito.'Ne držimo ga v vrečah in ne odlašajmo: «Saj ga bomo jutri raztegnili«!... Takoj ga raztegnimo na dvorišču na tenko, večkrat ga pre-
pita, eden pa vodi škropilni co. Eri dobro organiziranem škropljenju bi mogel oskrbovati dovažanje brozge z vprežno živino en delavec. Motorne škropilnice se dobe v raznih velikostih in sestavih in jih delimo v glavnem v dve sku-
 	■>Je" pini; škropilnice, ki jih preva-
mešamo z grabljami, da se do-1 ;gamo z vprežno živino in sa-
dobra posuši.
juia	moprevozne, ki jih prevaža
Eo izvršeni mlatvi pa mora- j motor. Te morajo imeti jačji mo poskrbeti, kam bomo žito mojor jn s0 seVeda dosti draž-shranili, da se ne bo pokvari- -e	škropilnice za preva-
lo in da ga ne bodo umcm Lanj0 z vprežno živino. Poso-razni škodljivcu	K	škropivo	je	iz	medi ali
Kakšne nevarnosti pravza- ter drži pri motornih
prav prete našemu žitu in kaj 1	*
cevi se zamažejo z zemljo in s travo, so zato vedno težje in nas zadržujejo pri delu. Pri navadnih motornih škropilnicah morajo zdržati cevi do 40 atmosfer pritiska. Eri škropljenju pazimo, da so gumijaste cevi pravilno razvite in se ne krotovičijo, kajti na takih zvitih mestih nam rade počijo.
Izredno važen je nadalje dober pršilnik, s katerim je mogoče škropivo po vseh delih drevesa, zlasti po listju in sadju enakomerno in fino porazdeliti. Razpršilniki, pri katerih se uravnava višina in širina curka (razpršilna stožca) trenutno kar spodaj na držaju, se niso najbolje obnesli, ker ne delajo dovolj enakomerno in se nakopiči na nekaterih mestih preveč brozge, kar ima često za posledico, da nastanejo na rastlinah občutne
moramo ukreniti, da se jim izognemo? predvsem moramo vedeti
da je žitno zrno živo, da diha
škropilnicah od 200—1000 li-trov in se prevaža z motorjem in črpalko vred na dveh ali štirih kolesih. Za srednjeveli-
Ha ip 7itnn Zrno iivu, uči unid ------------------------------- .	,	„
in da se hrani, ko ne prejema ke obrate je najbolj priklad in aa se maim . r	m	sv™
več hrane od zunaj, samo po sebi. Zato postaja vedno manj-še in lažje. Sami ste že opazili, da ste žitnico napolnili do roba, da pa že po kratkem ča-
fut
jo tega treba
5a?;ako sm° se Prečenci vpra-0 ym° v ponedeljek po seti uri pomilovali tri žrtve ®°nesrečenega vojaškega leta-’ ki je zadelo v borov gozd 0 griču Sedlo. Nesrečne ma-
heK Žene in otroci' Ali je tega oal Ali res ni drugih me-
d . Za ureditev sporov med t avami kot samo puška, ^ “"la. letalo, tank in podob-,“orožje? Ali ni še bilo do-1 irtev, trpljenja, pomanj-C Ia> bolezni, uničenja do-ki jih delovni človek ta-ta krvavo pogreša? Cernu mo. Uj. o biti spet prizadeti prav tj ' ki smo bili dovolj prizade-'ojj , ČVeh vojnah? Niti sedaj , košnji, ko bi se radi oskr-sVr' s krmo, nam vojska pri Vs Jltl vajah ne prizanaša. Po. e6“a so njeni sledovi, k! jih Wt'e ho tako hitro zabrisal, ike!,ko ne bo več angloameri-
%
vojaka.
ceste...
skočno so ovinke na cesti k0e, Vas utrdili z betonom ali J0d0N in upamo, da jih ne io danki razorali. Sicer pa ' u‘rh mimo vasi še drugo ki
Pot
'i-gv^vodi s ceste Mavhinje-shio slišali to-le besedo:
est ‘“l- O teh vsiljenih nam
EW Sm° sližali t0"le bei
r 9 nekaj tisočletji so
tod
H07‘> cesto? Rimljani, pred h eti Napoleon, zdaj pa nam ri °ricjo tanki Te ceste niso ■h ®sle nič dobrega. Tudi po ohr , h ne prihajajo k nam Bjo, ’ Po tankovskih pa še
ravnh Tiste ceste bod0 <<ta
e>>- ki s) jih bo tukajšnje
nemarnost ne le njemu, ampak tudi drugim. Ne more biti dober gospodar, kdor na to pozablja. Stroga kazen bodi opo. min vsem, ki preradi opuščajo svojo dolžnost do skupnosti.
Miroslav Krleža
(Nadaljevanje s 2. strani)
temveč se v njen niti ne morejo obdržati. Ce je človeška beseda eno najbistvenejših obeležij življenja, najvišji znak, ki človeka dviguje nad vsa živa bitja, potem je tudi drama, ki dejansko ni nič drugega kot živa človeška beseda, govorjena bese. da, življenjsko najbolj neposredna literarna oblika. Krleža pa ima ogromno zmožnost sprejemanja in predajanja človeške besede v njej najbolj polni življenj ski vrednosti. V svojih dra mah n. pr. Krleža govori o zelo kompliciranih problemih, ki so širšemu krogu ljudi včasih težko razumljivi. Toda vse to je vedno po-vedano s tako nesumljivo življenjsko govorno besedo, da v njej trepeta toplina človeškega diha in že s tem emotivno deluje na onega ki jo čita ali posluša in ga veže nase celo, kadar je ne razume v celoti. In tu je velika moč Krleže kot^ dramskega pisca. Tako moč lahko danes, ne le pri nas. le malo kdo doseže, kaj šele preseže. Razumljivo, da je vsebina
KMETJE, POZOR!
opekline. S takim razpr-šilnikom škropimo spodnje dele drevesa s širokim, višje dele pa z ozkim curkom, pri čemer se rado dogaja, da pri nagli spremembi curka listje močno poškodujemo ali pa ga v višjih legah drevesa sploh ne zadenemo ter mnogo škropiva zapravimo.
Zato uporabljajmo po možnosti le razpršilnike, ki jih privijemo zgoraj na bambusova cevi ter naravnamo curek (razpršilni stožec) poljubno bolj ali manj v širino, kakor nam pač najbolje služi. Ker ostane pri teh razpršilnikih razpršilni	stožec nespreme-
njen, uporabljamo bambusove cevi v raznih dolžinah, da moremo opraviti škropljenje pri drevju, ki ima različno višino,
(Nadaljevanje prihodnjič)
Koloradski hrošč se je zelo razširil po našem ozemlju in predstavlja veliko nevarnost za naše kmetijstvo, če ga ne bomo pravočasno zatrli.
Zatiranje koloradskega hrošča je po zakonu obvezno, predvsem pa je socialna dolžnost vsakega kmetovalca, da tega nevarnega škodljivca uničuje, ker predstavlja splošno nevarnost in škodo.
Zaman vsi kmetje pregledujejo nasade in zatirajo hrošča, če se le eden za to ne zmeni. Vsakdo, ki se ne zaveda svoje dolžnosti in ne zatira koloradskega hrošča, je sovražnik skupnosti, ker s svojo malomarnostjo ali lenobo pobija in kvari trud svojih sosedov.
Oblasti dajo na razpolago potrebna sredstva za zatiranje koloradskega hrošča. Treba se je ravnati po navodilih in pravilno uporabljati uničevalna sredstva. Pri pregledovanju krompirišč in pobiranju hroščev ali ličink nam lahko otroci zelo pripomorejo.
Večina naših kmetov se zaveda nevarnosti ln svoje dolžnosti, zato skrbno zatirajo škodljivca. Toda v nekaterih krajih se najdejo še posamezniki, ki tega nočejo razumeti. Ker so taki brezvestneži prav tako nevarni kot sam koloradski hrošč, bodo oblasti odslej ukrepak proti njim s policijo in sodnijo. Tistemu, ki bodo ugotovili da ima okužene njive in da ne zatira koloradskega hrošča, bodo naložili globo in ga prijavili sodišču.
Kmetje, pozor 1 Zadeva je resna.
i)udatv0
samo gradilo.
'	glolm
"r«tH liroiča
0 &Skl - organi pregledujeta s°mplrišča, če so škroplje. sradstv om proti kolorad-h«*«, oziroma če je Neman'’e za(tostno in uspešno, ihsojj1 r'eže kaznujejo s precej ^stn 8lobo- kar je tudi u-?ekit' ?ak° je bil kaznovan k*ho h Ct 'z PraProta. Veru-*o. tj . Je hudo za vsako 11-
v«d<!trZadeti pa bl le moral
’ kako ogromno gospo-
0 škodo povzroča njegova
na posoda za 300 litrov škropiva na dveh kolesih (po možnosti z gumijevimi obroči). Moč bencinskega motorja znaša pri manjših škropilnicah 2—3, pri večjih pa 5—8 konj skih’ sil (KS). Cim močnejši je motor, tem večji je pritisk v ceveh, tem finejša razpršitev brozge in tem bolj se škropivo ekonomično porabi. Novejše škropilnice imajo motorje, ki ne povzročajo neznosnega ropota in tečejo skoraj popolnoma tiho. Delo je pri teh prijetnejše in manj utrudljivo in je mogoče opraviti z njimi na dan dosti več kakor pri škropilnicah s hreščečimi motorji
V srednje veliko motorno škropilnico je mogoče poškropiti v enem dnevu pri 10 urnem delu okrog 200—300 odraslih rodnih dreves, pri čemer porabimo 4000 5000 litrov škropiva. Oskrba motorja je zelo enostavna in se ji more vsakdo z lahkoto priučiti.
Foraba bencina je odvisna predvsem od jakosti motorja ter znaša pri motorju s 6 konj skimi silami okrog 12 litrov na
dan’	XI
Pri manjših motornih škropilnicah se škropi z eno cevjo, pri srednjevelikih in večjih pa z dvema cevema. Za naše prilike bi zadostovale zlasti manjše in srednje velike motorne škropilnice, ki se prevažajo z vprežno živino. Samoprevozne škropilnice (n. pr. Autofix i. dr) so dražje in za nas svet v splošnem manj pripravne. V okoliših z jako razvitim sad jarstvom bi se nakup motorne škropilnice na zadruzni podla-ei v kratkem času izplačal, kajti delo z njo je v večjih nasadih znatno cenejše kakor pri samotežnih škropilnicah. Da mora biti opremljena tudi motorna Škropilnica s primerno napravo za mešanje brozge, pač ni treba posebej nagla-
šati.
Kaj moramo vedeti
•	•	Mnogi	kmetovalci še premalo u
crfioip/iftl p°števai°' da se tudi hlevski
,IV//	w	gnoj	precej razlikuje po vrednosti
in učinkovitosti po tem, kako se z njim ravna, preden ga uporabimo
 __________  ,	.	sebina	.	.
njegovih dram, ki_ so dejan- ^ pritikline ZQ SlirOpiL
sko organsko zrasle v sploš, no tematiko Krleževega dela, dajo tem dramskim tek-stom posebno težo.
V tem trenutku, ko se o Miroslavu Krleži mnogo govori in piše, se je naravno postavilo še eno vprašanje: kakšno vlogo in mesto ima v jugoslovanski kjiževno-sti. Iz vsega, kar smo napisali. je odgovor . precej jas-no 'razviden, dodati je treba samo, da je književno razdobje, ki ga ni mogoče obeležiti z. imeni, ki dajejo temu razdobju značaj in ostajajo v zgodovini književnosti brezbarvna, bleda in v ozad-ju Ime Miroslava Krleže je eno od onih, in najbolj izrazito, ki dajejo pečat našemu književnemu razdobju in mu s tem določajo značaj in pomen.
nice
Med glavne pritikline (sestavne dele) vsake škropilnice prištevamo cevi in razpršilnike Cevi morajo biti močne, dobre kakovosti in dovolj dol-Z dolgimi cevmi pridemo brez težave do vseh delov drevesa opravimo škropljenje bolj'temeljito kakor s cevmi, ki so prekratke in nas zato uri delu ovirajo. Dolžina cevi nai znaša pri samotežnih škropilnicah najmanj 8—10 m, pri motornih Pa 12—15 m Cevi morajo biti narejene iz najboljšega blaga ter odporne za drevesni karbolinej in druga iedka škropiva. Ovijanje z žico se ni ebneslo, kajti take
Navadno gnojimo tik pred setvijo. Na rahlih, propustnih, peščenih tleh je nevarnost, da voda izpira gnoj v spodnje plasti, od koder posevki ne črpajo več hrane. Na težkih zemljah ni takšnega izpiranja; zato je gnoj v težki zemlji naj bolje spravljen in je treba gnojiti nekaj mesecev ali vsaj tednov pred setvijo, da se do setve ornica dovolj zgosti.
Gnoj je treba takoj podora-ti, da preprečimo izhlapevanje dušika iz njega. Izjema je dopustna le pozimi na ravninskih njivah, ko mraz ovira delovanje drobnoživk. Tedaj pu-Etimo gnoj raztrošen vso zimo. V Severni Ameriki priporočajo razvažati zimski gnoj iz hleva neposredno na njive ali travnike in ga takoj raztrositi.
Gnojimo predvsem posev. kom z dolgo rastno dobo. Najbolje poplačajo gnoj od pomladi do zime rastoče okopa-vine, slabše ozimna žita, najslabše Pa jarenine in trave, Med okopavinami je na prvem mestu koruza, nji pa sledi krompir. V Angliji priporočajo za težke zemlje 300 kg gnoja na ha, razen tega pa še 5 do 7 q superfosfata in 1 do 1,5 q kalijevega sulfata pred saditvijo, 3—5 q čilskega solitra v dveh ali treh obrokih pa med okopavanjem.
Gnojiti je treba časovno tako, da bo posevek sproti posrkal iz gnoja v njem nastajajočo solitrovo kislino. Ta ki slina kot glavna dušična hrana rastlin nastaja marca in aprila počasi, močneje pa že maja in najbolj junija, julija in avgusta. S strniščnimi pridelki pridelovalec zajame največ so. litrov e kisline. To je umestno na bogato pognojenih njivah, ne pa na slabo gnojenih.
Ob gnojenju je treba upoštevati kolobar in kakovost zemljišč. Ker se polovica gno ja izrabi prvo leto, ostane druga polovica za 2. in 3. leto; obilo gnojimo predvsem posevkom, ki jim le hlevski gnoj glavno hranilo umetna gnojila pa le priboljšek, na pr.; koruza, krompir in pesa. Težkim zemljah zaleže gnoj za dalj časa, Rahle propustne zemlje pa ne kaže gnojiti močneje naenkrat, ker se gnoj v nji prehitro razkraja, solitrna kislina pa se bodisi izpere v globini ali pa izhlapi Preveč gnoja naenkrat je po. trata. V Nemčiji je norma 200 q na ha, v Angliji pa za oko-pavine 300 q. Račun pokaže da so umetna gnojila večkrat cenejša kakor hlevski gnoj.
Gnoj je treba vselej le plitvo podorati, vendar tako globoko, da ne ovira sejalnika. Plitvo podoran gnoj se hitreje in popolneje razkraja. Krompir vselej najbolje obrodi, če polagamo gomolje neposredno na zrel gnoj.
Gnojnica povečuje učinek gnoja. Na Danskem so ugotovili, da je 148 hi gnojnice, ki so jo uporabljali aprila ali maja, pripomoglo v desetletnem povprečju pridelati 126 kg sena ali 415 kg pese več. Ce so pa gnojili z gnojnico še avgusta, so pridelali 32 kg sena ali 232 kg pese več. Ozimnemu žitu gnojimo z gnojnico pred setvijo namesto gnoja, spomla. di pa ga z gnojnico škropimo (s cevnim škropilnikom), če je žito slabo prezimilo.
Umetna gnojila dopolnijo ali nadomestijo hlevski gnoj. U-metna gnojila prav tako kakor gnoj najbolje učinkujejo v šib. ko kisli ali v slabše lužinasti zemlji. Dolomitno apno nasi-Čuje kisline in zato velja za večino zemljišč v Sloveniji kot uvodno gnojilo. Dokler ne bodo dobro raziskana vsa zemljišča, je treba umetna gnojila uporabljati «poskusno»: ali jih raztrosimo le na manjšem delu njive ali pa pustimo manjši del njive nepognojen, tako da so mogoče primerjave, kako deluje umetno gnojilo.
Kolobar posevkov je tesno povezan z gnojenjem. Ker plevel brez koristi izčrpava zem. ljo, so v kolobarju uvrščene c-kopavine (da plevel zatiramo z okopavanjem) in travne detelje (ki ga dušijo).
Tako imenovani travo-polj-ni sistem je hil pri nas v razpravi pred leti. Vzor smo našli v navadni cvetoči črni dveletni detelji, ki je zelo občutljiva za kisline v zemlji in za. to zahteva redno apnjenje ali primes trav. Doslej smo od detelj in trav zahtevali kar največ krme za živino.
OBISK pri S. Godini
(Nadaljevanje s 3. strani)
stavim jaz svoje gledanje, ko pravim, da so nezaslišane teh. nične pridobitve zadnjih de• setletij t> marsičem omajale vrednost tdkega zgolj posnemajočega upodabljanja prirode. Z izumom fotografije, zlasti barvne, je bil doseien tak napredek, v prikazovanju prirode m predmetov, da je
KOLESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARA-TE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v
TRGOVINI
Mil MJAITIR
MBKEŽIIM, tel. 22523
IZKUŠENA
BABICA
sprejema porodnice □a domu
TRST Ul. Crispi št. 50
slikanje, ki hoče predvsem pri rodo posnemati, izgubilo velik del svojega smisla. Saj lahko že govorimo o umetniški fotografiji, ki si je na mednarodnih razstavah pridobila svoj pomen kot umetniška zvrst. Ze impresionisti so šli svojo pot, ko so z igro luči in barv vnašali svoje oseb no razpoloženje, svoj osebni pogled in celo svoj svetovni nazor. Kkspresioniizem in za njim drugi izmi pa so predmete naravnost razkrojili in iz teh delov sestavljali nato podobe svojih vizij in svojih občutij, dokler niso šli celo tako daleč, da so začeli, podobno kot mati priroda, celo sami ustvarjati svoje lastne predmete.
Silvester Godina, ki je med tem prinesel steklenico vina iz lastnega vinograda in mi z njim po stari in ljubeznivi šegi postregel, me pazljivo p o sluša. Ko končam, mi pravi: «Vse to je morda res. Toda jaz sem začel slikati v drugih časih. Takrat je bila mati pri. roda naša največja učiteljica Ne mislim, da bi moral slikar prirodo samo posnemati. Po glejte na pr. to sliko«, (in tu mi pokaže sliko svojega prtiča, na kateri se zrcalijo na stezi svetloba in sence, ki jih sonce meče skozi vejevje). eTudi ta slika je delana z ljubeznijo. Koliko časa sem iskal primeren trenutek, da sem jo lahko začel slikati na platno. Jaz sem iz stare šole in tej sem ostal zvest do danes. Tako sem se naučil slikati in gledati in tako gledam in slikam še danes. Poznam slikarsko stroko in tehniko in veliko ljudi je, ki znajo ceniti tako slikarstvo.«
Tu se s slikarjem Godino nekje zediniva: moj pogled na sodobno slikarstvo je sicer drugačen in Silvester Godina je dovolj širokosrčen, da mi prizna is to pravico kot sebi zagovarjati svoje stališče. Jaz pa priznam Godini njegovo veliko ljubezen do prirode, katere izraz je tudi njegovo teh. nično včasih naravnost virtuozno slikarstvo. A tisto, kar mi Godino najbolj približa, je njegova velika predanost delu, ustvarjalnemu delu, njegova zvestoba do lastnih nazorov in do lastne poti in njegova dragocena m simpatična odkritosrčnost.
Tako sva se z Godino poslovila kot dobra in drug drugega razumevajoča prijatelja.
VLADIMIR BARTOL
AUTOMOBILE
ODDAJA V DAJEDI
za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo
FRANC LIPOVEC
TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 - nrad TeL 33113 - dom
GENE UGODNE
♦
PODJETJE
brata ŠVARA
u avtoule in Mlorin
TRST - Ul. Giulia Slev. 28 Telefon; 96 - 742 ♦
Bulič J
ilii
i
u
UVOZ
n
ZAL
UR
IZVOZ
SLOVIiUlli
izvoznik originalnih
IZ PRIMORSKE t< IZ ŠTAJERSKE -silvanca in bi nega vermout
vas vabi na poskui velesejmu, da se sa
POZOR/
Obiščite nas na Tr lahka dobite pristne poljedelske pridelke lane, konservirane ii
UVAŽAMO STRI
E)
LJUBLJ
VREME Vremenska napoved za danes:
Nekoliko vetrovno, manjše po-oblacitve in kratke plohe v popoldanskih urah. — Vče-rai i.®.v Trstu dosegla najvišja temperatura 21,4 stopinje; najmižja pa 18,1 stopinje.
TRST, nedelja 12. j ali ja 1953
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 15.00:
Od Triglava do Jadrana. — Trst II.: 17.00: Koncert pevskega zbora iz Lonjerja-Katdnare. — Trst I.: 20.30: Na valovih Donave. — Slovenija: 20.00: A. Foerster: Gorenjski slavček, izvajajo solisti, orkester in zbor ljubljanske opere
Z* >> '
NEKAJ PODATKOV O TRGOVINI V GORICI
Krivda italijanskih iredentistov za sedanje žalostno stanje
Meja tiK ob Gorici je zares Krivična in absurd« na, Ker so odtrgali ud od živega telesa, od zaledja
Italijanski imperializem, ki ie vsa povojna leta požrešno steguje svoje kremplje po tujih ozemljih, ima največ krivde za vse slabo, kar se danes dogaja s prebivalci goriške pokrajine in predvsem našega mesta, kajti prav zaradi nenehnega poželenja italijanskih politikov, da bi svoje meje postavili čimbolj na vzhod, po možnosti celo do Dona, je bila Gorica odtrgana od svojega naravnega zaledja in je s tem izgubila tisto funkcijo, v trgovini, zaradi katere je pravzaprav nastala.
Danes ne moremo več trditi, da je Gorica trgovsko središče kakršno je bilo. Danes v Gorici ni več takšnega trgovskega prometa, kakršnega so bili Goričani navajeni. Gorica izumira; izumira pa kljub dejstvu, da ji vladni predstavniki dajejo v raznih oblikah injekcije slabše vrste. To dokazujejo številke, ki so jih zbrali ob zadnjem popisu prebivalstva, pri katerem je moralo prebivalstvo tudi odgovoriti na številna vprašanja, kakor na primer tudi, ali imajo trgovino in koliko uslužbencev imajo v njej zaposlenih.
Iz te statistike je razvidno, da je bilo takrat v vsej gori-ški pokrajini 1.899 podjetij s 3.821 nameščenci. Od tega je bilo 198 trgovin na debelo s 592 nameščenci in 1.701 trgovina na drobno s 3.229 nameščenci. Od celotnega števila trgovin je bilo v Gorici 108 trgovin na debelo in 632 trgovin na drobno.
Bežen pogled po goriških trgovinah vas prepriča o dejstvu, da v veliki večini trgovin na drobno in v srednjeve-likih trgovinah lastniki nimajo uslužbencev, ampak opravljajo njihove posle domači družinski člani. Do takega ravnanja so trgovci prišli predvsem zaradi majhnega prometa, drugič pa zato, ker ni treba, da bi za družinske člane plačevali socialnega skrbstva in drugih dajatev, ki zelo obremenijo delodajalca.
V zvezi z nezadostnim prometom v trgovinah pa se opaža še en nadvse zgovoren in obenem žalosten pojav. Ze v bližnjem Vidmu, predvsem pa v Trstu, srečujete na vsakem koraku nove trgovine v modernem stilu po najsodobnej-
ših principih. V Gorici tega ni. V najboljšem primeru morda naštejete deset trgovin, katerih lastniki so v zadnjih letih nakupili novo opremo, popravili lokal itd.; in še te trgovine so predvsem nove, v katerih prodajajo izdelke, ki so prišli na trg šele po vojni ali celo zadnja leta.
Vse to dokazuje, da goriški trgovci ne morejo prilagoditi svojih lokalov sodobnim zahtevam, čeprav bi to želeli in celo morali storiti, ker je tudi to činitelj, ki v neki meri vpliva na trgovino.
Italijanski politiki, predvsem pa krajevni vladni predstavniki, ob vsaki priliki poudarjajo, da Gorica ne more živeti zaradi «absurdne in krivične meje tik ob Gorici«. Zakaj pa nikoli ne povedo, da so zaradi svojega imperialističnega apetita hoteli ugrabiti del slovenske zemlje? Odtrgali so ud od živega telesa. Sedaj pa nosijo za to tudi posledice in predvsem odgovornost.
proučeval in odobril gradnjo petih stanovanjskih ljudskih hiš, od katerih bodo tri dve. stanovanjski in dve enostano-vanjski. Skupni stroški za gradnjo teh hiš bodo znašali 21 milijonov lir in bo k temu goriška občina le delno pri. spevala. Te gradnje, ki se bodo izvršile v krogu delovnih centrov, bodo na občinskih tleh v predmestju Pred zaključkom seje je upravni od. bor sestavil dnevi red za pri. hodnjo sejo občinskega sveta, ki je bila določena za torek, 21. julija.
m
■
KINO
VERDI. 15: »Pojem jih žive«; Femandetl.
CENTRALE. 15: <cGroznj Dan«, R. Ryam in J. Adams-
VITTORIA. 15: «Grom v dolini«, barvni film. P. A. Gand-ner in E. Gwen.
MODERNO. 15: »Drevored upanja«, C, Greco in M. Mastro-lanni.
LETNI. 21: »Napolitanska tarantela«, barvni film.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Albane-se, Ul. Rossini št. 4 - tel. 24-43. Od 8. do 12. pa je dežurna lekarna Cr.istofoletti, Travnik, tel. 29-72.
Smrt mladega vajenca zaradi hudih opeklin
Ul, Bellinzona zaprta za promet
Goriško županstvo sporoča, 1 da vsled popravila Ulice Bel- j linzona, kjer bodo začeli z deli j jutri, dne 13. t. m., bo na i omenjeni ulici zaprt promet j ves čas. dokler se ne bo delo zaključilo.
Zaorta cesta v Ločnik
Goriška občina sporoča da bo uprava državnih železnic začela z deli na železniški progi Gorica.Videm in sicer točno pri podvozu. jjaradi te-ga bo Ul. Sartorio (Ločnik) zaprta za promet v ponedeljek 13. t, m. od 7. do 16’. ure.
Seja
18-letni vajenec Sergij Na-lesso iz Gorice, Ul. Donizetti št. 36, kateri se je pred nekaj dnevi hudo ponesrečil na delu, je včeraj umrl. Kakor smo že pisali, se je na mladega delavca zavrnila posoda z bencinom in se mu je obleka vnela, tako da se je znašel v plamenih, ki so mu povzročili zelo hude opekline druge in tretje stopnje po vsem telesu. V bdlnici «San Giusto«, kamor so nesrečneža takoj odpeljali, so mu nudili vso zdravniško pomoč, samo da hi mu rešili življenje, ali kljub marljivi zdravniški oskrbi niso tega dosegli.
Motorist v avto
V petek zvečer okrog 18. se je na Trgu Sv. Antona v bližini Ul. Rabatta dogodila prometna nesreča. Lahko motorno vozilo, ki ga je vozil Milan Brajnik iz Standreža, Ul. Cam-pagnuzza št. 5, je trčil v avto, ki je prihajal s Trga Cavour in ga je vozil 42-letni Ugo Dal Ben iz Gradiške, trg "tanita i-. i	n	I	štev.	20.	Prj	trčenju	je	vrglo
občinskega upravnega odbora , Brajnika na avto in Od tam je
padel na cesto, si ranil lobanjo, laže pretresel možgane in opraskal po rokah. Na kraj je prišel takoj rešilni avto Zelenega križa, ki je ranjenega Brajnika odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v dobrem tednu. Na kraj je nato prišla tudi prometna policija, da bi ugotovila vzrok nesreče ter po ugotovitvi kaznovala
Brajnika z globo, ker je vozil po kraju, ki je za promet prepovedan.
Drzni iambretist
Včeraj okrog 13. je v Ul. Duca d’Aosta drzni lambre-tist, 25-letni Posso Bruno iz Vidma, trčil v neki avto. Rešilni avto Zelenega križa je Possija odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Pri padcu si je motorist izpahnil desno koleno in laže ranil po raznih delih te-lesa. Ozdravel bo v nekaj dneh.
IZ SODNIH DVORAN
Slab zaKljučeK
dolgoletne ljubezni
Dr. Turra obsojen zaradi navadne tatvine in izkoriščanja bivanja pri ljubici, ki jo je nazadnje zapustil
V četrtek dne 9. t. m. se je v občinski beli dvorani spet sestal upravni občinski odbor pod predsedstvom župana dr. Bernardisa. Po uvodni besedi predsednika je upravni odbor proučeval vrsto raznih ukre-pov. Med drugimi je bil odobren razpis natečaja za štiri stalna mesta otroških vrtnaric. Nadalje je upravni odbor
Nenadna slabost
70-letnemu Cirilu Gabrijelčiču iz Gslavja štev. 2 je včeraj popoldne nenadoma postalo slabo, ko je šel peš po Korzu Verdi. Z rešilnim avtom Zelenega križa, ki je prišel onemoglemu na pomoč, so ga odpeljali v bolnico «Rdeča hiša«, da bi mu tamkaj nudili potrebno pomoč.
Neroden padec
Rešilni avto Zelenega križa je včeraj okrog 14. ure odpeljal v bolnico Brigata Pavia 72-letno Jožefo Bitocco iz Gorice, Ul. Rabatta štev. 13. Starka se je odpravljala z doma in ko je šla po stopnicah je nesrečno padla. Zdravnik, ki je sprejel ponesrečenko v zdravniško oskrbo, je ugotovil, da si je pri padcu zlomila desno nogo v piščali.
Včeraj dopoldne je bilo v nabito polni sodni dvorani nadaljevanje procesa Turra - Culot. Na vrsti je bil najprej govor odvetnika civilne stranke Bles-sija, ki je v glavnem dokazoval obtožnico, ki jo je Dolores Culot vložila proti svojemu nekadnjemu zaročencu Danielu Turri.
Za njim je spregovoril državni pradvnik, ki je dejal, da se v glavnem pozablja, da je treba soditi zaradi dveh dejanj, in sicer tatvine in ugrabitve dveh oseb ter da je treba pustiti ob strani prikavoza-nje drame, ki jo je povzročila nesrečna ljubezen med Tur-ro in Culotijevo. Potem ko je Turra od Culotove tete prejel denar, za katerega je zaprosil, da bi ši opremil stanovanje in se kasneje poročil s svojo zaročenko, s katero je imel ljubezensko razmerje že več let, ni odšel v Rim, kakor je sam dejal, ampak je odšel v svojo rojstno vas Arsegnan, kjer si je preskrbel dokumente, da se je potem poročil z neko drugo žensko.
Državni pravdnik je nadalje dejal, da v začetku Culotije-va sploh ni imela namena prijaviti Turro sodišču zaradi
MS
lil ],			i lil:
i t	t	i.	1 ^
	i	g	j; 1;.,
S5 1			
papjsis lL'
1
Hlfffep-S
TOUR PE FRANCE
Prvi dan počitka
Prva pirenejska etapa bo v ponedeljek z vzponom na 1704 m visok Col D’ Aubisque
BORDEAUX, II. — Današnji dan počitka še ne pomeni meje med dosedanjim potekom Toura in med tem, kar bo pri-Ho. Jutrišnja, nedeljska etapa do Paua bo pač verjetno takšna, kot so bile v bistvu vse dosedanje. Dolga je 197 km, toda brez težav. Pač pa nas bo privedla v vznožje Pirene jev, kjer smemo vendar pričakovati, da bo prišlo do kake spremembe v splošni oceni. Zaskrbljenost pred gorsko etapo se bo torej dirkačev polastila šele jutri zvečer in seveda v ponedeljek zjutraj.
Stanje pred Pireneji je takšno. da so štirje asi Kohle t, Bobet, Bartali in Magni še na istem. Pač pa ima izmed Italijanov precej prednosti pred temi asi Astrua, ki je med Italijani za Bartalijem najboljši v gorski vožnji, prekaša ga pa v vožnji na kronometer. Na istem kot Astrua je Robič. Francoz Geminiani ima tudi nekaj prednosti pred asi. Seveda pa je treba pri vsem tem upoštevati, kaj bodo rekli Has-senfordu, Schaer, Wagtmans t. dr. Vsekakor je doslej še vedno glavni favorit Toura Ko-blet. ki ne bo imel lahke naloge, če se bo hotel dokončno otresti vseh svojih zasledovalcev. Mnogi so mnenja, da Pi-reneji niti ne bodo odločilni, pač pa Alpe in nato še etapa na kronometer. Toda nekaj se bo gotovo razčistilo že v dveh pirenejskih etapah. Prva pire-
nejska etapa v ponedeljek je dolga samo 100 km; dirkači se bodo morali povzpeti na 1704 m visoki Col D'Aubisciue, Težje pa bo v torek; Tourmalet 2115 m, Col LfArpin in Col De Pegresourde 1563 m.
Tekmovalci so današnji dan preživeli v miru. Urejali so stvari, ki jih druge dneve ne utegnejo. Tako so si nekateri pripravili cele pisarne, da so pisali svojcem in občudovalcem in še raje občudovalkam.
GASTON DUBOIS
Gallaralese, moštveni prvak
Vrstni red v tekmovanju za italijansko prvenstvo moštev r lahki atletiki je naslednji;
1. S. G. Gallaratese (Galla-rate) 14.579 točk; 2. A-S.S.I. Gi-glio Rosso (Florenca) 13.617; 3. C.U.S. Rim 13.312; 4. C. S. Fiat (Turin) 12.991; 6. S. G. Etruria (Prato); 7. G. S. Lancia (Turin); 8. G. S. Fiamme Gialle (Rim); 9. AFMV. La Fenice (Benetke); 10. G. A. Coin (Mestre);
Brescia 1950; 12, C. S. Pirelli (Milan); 13. S.E.F. Virtus (Bo. logna); 14. Virtus Lucca Spor-tiva (Lucca); 15. A. S. Udine-se; 16. Atletica Riccardi (Milan); 17. C.U.S. Turin; 18. S.S. Trionfo Genovese; 19. S. G. Pro Patria (Milan); 20. A.T.A. Cesare Battisti (Trento); 21. Soeietč Ginnastica Triestina; 22. U.S. Libertas Turin;
JUBILEJNI SAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI
Po devetem kolu
V vodstvu Grmek
Sedmo kolo: inž. Levačič -Pinc remi; Puc : Kočevar remi; inž. Vidmar : Germek remi; Kržišnik : Siska prek.; Preinfalk : Guzel remi; Gabrovšek : Grosek prek.; Vavpetič : Siko-šek prek.; Krivec : Izvekov prek.
Osmo kolo: Šiška : Izvekov 1:0; Germek : Krivec 1:0; Si-košek : Vidmar remi; Grosek : Vavpetič 1:0; Kočevar : Gabrovšek 0:1; Guzel : Puc remi; Pirc : Preinfalk 1:0; Kržišnik : Levačič 1:0.
Deveto kolo: Levačič : Siska 1:0; Preinfalk : Kržišnik remi;
Puc : Pirc prekinjeno v dob-iljenem položaju za Pirca; Gabrovšek : Guzel remi; Vavpetič : Kočevar 0:1; Vidmar : Grosek remi; Krivec : Sikošek prekinjene v dobljenem položaju za Sikoška; Izvekov : Germek 0:1. Partija Vavpotič : Sikošek iz VII. kola: 1:0.
Prekinjene partije iz prejšnjih kol so se zaključile takole; V partiji proti Pircu se je Puc vdal brez igre, prav tako Krivec inž. Sikošku cločim Gabrovšek proti Groseku sploh ni nadaljevali. V partiji proti Kržišniku se je Šiška predal. Kot je bilo pričakovati je Izvekov 11._ Atletica dobil partijo proti Krivcu.
Tako je po odigranih 72 par. tijah turnirja nastal na tabeli tale položaj:
1. Germek 7,5; 2. Pirc 7; 3—5. Kržišnik, inž, Levačič, inž. Vid. mar po 6; 6. Grosek 5,5; 7—9. Preinfalk, Gabrovšek, inž. Sikošek po 4; 10—13, Kočevar, Puc, Krivec in Šiška po 3,5; 14. Vavpetič 3; 15—16. Guzel in Izvekov po 2,5.
SEMIFJNALE EVROPSKE CONE ZA DAVISOV POKAL
Danska-Francija 2=1 Belgija- Italija 1:1
BRUSELJ, 11. — Včeraj prekinjena igra med Brichantom in Merlom se je danes nadaljevala in končala z zmago Italijana. Tako je sedaj stanje 1:1. Danes je bila pravzaprav na sporedu igra v dvoje. Toda, ker se je nadaljevanje prekinjene igre predolgo zavleklo, je Brichant zaprosil za odgo-ditev doubla na jutri. Merlo je premagal Brichanta z rezultatom 4:6, 6:1, 4:6, 6:4, 10:8.
* • *
PARJZ, 11. — V igri v dvoje med Erancijo in Dansko sta zmagala predstavnika Danske v petih setih: Rezultat: Kurt Nielsen-Torben Ulrich : Paul Remy-Jan Docus La Haille 0:6, 6:3, 3:6, 6:3, 8:6. Sedaj vodi Danska z 2:1. Ce ji uspe dobiti v zadnjih dveh singlih vsaj e-no točko, se plasira v finale evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal. Ker je stanje med Belgijo in Italijo 1:1, ni mogoče še ničesar reči, kdo bo drugi finalist.
• • *
AMERIŠKA CONA
VANCOUVER, 11. — ZDA I so eliminirale Japonsko v ameriški coni v tekmovanju za Davisov pokal. Dvojica Trabert-Brovvn je premagala japonski par Kamo-Myagi s 6:2, 6:2, 3:6, 6:3. Tako vodijo sedaj ZDA s 30 in so se že plasirale za nadaljnje tekme.
PARrZ, 11. — Novi francoski minister pošte je izjavil, da bo njegova prva naloga, da izda
za 26. julij spominsko znamko za jubilej Tour de France. Prav omenjenega dne bodo privozili dirkači v Pariz.
Z lahkoatletskega tekmovanja
v Ljubljani
Pri nadaljevanju izbirnega tekmovanja v Ljubljani za sestavo jugoslovanske reprezentance. ki bo nastopila v Oslu, je Radulovič na 400 m z zaprekami dosegel nov jugoslovanski rekord in s tem zrušil še zadnji predvojni rekord, ki ga je imel Ivanovič še iz 1. 1936. Med drugimi so bili doseženi naslednji rezultati:
800 m: Hočevar (Part.) 1:53,8, Krstič (Part.) 1:54,3; Cular (Din.) 1:56.0; Vipotnik (KI.) 1:56.0; Hanc (KI.) 1:59,3; 10.000 m; Jovanovič (Crv. zv.) 32:54,2. 400 m zapreke: J. skupina; Cip-čič (Crv. zv.) 55.4; Miller (Mlad.) 56,5; Urbajs (KI.) 56,7; Kopitar (KI.) 56,9; II- skupina: Radulovič (Part.) 54,4; Zupančič (KI.) 55,9; Bojovič (Part.) 56,5; Jankovič (Crv. zv.) 56,5; steeple-ehase: Štritof (Part.) 9:20,8; Stefanovič (Part.) 9:23,4; Pavčič (Odred) 9:54,6; troskok: Milovanovič (Part.) 14.42, Pe-tranovič (Din.) 14.34; disk: Mueller J. (Odred) 44.68; Kr-njaič (Part.) 43.80; kopje; Stankovič (Crv zv.) 61,18; Lenasi (Part.) 56.17; Rojc (KI.) 54.40; Kopitar (KI.) 54,35; kladivo: Gubijan (Part.) 52.63, Galin (Ml.) 51.07.
ugrabitve, ko ju je ob svojem zadnjem obisku v Ločniku zaprl v neko sobo, kakor piše obtožnica, ker sta teta in Cu-lotijeva hoteli sporočiti svojim znancem v Milan tatvino 200 tisoč lir. To je popolnoma po naključju navedla v svoji prijavi, v kateri je prijavila sodišču tatvino 200.000 lir. Sele državni pravdnik je prikazal tudi to kaznivo dejanje, zaradi katerega se mora sedaj zagovarjati Turra.
Ob zaključku svojega govora je državni pravdnik zahteval, da se Turra v celoti obsodi na 11 mesecev zapora, in sicer pet mesecev zaradi tatvine ter šest mesecev zaradi ugrabitve osebe; poleg tega je zahteval še 5.000 lir globe.
Zagovornik Turre odvetnik Gallo je svoj govor pričel z ugotovitvijo, da so obtoženca postavili na zatožno klop zaradi tatvine in ugrabitve, to se pravi kot človeka, ki je izvršil kriminalna dejanja. Ves obremenilni material so dobili na podlagi orožniških poizvedovanj. Toda po njegovem je vse to odločno premalo, da bi se moglo spoznati lik obtoženega Turre, kajti orožniške informacije ne morejo prikazati, kakšno stopnjo izobrazbe ima Turra, kaj čita, za kaj se zanima itd.; to se pravi, da je tak prikaz obtoženca enostranski.
Odvetnik Gallo je dejal, da izhaja dr. Turra iz dobro stoječe meščanske družine.
Po zasliševanju obojestranskih prič in obtoženca je sod-nijska komisija izrekla obsodbo. Obtoženca Turro je sodišče obsodilo na 7 mesecev zapora in globo 6.000 lir, vse to pa le pogojno in obsodbe ne bodo vpisali v kazenski list, na povračilo 200.000 lir in poravnavo sodnih stroškov. Obsojen pa je bil zaradi navadne tatvine in izkoriščanja bivanja pri Culotovi.
AKADEMSKI KLUB
priredi
danes 12. ob 18. uri
JADRAN"
t. m.
Nastopajo: moški pevski zbor «Jadran» z umetnimi in narodnimi pesmimi pod vodstvom dr. Zorka Hareja; tržaška folikloma skupina z narodnimi koli in plesi pod vodstvom Jureta Stavarja; recitatorji in recitatonke.
Dr. R. HLAVATV
ZOBOZDRAVNIK
NA OPČINAH
Narodna ulica 124
ordinira vsak dan (razen torka) dopoldne in popoldne
w.
«#
, <S> *• •
fj
a
stf?:,
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA :
MDR. R0IU20RCII TRGOVCEV Z IESIVIMI
TRST - Ul. Valdirivo 3, tel. 50-34
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 9. do 13. ure od 15. do 20. ure.
in
TRST - Ul. Torrebianca št. 43
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18
Mizarji I Desk* tmre-podjetniki I kove, mace-
kmetovalci! snov e in trdih
Usov in tra-
me. nudi najugodneje
IR 81
viale Donnino 24 Tel. SD441
ODLIKOVANA
mizarska delavnica
SIERIAVOJ
m Sijii
Opčine
Narodna ul. št 156
iovorni prevozi leI.sl.56U8 Osebni avtobusni prevozi
AVTOGARAŽJV z
MEHANIČNO DELAVNICO
TRST - Ulica M o r e r i 7 - ROJAN
ELEKTRO-INSIALACIJSKO PODJETJE
lil
TRST
Ulica Boccaccio štev. 10,
sprejema vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav.
Pokličite našo telefonsko štev. 29-322
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK
ZOBOZDRAVNIK
Dr. DIMILO BREZIGAR
Sprejema od 18. do 20.30 ure V NABREŽINI št. 130-1
. v hiši g. Tanceta
MEHANIČNA
DELAVNICA
za avtomotorje - scooterje in bicikle
ANTON KUNC
SV. KRIZ št. 310.
Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI
i
t
Posebnost: krema maršala, slivovka, tropinovec, jajčni brandy
TRST, Ul. Xydias B - Tel.
MOTOM 48 CCM
Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod-Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila
Zastopstvo „Gilera"
MOSCHION S FRISORI TRST. Ul. Valdirivo 31 tel. 23-475
46CD£FC KIJ K L
1».(W 4.». «150
AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina)
cene zmerne OLAJŠAVE 1»RI PLAČILU
FODERAMI
PERTOT
TRST, Ul. Ginnastica 22, tel. 95 998
nudi po najugodnejših cenah vsakovrstne ženske in moške podloge-mode/e, priprave za likanje itd.
J
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 In 94-638.	— PoSt.nl
predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 tn od 15-18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtiine v Sirtnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 Ur — Za FLRJ za vsak mm »rine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 d>n-Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tisk* Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 . t . 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ. - Trst.