Političen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplaean 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gid.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en' mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ¡,6. uri popoludne. ^Jtev. 248. 7 Ljubljani, v soboto 24. oktobra 1885. Leti i žic X IXX. Državni zbor. Z Dunaja, 23. oktobra. Posebna adresna obravnava. Odprl jo je grof Vetter, deželni glavar mo-ravski, kteri meni, da imajo dežele že zdaj dovolj samouprave ali avtonomije in da bi jim bilo razširjenje njeno škodljivo, ker bi ne mogle prenašati narastlih stroškov. Za njim se je oglasil štajarski nemško-liberalni poslanec Reicher, ki je udrihal po sekavskem škofu zarad pastirskega lista, s kterim je vernim priporočal, da naj volijo verne in poštene može za poslance. Reč sicer ni bila v nobeni zvezi s posebno razpravo, vendar je g. predsednik tudi temu govorniku pustil govoriti. Zanimiv je bil govor edinega slovanskega poslanca iz Šlezije, duhovnika Svviezia, ki je zbornici popisoval razmere v Šleziji, kjer sodniki z ljudstvom ne govore v njegovem jeziku, kjer so slovanske vloge odbijali, ljudem nalagali, da so si morali sami iskati tolmačev, kjer se v ljudskih šolah ponemčuje itd. itd. Nemški poslanee Tiirk iz Šlezije je med govorom ugovarjal, da šole niso nemške in drugi šlezijski poslanec Demel je trdil, da v Šleziji ni nobenega prepira med Nemci in Slovani, da se Slovani nemški uče in so še razžaljeni, ako jih pozdraviš slovanski in ne nemški. Za tem govornikom je bil sprejet sklep razprave in sta kot glavna govornika govorila za adreso Adamek, zoper njo pa grof Goro ni ni. Prvi je zavračal Demelua in dokazoval, da je v Šleziji res tako, kakor je popisoval Swiezi. On (govornik) sam je bil priča pri neki porotni obravnavi zoper „Opavsky Tydennik", pri kteri je zagovornik sodniji predlagal, da hoče dokazati resnico tega, kar se je pisalo, pa soduija temu ni hotla pritrditi, in vrednik češkega lista je bil obsojen, da-si noben porotnik besedice češki ni umel. Ooronini je govoril po svoji navadi, ter se enkrat vklanjal desnici, enkrat levici; ko je po-vdarjal edinost države in škodljivost avtonomije, mu je ploskala levica, ko je pa levičarjem očital, da je bil predlog Wurmbrandov o državnem jeziku škodljiv, da je moral žaliti druge narode, mu je pritrdila desnica; ravno tako se je zgodilo, ko je iz zlate bule cesarja Karola IV. in iz „Sachsenspiegel-na" dokazoval, da je bilo že takrat določeno, Slovane na Saksonskem soditi slovansko. Toplo je tudi on priporočal vladi, da naj se že skoraj dela nova železnica, ki bi bila velike koristi za Trst in je grajal dosedanjo malomarnost v tem oziru. Za njim sta poslanca Tiirk in Fuss skušala z dejanskimi popravki ovreči trditve poslanca Ssviezeja. Poslednji se je zlasti sklicevel na uradni izkaz deželnega šolskega sveta, ki kaže, da ima Šlezija 204 nemške, 110 čeških in 128 poljskih šol. Pa Svviezi ga je dobro zavrnil, da je to le v tem pomenu resnično, ker so dotične šole po imenu slovanske, v istini pa so nemško-slovanske. Po končni besedi poročevalca prišli so odstavki 9—12 adrese na glasovanje. Heilsberg je predlagal, da naj se o 9. odstavku, ki priporoča avtonomijo dežel, glasuje po imenih. Pri glasovanji bil je ta odstavek sprejet s 173 glasovi proti 149. Z večino so glasovali ministri, tudi Con rad, kteremu so levičarji klicali, da naj pove glasneje, kaj hoče, in nemško-česki poslanec Heinrich, čigar glasovanje pa je na levici zbudilo silen vriš in so se čuli glasovi: fej te bodi, sramota, Ceh! Desnica pa je klicala: Mir dajte, dostojno se zadržite! Zoper desnico so glasovali z levičarji Godel, Ooroninijev in trentinski klub, pa moravski veliki posestniki, med njimi celo grof Fiirstenberg, ki sicer zmirom glasuje z desnico. Bilo je že okoli polu šestih zvečer in v dvorani že precej temno, ko je g. predsednik naznanil, da bode sklenil sejo ter napovedal dnevni red za današnjo sejo. Vse je komaj čakalo konca, pa pred sklepom bila je poslancem odločena še nova razburjenost. Ko je bil naznanjen dnevni red, vstane poslanec Steinwender in se pritožuje, da je gosp. predsednik na dnevni red postavil tudi poročilo o železnici iz Praga v Duhce, da-si se je še le popoludne razdelilo med poslance, ki ga toraj ne bodo imeli 24 ur v rokah, preden pride v obravnavo. Tudi se njemu zdi nemogoče, da bi bilo poročilo natisnjeno in razdeljeno po sinočni seji železničnega odbora, ki se je končala še le ob il210. uri zvečer. Steinvvender misli, da je bilo vse to že prej natisnjeno in pripravljeno, ter vse to imenuje „komedijo". Predsednik dr. Smolka ga zarad te razža-ljive besede pokliče k redu, na desnici pa je vstal velik nemir zarad tega neopravičenega očitanja, ki se je polegel, ko je Javorski, načelnik železniškega odseka, vstal in povedal, da je poročevalec ob 10. uri zvečer njemu izročil poročilo, ki ga je on podpisal in poslal v tisk. WeitIof je predlagal, da naj zbornica razsodi o tem, ali naj ta predmet ostane na dnevnem redu ali ne, g. predsednik je že res poslancem zaukazal, naj gredo vsak na svoj sedež, pa preden je prišlo do glasovanja, odstavil je dr. Smolka sam iz svojo moči dotično reč z dnevnega reda in sklenil sejo. Poslanci so se razšli in kmalo je vladal tih mir po prostorih, kjer je malo prej razsajala taka razburjenost. Danes ob 10. uri se je včeraj pretrgana razprava nadaljevala. Prvi govornik zoper adreso bil jo štajarski poslanec Ausserer, ki je pa zopet govoril vse kaj druzega, kakor se je obravnavalo. Tudi nemško - konservativni poslanec štajarski, kanonik K ar Ion se ni držal predmeta; toda on ni hotel govoriti k adresi, ampak samo zavrniti včerašnji napad Reicherjev na škofa sekavskega, kar je storil kratko in dobro in z živahno pohvalo desnice. Ako LISTEK. 0 državnem zboru. Gospod vrednik! Vaši časnikarski kolegi na Dunaji imajo zdaj počitnice; poslanci se v potu svojega obraza trudijo, da vsak dan toliko važnega povedo in toliko otrobov navežejo, da zadostuje za največji časnik, Vi imate sicer tudi dosti gradiva ali treba Vam je vse izvirno predelati in od besede do besede prestaviti. Ko bi na Dunaji slovenski govorili, ali ko bi Vi nemšk časnik izdajali, bi zdaj le s peresom za ušesom in s škarjami v roci vredovali. Ker Vaš Dunajski dopisnik skrbi, da imate državni zbor skoraj vsak drugi dan nad črto, je prišlo meni, hribovskemu dopisniku na mar, da bi se državni zbor spravil enkrat tudi pod črto. To je hribovsko, to je prisiljeno, si mislite Vi, da bi se o državnem zboru govorilo v listku. Jaz pa pravim, ravno zato, ker je prisiljeno, se poda, ravno prisiljen listek je prava podoba marsikacega prizora v državnem zboru, kajti marsikteri poslanci imajo navado, da v debato vlačijo za lase vse, kar se ne podit in kar se no bo nikdar podalo državnemu zboru. Bila je zdaj na dnevnem redu adresna debata. Adresi, kakor sta ji skovali večina in manjšina, sta bili že zdavnej prej razglašeni po časnikih. Obe adresi je čital cesar ravno tako gotovo, kot mi dva. S tem je bil namen dosežen, cesar je spoznal, kaj želi večina in kaj želi manjšina. Vedelo se je pa tudi gotovo, da bode adresa večine z večino sprejeta in adresa manjšine z večino zavržena. Po navadnih pojmih bi adresna debata ne imela druzega dela, kot glasove šteti, koliko jih je za to in koliko za ono adreso in se potem pogovoriti o adresni vnanji obliki. A po parlamentarični navadi mora biti ravno pri najbolj lojalnem pojavu najhujši in najdaljši prepir. Zabavljalo, sumničilo, obrekovalo se je pavšalno in nadrobno, in pavšalno in nadrobno se je tudi odbijalo zabavljanje, sumničenje iu obrekovanje. Govorilo se je o vsem veliko, samo o adresi malo in ker ni nihče klical „k stvari", zategadel mislimo, da so pri adresni debati tudi najgrje zabavljice stvarne. Obsojam li torftj naše poslance, ki so se pri adresni debati oglasili? Ne, si Romae vivis, romano vi vito more, kdor jo v parlamentu, naj se tudi par-lamentarično vede, klin se mora s klinom odbijati. Priznati se pa more, da so poslanci na desnici precej olikano govorili ali vprašanje je, je-li „bon ton" tudi parlamentaričen ? Knotz in še nekteri drugi pravijo, da ni, Smolka je pa včasih drugačnih misli. Gospod vrednik, ko bi bila mi dva v državnem zboru, bi tudi ne bila molčala. Gradiva bi bila imela dovolj, saj prebivava oba v narodno namešanih krajih. Vi bi bili zvlekli na dan vse Ljubljanske poulične škandale in zaključili s patetičnim glasom: vsega tega je kriva le sedanja vlada, ki nemškutarje pri uas tako zelo protežira. Jaz bi bil pa rekel: strašne reči nam je pripovedoval gosp. predgovornik ali v mojem kraji se gode še strašneje, le poslušajte: pri nas se je prepir zanesel že mod otroke, malo kakšen dan mine, da bi se pastirji nič ne skavsali, da šo več pri nas se zdaj že živina bode. Zaključil bi pa ravno tako kakor Vi, le s še bolj povzdignenim glasom. Ali bi se midva s takim zabavljanjem Taaffeja kaj zelo zamerila? O kaj še. S tem bi se mu najbolj prikupila, ker bi podrla vsa očitaja česko-nem-ških poslancev, ki v enomer trobijo, da Taaffe Nemce zatira, Taaffe ima najraje ono slovenske poslance, ki mu najbolj zabavljajo. Pri adresni debati je bila največa govorniška svoboda za tiste, ki so prišli k besedi ali velika večina vpisanih govornikov ni imela kar nič govorniško svobode, ker ni prišla k besedi. To pa ni parlamen-tarično, da se govorniška svoboda krati. Zategad e ima dotični pastirski list podpis „iz Rima", rekel jo govornik, prihaja to od tod, ker je bil škof takrat ravno v Rimu, ne pa da bi bil on od papeža dobil uk-az izdati ta pastirski list. Škof je še le iz Karlo-novega pisma zvedel, da so razpisane volitve, iu da so nekteri škoije izdali pastirske liste. Na njegovo prošnjo je tudi škof sekavski to storil in dotični list adresiral iz Rima. Po nasvetu dr. Tonklija bil je sprejet sklep razprave in govoril je kot generalni govornik še šlezijski poslanec T tir k, ki je očitno proglašal vzroke, zakaj on iu njegovi tovariši črtijo Žide; to se ne zgodi iz verskih, ampak iz gospodarskih vzrokov , ker židje ne sejejo , pa vendar žanjejo. Schonerer in par tovarišev so mu ploskali, predlog pa, ki je imel vstrezati njegovi želji, da bi se ta mržnja izrazila tudi v adresi, ni bil zadostno podpiran in so bili dotični odstavki adrese sprejeti brez premembe. Pri 21. oddelku, o skrbi za delavce, se je oglasil rusinski poslanec Ko v a Is k i in je ponavljal tožbe o Rusinih. Za njim je govoril Ha ase in v imenu šle-zijskih poslancev oporekal protisemitskemu programu Tiirkovemu, rekši, da bo že pozneje prišla prilika o tem pogubljivem programu obširneje govoriti. Za delavce, je rekel, bo bolje, kadar bodo tudi drugi ljudje imeli boljše dohodke. Državni zbor naj skrbi toraj najprej za meščane, potem bo tudi delavcem pomagano! Pri 25. oddelku oglasil se je poslanec Heinrich in je omenjal nedostojnega vedenja levičarjev proti njemu, rekši, da ga pa to ne bo omajalo v njegovem mišljenji. Proti zadnjim trem odstavkom so se še oglasili Fuss, Pollak in Prade, ki pa gotovo ne bodo prišli vsi do besede, za-nje pa Ozarkievič. Adresna obravnava bo potem dovršena. Zadnjo sejo bode imela zbornica poslancev jutri (soboto) potem pa se bodo poslanci razšli na počitnice. Gospodska zbornica bode zborovala še v ponedeljek, potem bo državni zbor prenehal do sredi januvarja. Govor poslanca Kiegeija v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885. (Dalje.) V najnovejšem času se mnogo kvasi o neki nevarnosti, češ, vojska se bo pomirodila; vznemirjenje zarad tega hočejo celo v najvišjih krogih vzbuditi (Tako je! na desni.), ker si prizadevajo dokazati, da narodnost tudi že vojaške kroge pre-šinja in ondi za jednoto nevarna postaja. Da, gospoda moja, tak je današnji čas. Kdor pa to sedanjemu ministerstvu podtika, tak zdi se mi otročji. Lahko Vas zagotovim, da grof Taaffe ni narodnosti napravil, kakor tudi ne narodnostnega prepira. (Veselost in prav dobro! na desni.) On je pri vsem tem nedolžen, kajti prepir ta bil je že pred njegovo vlado. (Klici na levi: Ne! — na desni: Pač, pač!) Oe mi hočete to utajiti, gospoda moja, reči Vam moram zopet, da ste otročji. (Tako je! na desni.) Le spomnite se, kako je Čehom general Koller uro navijal (Živahna pohvala in ploskanje na desni), kako je davil in dušil češko časnikarstvo na nezaslišan način in na veliko sramoto liberalne stranke. (Zopetno odobravanje in ploskanje na desni.) Ta narodnostni prepir je toraj že poprej cvetel v polni krasoti in če sedaj, gospoda moja, hočete po gotovih krogih z njim strašiti, treba je še pomisliti, da imamo armado iz naroda; če je dijak v teku svojih dijaških let postal navdušen Čeh ali pa če se je kot nemški mladeneč naučil pri — kako se že imenuje?— (Na desni: Komersi! — veselost na desni.) res je, pri komersih „deutsche Worte" peti, kaj mislite, gospoda moja, da se jim bo naenkrat odpovedal, kedar v vojsko vstopi? To nemško ali češko prepričanje zmuzne se ž njim vred tudi v vojaško suknjo. To se ne da predrugačiti. Stvar bi bila še le tedaj pomenljiva, če bi bilo tako mišljenje pomenljivo. (Tako je! na desni.) O tem nečem dalje govoriti; kar se pa tiče česko-narodnega mišljenja, ki se pri naših vojakih nahaja, Vam povem, da ni nevarno ne za armado in ne za državo. (Klici na levi: Ali pri Nemcih pa?) Naš vojak s svojim češkim prepričanjem se bo dvakrat tako hrabro boril za državo (Dobro, dobro! na desni.), boril se bo za svojego cesarja in kralja, kteremu je prisegel zvestobo, dvakrat vrlo se bode boril za svojo domovino! (Dobro, dobro! na desni.) Toraj, gospoda moja, tukaj ni nikake nevarnosti za vojsko. Sploh se nečemo na noben način pečati z vojnim jezikom; sicer pa mislim, da je ravno ondi stvar na prav primeren način rešena in določena. Imamo vojni jezik za celo vojsko iu imamo polkovni jezik za vsak polk, kterega znati in govoriti so gospodje častniki in podčastniki primorani. Pri nas v državni službi je pa to drugače. Tukaj pa gospodje uradniki in služabniki nečejo govoriti jezika narodovega, s kterim imajo opraviti. (Dobro! na desui.) Če pa stvari prav na dno pogledamo, se moramo vendar-le vprašati: okoli česa se pa vrti ves česko-nemški prepir, ki že celih 25 let pozornost cele države na-se vleče, in je vsim našim državno-pravnim prepirom povod in nam sploh ne dti miru? Okoli koga pa se vendar to uemško-česko vprašanje vrti? Prav okoli nič druzega, nego okoli stotine mladih ljudi, ki se leto za letom v državno službo sprejemajo in se druzega državnega jezika, kterega pri svoji službi potrebujejo, nečejo učiti. (Tako je, bravo! na desui.) Iz tega izvira brezkonečna smola v Avstriji in večni prepiri. Tii vedno čujeto: tukaj je zaokrožen nemški svet, tega ni potreba. Je že prav; ravno v tem zaokrožnein nemškem kraju se pa primeri, da se v češke šole, ki se ondi vstanove sili po 300, 400, 500—700 otrok. Nikari ue mislite, gospoda moja, da bi družine to nalašč delale. Ali mislite da je to krivica, ki se Vam godi, ako le-te češke družine, ki so v celem svojem življenji odvisne od nemških fabri-kantov ali od kogar-koli že, če se te proti volji gospodarja, pri kterem so v delu, vendar-le drznejo bi bilo najbolj prav, ko bi se v prihodnje namesto adresne ali budgetne debate postavila na dnevni red točka, ki bi se glasila: „Prepiranje o vsem mogočem in nemogočem in še marsičem drugem." Ako se je že zdaj pri adresni debati oglasilo za besedo čez 70 poslancev, ko so vedeli, da jih v najvgodnejšem slučaji pride komaj dvajset k besedi, bi se potem gotovo vsi oglasili in preden bi tisti, ki bi zadnji prišli k besedi, povedali svoj „lekcijon", bi se prvi že za drugi „lekcijon" pripravili in šestletna doba bi minula, da bi še poslanci sami ne vedeli kdaj. Bi bilo pa tako zasedanje plodovito? Da, bilo bi plodovito za časnike in za tiste, ki po krčmah in kavarnah javno mnenje kujejo, in to je dosti. Saj je v ponedeljek rekel Krepek (kaj ne, kako krepko nemško ime), da je nemšk kmet in da v imenu nemških kmetov pove, da za kmetski stan ni treba posebnih postav in ako bi se začele take kovati, bi zastopniki nemških kmetov državnemu zboru hrbet obrnili. Tedaj pravi kmet sam, da ne želi postav, ki bi kmeta varovale in ker imamo že dosti postav, ki kapitaliste varujejo, ne ostaje druzega državnemu zboru, kot s potenciranim prepiranjem služiti časnikom in agitatorjem. Država je vsegainogočna. Vam se to čudno zdi ali poslušajte, kaj je filozof Carneri pri adresni de- bati povedal. Rekel je: „Po pravici pravijo škofje, da so ljudje zdaj zategadel tako surovi, ker šola ni krščanska. V ljudski šoli imate priliko poslušati, kako katehetje cele ure govore o dolžnostih do cerkve in o škodljivosti liberalizma, ne da bi jim le ena beseda o krščanski morali izpod jezika ušla. Prej tudi ne bomo dobili monlične ljudske vzgoje, kot kedar država sama poduk v roke vzame. Kako dobro se je to obneslo v Belgiji! Se ve, ko je zadnjič cerkvena stranka prišla na krmilo, je bilo prvo, kar je storila, da je ta poduk odstranila. Cerkveno-moralično je to utegnilo biti ali krščansko-moralično gotovo ni bilo." Tedaj vesta le država in Carneri, kaj je krščansko in kaj ni. Le škoda, da nam je Carneri navel v zgled samo vsegamogočno državo Belgijo in da ni navel še Belgiji sosedne Francoske, ki je nekdaj v svoji vsegamogočnosti sklenila, da Boga niti ni. Ker je država vsegamogočna, je tudi vlada, ki je državno poosebljenje, vsegamogočna. Zategadel je vlada kriva vsega, kar se zgodi v državi; zategade je le vlada kriva, da se na češkem pobalini tepo zategadel je le vlada kriva, da so nemški poslanci v zboru in najbrže je tudi vlada kriva, da je Vam danes pisal Vaš S—n. svoje otroke v češko šolo pošiljati, ker njihovi otroci ravno ničesa druzega ne razumejo? Ali se toraj more reči, da bi bilo glede tako obilnega števila čehov znanje češčine mladim uradnikom odveč! Ali ni to znanje temveč njihova dolžnost? Iu ali ni ob enem tudi dolžnost takih starišev svoje otroke v jeziku podučevati dati, ki ga razumejo? (Prav res! na desni.) Družba sama mora za to skrbeti! Največji nemški učenjaki pisali so velike knjige, da bi dokazali, da je vspešna vzgoja le v maternem jeziku možna. Vaša lastna šolska postava to določuje, in Vi pa sedaj nekaj druzega zahtevate. Dalje trdite: ti ljudje so poplavljajoč narod iu delavci so samo, ki nobenega davka ne plačujejo; zavoljo njih naj bi se toraj davkoplačevalcu naložilo breme, da bi jim šole zidali? Ali je pa to tudi res vse tako? Ne! Ni! Poleg teh delavcev je tudi mnogo obrtnikov, trgovcev, rokodelcev, inženirjev in raznega druzega razumništva, kteri vsi so ondi naseljeni in ravno tako šolo za svoje otroke potrebujejo, ki pa ob enem tudi davek plačujejo. Pa če bi tudi tako ne bilo, če bi bili v resnici le sami delavci, vprašam Vas, ali je plemenito, ljudoljubno, liberalno s takim zaničevanjem o delavcih glifcoriti, jim odbijati pravo do izobražbe, samo zato, ker so le delavci. (Živahna pohvala na desni.) Ali mar le-ti nimajo državljanskih pravic? Da, gospoda moja, tukaj se še le v pravi luči pokaže liberalna baharija. (Prav dobro! na desni.) Tak-le je liberalni fabrikant, ki mi nasproti stopivši pravi: 500 delavcev preživljam, 3ri tem pa ne pomisli, da teh 500 delavcev njega preživlja (Dobro! na desni.), da teh 500 delavcev noč in dan skrbi za to, da ima on in njegova družina vse prijetnosti življenja, sami pa stradajo, da se skoz nje vidi. (Dobro! dobro! na desni.) V ino-stranstvu sem slišal pritožbe, na Pruskem in v Šleziji, da ondašnja obrtnija ne more tekmovati z našo zaradi „beraških delavskih plač na Češkem". Da, te besede sem sam slišal! Da, beraška plača je, ktera ob enem naše tovarnarje obogati, kar jim pa še ne zadostuje, delavca tudi še siliti hočejo, narodnost mu hočejo vzeti, ki je človeku poleg vere najdražja na tem svetu. (Živahna pohvala na desni.) In ali je res, da delavci nikakega davka ne plačujejo? Ni res! Oni plačujejo krvni davek, in pa vse nedirektne davke, ki so naloženi na sol in drug živež. če nemški mojster v nemškem kraju dela s tremi ali štirimi češkimi pomočniki, če nemški poljedelec svoje polje s češkimi hlapci obdeluje, če nemški fabrikant s pomočjo s sto in sto čeških rok dela, vprašam Vas, kdo pa prav za prav davek plačuje? Ali morda mojster, poljedelec, tovarnar sam? On sam bi ne mogel nič plačati, če bi delavec zanj ne delal. Toraj tako rekoč mojster, poljedelec, tovarnar plačuje v zvezi in s pripomočjo delavca in za delavca in je toraj za delavca ravno tako treba skrbeti, kakor za druge ljudi, če hočemo ljudoljubi, pravični in liberalni biti. (Klici na levi: Prav res! (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 24. oktobra. Notranje dežele. Da Nemcem v Avstriji, t. j. tistim Nemcem, ki imajo svoje težišče v Berolinu, na spravi med narodi, ktera bi se imela na ravnopravnost opirati, ni prav nič ležeče, dokazali so že večkrat na češkem. Tak dokaz doživeli smo letos ob velikem Šmarnu v Pragi. Ves češki narod vriskal je novemu svojemu višjemu pastirju nasproti, Nemcev ni bilo niti pri sprejemu nobenega blizo. Sedaj so napovedali zopet nekaj sličnega. Plener je bil tisti, ki je nenasitlji-veniu sovraštvu do Čehov dal duška v državnem zboru s tem, da je patetično izrekel: „Le napravite kraljevo kronanje v Pragi, če Vam drago, Nemci se ga ne bodo vdeležili." Bodo šli menda prej ko ne v Draždane ali pa v Potsdam pruskemu kralju pod-oknico popevat, kakor so tega že vajeni. Vsaj letos smo nekaj takega doživeli, da je presvitli cesar Franc Jožef v Ischlu obhajal svoj rojstni dan, nemški pevci Dunajski šli so pa nemškemu cesarju podoknico popevat. Mar li niso liberalni Nemci res pravi izdajalci? In pa še kako surovi! Dovelj to dokazujejo s svojim nesramnim postopanjem v državnem zboru. Sicer je pa tii šo vprašanje, ima li Plener pravico v imenu skupnega nemškega naroda govoriti in kdo mu jo je dal? Kronanje vladarja jo vendar taka slovesnost^ ki je za vse enako veljavna, ter mislimo, da Plener ni še pooblaščen v imenu lojalnih Nemcev govoriti. Riegerjev govor nasproti Taaffejevi vladi je menda ministerskega predsednika spodbodil do večje odločnosti, kakor jo je mož do sedaj kazal nasproti stranki, ki bi Avstrijo že danes rada strmoglavila v nemško žrelo. Taaffe se je namreč zahtevi levičarjev krepko po robu postavil, da bi kaj preklical, kar jim je bil kot nagajivim in porednim otrokom očital; ne le ni prav nič preklical, pač pa je vse, kar jim je očital, potrdil s pismom vojnega ministra grofa Bylandta. Ker sta bila takoj po viharni seji državne zbornice grofa Taaffe in Bylandt pred presvitlem cesarjem v zaslišanji, je skoraj go-tnvn da ie grof Bvlandt dotično nismo spisal na tovo, da je grof Bylandt dotično pismo spisal cesarjevo povelje, da v naši c. kr. vojski do sedaj še ni razpora in narodnostnega prepira, ter je s tem levičarjem na jako pomenljiv način v obraz povedaK da so zopet — lagali. Stališče grofa Taaffeja je pa po poslednji viharni seji državnega zbora trdneje, kakor je bilo kedaj poprej. Da, stališče njegovo je taKo trdno, kakor so si ravno Nemci želeli, da bi omahljivo in trohljeno postalo, da bi ga spodkopati zamogli. Naj bi se grof Taaffe tudi v bodočnosti toliko ne oziral na tisti nesrečni: „kaj bodo pa drugi rekli!" in v Avstriji bo marsikaj bolje! Če se bo pa sedanja vlada na Dunaji na to ozirala, kako bi Knotzu, Ivfepeku in drugim prus-janom vstregla, je skoraj gotovo, da bodočih 6 let ne bo včakala; ob enem skopala bi pa z njihovo pomočjo sedanji Avstriji — grob. Avstrijski državni, zbor letos hrvaškemu deželnemu zboru lahko s ponosom v roke seže, kajti po vsem mu je vreden vrstnik. Razmere, ki so pač v kaki ogerski krčmi, nikakor pa ne v postavodajalni sobi na svojem mestu, napravile so se ondi po prizadevanji nemško-narodnih poslancev, kakoršnih v avstrijskem državnem zboru do lanskega leta ni bilo poznati. Lansko leto še le, ko je dr Knotz v državni zbor prišel, jeli so ondi liberalni Nemci rokave vihati, pesti vihtiti, in celo ob mizo razbijati, kakor bi v krčmi najnižje vrste in ne pri postavodajalni mizi sedeli. Nemci, ki so poprej toliko imeli opraviti s hrvaško surovostjo, ter zasramovati hrvaške poslance in narod, primejo naj sedaj sebe za nos! Oni, ki si pridevajo lastnost najviše izobraženega naroda, ki so vso kulturo te za-se v zakup vzeli, tekmujejo s Hrvati, za ktere nimajo druzega kakor psovke. Pa tudi lojalnost njihova zasluži še posebno omenjena biti, kajti javno se je izrazil njihov govornik, da hočejo postati izdajalci dežele češke, kteri živi, ker to zahtevajo koristi njihove narodnosti, ktero cenijo više nego vero. Kako zaslepljeni morajo biti liberalni nemški volilci, da take suroveže in izdajice volijo ter v državni zbor pošiljajo. Iz tega se pač vidi, da kjer ni vere, ni domoljubja in kjer ni tega tudi ni lojalnosti. Mislili smo si kaj takega o naših prusjanih že dolgo, da se bodo pa drznili to sami v državnem zboru javno izblekniti, tega jim pa vendar nismo štupali. Morda bo to Taaffejevi vladi oči odprlo. Grozni zaroti, od ktere je menda odvisen blagor Ogerske ali kali, prišli so na sled v Po-žunu na ondašnji protestantski akademiji med bogo-slovci. Ker so bili tisti prostestantovski bogoslovci sumljivi, da so udje neke tajne panslavistske zadruge, pričela se je proti njim preiskava. Le-ta je dokazala, da so bili v resnici zjedinjeni v slovansko društvo, kteremu načelnik je bil ondašnji dr. Vendelin K n ti i k, hud panslavist; dalje, da so brali prepovedane slovanske knjige in časnike in da so imeli celo zvezo s češkimi in slovaškimi dijaki! Dalje je prišlo na dan, da so o. oktobra t. 1. ustanovili pod Kutlikovem predsedstvom posebno društvo, v kterem so takoj prvi večer povdarjali vzajemnost vseslovan-sko, v kterem so izražali svoje sočutje Bolgarom in ob enem protestovali proti madjarskemu jarmu, ki je hujši od turškega! No, kaj mislite taka zarota ni kar si bodi; posebno je pa ona v madjarskih očeh velik smrten greh! Da bodo mladenči ojstro kaznovani, za to bodo skrbeli že njihovi profesorji sami zajedeni Madjarji in pa državni pravdnik, kteremu hočejo menda vse taiste izročiti, ki so se kaj bolj zanimali za osnovo te grozne vseslovanske zarote. Res, gorje narodu, ki pride Madjarom v pest. Popolnoma ga uduše, če nima Starčevičeve odloč nosti in njegove brezobzirnosti. Le taki ljudje jim še imponirajo, ker jim javno pokažejo, da se jih ne boje. Vnanje države. Na Balkanu v najnovejšem času ni prav nič novega; vse čaka, vse oprezuje, kaj da bo. Vseh oči obrnjene so na Milana, ki stoji na čelu svoje v Leskovcu zbrane armade, ali bo meč v resnici izdrl, za kterega je tako nenadoma prijel, ali pa ga bo lepo v nožnicah pustil še dalje rujaveti. Čudno je, da se mož ne mara z Bolgari sprijazniti in se rajši opira na Slovanom sovražno Berolinsko pogodbo, kakor pa da bi s knezom Aleksandrom v prijaznosti živel. Aleksander si je pač vestno prizadeval razmere med Srbijo in Bolgarsko po možnosti z lepim vravnati, če se mu ni posrečilo, ni njegova krivda, pač pa kralja Milaua, ki se je branil bolgarskega poročnika sprejeti, kterega mu je Aleksander s tem-le pismom poslati hotel: „Bolgarsko ljudstvo je vznemirjeuo po novicah, ktere mu iz Srbije dohajajo. Sklenil sem, da ti o tem pišem. Ubežnike sem poslal domu, njihove četo-vodje dal sem pa zapreti. Ljudstvo skoraj ne more verjeti, da bi bila govorica resuična, ki namerava raztrgati vezi prijateljstva in sorodstva med bratskima pokrajinama. Obračam se toraj s prošnjo do tebe za pooblastilo, da smem med našimi vse te govorice kot izmišljene preklicati; ker le s tem mi je mogoče na javno mnenje pri nas vplivati. Ru-melijski dogodki in združenje obeh bolgarskih pokrajin nimajo prav nič sovražnega proti Srbiji na sebi. Zagotovljam te popolnega prijateljstva in bra-tovske ljubezni. M. Grekov, bivši moj minister, kteremu sem naročil to pismo tebi izročiti, ima ukaz javno in glasno izražati čutila, ki jih občutimo za bratski nam srbski narod." Kdo zamore v teh vrsticah kaj najti, kar bi bilo manj vredno, kakor brezmiselna Berolinska pogodba? To se ve, da Milan pisma ni bral, ko je brzojavil, da neče Gre-kovega sprejeti in bi ga bil morda tudi sprejel, če bi bil vedel, kaj je v njem. Aleksandru se mora za njegovo prizadetje v resnici vsa hvala priznati; če se med brati Srbi in Bolgari boj napravi, ne bo Aleksander vzrok, pač pa trmoglavi Milan, ki misli, da mora Bolgarske tri mejne okraje na vsak način za Srbijo pridobiti. Nad vse kočljiv je današnji položaj Grške. Rada bi ohranila dobre razmere z drugimi državami, kajti dobro ve, da je le ž njihovo podporo to, kar je. Po drugi strani pa zopet ne more pozabiti, kako grdo so jo prekanile leta 1877, kjer se je mnogo žrtvovala za povišanje svoje domovine in je za ves svoj trud le majhen košček Epira in Tesalije dobila, Vlada se boji deželo še enkrat na led speljati, posebno sedaj ko se ji tako ugodna priložnost ponuja državnim mejam več prostora in trdnejo podlago dati. Grška dobro ve, da bi ne bilo njeni narodnosti na korist, če se ob njeni severni strani utaborite dve novi kneževini slovanski in neodvisni od Turčije. To bi bili do Grških meja podaljšana črna gora v Albaniji in pa samostalna Macedonija. Nič manjša kakor ta opravičen strah je pa po drugi strani vroča želja nekterih narodov, ki niso še združeni z materno zemljo in ravno tega na vso moč žele. To so v prvi vrsti Krečani, ki bi se prav radi zedinili z Grško v eno kraljestvo, le da se odkrižajo neljube jim Turške nadzornosti. Dalje si žele zedinenja z materno zemljo Epirčani in Helenci po Tesaliji prebivajoči, kterim prav lepo na srce govore Helenci prebivajoči v pravi grškijsraljevini. To so razmere, ki jih Grška prav dobro razume in bi jih rada rešila, kakor se jim spodobi, ko bi ji Evropa s puško v roki ne žugala, da jo bo, kakor hitro se gane. Domače novice. (Čast. gosp. konzist. svetovalec Žiga Bohinec) je imenovan vodje - namestnik in ekonom v bogoslovnem semenišču. (Umrl je) sinoči po 7. uri č. g. Jos. Res ni k, mestni kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, v 36. letu svoje starosti za vročinsko boleznijo. Pogreb bo jutri popoludne ob Bolan bil je le teden dni. R. I. P.! (f Č. g. Anton Tavčar), župnik na Raki, umrl je včeraj ob 5. uri popoludne po dolgi in mučni bolezni, v 59. letu svoje starosti. R. I. P.! (Na gimnazijo Ljubljansko) prišel je suplent g. J. Led er h a as, da se je čez mesec dni IV. šola delila v paralelki — toliko časa je hodilo privoljenje z Dunaja — in na realko g. Jeraj na mesto g. Senekoviča. Oba sta Slovenca Štajarska. Na gimnaziji se nadomestuje tudi hudo bolni g. profesor dr. K. Ah n (Imenovanje.) Pesnik g. Prane Oegnar, do-sedaj c. kr. brzojavni kontrolor v Trstu, je imenovan c. kr. poštnim nadkontrolorjem ravnotam. (Presvitla cesarica) bliža se Jeruzalemu, kjer hoče Božji grob obiskati. Peljala se bo tjekaj iz otoka Rod do Jafe po morji. Iz Jafe popelje jo pot po suhem na svete kraje. ((lastnikom) od poročnika pa do stotnika II. vrsto se bode ob novem letu plača povišala na mesec po 10 gld. (Železniškemu svetu) predložil je gospod Luckmann v prevdarek a) prenaredbo sedanjega zimskega vožnoga reda na progi Ljubljana-Trebiž, b) napravo direktnih tarifov za Ljubljano in c) preložitev državnega kolodvora v Ljubljani, oziroma njegovo razširjatev. (O dijetali finančnih uradnikov) določilo je ministerstvo, da si jih sinejo tudi tedaj zaračuniti, ako gredo na komisijone ali koleke pregledavat, če dotični kraj ni celo miljo oddaljen, vendar pa je moral dotični uradnik več potrositi za hrano, s ktero se je moral zunaj oskrbeti, kakor pa bi mu bilo to doma potreba. Iz Polja) se nam poroča, da bodo jutri pri podružnici v Zadobravi novi altarji blagoslovljeni ter se delajo za povikšanje slovesnosti primerne priprave. (Telegraf in njegova poraba) sta dandanes več ali manj že za vsakega potrebna postala in malo je izobraženih ljudi po mestih, da bi se ga ne bil še nikdar za kar si že bodi poslužil. Brzojavnih uradov imamo na suhem troje vrste in sicer a) zasobne na Dunaji, b) železnične po vseh železničnih postajah in c) državne po mestih, kjer so v najnovejšem času s pošto združeni. Vseh treh se vsakdo lahko posluži ob času za to določenem. V Ljubljani imamo želez-nični in državni brzojav. Državni brzojav nam je na razpolaganje od 7. zjutraj do 12. zvečer, želez-nični pa vedno. Kdor bi imel toraj po polunoči kako telegrafično naročilo oddati, nese naj ga na kolodvor; kdor je ravno po dnevi na kolodvoru in bi rad brzojavil, ni treba da bi se zarad tega nalašč v mesto vozil brzojavijat; na kolodvoru lahko odda depešo. Razloček je le ta, da bo v Ljubljani in povsod ondi, kjer je poleg železničnega tudi državni brzojavni urad, plačal po 1 krajcar več od besede, kakor pa na državnem, tukaj toraj v mestu. Tako postava veleva. Kjer je pa samo železnični brzojav, ondi pa na kolodvoru beseda ravno tako le 2 krajcerja velja. Pomniti je toraj: Kdor oddaja kak telegram na kolodvoru, kjer je v mestu c. k. državni telegraf, plačal bo od besede po 3 krajcarje; po kolodvorih pa, kjer ni cesarskega brzojava v dotičnem kraju, pa le po dva krajcarja. Brzojavi se pa na železnici na vsaki postaji lahko. (Otok Grad) v bližini Ogleja spodjedli bi bili ob svojem času morski valovi, ko bi se ne bila vlada že leta 1837 zanj pobrigala, da ga zavaruje proti njihovemu pluskanju od jugo-iztočne strani. V ta namen dovršili so sedaj kilometer na daleč v morje močan zid, ob kterem se bode valovje razsipalo, ne da bi se nadalje bregovje spodjedalo. (Strela in drevje.) Na Robanovo vprašanje, če se to potrdi, kar narod trdi, da v gaber nikdar ne trešči, „Sehles. Ztg." pravi, da so o tem tudi po Nemškem, posebno ob Tiirinškem gozdu prepričani. Le da ondi trdijo, da se strela bukve še bolj ogiblje, kakor pa gabra, če tudi ne vedo zakaj. Takoj za bukvo, oziroma gabrom, je breza. Hrast in topol sta pa ondi na jako slabem glasu, kajti če ondi le v kako drevo oplazi, je taisto izvestno hrast ali pa topol. Tudi iglovina (smreke, jelke in borovci) nahaja se dostikrat od strele razklana po gozdih. Red drevja, kako ktero bolj ali manj strelo na-se vleče, bi bil toraj sledeči: hrast, topol, jelka, smreka, borovec, breza, bukev in gaber. Razne reci. — Učiteljsko stolico za časnikarje ustanovili so na Cornellovem vseučilišči v severni Ameriki. Druge universitete baje nameravajo isto. — Nov tunel odprli so na Angleškem. Dolg je 7664 yard, vožnja traja skoz kakih dvajset minut. Veča polovica prerova je 40 čevljev pod vodo. Pot med Cardiffom in Londonom se s pomočjo prerova skrajša za 13 milj. Za kopanje, oziroma delanje potrebovali so 13 let. — Za spomenik pokojnega J. Jirsika, episkopa v Budjejovicah, so Cehi nabrali nekaj čez 16.000 gld. — „Pran c i sc o-J o s ep h i n u m". Tako se zove učni zavod gospodarstveni v Modlingu pri Dunaji. Pred seboj imamo letno poročilo za 1885. Učencev bilo je v prvem letniku 35, v drugem 29, v tretjem 33; razven tega je 35 drugih učencev obiskovalo šolo za pivarstvo, 11 pa ono za vrtnarstvo. Izmed 97 učencev v gospodarstveni stroki bila sta 2 Štajarca, 2 Korošca, 2 Primorca. Po veroza-konu 78 katolikov, 13 protestantov, 1 razkolnik, 5 izraelitov in 1 konfesijonsloznik. Obziroma na narodnost 75 Nemcev, 13 Slovanov, 7 Madjarov. 1 Italijan. Podučevalo je 10 učiteljev. — Varen prostor. Neki Anglež je izračunil, da je železnica najvarnejše bivališče. On je računil tako: Po angleških železnicah se je 1883 vozilo 1350 milijonov ljudi; od teh je pri vožnji smrt našlo samo 22 oseb, toraj na 61 milijonov potovalcev pride eden ponesrečenec, oziroma mrHč. Po ulicah v Londonu pa na leto umrje po 200 ljudi, toraj eden mrlič pride že na 20.000 prebivalcev. Koiiko ljudi pa najde uepričakovano smrt po glediščih, ua ladjah in po rudokopih? uranu. Dunaj, 24. okt. Cesar je na nagovor de-legacijskega predsednika odgovoril. da so razmere nasproti zunanjim državam na j prijazne je. Obisk cara in carevne v Ivromerižu je dragoceno znamenje, da bodo zaupne in prijazne razmere med vladarji treh velikih sosednih držav še dalje trajale, kterih pomen je cesar že pred letom dni naznanil. Naše prizadevanje za ohranitev pravnih po pogodbah zavarovanih razmer, ki so podlaga miru in reda, podpirajo vso ostalo evropsko velesile. Ta vzajemnost za vtijevanjo miru nam jo porok ža vspeh. V tem duhu prizadevala si bo vlada v zvezi z drugimi državami, ki so Berolinsko pogodbo podpisale, da se napravi na Balkanu zopet postavni red, da se odvrne nevarnost, ki žuga blagostanu ondašnjih narodov. Spoštovanje pogodeb, ohranitev pravic in dolžnosti iz taistih izvirajočih bilo jo ravno, na kar so se velesile zanašale, kedar so določevale pogoje za samostojne države balkanske. Da se mir ohrani in pa koristi države, za to hoče Moja vlada tudi še na dalje skrbeti. Kulturne in naroclno-gospodar-ske razmere v Bosni in Hercegovini se vedno boljšajo. Tudi sedaj se bodo upravni stroški pokrili z domačimi dohodki. Za bodoče leto bo zopet manj vojakov za Bosno in Hercegovino potreba. Sofija, 24. okt. Priprave Srbov ob meji so vedno večje. Bolgarske čete s topništvom pomikajo se preko Sofije na mejo, ktero hočejo proti Srbom braniti. Knez jih je ogledal in je bil navdušeno pozdravljen. Prostovoljcev derö pa kar po celi batalijoni od vseh strani skupaj. Umrli so: "23. okt. Ignacij Praprotnik, čevljarjev sin, 14 mes., Kurja vas št. 16, božjast. — Marija Paternost, pismonoševa žena, 64 let, Stari trg št. 16, vodenica. V bolnišnici: 19. okt. Tomaž Kopač, zidar, 26 let, pljučnica. 20. okt. Urša Hrome, gostija. 70 let. Marasmus senilis. — Lambert Koch, pek, 19 let, Uraemia et Morbus Brightii. — Lorene Oblak, dninar, 47 let, kron. pljučna tuberkuloza. T u j c i. 22. oktobra. Pri Maliču: H. Buratti, zasebnik, z Dunaja. — M. pl. Dorsa, zasebnik, z Dunaja. — Löwy, Deutsch in Hanak, trgovci, z Dunaja. — Anton iz Gradca. — Aleks. Munteanu, c. k. voj. duhovnik, iz Trsta. — Adolf Kalcher, c. k. uradnik, iz Kopra. — pl. Obereigner, nadlogar, iz Schneeberga. Pri Slona: Politzer, Schwab, Reitmaier in Bunge, trgovci, z Dunaja. — Oton Müller, trgovci, iz Goerlitza. — pl. Berta Hausen, zasebniea, z otrokom, iz Gleichcnberga. — Janez Herborn, zasebnik, iz Trsta. Pri Tavčarji: Maks Krause, trg. pot., z Dunaja. — Samuel Löwi, trg. pot., iz Losonco. — Nastran, zasebnik, iz Kamnika. Pri Južnem kolodvoru: A. Pollak in Kolin. trg. pot., z Dunaja. — Janez Schara, zasebnik, iz Studenca. Pri Virantu: Emerik Pinsart, tiskar, iz Ptuja. — R. Wittine, zasebnik, iz Črnomlja. — Jeršan, posestnik, iz Planine. Dunajska borza (Telegralično poročilo.) 24. oktobra. Papirna renta 5% po 100 jrl. is 16% davka) Sreberna .. 5% ., 100" (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta , . Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London...... . Srebro ....... Prancoski napoieond...... Ces. cekini .... . . Nemške marke ...... 82 gl. 35 82 „ 00 108 .. 85 99 „ — 283 „ 60 125 „ — n 9 ., 94 V 5 ., 94 61 „ 45 Previdnosti božji je dopadlo, visokočastitega gospoda JOŽEF-a RESIIK-a, dnL pomočnika pri sv, Jakobu in kateheta mestne dekliške šole, po kratki in mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 36. letu svoje starosti, dne 23. oktobra ob 7. uri zvečer, k sebi poklicati v boljšo življenje. Pogreb bode v nedeljo, 25. oktobra, popoludne ob '/,5. uri. Osmina po ranjcem bo v četrtek 29. oktobra v cerkvi sv. Jakoba. Blagi ranjki bodi vsem prijateljem in znancem v molitev priporočen. V Ljubljani, 23. oktobra 1885. Janez Rozman, župnik. Anton Žlogar, kaplan. Dražba cerkvenega vina pri Sv. Petru pod Mariborom. 29. oktobra, t. j. v četrtek pred vsemi svetimi, se bo 50 polovnjakov sladkega novega vina v sodih z železnimi obroči pri Sv. Petru po dražbi prodajalo. Marko Glaser, (3) častni kanonik in župnik. ISTaznanilo. Podpisani naznanja preč. duhovščini in slav. občinstvu, da jo odprl svojo novo pi*o