i«.MAM i«n - stitviijka ii - LFPO xxxf - CENA S mNAiiJc glasilo občinskih organizacij SZDL celje. laško, slovenske konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Ta teden velja opozoriti na našo družbeno obveznost v organiziranju in ravnanju lastne varnosti in samozaščite. Ne zgolj zoper kaznive negativne družbene pojave, morda še bolj za-i/oljo vsakodnevnih potencialnih nevarnosti, ki prežijo na nas ko smo pešci, vozniki, planinci, pri delu za strojem, ker se premalo gibljemo itd. Skrat- ka nevarnosti, ki jih prijiaša sodoben način življenja na katerega se vse premalo pripravljamo. O tem je prav te dni govor, strnjena dejavnost in načrti v okviru Tedna varno- sti in družbene samozaščite. Teden, ki ni obeležen le z dejavnostjo poklicnih dejav- nikov, kot ga mnogokje še vedno pojmujejo temveč teden naše samokontrole rav- nanja, naše osveščenosti in naše akcije za jutri. Nekaj teh nalog smo zaupali, kot družba, poklicnim organom — tem za jutri j- šnji praznik naše čestitke z željo, da bodo ljudje skrbeli zato, da bomo represivno ukrepanje nadomehtili s pravilnim vedenjem, ker bomo vsi imeli od tega večstran- sko korist. y,4s UREDNIK Množičnega pohoda »Po poteh tovarištva in spominov«, ki poteka v okviru že tradi- cionalnega — letos že enaindvajsetega po vrsti — pohoda »Ob žici partizanske Ljubljane«, se je med množico Celjanov udeležilo tudi kar 600 dijakov in dijakinj Pedagoškega šolske- ga centra iz Celja. Tako se je večina dijakov odzvala vabilu šolskega športnega društva »Pedagog« in z udeležbo na prireditvi počastila tudi letošnje pomembne obletnice naše re- volucije. JANE/ TERČEK ok zsms šmarje pri jelšah OSREDNJA PROSLAVA V TREBČAH Smar&ka občinska konfe- renca ZSMS pripravlja v me- secu mladosti vrsto piiredi- t«v v počastitev pomembnih jubilejev tovariša Tita in me- seca mladosti. Potem, ko so v Bistrici ob Sotli in na Trebčah izredno lepo in spontano sprejeli štafelno pa- lico, se trenutno pripravljajo "a veliko osrednjo proslav« v Trebčah, ki bo v celoti na- menjena Titovim jubilejem. Proslava bo v nedeljo, sode- lovali pa bodo združeni pev- slti zbori šmarske občine, go- ''ha na pihala Straža in člani ZSMS Bistrica ob Sotli, ma- lo pred prireditvijo pa bo v Bistrici ob Sotli svečana seja olJtinske konfei-ence ZK. V juniju ali juliju bodo or- ganizirali pohod po poteh re- voKicije v občini ?idnržen s sprejemom okoli 60 mladih v vrste teritorialnih enot. četu- di bo ta iK)hod nekoliko po- zneje, bo vendarle spadal v sklop prireditev v počastiteTr meseca mladosti. Občinska konferenca ZSMS Šmarje se je tudi odločila, da bo v t«m mesecu razpisa- la nat«čaj za osnovne šole za najboljše likovno ali lite- rarno delo na temo Tito in revolucija. Še poseben pomen mesecu mladosti bodo poleg številnih športnih srečanj v okviru tradicionalnih majskih šport- nih iger dale lokalne delov- ne akcije, na predvečer osre- dnje proslave na Trebčah pa bodo na vseh vrhovih na ob- močju občine zagoreli kreso- PETIČ OKOLI CELJA Zbor delegatov za športno rekreacijo letos že petič organizira TRIM kolesarjenje okoli Celja, ki bo v nedeljo, 15. maja. Startna mesta so: OTOK, OSTROŽNO, ŠMARTNO, ARCLIN, TRNOVLJE, TE- HARJE in SKALNA KLET. Start je od 7.30 do 10. ure, na cilj pa je treba priti najkasneje do 12. ure. ob tednu varnosti in družbene samozaščite SKUPAJ ZA VARNOST SAMOZAŠČITA SESTAVNI DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA Jutri bomo praznovali po- memben dan — DAN VARNO. STI. To ni več samo dan tis- tih ljudi, ki so direktno za- posleni v organih za notranje zadeve, ampak dan skoraj sle- hernega občana. Dam varnosti smo razširili, kajti zavedati se moramo, da mora vsak staviti svoje za našo Skupno varnost. Družbena samozašči- ta z vsemi svojimi vejami je resnično sestavni del družbe- no-političnega in samouprav- nega življenja. Načelnik Uprave javne var- nosti Celje Igor Lotrič: »V Celju in celjski regiji ocenjujemo, da je dejavnost na področju obrambnih pri- prav in uveljavljanja koncepta družbene samozaščite dobra. Vse več je obačnov, ki se vključujejo v izvajanje teh na. log, več akcij pa je že v teku. Veliko pozornosti varnosti smo namenili zlasti delovnim ljudem in občanom, za kar smo pripravili celo vrsto se- minarjev, predavanj in drugih izobraževalnih oblik. Z vese- ljem ugotavljamo, da smo led prebili tudi v krajevnih skup- nostih, torej v bazi. Sicer so res še mnoge naloge, ki jih moramo rešiti, vendar vseeno laiiko pMj dosedanjih rezulta- tih z optimizmom gledamo v bodočnost. Velika večina ljudi je dojela bistvo varstva in to je najbist»\'enejše. Občani se aktivno vključujejo v to po- membno de.o, to pa tudi nam olajšuje težavno delo.« In kako boste ta dan praz- novali v Celju? »Jutri zjutraj bomo otvonli nov dom milice ob Ipavčevi ulici, v njem bo 42 ležišč za naše delavce, prostori za pre- hrano, klubski prostor. To je druga faza bodočega komplek- sa naših prostorov, že prej smo zgradili mehanične delav. niče, zdaj dom milice, v tretji fazi pa načrtujemo še upravne prostore. S tem bomo krepko izboljšali delovne pogoje.« Ob jutrišnjem praznika dnevu varnosti se čestitkam pridružuje tudi redakcija No- vega tednika in Radia Celje! TONE VRABL NAGRAJENCI Plaketo organov za no. tranje^adeve prejmeta Ko- ordinacijski odbor za LO in družbeno samozaščito pri Občinski konferenci SZDL Celje t«r Tovarna dokumentnega in kart-nega papirja Radeče. Zlato značko za zasluge za varnost dobijo Ivan Si košek. Ra.jko Doležal in Stane Pečar, srebrno Franc Pišlar in bronasto Franc Guček, Nikolaj Pirtošek in Ivan Kostevc. Pismeno pohvalo prejme- ta Karel Kranjc in Janez Zupančič. Plakete varnosti prejme- jo: Karel Kurinčič, Jože Medle, Sta.ne Hajšek, Ka- rel Eremita, Anton Ma grič, Albert Metež, Ludvik c5elcer, Franc Rumpf, Mi- ha Planine, Anton Kranjc, Cveto Mladovan, Albin Servnik, Ignac Prijatelj. Franc Rozman, Jože Ben- čan, Bogo Gnezda, Alojz Hrastar, Anton Peric, Alojz Arko, Emil Ozbič, Alojz Srše, Milan Orel, Marija Žohar, Heda Siko- šek, Ivan Stopinšek, Vin- ko Jane, Ivanka Stepan in Martin Krštinc. Plaketo varnosti prejme tudi načelnik oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Žalec Ciril Prezelj. tv TUDI LETOS BODO BRIGADE NA KOZJANSKEM v soboto so se v Šmarju na prvi skupščini mladinskih delovnih brigad zbrali predstavniki iz vseh krajev, iz ka- terih bodo mladi letos prišli na akciji. Ker je bila to prva skupščina, so na njej izvolili organe, izvršni odbor in sprejeli program dola. Glavna dela se bo- do odvijala na dveh gradbiščih in sicer na Cesti Mledinskih delovnih origad od Bistrice ob Sotli, do Podspide, drugi del pa na cesti Slivnica—Loka pri Žusmu. Brigadirji pa bodo sodeflovah tudi na lokalnih delovnih akcijali. Skupščirui je predstavljala Jugoslavi- jo v malem, saj so l>ili na njej prisotni predstavniku mladine iz vseh krajev širom Jugoslavije. Natančno so se dogovorili o udeležbi, načinu dela in samoupravnem organiziranju Mladinskih delovnih brigad. MOJC.\ BUCER O NALOGAH ZK V TERITORIALNI OBRAMBI v obdobju predkongresne aktivno.9ti so se pred dnevi v domu JNA sfcstali ko- munisti — pripadniki TO celjske občine. Na sestanku so razpravljali o nalogah članov ZK v TO in poudarili predvsem večjo angažiranost na področju idejno- političnega dela v enotah in poveljstvih TO. Več pozornosti bo potrebno v prihod- nje nameniti tudi vključevai^ju žensk v TO ter materialne in borbene pripravlje- nosti. Po razpravi o nalogali in organizi- ranosti Zveze komunistov v TO so spi-e- jeli akcijski program dela aktivov ZK v TO občine Celje in izvolili sekretarje aktivov ZK. Sestanku je prisostvoval tudi tov. Emil Roje, član centralnega komiteja ZKS, ki je v nadaljevanju seje govoril o urlogali članov ZK v pripravah na 11. kongres ZKJ in 8. kongres ZKS. K. V, 2. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 12. mai 1977 SLAVNOST V LAŠKEM Minuli teden je bila v pro- izvodni hali laške pivovarne osrednja in hkrati sklepna proslaA^a ob 40 letnici KPS, 40 letnici prihoda predsednika Tita na čelo KPJ in ob njego- vem 85 rojstnem dnevu. Slav- nostni govornik je bil član IK CK ZKS Vlado Janžič. V skladiščni dvorani laške de- lovne organizacije, ki se je iz- kazal kot izredno akustičen prireditveni prostor, so se zbrali občani iz vseh krajev laške občine in tako ustvarili množičen avditorij Partizan- skemu pe^v^skemu zboru. Invalidski partissanski pev- ski zbor je posredoval svoj »železni koncertni program« partizanskih, revolucionarnih in rodoljubnih pesmi. Ponov- no smo bili priča kulturnemu dogodku, ki je zgovorno po- kazal, kako vsestransko je NOV in ljudska revolucija sipodbudila skladateljsko, u. metniško stvarnost in kako je Dlla pesem v najtežjih dmšn naše zgodovine zvest spremlje- valec borečemu se ljudsvu. Mogočno so odmevale parti- zanske koračnice, pesmi boj- nih enot, tožeče in koprneče melodije pore j ene v trenutki^ zasanjanega pogleda v svetlej- še dni in otožnosti za oropa- nimi vrednostmi življenja v miru. Zbor je kot vselej, kadar nastopa, tudi v Laškem nav- dušil. Mnogi med pevci nas- topajo čez trideset let in tri desetletja mu je vodnik in pe- vovodja Radovan Gobec. Na smeh so se jim razpotegnili obrazi, ko so zapeli pesem »Naša vojska«, ki opeva mla- de,' skozi vas korakajoče par- tizane in partizanke. Zave- dajo se treh in pol desetletij, ki so od takrat minila. Toda praiy po zaslugah tega zbora je ostala naša borbena pesem sveža, avtentična zapeta iz gri zdaj že osivelih paii;izanov. No', v Laškem je k bučnim aplavzom priopmdgel, to je tj^a povedati, tudi dirigent, ki gA Laiščani niso pozabili, saj Je v tem mestu zapustil svbjd rriočno sled iz časov, ko je tu učiteljeval. JURE KRAŠOVEČ stabilizacija v celju JE ŽE VEC UKREPOV NAJVEČ POZORNOSTI ZMANJŠANJU STROŠKOV Prizadevanja za zmanjševa- nje stroškov ostajajo še ved- no v središču stabdlizacijskih prizadevanj v tozdih celjske občine. Takšna ugotovitev sledi iz analize mesečnega INDOK vprašalnika, s kate- rim občinski koordinacijska odbor za stabilizacijo sprem- lja to pomembno dejavnost v zdmženem delu. Zmanjševa- nju s-troškov so pozornost po- svetili kar v 76 odstotkih ana- liziranUi delovnih organizacij, v 53 odstotkih pa so tudi spre- jeli določene konkretne ukre- pe za zmanjševanje stroškov. To je nedvomno pomemben napredek, saj smo v analizah iNDOK vprašalnikov doslej sicer ugotavljali ustrezno ra- ven razprav, nenehno pa so bi. le temeljne organizacije v za- ostanltu z ukrepi. V marcu to. rej prvič ugotavljamo, da ob- seg razpravljanja upada v ko- rist ukrepanja,- kar je izjem- no poziti\-na ugotovitev. V ok-viru prizadevanj za zmanjšev^je stroškov so v temeljnih organizacijah največ pozornosti posvečali zniževa- nju režijskih stroškov, izjem- no razveseljivo pa je, da so na drugem mestu razprave in ukrepi v zveei z energetsko racionalizacijo. Ne le, da je bilo to področje doslej vse preveč zapostavljeno in da smo energijo trošili tudi ne- racionalno. Pomembno je tu- di to, da energetska raciona- lizacija praviloma prispeva k varstvu, okolja, na kar smo v Celju še posebej občutljivi. Tem področjem varčevanja sledijo prizadevanja za zmanj- ševanje loma, kvara, kala in razsipa, prizadevanja za zma- njševanje proizvodnih stori, tev, ter zmanjševanje škarta. Premalo pozornosti pa v de- loTOih organizacijah še vedno namenjajo nadomeščanju dra- žjih surovin s cenejšimi in ra- cionalnejša porabi surovin na- sploh. V mesecu marcu so v te- meljnih organizacij ali največ razpravljali o uresničevanju plana, pri čemer so v domala 58 odstotkih delovnih or- ganizacij tudi sprejeli ukre- pe za boljše izpolnjevanje svojega letnega načrta. Tu- di finančnim rezultatom so namenjali precej po- zornosti, medtem ko se na tretje mesto uvrščajo priza- devanja za povečan obseg pro- izvodnje. V marcu je poras- la aktivnost delovjiih organi- zacij, ki želijo i>opraviti land dosežene skromne in slabe pvoslovne rezultate. O sanaciji poslovnih rezultatov je bilo govora v petini analiziranih tozdov. O sanaciji izgub pa so razpravljali v domala de- setini analizirajnih temeljnih organizacij. Zanimivo je tudi gibanje stabilizacijskih prizadevanj na enem najpomembnejših pod- ročij — pri trženju. Zal de- lovne organizacije tukaj le težko dosegajo kakovostne stabilizacijske dosežke, še ve- dno namreč velja osrednja po- zornost le cenam, splošna ugotovitev pa je, da so v temeljnih organizacijah trže- nju v celoti posvečali manj pozornosti in dela kot v mi- nulih mesecih, pa čeprav je bil tudi takrat obseg aktiv- nosti skromen. Na drugem me- stu za cenami je vprašanje zniževanja zalog in šele na tretjem prizadevanja za smo- trenejšo in popolnejšo ob- delavo tržišča, pri čemer pa je razveseljivo, da so v več kot tretjini analiziranih toz- dov na tem področju ukre- pali. Odločno premalo pa je uk- repov in ra25>rav o lastnih proizvodih, asortimentu, uva- janju novih izdelkov in uki- njanju starih — nerentabilnih. Strukturi lastnih proizvodov in prilagajanju le-teh potre- bam in željam na tržišču bo nedvomno treba posvetiti od- ločno več prizadevanj. Tudi oblikam sodelovanja med pro- izvodnjo in trgovino ter sode- lovanju z deželami v razvoju v celjskem gospodarstvu velja vse premajhna pozornost. Nedvwuno so prav to po- dročja dela v okviru letošnje stabilizacijske akcije, kjer so rezer\'e Se velike in kjer bi lahko 2 dobrimi akcijami ?ln. segli pctuembne dosežke. Nasplošno pa je ocena sta- bilizacijske aktivnosti pozi- .tivna, še posebej zato, ker, kot že rečeno, vse bolj raste ■ obseg ukrepanja za doseganje boljših st.abilizacijskih dosež- kov. BRANKO STAMEJCIC • !i Sodeč, da semnovinarta Večera, ki potrebuje bog- vedi kakšne podatke o prestopnikih, me je čaka- la, da mi ustreže. Ko sem jo opomnila, da pri- hajam zaradi odličja Os- vobodilne fronte, ki ga je letos prejela, me je ko- rigirala, češ, saj je bilo samo .srebrno in ne zlato Po njeni sodbi to ni do- volj,, da bi se o njej pi- i Salo, še manj pa se jo slikalo. Naposled je le, sprego- vorila. Sod7nca MARIJA ŠELIGO, ki kaznuje tiste, ' ki' motijo javni red in mir in se pregrešijo v prometnem vrvežu: Sodi tudi ■ mladoletnim " pre-' '■štppnrkom, za katere Inva razvit poseben čut. če-. prav sama ni mati, zna. prisluhniti mladostnim, stiskam in težavam, zato je v njenih sodbah priso- ten in močno poudarjen faktor človečnosti. Ni sodnica s paragrafi, am- pak ženska, ki sodi s sr- cem in zna z mirnostjo ugnati tudi nasilneža. Jo je do te modrosti pripeljala njena težka življenjska pot, jo je prekalilo življenje samo, ki ji s težavami ni nikoli prizanašalo? Za otrošt- vom, v katerem ni bilo prostora za sanje o top- lih čeveljcih, je prišla mladost v vojnih dneh in sodnica Marica jo je pre- živela kot dekle v Nem'- Čiji. Hrepenenje o šolanju ■je - za - dalj ■■ časa tegio v pozabo, nadomestilo pa je našla v povojnih letih . obnove, in , takrat se j^ : tudi začelo .njeno družbe^ no politično udejstvova- nje. Dvajset ... let je. bila- strojepiska, dn ..admini- stratorka, medtem, .pa., je našla čas, da se je izpo- polnila v pravnih, vedah in zapolnila vrzel, ki je. nastala v letih pamanj- kanja v mladosti. Zdaj je občinski sodnik za prekrške v Celju že drugo mandatno dobo, v krajevni skupnosti Ostro- žno, /d jo je predlagala za letošnjo OF nagrajen- ko, pa gonilna sila v po- litičnih akcijah. Verjame v moč dobre besede, ki vedno najde pravo mesto, če je pravimo izrečena, sovraži pa neosveščenost in nerednost. »Moja največja želja je — pomagati sočloveku, v delu na terenu pa samo izpolnjujem svojo dolž- nost, ki mi jo nalaga partijska obveznost. Vča- sih, spominjam se povoj- nih dni, je bilo lažje, .de- lati, čeprav je bilo treba poprijeti- I . tudi ^fizično. Pomagala .sem graditi gasilski, dom na Ostrož- nem in, ni niL. žal. Potlej smo 90- že razširili in da- . nes irnajo^.p. njem sedež v^e krajevne in družbeno . politične organizacije. V izobilju je težje, delati in . več je . potrebno besed kpt dejanj.« Pri občinski konferenci SZDL v . Celju je Marija Šeligo članica komisije za varstvo okolja in hudo ji Tre navzkriž, če opazi v naravi nemarnosti, ki jih zagreši človeška roka ali pa morda samo neved- nost. Eno ali drugo pa zaboli enako,, zlasti zato, ker je človek preveč ob- čutljiv. Pogovarjali sva se na Dan zmage in sodnica Marica me' je spomnila na to. Pohitela je z vest- jo, da bodo na ta dan v krajevni skupnosti Ost- rožno podelili bronasta odličja najbolj zaslužnim krajanom. Povedala pa je tako, kot bi podelili zla- ta. In v tem je tudi srž . njene . osebnosti: zlata za druge^ skromm zase,,. ...ZDENKA STOP AR. POGLilMO V S¥ET PIŠE IVAN SENIČAR —- PRVI MAJ v svetu ni bil povsod tako veuer kot pri nas. Slovesno so ga praznovali v Moskvi, kjer je bila tradicionalna parada, letos tudi v znamenju 60. obletnice velike oktobrske revolucije, v Varšavi, Budimpešti, v Pragi, Berlinu, v Havani, prav tako v Italiji v vseh večjih mestih, zelo slavnostno v Franciji (po zmagi levice na občinskih volitvah), na Švedskem, Portugalskem, v Belgiji in na Japonskem, kjer so de- lavci zahtevali pravico do dela, boljše delovne in živ- ljenjske pogoje, stabilnost cen in zaščito miru. Praz- novali pa so tudi v Alžiru, v Egiptu, Tripoliju, v Keni- ji, Zambiji, Mozambiku, Tanzaniji in v Adis Abebi. Po- nekod pa so bih v prvomajskih praznikih zelo nemimi, tako v Južnoafriški republiki, v Atenah, Izraelu, v Colombu, v Turčiji so ekstreminista celo ubili 38 udeležencev praznovanja, v Španiji, kjer je bila prosla- va prepovedana, pa so ranili 20, zaprli pa več kot 50 ljudi. Prvi maj predstavlja v večini dežel v svetu boj delavcev za boljše iX)goje dela in življenja in za njiho- vo večjo vlogo v družbenem življenju. — V AFRIKI, drugem največjem kontinentu, se politična temperatura še vedno dviga. Več kot 260 mi- lijonov'ljudi, od katerih je okoli 97% domačinov, ostali pa so Evroipejci in Azijci, si prizadeva v številnih dr- žavah, da najde svojo pot naprej. Večina teh dežel pripada gibanju neuvrščenih. Med njimi obstajajo problema in nasprotja, tako kot povsod na svetu. Toda neafriški interesi, to je ameriški, sovjetski, kitajski, zapadnoevropski, interesi velikih nadnacionalnih družb, svetovne vojne industrije in lakot-a za afriškimi pri- rodnimi bogastvi vse bolj spreminjajo ta kontinent v izredno nemirno področje. V zairski pokrajini šabi so emigranti, ki so p>o svoji volji prišli iz Angole, zaneti- li uix>r. Zadrski predsednik je obtožil Angolo, ki ji po njegovem pomagajo Kubanci in Sovjeti. Vsi trije po- slednji pa to odločno zanikajo. Toda to je bil zadosten razlog, da Maroko pošlje v pomoč Zairu svoje čete, da se vmešajo Francija, Egipt, Kitajska in še drugi na strani Zaira. S tem je ogrožena Angola, odnosi med neuvrščenimi in mir na jugu Afrike. V drugem delu Afrike, v Etiopiji, pa si revolucija le s težavo utira svoja tudi kruta pota. Po velikih sa.botažah, poskusih, da se povrnejo prejšnji fevdalna odnosi in pod pri- tiskom na etiopske meje je bilo v Etiopiji v zadnjih tednih p>obitih zelo veliko protirevolucionarjev. Etiopi. ja ima nerešena mejna vprašanja s Somalijo, v zelo slabih odnosih je tudi s Sudanom, kd z nekaterimi drugimi arabskimi državami celo javno podpira upor- nike v etiopski pokrajini Eritreji. Tudi pri tem imajo vmes svoje prste velike sUe, ki skrbijo za svoje inte- rese, plačujejo pa to — tudi s svojimi življenji — Afri- čani. Prav te dni se odloča o usodi zadnje francoske ko- lonije Džibutija, ki naj bi 27, junija postal neodvisen. V samem Džibutiju se za oblast poteguje pet političnih strank, od katerih ima vsaka različne poglede na razvoj doma in na zaveznike v tujdnd; tudi tukaj so prilike za globoke zaplete precej velike. Politika neuvrščenosti pa zahteva, daj si naroda sami izbirajo svoj način življenja in političnega organisaiiranja. Mi, ki nam je to uspelo, pač dobro razumemo velike težave, v katerih se nahaja toliko afriških ljudstev. — USTAšE, ki so lani septembra ugrabili ameriško letalo in povzročiM smrt enega ameriškega policaja, je porota v New Yorku razglasila za krive. Sodišče pa jim bo kazni določilo kasneje. Zares bd že bil čas, da bi tudi Združenih državah Amerike kar najostreje stopili na prste teroristom vseh vrst. teden rk ORGANIZACIJA DEJAVNIK MIRU Sredi tedna Rdečega križa smo. številno članstvo te hu- manitarne orglanifisacije se vključuje v praznovanje le- tošnjih političnih jubilejev tn se na ta način pokloni bo- jevniku za mir in napredek človeštva — .tovarišu Titu. Idetjo humanosti je več kot pred sitotimi leti razvil ute- meljitelj Rdečeg'a križa Henry Dunant, sprejeli pa so jo vsi razviti narodi v svetu. Med- tem sta se zvrstili dve sve. tx>vni vojni, a načelo huma- nosti, ki ga ie prevzela or- ganizacija Rdečega križa je ostalo. Niso se še) povsem zJaceli- le brazgotine druge svetovne vojne, a se v svetu že po- javljajo prvi netUci miru, če- prav le v svoji sredini. Vse več Pa je tiidi narodov, ki žele ohraniti tresjno pamet in se izogniti baklam, ki bi lati- ko zanetile kres. Naša politika je politikd neuvrščenih narodov tn je prežeta z idejami miru in mednarodne .solidarnosti. Naš davek v drugi svetovni voj- ni j« bil previsok, da ne bi znali -ceniti obdobja, tmiru in splošne ljudske blaginje, ki je siodilo vojnemu obdobju. V letošrnji . temi Rdečegs križa, 'ki nosi moto USTVAR JAMO MIR. ZA VSE LJUDIm oživljal, misel, ki jo je pre^j tremi leti izrekel ob ni konferenci Rdečega križa' tovariš Tito, ko je dejal, so ideali mira odsev priza- devanj vseh naprednih si' sveta«. S temi ideali, je prežeta tudi naša organizacijia Rde- čega križa, ki združuje n^' predno misleče ljudi in j« dejavnik miru, ki ga mora- mo obdržati za vsako cevP- Njemu je namenjen tudi tošnji moto, izvajali p^ g^ bO-Tio delovno: v svoje vrJt' bomo povabili še več člano*- predvsem mlade, da jih s^ znanimo z osnovnimi člov®' koljubnimi idejami in sezn®" mo zanje tudi boriti. ZDENKA STOPA^ -^12. mag 1977 TEDNIK — stran 3 obisk v podutiku ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^ ^^ ^^ ^^ Inšpektor Jože Vidic, vodja oddelka za šolanje vodnikov m sliužbeimih psov milice ter yčeinija rzdema „Vodnik mora vseskozi skrbeti za njegova psihične in fizične zmogljivosti, kajti službenega »>sa milice moram^j gibati kot vrhunskega športnika, ki mora biti vedno pripravljen la i>prav!ianje težavne m zahtevne službe . Na robiu I^jcUbdJaine, tau var- nostd na stadionu v Žalcu, jaz pa zato, da ob isti prtililci napišem malcj ne- ncvaden reportažiii zapis o tisti veji pomembne slu- žbe, ki tudi skrbi za našo varnost in brez katere al ne bi mogli predstavljati raares6V3A)a marsikaitere zapletene situacije. Sprejeila sto nas Jože Vi- dic, inSpektoar in vodja od- delka za šolanje vodniko^r in službeciih psov miLi^je ter Mirko Džakula, koman- dir PM, velik strokovnjak za dresuro psov (mimo- grede povejmo, da jih je vec adresirai tudi za sa- mega tovariša Tita!). Jože Vidic: »Mi se 23daj ukvarjamo s šolanjem psov za potoob milice, in siceir šolamo vse za utti- verzaino uipoirailx>, to po- meni za i'«led.ovaixje sledi, preiskavo terena, obram- bo, napad, itd. Poleg te^ja pa se ukvarjamo tiud,i s specialnim uisposaibljanjem psov, kot na primer za is- kanje mamil, refiefvaaije po- n^irečncev i^pod pJazov in ruševin. Tečaj ta^a Sest mesecev. Pred zaMjučnam izpitom mora vsak štiri- n»>žini pomočnik organom za notranje zadeve opravi- ti dive lažji, manj zaJitevni preizkušnji. S tem, ko slu- žbeni pes milice opravi. z>aklju6nd i/^t pa ne po- meni, da je >>sprejel« že vse zjnanje, loi ga nio(ra imeti pri opravljanju za- htarmejSih natog, temveč Je potrebaio njegovo ne- neJino iz5>0(p0iliijevanje. Vo <*n.i,k mo^ra vseskoizi skrbeti za njegove psihične in fi- zične zsmogljivosti, kajti službenega psa milice rrK)- ramo gledaitd kot vrbun- skega šiportniika, Id mora biti vedno pripravljen za opravljanje zah^tevne siu- žibe.c< Mirko Džakiula: »Pse na- bavimo vsaiko jesen in jih že pred alctimim tečajem, s kalerim začnemo marca in končamo septembra, dalno šolamo. Vodnike dobimo s postaj milice in to miličnike, ki že več let opravljajo to delo ter iipajo interes za kasnejše delo s psi. Ko pridejo v tečajj dobd vsak svojega psa s katerim vadi in po UiSipešno opraivljeni šoli od- ide z njim na rnatično po- stajo. Soda obsega vaje poskiišnosti, vaje sledenja (pri i23pd,tiu mjora biti pot dolga najmanj ll500m, sta- ra dve uni, večkrat pre- križana, števiLo izgubljenih predmetov na njej pa je lahko neomejeno), vaje obramibe in napada ter tri vrste preiskav, ici jiili mo- rar ol>v^ada;fcd fcuidi na isf- pitiu.« In Icaiko iagieda takšen delovnik za šolanje psov? Mirko Džakula: »Začne- mo ob pol sedmili zsjutraj 3 čiščenjem in aptiščanjem psov. Potem so praktične vaje od gedmili do enaj- stiži, ko dobijo psi prvi obrok hrane. S praktičnim delom nadaljiujemo od 15.30 do 18. ure. Takrat dobijo driigi obrok. Po večerji jih eiKkrat spu- stimo, nato pa — spanje! Ta delovnik .se .^premerri samo ob gipecioMili naJo- gah.« Jože Vidic: »Vamoist ne more bitii i2Jklj'Učno samo tmloga profesionalnih or- ganov, am/paJk sleihemega občana. Bdinjo učinkovito varno.sit sd bomo za/gotovdll s tefftt, da bodio občatni so- delovali z milaco aM krimi- nalistično služl». To sode- lovanje je že na precej kva.- litefeni višini, venidar 30 še možnostd aa nadaljnjo iz- popohiitev. Prizadevamo ,3i, da bd sd služibem pes pridobil ustrezno mest>o tiuidi v narodni zaščiti, pri anotah TO in prav gotovo tudi pri cdvilni zaščaiti, zla- sti pri iskanju ljudi iz^pod žametov, ruševin .,. Prav go^.ovo je tiu aedo pomembno sodelovanje 3 klubi za vzrejo športniii in šolanih psov, ki so pr r/ gotovo baza za usposablja^ nje službenih psov, ki bd jiiih za vse te edemmte na- še obrambe lahko upoora- bdli. Službeni pes je ^usti pomemben zaradi izaredno raizvitih čutil, ki se jih doslej z nobeniih tetoičnim sredstvom ne da nadome- stiti. Predv.sem to velja za' posameana čutila, vonj, Ici je pri psu milijonikrai; 1x>lj raijvit, koit pri diovelcu.« K;ie lahko uporabljamo sluabenoga psa? Mirko Džakula: >>Služibe- nega psa milice laihko upo- rabimo loot pom.očiniika varnostnega organa prak- tdiftno pri vseh silfuaibaii, predvsem pa v preven»tiv- nili služlbah v nočnem ča- su, pri zasledovanju pri- jetja kašnega storilca ka- zjnivega dejanja, prt pre- prečevanju krčitev javnega reda in miru in t^iko da- lje.« Pes je včasiih pomenil določen straii... Mirko Džakiuda: »►Delamo na tem, da pes ,ni strah', ampak samo v pomx>5 za preprečitev ramih izq)adov !n odkršvainja Icaonivdli de Janj.« Ste imeli kaj težav pn razjnili akcijah? Mirko Džak^ila: izrednim uspehom »luzibe- nih psov ni bdio večj.ih po- škodb, raraen nekaj .^ivw in ,polnil\ hlač'!« Koliko pomeni m skižlbeni pes? Mirko Džakislai: »Takšen pes nadomesifcd dva milič- nika.« Vaši psi valutoo anaijo. Kje bomo laJtiko videli tak- šen prikaz? Jože Vidic: »21- maja pridemo z ekipo v Žalec na vabilo tamlcajSnjega kluba za vdrejo Športnili in službenih psov. Program bo trajal več kot uro In pol. prikazali pa bomo vse veje naše deja'mo9tii.« Pridejo tudi tLs.fci psi, loi onlKcrivajo mamila? Jože Vidic: »Tudi.« Jaikko Melanšekt »Priie-- diitev pripravi j an'O v poča- stitev Dneva vaniostt in vseh jubilejev, ki jih letos praznujemo Ta zanimiv prtJbiK l)o n-i '.^aMcflm. ^^ diomi i pričekom ob 16. uri.« Ko smo takode paberko- vali, se je skoca oijlprtKj okno 5ul vesel pasji lajež, Ura se je po^^i pribli- ževala enajsti Prvi pa^sji obrok! Jože Vidic: »ZeLo so oib- Sutljivi. Hrano hočejo toč- no in hitro. Ri seveda do- bro!« Med smeho-m s-no .š« pobrskali po spis..!!, kjer 3o bili glavni nosilci od. krivantja kamivih dejajTu omroma storiili^ev prav psii. Poglejmo si nekatere: Prvi (,med mnogimi) pri- mer; Pred leti je netolo po telefiom izsiljeval nekega direktorja, da naj nek ve čar prinese na doliočeno mesto denar. Direktor je s seboj vzel malimLka in šolanega psa. Na dogovor- jenem mestu je po prej danih naviodilih z'.isvetiia rdeča luč, direktor je us-ta^ TTill avto, ia katerega sifca skočila miličniik in pes. Iz Siiljevalec se je vrgel v graben in po mraku ste- kel čez poUje. Pes je našel sled, stekel za njam, ga vrgel na tla in čakal, da je prišel miilAčniik ... Drugi primer: Do;jiej naj» daljša pot sledenja psa je bila 32 km, za kar je 2 vodnikom porabil 12 ur, Pot je bdla vij'Uga9ta, Za kljuoek akcije je bU uspe šen — mejaž se je zjnasel v rokah pravice. Tretji primer, iz okolice Celja (lansko leto, po zdi- pisniku): »Službeni pes je bil uporabljen v naslednjiJ-H ratzanerah: sled je bdla sta^ ra približno 1:2 ur, dolga 3,5 km, vodila je po trav- nikih, goadu, po kolovoBu, ki nI bdi porasel s travo, po sadovnjaku poreko ma^ kadamske ceste do ome- njenega objelcta. Tempera- tura za-aka je bd-la okoli 25 stopinj C, vreme je bdilo sončno brez vetra. Pes jo med sledenjem pil vodo iz potoka prefco katerega je vvadila sled, Glede sta- rosti sledi, po Mdo siuhem, terenu in ker je bila tem- peratura zraka precej vi- soka ter sledenju po nc^- raslem kolovozi je pes . .. uspešno opravil nalog»i.« In četrti primer: V ne ?sem slovenskem kolektivi so imeli vsafc dan po 10 do IR »^okov« čez ograjo — deda/ved 5» pač do gostilne ali dmigam, skrat- ka na delovnem mestu jiii ni bilo. Noben ustni opo- min in drugi ulcrepi niso zalegli pa ."»o fse odločali in naibavitlA »odsluženega Solanega p%a« (ki se je honorarno zaposlil) ter ga dali podeg vTafewja. Kma- lu se je pofceea Izkazala za uspešno, saj je nekaj deio- mrznežev vrgel z ograije in si potem niso veČ upali).... (3elo vinjene je spravil '5 delovnega mosta ... In Ita- ko skrbijo za tega psa'' Poglejmo njegov vseuko- dnevni jedilnilc- mesni od- padki (mesna obremine, telečje Icosta, vse drobovje razen pljuč, perutninskLU odpadkov ne sme jesti), testenine (makaroni, riž in ostale testenine), goveja juha in pecivo. Ta hrana mora biti brez začimb in eno tretjino taito soljena kot normalna hrana. Ob vračanjiu iz Podujti- ka mi je neprestano rojilo po glavi, Icako majlmi so vvM tehni&ii in člove^d pripomočki proitl neikate- ri«u sposKTlinosfcim — psa' . TOlN E Vm^OiL Jože Vidic, inšpektor iu vodja oddelka ^a šolajije vod- nikov i« službenih psov milice ter ob njem Jože To- plišek, Ici je se pred leti delal v Celju. ^irko Džakula, veliki strokovnjak ^a šolanje službenih psov, s svojim novim učencem, ki Je prišel ii Češk® »>ova.ške. Zaenkrat »gost« razume samo komande v svojem jeziku pa njegovi novi gostlteli« ppwijo, da ae •»o kni^lu naučil fcudi . „ „ MED MILIČNIKA ^^ ^^^ ^^ ^^ ^^^ ^^ ^^ skupne akcije so inajbouše Friderik Žaheri, komandir iPM Celje: »Res je, da smo v zadnjih letth dosegli pri na- šem delu velik napredek, ki se pocana tudi v uspehih. Žal pa nas še vedno tarejo neka- katere objektivne težave, ka- tere pa upamo bomo kmalu prebrodili. Recimo kadri. Premalo nas je Zdaj, ko bomo dobili nov I>jm milice, kjer 1x) večje .število sob, upamo, da bom/i> dobili tudi več ljudi Lahl&j jim bomo dali vsini stanovanje. Se^''eda samiskim Odziv za našo pa je v mestu boJj slab, do- ber pa je v odročnih krajiii Veseli nas, da v zadnjem ča- su vedno boljše sodelujemo 3 občani, Icar olajšuje naše delo.« Jo'že Koroiiec, -»mlja služ- benftg,'* s>.sa »S službenim psom si lahko veliko poma- gamo, zlasti pm ?tpecialnih nalogah. Tudi kolektivi ka žejo vedno večje zanimanje za na.bav»> takšnih psov, Id pa .so žal še vedno , premalo šolani m. opravljanje zath/tev- niln nalog čuvaja objektov, Brez dvoma bi laliko krep- ko sodelovala f/udi s pasa- meznimi Idubi za rarejo službenih in .šip>rtniila psov,« Edi VrAimjek. vodja -var- Eo.sfcnega okoli-ša;: »To dek> opravljain že več kot deset let. V veliko pomoč mi je tx>, da poesnam veliko ljudi, ki mi pomagajo pri delu, Žid pa .'io še vedno takšni, sicer v manjšini, ki na« poskušajo speljati na krivo pot, dajejo napačne poctatke. To s«i> ve, da naše ceste ne bile prevečlcrafc prizorišče krvi, človeških žrtev in raabafcih pločevin. Jatimo pa je, da ro.orajo na vse aa cesti pred- irsem XimM ljodo tudi pripravili ras-itavo likovnih in drugili del aktivnih ter upokojenili delavcev UJV, Otvoritev iK) ob 8. uri, prisostvoval pa jI lx) med drugim tudi re- publiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen. Ob !», uri bo .svečana proslava v Narodnem domu. ki jo pripravlja- ta Skupščina občine Celje in UJV Po Icultumem programu bodo podelili tudi priznsaija najzaslužnej.šim delavcem v tej službi. Zvečer bo še prijateljsko srečanje na Teharju. L,lSKO — Jutri ob 18. uri bo seja osnovne organizacije PM Laško, pripravili pa so ob prazniku tudi več športnih prireditev. V soboto bo tradicionalna nogometna tekma mel miličniki in poklicnimi šoferji v Radečah. SLOVENSKE KONJICE — Delavci zaposleni v miličniski službi se bodo že dar>eiij zbrali na pUmilcu prt lovski koči 7 Ločah, ŠENTJUIR — V ponedeljek bo sprejem pri predsedniku skupščine občme Šentjur, nato pa slavnostno kosUo v Dobju. VELENJE — Jutri V t'o na PM sprejeli mladince osnov- nih šol, v soboto pa bo sprejem pri predsedniku občinske skupsčine, kjer bodo tudi podelili priznanja tistim milični- kom, ki ,so v tej službi več kot 15 let. Podatki iz Šmarja, Žalca in Mozirja o prazjo.ovanju Dne- va varnosti do zaključka redakcije še niso bili znani, P, s.: Praznovanju dneva varnosti so se v Celju (po do- .•Jlej zbranih podatkili), še pridružili v Ljubljanjiki banJti (ogled filma m razgovor), zdravstveni delavci pa so po«luša)» predavanje a družljeni samozaSčifi. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 12. mai 1977 računalništvo VSAKA RAZDROBLJENOST BI POMENILA TUDI RAZSIPNOST Računalništvo in razvoj avtomatske obdelave podatkov sta prinesla v gospodarstvo pravo revolucijo. Danes bi, na primer, ves razviti in srednjerazviti svet ohromel, če bi odpovedali računalniški sistemi in poslovna informatika. Tudi v naši družbi je tako. Računalniki in sistemi za avtomatsko obdelavo podatkov so postali ne- zamenljiv del združenega dela. Opravljajo vrsto funkcij, ki jih brez njihove po- moči sploh več ne bi bilo mogoče obvladovati. Spremljajo stanje zalog, prodajo, osebne dohodke, stroške, proizvodnjo itd. Tudi v Celju ima že cela vrsta delovnih organizacij svoje računalnike, ki jih bolj ali manj smotrno izkoriščajo. Vendar pa je računalniška razdrobljenost, s katero se vse bolj srečujemo, zelo razsipna. Zato tudi akcija, s katero naj bi v Celju med prvimi v Sloveniji ustanovili skupni raču- nalniški center. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Razvojnega centra Celje Antonom Zimškom. VPRAŠANJE: Kakšen je po- men računalništva in avto- matske obdelave podatkov v združenem delu? ODGOVOR: Ne le v poslov- nem, gospodarskem smislu, tudi v samoupravnem spletu odnosov in odločitev posta, ja avtomatska obdelava po- datkov nepogrešljiva. Marsi- kaj s področja samoupravnih odnosov brez uporabe raču. nakiikov ne bi mogli več ure- sničiti. Pomislimo le na šte- vilne nepogrešljive informaci. je in podatke, s katerimi lah- ko samoupravljalce tekoče in hitro se2aianja le računalnik. Te informacije pa so osnova za kakovostno odločanje. Ali področje dohodkovnih odno- sov, ki jih bodo v vseh de. lovnili organizacijah reševali v tem času. Mnogokje bodo ti dohodkovni odnosi tako za- pleteni, da brez računalnika preprosto ne bo več šlo. Av- tomatska oibdel.ava podatkov daje vrsto možnosti za odlo. čanje, analize in nove načine poslovnega odločanja, že da- nes tiste delovne organizacije, ki so kakovostno vpeljale av- tomatsko obdelavo podatkov ne bi mogle več obstojati brez računalništva. VPRAŠANJE: Iz vašega od. govora logično sledi vpraša- nje, kaj za C;e3je in naše go- spodarstvo pomeni razdrob- ' Ijeno in kaj združeno raču- j nalništvo. Z drugimi beseda- j ml, kje so meje današnjih ' računalnikov v delovnih orga. nizacijah? ODGOVOR: Povsem jasno je, da je vsak računalnik omejen. Omejen s svojimi programiranimi možnostmi operacij in številom spomin- skih celic. Na dosedanji raz- voj računalništva in avtomat, ske obdelave podatkov v na- šem združenem delu ne gre gledati kritično. Doslej je bil to po\'sem normalen razvoj, ki je izhajal iz stopnje raz- vitosti združenega dela, iz po- treb in heterogenosti celjske- ga gospodarstva. Seveda pa je vsakršno uvajanje avto- matske obdelave podatkov no. va šola, ki nosi s seboj novo strokovno nacionalno kultu- ro. Kot vsaka, tudi ta šola nekaj stane. Zato bi morali na današnji stopnji znanja in razvitosti krepko premi- sliti, kako naprej, šola le ne sme biti predra.ga. Nadaljeva. nje razdrobljenega nakupova- nja dra^e opreme in gradnja l)Oc;enth, nepovezanih računal- niških sistemov v združenem delu lahko pomeni pohod v nekaikšno anarhično računal, niško stanje, od katerega ne bo več pravih učinkov, da O" neracionalni porabi družbe, nega denarja sploh ne govo. rim. Do iK>dobnih spoznanj so prišli tudi v razvitem svetu. Tudi tam ustanavljajo močne računske centre, mreže, ki jih uiporablja več naročnikov. Seveda je razviti svet šel sko- zi negativno fazo drobljenega in neracionalnega samosvoje- ga razvoja računalniških zmo. gljivosti. Mi la.hiko to fazo preskočimo in se naučimo iz njihovih pozitivnih in nega- tivnih iakušenj, kje je najbolj smotrna pot v računalništvu. Nadaljnje drobljenje račimal- niških zmogljivosti bo nam- reč drago in ne pomeni nič dn!?e^ra kot neopravičljivo »Bsipnost. I VPRAŠANJE: Kakšni so torej konkretni argumenti, ki narekujejo ustanovitev ra- čunalniškega centra v Celju? ODGOVOR: Osnovni razlog, ki narekuje združenje raču- nalniških zmogljivosti, je predvsem v stroških. Trenut. no so stroški avtomatske ob- delave podatkov v Celju bli- zu 40 milijonov dinarjev, če bi se računalniške 25mogljivos. ti širile po načrtih delovnih organizacij, bi to v kratkem povečalo stroške še za 30 mi- lijonov dinarjev letno, pre- hod na skupni računski cen. ter pa bi pomenil najmanj polovičen prihranek stroškov letno, če pa pogledamo stro- ške na enoto informacije, ki jo daje računalnik, bi bili ti v skupnem računalniškem centru tri do štirikrat manjši. To je torej osnovni, a ne edini razlog. Skupni center bi namreč omogočil še vrsto pozitivnih kakovostnih izbolj- šav. Ne le, da bi lahko poe. notili kup računalniških pro- gramov in uveljavili smotr- nejše metode dela. Praktično je nemogoče ovrednotiti vse pozitivne posledice na podro. čju kadrov. Center bi nam- reč prinesel združitev pozitiv- nih kreativnih moči. pozitiv. ne strokovne in družbenoeko- nomske moči, ki bi tudi v republiki nekaj pomenila. •?a tiidi če teh dveh predno- sti ne bi bilo, sta še vedno dva razloga, ki narekujeta us. tanovitev takšnega centra. Prvi je v tem, da je uvoz ra- čunalniške opreme omejen in da v naši republiki podpira- mo le smotrno nabavo več- jih računalniških sistemov. Drugi razlog izvira iz izku- šenj na zahodu. Ra^\'oj avto- matske obdelave podatkov namreč kaže, da se v d^h do treh letih potrebe po zmogljivostih za razvoj avto. matske obdela\'e podatkov podvojijo. Takim potrebam pa, tudi če bi imeli denar, ne moremo slediti, saj ni do- volj kadrov. Trendi v skupnih centrih pa so po-vsem razli- čni in jih je mogoče obvla. dovati talko finančno kot ka- drovsko. VPRAŠANJE: Kako obsto- ,ieči računski centri vplivajo na ustanovitev skupnega cen. tra? Bo obstoječa oprema uporabna, ali pa so bile do- sedanje naložbe delovnih or- ganizacij v računalnike zgre, šene in zaman? ODGOVOR: Dejal sem že, da je bil dosedaaiji razvoj ra- čunalništva pozitiven. Opre- mo vseh delovnih organizacij, ki se bodo združevale v cen. ter, bomo lahko koristno upo- rabili. Del bomo vrnili in jo zamenjali, v vseh delovnih organizacijah, ki se bodo združevale v center, pa bomo postavili terminale, ki bodo sposobni tudi sami opravlja- ti vrsto spominskih operacij. Del opreme, ki obstoja, bo za ta namen že povsem v re. du. Prav v tem času izdelu- jemo elaborat, ki bo dal od- govore na to \-prašanje, torej, kolikšen del opreme, ki je večinoma v najemu, bo mo- goče zamenjati za novo in potrebnejšo in kolišen del opreme bo mogoče koristno uporabiti v sklopu bodočega centra. še enkrat pa bi rad pou- daril, da so vse delovne or- ganizacije v svojem razvoju računalništva zablokirane, če se ne vključijo v nastajajoči skupni center. Takšni centri, računalniške mreže, če želite, bodo nastajali povsod po Slo. veniji. VPRAŠANJE: Morda je vprašanje nekoliko futuristi- čno, pa vendar, ali združeva- nje računalništva v nekem centru ne pomeni odtujeva- nje odločanja in informatike od delovnih organizacij? To- rej, ali ne .Ejre za ustvarjanje odtujenega monopola znanja in podatkov? ODGOVOR: Ta strah ni opravičen, saj ne gre za cen- ter izven delovnih organiza. cij, ampak za center, ki s svo- jimi kraki globoko sega v vsako delovno organizacijo — članico. Tudi kadri in ne le računski terminali, bodo v delo\'nih organizacijah. Torej gre tudi za integracijo znanja v delovnih organizacijah, saj bodo povsod nastajali račun- sko-organizaci j ako-programer- ski timi. Tudi sam osrednji računalnik ne bo odtujen, saj bo imel že vprogramirane in rezervirane dnevne zmoglji- vosti za vsakega partnerja v združenju. Kot nekak velik kolač bo in vsakemu članu združenja bo pripadel del te- ga kolača, ki bo le njegov. VPRAŠAN.IE: Kakšno zani- manje so doslej pokazale de- lovne organizacije? ODGOVOR: Trenutjio so spominske zmogljivosti raču- nalnikov v Celju pol mega bitea ali pol milijona K-jev (spominskih celic)". Skupni center bi imel štirikratno zmogljivost, torej dva milijo- na spominskih celic, s tem, da bi glede na razvoj potreb dopuščal tudi vsakršno nad- gradnjo. VPRAŠANJE: Kakšno zanima, nje so doslej pokazale delov- ne organizacije? ODGOVOR: V prvi, inicia- tivni krog je doslej vstopilo 14 delovnih organizacij. To je še vedno premalo, zato osta. ja krog odprt vse do dne, ko bomo naročili opremo. Pričakujemo, da bi bili prvi rezultati novega skupnega centra lahko pre»i' uami že prihodnje leto. V '/.vezi s tem naj povem le še to, da se srečujemo pri naših težnjah za racionalnim skupnim ra- čunskim centrom tudi z od- pori. Vzroki zanje so pestri, a neupravičeni. 'Precej je stra. hu zato, ker. vsak preskok v kvantiteti in kvaliteti pomeni močne notranje spremembe v vsaki delo-vni organizaciji. Močna je tudi lastniška misel- nost, kar nekakšna zaljublje- nost v lastne računalniške zmogljivosti. Tu še vedno vla. da načelo »majhen je, a moj«, čeprav je tak računalnik ne- racionalen, Grag in premajhen za potrebe. Odipori pa izvira- jo tudi iz strahu pred izgu. bo določenega dela dohodka, ki so ga doslej nekatere de- lovne organizacije, ki imajo računalnike, ustvarjale z op. ravljanjem računalniških us- lug ža nekatere partnerje. Mislim, da moramo biti do- volj močni, da vpeljemo tudi na področju računalništva družbeni red in disciplino, da se obnašamo stabilizacij, siko in racionairio. Zato pri- čakujem, da bodo v številnih delovnih organizacijah še spo- znali vse prednosti skupnega računalniškega centra in pri. stopil k njegovem oblikova- nju. BRANKO STAMEJČIC "breze so ~ PRAZNOVALE Minulo nedeljo je bil v Bre- zah na Iraškim kraje\Tii pitiz- nik, ki so ga na pomlad pre- stavili z zgodnje jeseni, ker so uvideli, da datum zadnje- ga boja celjske čete ni prime- ren za veselo p;at praznova- nja, ki takim priJožaiostim v tem kxaju sledi. Krajevni praznik so v Bre- dah združili s proslavitvijo dne- va ustanovitve OF, prvomaj- sko slovesnostjo, seveda pa so letos dali poudarek tudi 40 letnici ZKS in obema jubi- lejema. predsednika Tita. javnemu delavcu MARJANU AŠIČU, predsedniku izvršnega sveta skupščine občihe Celje KDAJ GRIČEK? Prvomajsko praznovanje na Griču je dobro uspelo in se ga je udeležilo izredno veliko Celjanov. Le redki pa so bili, ki si v prijetnih uricah v lepem okolju teg^ — naj bi bilo — izletniškega mesta niso postavili vpra. šanja, ki ga naj po oceni mnogih zastavimo vam tova- riš predsednik, čeprav bi ga laliko morda tudi Zvezj sindikatov! Celje ne obiluje z izletniškimi točkami, kamor bi se lahko družine napotile peš, kar bi bilo zdravo in bi pomenilo tudi razbremenitev družinskega proračuna ter nedeljskega cestnega prometa. Toda je že tako, da bi rada družinica na takšnem izletu tudi nekaj prigriznila ali popila. Stari grad je premajhen in daje predvsem možnost razgleda, o rekreaciji pa težko govorimo. Celj. ska koča je oddaljena, šmartinsko jezero mnogim ne odgovarja zaradi vode itd. Griček pa bi lahko bil kot je bil — izredno priljub- Ijena izletniška točka Celjanov. Rekreacijsko delno že solidno urejen, danes privablja mnogo manjše šte- vilo ljudi, kot bi jih lahko, če bi bil na Gričku ure jen gostinski objekt. Zgradba stoji, stara sicer, potreb- na adaptacije, vendar ali ni v celjski občini nikogar, ki bi bil zainteresiran za ureditev tega objekta? To ni stara stvar, pojavljali so se že zasebniki, vendar je vse ostalo na mrtvi točki. Ali laljko računamo na to, da bo — in kdaj — Gri- ček oziroma gostinski objekt odprt? MILAN SENICAR mozirje dobra stanovanjska skupnosl v ponedeljek dopoldne so se na gkiipni seji sestali de- legati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupno,sti občinske skupščine Mozirje pa tudi delegati skupščine občinske samoupravne inte- resne skupnosti za socialno varstvo. Glede na takšno za- sedbo ni nakljtičje, če je be- seda tekla o delu samoup- rave stanovanjske skupno- sti ter o sprejetmu treh od- lokov, ki zadevajo stJanovanj- sko gospodarstvo. Udeleženci skupnega zase- danja niso imeli pripomb na delo stanovanjske skupnosti. To je innoge presenetilo, tem- bolj, ker gre za akttiaJno družbmo področje, na račun katereg''ft je vselej dasti raz- ličnih mnenj in podobno. Zdaj pa je zasedanje potrdi- lo, da so bili delegati in de. legacije' zadovoljni s tem de- lom! V času dela stanovanjske skupnosti so v mozirski ob- čini zgradili trideset solidar- nostnih stanovSfl.nj, letos pa jih bodo še deset, čeprav so ,s tem rešili najnujnejše sta- novanjske probleme, je še vedno 87 prosilcev za stano- vanja. Večina od teh priča- kuje solidamostn'ti, ki vodi v ta kraj. Morda bodo zapisani vtisi sliižili komu od vas za izletniški kažipot. In — mimogrede, ne bo vam žal! Ko smo se preko Sentj'Ur. j a in Ponikve vozih mimo s soncem obsijanih i>oljan in sončnih travnikov polnih po- mladanskih cvetic, smo se ničkolikokrat s ix>gledom us- tavili ob majhnih, s slamo kritih hišic, tipičnih sloven- skih kozolcih, prvih pomla- danskih koscev in zelenih gozdov. Taka je podoba teh krajev. Manj razveseljiva je bila na primer ugotovitev os- tarelega kmeta, s katerim smo se zapletu v pogovor med potjo. Razkril nam je sicer znano resnico, da do- mačije ostajajo osamljene. Mladež odhaja v večja mes- ta iskat delo ix) tovarnah. Zemlja jih ne vleče. Počutijo se osamljene in odidejo. Maj- hne kmečke domačije z veli- ko zemlje ostajajo prazne in iz njihovih dimnikov se ne kadi več. Ob njih je res pre- cej novogradenj in precej ta- kih vikendov, ki kazijo podo- bo teh krajev. Vendar pa re- snica o življenju ljudi v teh krajih ostaja neizpodbitna. Toda vrnimo se na zače- tek in k osnovnemu namenu našega obiska v Lipo^la-/u. Prav ob robu gozda je preJ dnevi krajane razveselila no- vo odprta trgovinica. Stara je bila tako dotrajana, da že zdavnaj ni več služila svoje- mu namenu. Bilo je poldne in v trgovini se res ni trlo ljudi. Zato pa si je poslovod- ja Ivan Gajšek lahko vzel malo več časa in pokramljal z nami. Pove, da se na delo vozi iz 18 km oddaljene Blagovne in da mu je v tem kraju všeč. S prodajalko želita po svo- jih najboljših močeh ustreči vsem kupcem, ki prihajajo v trgovino iz Lipoglava, Ostro- žnega, Dolge gore in celo iz Loč. Lipoglav s svojim zaled- jem leži namreč na tromeji šentjurske, šmarske in konji- ške občine. Na ploščadi pred trgovinico so postavili dve mizi in nekaj stolov, kjer si lahko kupci po dolgi poti nekoliko oddahnejo. Vsega res ni moč naj.ta v majhni pro- dajalni, a povečini odhajajo kupci iz nje zadovoljni. To pa je seveda nadvse pomemb- no! Marija Vovk, ki smo jo zmotili ob nakupu je zatr- dila, da ji je zdaj prikrajša- na marsikatera pot v Ponik- vo, Šentjur, v Loče ali celo v Maribor. Včasih se zatak- ne pri kruhu ali mesu, ven- dar upa, da se bo čez čas uteklo tudi to. Ko smo se p>otem iK)slovili od prijaznih ljudi in trgovine v Lipoglavu, smo med potjo razmišljali o tem, kako ma- lo je pravzaprav treba, da ljudje v nekem morda celo preveč pozabljenem kraju, živijo preprosto, lepo in za- dovoljno. MATEJA PODJED planina SKRBNE PRIPRAVE ZA SPREJEM BRIGAD Na Planini pri Sevnici se ^^ pripravljajo na letošnjo '^adinsko delovno akcijo »Kozjansko 77«. V ta namen ^ se pred ki^tkim sestaJi Predstavniki v.seh družbeno- političnih organizacij na Pla- pa tudi zastopniki neka- J^h občinskih družbenopoU- Hčnih organizacij, še pred- '^m mladine !ii SZDL. Zdaj ni šlo samo za pogo- o sodelov-anju in življenju brigadirji, marveč še bolj ^ Pi^litično aktiviranje do- ace mladine in občanov v Pripravah na bližmjo akcijo. •J^ačetek letošnje mladinske na^® akcije je »redviden darv,-" 1. junija. Med briga- iaSv ^^ delBle na Koz- tio ena stalno v kra- V . skupnosti Planina ter opravija.la nekatera do- ■^^i-jena defe. ^ pa bi pe hrigadirji v I okviru te zvezne akcije čim bolje počutili med krajani, je nujno, da bo v krajevni skvipnosti prav mladina tista, ki bo najmočneje delovaia nia tem področju. Na dlani je še, da tudi priprave za nasta- nitev brigadirjev, za ureditev doma mladinske delovna ak- cijU itd., ne morejo mimo do- mačih mladincev. Poudarili so, da se morata zaradi tega osnovni mladinski organiza- ciji na Planini in v Sentividu med seboj tesno povezati. In tako bo pllflnin,ska mladina tista, ki bo vzdrževala stike z vodstvom mladinske delov- ne akcije in nudila pomoč pri reševanju morebitnih vpra- šanj. Prav tako bo pomagala pri ocrganizlaciji udarniških akcij v vsaki i2jmenl mladin- ske deloa-ne akcije in še in še. Velik poudarek bodo dali kulturnemu, izobraževalnemu in športnemu delu. Skratka, udeleženci sestan- ka so poudiirlli, da letošnja mladinska delovna akcija ne bo šla mimo krajanov, saj so prav domačini zainteresi- jtoii, da se bodo mladi bri- gadirji počutili kot doma, v eni družini, torej prijetno, sproščeno. Načrt del je že jiared. To so dela na cesti: Gračnica— Bistrica, Planina—Praprotno, Sele—Podpeč nad Marofom (tu so mišljena raznia vzdrže- valna dela, kanalizacija, dre naže), razširite^v cestišča v naselju Planina, ureditev gra- du in okolice, ureditev okoU. ce noveg"« zdravstvenega do- ma, kanalizacija na Planini in razširitev prosvetnega do- ma. ZOFIJA GRBGORC IzpolnievaBiie eelca Nekatera dejstva, sicer zdaj že red- ka, govorijo, da poteka v praksi pla- čevanje s čeki na več načinov. V ne- katerih trgovinah ali drugod hočejo videti poleg čekovne karte še osebno izkaznico imetnika tekočega računa in z nje izpisujejo podatke. Drugi spet zahtevajo pisanje nekaterih- podatkov na hrbtni strani čeka. Večina pa je takih, ki se sploh ne zmenijo za po- datke iz osebne izkaznice imetnika te- kočega račima. Kaj je torej prav? Način, kako pravilno izpohiite ček je en sam! V navodilih, ki so jih do- bili vsi, ki morajo sprejemati čeke kot plačilo, kot denar, torej vsi, ki od po- trošnikov sprejemajo denar, je vnov- čevanje čeka opisano več kot nazorno. Toda, kot vse kaže, je treba še ved- no govoriti in pisati, kako je treba izpolniti zeleni listič, da postane pol- noveljavno plačilno sredstvo. Vsak ček ima rubrike, natisnjene na prvi strani. Na zadnji strani ni niče- sar. ček je tam prazen in zato tja ni treba nikomiir ničesar vpisovati. Ne imetniku tekočega računa in ne bla- gajniku. Za popolno kontrolo zadošča le pravilno izpolrvjena prva stran čeka. Ta pa mora biti izpolnjena natančno, s kemičnim svinčnikom ali pisalnim strojem. Tisto, kar je napisano, ne sme biti popravljeno. V zgornjem levem kotu je treba na- pisati kraj, v katerem Je ček izdan kot plačilo in datum. Tisti datum seveda, ko je ček prišel iz rok imetnika teko- čega računa v roke bl^ajniku v trgo- vini ali drugod. Na desni strani zgoraj je številka če- ka. Pomembnejša pri tem je številka te- kočega računa, katere del je natisnjen, del je odtisnjen s štampiljko, del pa izpisan ročno. Tako kombinirano na- pisana številka pove o lastniku oseb- nega tekočega računa prav vse! Za to številko, ki je napisana tudi na čekov- ni karti, se skrivajo podatki, ki so banki potrebni. Številka pove račimal- niku, kdo je lastnik tekočega račima, kje stanuje, koga je pooblastil za ravnanje s čeki oziroma kdo lahko razpK)laga z denarjem, naloženim na tekočem račimu. Ta številka nadalje omogoča pregled nad poslovanjem la- stnika tekočega račima. Skratka, šte- vilka, posebno zadnjih šest številk, je povsem dovolj za popolno predstavitev imetnika tekočega računa. Odgovornemu delavcu, ki ček sprej- me, vsakemu blagajniku, je potrebno le to, da preveri ček s p>odatki na če- kovni karti. Na čekovni karti je nam- reč razen imena, lastnoročnega podpi- sa imetnika tekočega računa, napisa- na tudi registrska številka osebne iz- kaznice. Vsakdo, ki sprejema pri pla- čilu ček, mora primerjati, ali se uje- mata številki osebne izkaznice. Tisti, ki s čekom plačuje ali ki ček vnovču- je, mora imeti osebno izkaznico z isto številko, kot je napisana na čekovni karti. In če je vse vsklajeno, ni prav nobene potrebe več, da bi kdo po hrb- tni odpisati. Tako izpolnjen ček je denar, torej zakonito plačilno sredstvo, po katerem ni treba prav nič več pisati. Nikjer! 6. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 12. mai 1977 skupnost za varstvo zraka ^^ ^^^ ^^ ^^^^^^ NE SAMO lINDUSTRilJA, TOOI DRUGE ONESNAŽUJEJO Po zakonu o varstvu zraka morajo v vseli mestih, kjer je stopnja onesnaženosti tolikšna, da je uvrščeno v tretjo ali četrto cono, ustanoviti samoupravne inte- resne skupnosti za varstvo zraka. V Celju, ki je uvrščeno v četrto, najbolj one- snaženo cono, so z ustanovitvijo skupnosti še posebej pohiteli, saj je stanje takšno, da ne trpi odlaganja pri prizadevanjih za hitrejše reševanje osnovnih vprašanj varstva okolja, predvsem zraka. Čeprav smo v našem tedniku že precej pisali o celji^kem zraku in ukrepih za njegovo varstvo oziroma izboljšanje, smo se odločili, iiia zaprosimo za razgovor predsednico skupščine skupnosti za vstrstvo zraka Romano Lončar. Raj je narekovalo tako hit. ro ustanovitev skupnosti za varstvo zraka v celjski obči- ni? Ustanovitev skiipoo-osti je na eni strani. nalagala dolž- nost, ki jo pred vsa mesta, ki so preko mere onesnažena, pos-tavlja zakon, Po drugi strani pa smo poJiiteli pred- vsem zaito, ker so problemi oljskega zraka le nekoliko posebni. Celje je namreč eno redkih slovenskih mest, kjer je osnovni razlog visoki one- snaženosti zraka industrija. V Ljubljani, naprimer, ki je tudi močno onesnažena, sta os- novna razloga promet tn za- sebna kurišča. Tu pa je lažje hitro in organizirano ukrepa- ti. V Oeilju smo zato pohiteli, saj se zavedamo, da kakršne- [boli diodatne r^e obremenit- ve zraka v Celju pomenijo že skoraj toliko kot eikolos- ki saanioimor. Ste tudi predsednica inici- ativnega odbora za ustanovi, tev zveze skupnosti »a varst- vo zraka Slovenije. Kako po- tekajo priprave na ustanovi, tev te zveze v republiki? Zve?za je še vedno v usita- navljanju. Doslej namreč v večini mest, kjer bi to mora- li, skupnosti za varstvo zraka se niso ustamovili. S pripra. varni pa snic že daleč, taJ?.o da pričakujemo, da, bo UiSJta- novna skupščina siovenske zveee skupnosti za varstvo zraka najverjetneje namreč j'uinija. Od dela 27veee si leii- ko veliko obetamo. V pripra. vi je namreč precej predpisov in zakonov, po katerih bo zveza dobila veliko sredstev. Od vsaikega litra aJi kllogra- nia goriva naj bi ziveza do- bila določen prisipevek, ki ga bo namenjala \ prvi faea razvojfu mreže meiil)iih postaj za ugotavljamje stopnje orne. fmaeenosti v Sloveniji ter m sanacijske ukrepe. Kakšen je trenutfic p«jložaj K zrakom v CMju? Položaj je tak, da bomo laihko resničmo veseli, če naon bo uspelo ohraniti enako sto- jDfnjo oneanaženja, torej, da se t>a ne bo še večaila. Ob vseh uflcrepdh za issbolj- žonje stanja namreč ne mo. resno pričakovati hitrih reži- tev. Vsaik nov blok, stanova- nje ali kmišče pomeni dodat- no obremenitev zraka, ki je že tako ali tako skoraj po. vsem iačrpan. Pi"av zaradi te- ga smo še poselbej ost.ri do iirsdustrije itn odločeni, da ne dopustimo nobene ekološko neoporečne nailožbe. In osnovni ukrepi, ki fi načrtujete? Predvsem nam mona biti ja- sno, da so naloge dolgoročne in ukrepi res boleči ter dol. gotreijni. Osnova za delo je zahteva, da imajo vse delov- ne organizacije, ki otnesnažu- jejo zrak, lii njihov spisek že obstoja, stumcijske pro grame za itzfboljžanje stanja. Potem nam ostane le naloga stalnega nadzora nad uresni- čevanjem teh programov, po vedati moram, da od te nalo. ge ne bomo oJstopali in bo- mo v primeru neizvrševanja programov uporabili izredno ostre sankcije, ki jih predvi- deva zakon o -varstvu zraika. Oe bi te sankcije uiporabili že v danem položaju bi mo. rali ziapreti vec kot polovico celjskih oo^aniaa^iij združeme- ga dela, vztrajali bcmo torej na izpolnjevan ju sanacijskih programov in takšnih noviih naložbah, ki bod.o usmerjena v čdstx3 indrujstrijo tel- bodo ob tem še ekonomsko mnogo rentabilne jše. Druga naloga je seveda ureditev kotlovnic in skup- nih karišč, ki bodo s preho. dom na plin l0ihl5X) v kratkem prispevaile k izboljšanju sta- nja, vse to pa poveziujemo še z energetsko racionaliaacijo. KJjub izredno slabemu celj- skemu zraku še vedno opaža, sno sorazmem® skromen in- teres občanov z® organizira- ne izboljševanje stanja... To je žal res. še premailo se vse občani zavedajo, kak- šna nevarnost nam preti za. radi ooiesnaženega znaka. Pre- malo so še 7Si&m in dostopni podatki o kroničnih obolenjih dihal pri otrocih, pa podatki o visoOd stopnji umrljivosti zaradi obolenj dihal, da o tem, kako slabo se zavedamo ne- popravljive škode na vegeta. ciji sploh ne govorim. O sla- b^ inteieeiu konec koncev priča tudi naša zsxinja skup- ščina, ki je bila komajda sklepčna... 'Prepričana pa sem, da je v precejšnji meri za ta »inte- res« krira soraamemo ugodna zima, saj večjih onesnaženj zaradi ugodne klime in vet- rov letos rti bilo. Poeitivno pa je, da se prebujajo kraje- vne skupnosti in da vedno več njincvih predstavnikov sodeluje v naši skupni borbi za čistejši zrak. precej bo treba narediti še za vzgo- jo mladine in ostalih obča- nov. Predvsem v šolah, ki vsaj v mestu doslej skoraj niso pokazale interesa za pro- bleme ekologije. In ©b koncu še vprašanje, kakšen je odziv industrije na vaša prizadevanja v tem letu,. ki smo ga proglasili za leto varstva okolja? Zjaenikrat o kakšnem poseb- no pozitivinem odzivu še ne more biti govora. Od vseh orgariizacij, ki so pred novi- imi naložbami, zahtevamo da nam predložijo svoje progra- me, ki morajo vsebovati ukre- pe za varstvo okolja. Naše mnenje bi moralo biti odlo- čilno zri potrjevanju naložb in ugotavljanju njihove smo- trnosti. Raziprava o gradmji tovarne žveplove kisline v cinkarni je za nas pravzaprav 'prva večja akcija in tudi pre- izkusni kamen, povedati mo- ram, da bomo v primeru na- šega odklonilnega mnenja rrfij ostre je in v skladu z za- konskimi predpisi ukrepali, če bodo dovoljenja kijub te^ mu izdana in bo do kakršne- koli ekološko nečiste investi- cije le prišlo. To seveda ne velja le za cinkarno, V ena- ki meri velja za železarno, Aero in Lik Savinja, ki so prav tako pred pomembnimi natozibami. BRAJNTKO STAMEJCIC IZOBRAŽE- VANJE ¥ VELEliJU v velenjski občini je Občinski sindikalni svet že v aprilu začel s široko ak- cijo izobraževanja tistih delavcev, ki delajo ali bo- do delali v sindikatu. Ta- ko so na številnih semi- narjih, ki so zelo dobro obiskani, zastopani vsi predsedniki in člani izvr- šnih odborov osnovnih or- ganizacij sindikata in kon- ferenc, torej okoli 700. Seminarje kot izobraže- valno obliko imajo v po- poldanskem času altt po sistemu »vikend« od pet- ka do sobote zvečer. Or- ganizacija teče preko klu- ba samoupravljalcev in de- lavske univerze, ki sta zajela vse najaktualnejše teme, ki jih seminaristom posredujejo najboljši pre- davatelji. Tako med drugim ob- ravnavajo zakon o zdru- ženem delu in dohodkov- nih odnosih, sindikalno organiziranost, SLO in družbeno samozaščito, od- govornost pri opravljanju družbenopolitičnih in sa- moupravljali?kih funkcij ter gospodarsko situacijo v občini. Ob zaključku vsakega seminarja je raz- govor, kjer predavatelji odgovarjajo na vprašanja seminarisitov.. Zanimivo je, da so ljudje to obliko iz- obraževanja resnično dob- ro sprejeli, saj zahtevajo prej pripravljen material, katerega že pred seminar- jem pregledajo in potem sami sprašujejo ter celo nastopajo s predlogi, pro- grami, mnenji. Skratka ni- smo več priča pasivnosti in slabo pripravljenim semi- narjem zaradi seminarja, ampak gre za sodobno, ak- tualno in privlačno obli- ko izobraževanja. Zanimivo je tudi to, da se teh izobraževalnih ob- lik udeležuje vedno več mladih in še posebej žensk. Na zadnjem semi- narju je med 69 udeležen- ci bilo kar dve tretjini žensk! Metem, ko je pred leti bil med ljudmi odpor do takšnih oblik pa tega dane® rn več. Samo delo pa se močno pozna tudi na a^ktivnosti osnovnih or- ganizacij sindikata. TONE VRABL szdl celje KONFERENCA O KMETIJSTVU z dosedanjim razvojem kmetijstva in z uveljavlja- njem družbenopolitično-eko- nomskih odnosov v kmetij stvu v celjski občini ne mo- remo biti zadovoljni. Zaosta- jamo tudi v uresničitvi na- log, kakršne smo za področje kmetijstva opredelili in spre- jeli v srednjeročnem načitu občine ... Tako pravijo med drugim stališča V. problem- ske konference SZDL Celje o kmetijstvu. I»rihodnji teden v sredo popoldne se bodo v domu JLA v Celju sestali de- legati na drugi seji občinske konference SZDL in posebej izvoljeni delegati za »kmetij sko« problemsko konferenco. S takšnim skupnim zaseda- njem, na katerem bodo spre- jeili še načrt nalog frontne SZDL v pripravah na volitve, je naglašena pomembnost kri- tične obravnave razaner in prihodnje rasti kmetijstva v Celju. Problemska konferen- ca predlaga zadružno organi- ziranost kmetov v občini z možnostmi samoupravnega, družbeno-gospodarskega in strokovnega sodelovanja, po vezo vanja in združevan.ia de- la in sredstev v najtdršem prostoru. To nalogo bodo mo- rali delavci v kmetijstvu izr vesti do konca tega leta. Stališča konference 'se kri. tično lotevajo zaostajanja v preusmerjanju kmetij. Zahte- vajo takojšnje ukrepe iz\T- šnega sveta, banke, strokovnih m drugih dejavnikov, da ij;' zagotovili letni načrt 20 pre^^ merjenih kmetij. Med pomeni, bnejšimi stališči velja omeni, ti še naslednje: spodbuditi razmali kooperantskih odno. sov, povečati proizvodnjo mlei ka, mesa, sadja in jagodičevjgi ter vrtnin v bližnjem zaledju! usposobiti kmetijsko zeniijj^ ko skupnost in izboljšati kre. ditno politiko v kmetijstvu, V javni razpravi o kmetijstvu so kmetje kritično izvrednotiij kreditno politiko do kmeUj ske proizvodnje, še posebej i glede na premajhne kredite na vračilne roke, na krediti.' ranje gradenj stanovanj sldh hiš kmetov, na odnos do hri- bovških kmetij in drugo. Stališča za celjsko problem, sko kooiferenco SZDL o kme. i tijstvu nadalje pod,pirajo zdrij. ? žitev obstoječih strokovnih in; iz>obraževalnih zavodov v enotf ni območni center za razvi; janje, pospeševanje ter izobra. ( zevanje v kmetijstvu. Opozai- jajo na problem dejavnosti aktivov mladih zadružnikov, na vlogo kmečkih žen, na po-, litično organiziranost kmetov j in na druga vprašanja. j Konferenca bo posebej iz. ostreno zahtevala drugačno mesto kmetijske proizvodnje v celotnem družbenem raz- voju občine in odgovo-meja' odnos vseh oiganov do 1>; trejše rasti kmetijske proiz- vodnje. J. V, celje POMENEK, O NOVI VLOGI SVETA POTROŠNIKOV Joaica Piredesnik, medicin- ska seetira v oiiioškem dis- panzerju v Celju, je pred krartikim jKietaila predsedinica občimske konserence srvetov potrošnokov. Ne po nakljiuič- ju. Že pcriibližno dve leti vo- di svet potrošnikov v Voj- nflkiu, kjeff je tudi doma. »Nia zadnji setji v Vojndku smo med drugim raspravlja- li o nujna postavitvi jaivne teleifoniitoe govoriilndoe v kra- ju. Zdaj smo v zadregi, ka^ dar naoramo nujno poklica- ti adrarmika aiM kadiar rabd- mo drugo hitro pomoč. Ra- zen tega smo opozorili, da bo zairadi širjenja sftanovamij- ske soseske treba uiredati še etno trgovino. Opozorili pa smo tudi na ureditev aivto- busnegia postajalnšča ...« «In kako ocenjujete usta- novitev dbčinjske konference svetov poitJTOšnikov v Cel'ju?<< »Go-e Za pomembno samo- uoptravino povezovanje potroš- nikov. Sioer pa tudi sveti po- trošinikov doslej našo bili med seboj pov)e?aain'i. 2idaj smo dobflili talh origan, Ini ne bo po^eaoviaa aamio dielo sive. tofv potrošnikorv v krajevnih skt;yxnostilh, miairveč pniisluhnal tudi besedam dn problemom proizvajaJcev potrošoiiških do- brin. Gre toreii aa šii^ de- iovnio področje. Sicer pasmo že na pirvi setji občdinfiikie kioin- feiresnce predDegiaii, da nau se srveti potrašnikoiv v kraijiejv- raih £fkupno6ft.ih neposredno povezujejo js posaimeznimi de- lovnimi koldktM in tako sku- paj obravnavajo in rešujejo vTPirašanjla, kii zadevajo po- trošn'ike in proizvajalce. Piri vsem tem pa gre še za nekaj drugega. Delo in vloga svetov potrošnikov in ofbčinske kooiierence ter sve- tov bi morali dobita svoj od- mev tudi na seijah samoup- ravnih oiganov v vseh tistih orgaiBaacijah združenega de- la aili njihovih temeljnih eno- tah, katerih proizvodna de- jmoiost je še posebeg naone- njena potrošnikai. Zato naj bd sveti potrošnikov postali pomemben dejavnik v ureja- nju vseh problemov, ki se tnčetjo potrošnikov pa tudi v vstolajeviamju problenaov pro- iOTOdnje. In še enkrat: bretz primernega odmeva v orga- nizacijafi združenega dela, de. lo ne bo o^brodilo sadov. Po- trošniki sveti bodo torej vez med ptnoijzjvaijsillctl in potroš. ndkJ.ti M. BOŽIC pšc celje IZDAJA MARKSISTIČNI KROŽEK Delo marksističnega krož- ka na pedagoškem šolskem ceaitru v Celju je razgibano o čemer priča tudi redno iz- hajanje biltena. Letos je iz- šlo že osem številk, kjer ima- jo dve stalni rubriki in si- cer »Predstavljamo vam mar- ksistični krožek« in najnovej- šo, kjer predstavljajo knjigo. V prihodnjih dneh bodo iz- dali tudd dve i2a-edni številki biltena. Ena bo posvečena ob- letnicam, ki jih v Jugoslaviji slavimo ob najpomembnej- ših dogodkih v življenju tova- riša Tita in partije, v dnigi številki pa bodo obširneje predstavili delo svojega mar- ksističnega krožka. Odveč je poudarjati, da bodo za obe omenjeni številki napisali gra- divo člani krožka sami. Osma številka prinaša vrsto zanimivosti, je pa tudi leipo urejena in pregledna, v njej vlada red svežine. V Biltenu srečujemo članke kot so Marksizem, etika in sociali- zem (Jože šter), objavili so tudi povzetek predavanja Sta neta Kolmana, predsednika komisije IS SRS za verska vprašanja in sicer o evrop- ski politiki Vatikana. Slavko Gaber je obiskal celjsko mar- kvsdstično knjižnico in podro- bno opisal njeno delo, pred- vsem pa so ga zanimali po- datki o obisku in izposoji knjig. Sledi nova rubrika »pred- stavljamo knjigo«. Tokrat gre za dve knjigi in sicer Izvori religije Charlesa Hainchelina in oris zgodovine verstva av- torja Ambrogia Doninia,- Eno stran biltena posvečajo tudi tednu varnosti in družbene samozaščite, ki je v celjski oibčini med 7. in 13. majem v stalni rubriki »predstaivijanio marksistični krožek« pa tok- rat pišejo o Ekonomskem šol- skem centru v Celju. Bilten marksističnega krcž-' ka Pedagoškega šolskega cen- tra v Celju je vreden vse po- zoimosti (urejujejo Slavko Ga- ber, Daniel Pavlič in Brigita Stojan), saj izaraža resnost de la mladih in na svež in ne- vsdiljiv način podaja vrsto in-, formacij, ki so nedvomno lah- ko zanimive tudi za druge di- [ jake centra in ne samo za člane krožka. Z^ato lahko služi kot tudi dobro animacijs^ko sredstvo na .šola, kjer je sicer čutiti tudi skrbno mentorsko vodstvo krožka, saj bi drtt gače le težko prišli do dos^ žene stopnje pni svojem delu. žal je vse premalo takšni! orimerov, DRAGO MEDVED PREBOLD: SREČANJE komunistov v ponedeljek so se v Pi®" boMu srečali predvojni munisti, prvobom in revoli'; cionarjd ter povojna političi® aktivisti. Sr^anja, ki ga J® organizirala občinska konfe* renca Zveze komunistov lec so se med drugim ude- ležili tudi narodni heroj F®" ter Stante-Skala, zaiani revo- lucionar Ljuban Jakše, udel^ ženec ustanovnega kon.gTes3 slovenske komunistične pai^' je na čebdnah Albin Vipotni^ čdan predsedstva socialističJ^ r^ubhke Slovenije Tone BO" le in predsednik medobč^ skega sveta Zveze komunistom za Celje Janez Zata-aetnil^- — 12- maj 1977 NOVI TEDNIK — stran T celje NOVE POBUDE ZA URESNIČEVANJE NALOG Četudi so se delegati vseh treh zborov celjske občimske sfcupšcine šele v sredo, 4. ozaroma v četrtek, 5. maja srečali z oceno izvajanja re- * solucije o družbenoekonom- sicem razivoju občine v mi- nulem letu, torej precej, poz- no, problecnatika ni bila po- stavljena nla dnevni red za- to, da bi vplivaU na pretek, le' rezultate, marveč zatega- delj, da bi se slabe in i>o- manjjkljive točke lanskoleit- nega dela ne ponavljale tudi letos. Teth pa je bilo dosti in vzbujajo skrb na poti na- daljnjega razvoja in izvaja- nja nalog družbenega n^ačrta. To tembolj, ker so bile raz- vojne stopnje postavljene na nižjo raven in so zato od- stopanja toliko večja in bolj boleča. In tako se nehote po- raja vprašanje, ali bo zaosta- nek v skoraj vseh glavnih postavkah goispodarskega raz- \'oja v prvem letu izvajanja srednjeročnega načrtfei vplival na sprejem rebalansa načrta? Najbrž da, če se i-azmere ne CELJE' IMENOVAMJE Po sklepu delegatov vseh treh zborov celjske občinske skupščine je bil za novega ravnatelja šolskegSa centra »Boris Kidrič« v Celju ime- novan Danijel Tovornik, di- plomirani inženir strojništva, doma iz Vojnika, sicer pa doslej predavatelj na Telini- ški šoli v Celju. bodo bistveno spremenile le tos. Sicer pa so prvi letošnji rezultati dobri, razen v dveh delovnih organizacijlah. Pred- vsem pa dobro delajo v Li- b^li, Lesno industrijskem kombinatu Savinja, v Klimi m še ponekod drugje. Glede ocene izvajanja reso- lucije o družbenoekonom- skem razvoju občine lani, so delegati vseh treh zborov v glavnem sprejeli predloge iz- vršnega sveta, ki so sOTedla zelo ostri — povsem razum- ljivo — in terjajo odgovore na v,sa nejasna vprašanja. Tudi osebno odgovornost vo- dilnih delavcev in tudi zahte- vo, da S0 osebni dohodki uskladijo do konca polletja povsod tam, kjer so preko- račili družbene norme! Delegati zbora združenega dela v tem delu razprave ni- so dajali bistvenih pripomb. To je presenetilo, kajti spod- budnih predlogov ni bilo ni- ti iz sredin, kjer slabo dela- jo in morajo letos bolje ozi- rom^a drugače, če hočejo iz- polniti svojo osnovno nalogo. Zato pa je družbenopolitični zbor opozoril samoupravne interesne skupnosti na po- dročju družbenih služb na in- tenzivnejše vključevanje v stabilizacijske napore pa tu- di vse organe v organizaci- jah združenega deVa, da sto- rijo vse za boljšo izkorišče- nost notranjih rezerv. Na dober odmev so nale- tela poročila organov odkri- vanja, pregona, sojenja in varstva družbene lastnine pa tudi -.sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja, še posebej, ker niso opozorila samo nfei naloge v zvezi s preobraabo sodstva pri nas, marveč tudi na druge probleme, ki ^ ka- žejo n.pr. na sodišču v po- manjkanju sodnikov, itd. De legati so z razumevanjem sprejeli pobudo sodišča zdru- ženegia dela, da bodo odslej obravnave v tistih delov- nih organizacijah, kjer delav- ci iščejo svojo zaščito. Tako bo sodišče stopilo istočasno na pot preprečevanja nega- tivnih pojavov. In ne nazlad- nje — ni naiključje, če je družbeni pravobranilec sam.o- upravljanja začefl svoja raz- mišljanja z besedami, da je že skr'ejnl čas, da si delav- ci priborijo svoje pravice v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela. S tem je pove- dal veliko, zlasti pa opozo- ril, da nas čakajo še odgo- vorne naloge na poti nadlalj- nje krepitve resničnih samo- upravnih odnOiSO\' v delovnih sredinah. Občinska skupščina je po- zitivno ocenila delo komisije za sanacijo okolja (komisijo je imenoval izvršni svet), saj je tako po njeni zJaslugi pri- šla med delegate vseh zborov prvič kompleksnejša ocena o varstvu dobrin in vrednot človekovega okolja. Ocena je vsekakor opozorila na novo smer reševanja ekoloških vprašanj. Sicer pa so delegati vseh treti zborov občinske skup- ščine Celje na zadnjih zase- danjih sprejeli odlok o pri- znanjih in nagradah občine, zatem o najvišji stanarini (povečanje za 30 od-stotkov), o delni nadomestitvi stanari- ne pa tudi o imenovanju ulic in trgov v naselju Vojnik. MB SREČANJE KOMUNISTOV Med vrsto prireditev, ki jih v šentjurski občini pri- rejajo v tem času v poča- stitev letošnjih pomemb- nih jubilejev, sodi tudi srečanje predvojnih ko- mimistov, ki so delaU ali sodelovali na tem območ- ju, tudi v času NOB. Srečanje, ki bo 21. maja na Ponikvi pripravlja Ob- činski komite ZK Šentjur skupaj s krajevno organi- zacijo ZK iz Ponikve. M. P. CESTNA POVEZAVA LJUBEČNA— SELE Vest o tem, da bodo krajani šentjurske občine slavili letošnji 18. avgust, občinski praznik, v kra- jevni skupnosti Blagovna, smo pred časom že zabe- ležili. Tega so krajani zelo veseli in se zato nanj že skrbno pripravljajo. Kra- jevna skujpnost Blagovna je namreč edina, ki doslej še ni bUa gostitelj ob ob- činskem prazniku. Razumljivo je, da zato krajani ob t^o slavnost- nem prazniku pričakujejo tudi kakšno pridobitev. Vseh želja resda ne b mogoče ugoditi, ker to ne dopušča občinski proira- čtin. Toda prav v teh dneh je bila sklenjena pogodba s Cestnim podjetjem iz Celja, ki bo do občinskega praznika sklenilo ce.s povezavo med Ljubljano in Selami. Investitor del pa bo Komunalno cestna in krajevna skupnost Šent- jur. Predračunska vred- nost del bo znašala 5 mi- lijonov. v grobem bodo de- la opravljena torej do ob- činskega praznika, iztekla pa se bodo do konca no- vembra. M. P. MESEC KULTURE - Mesec mladih, me.sec mladosti, poteka v šentjur- ski občini pod naslovom Mesec kulure. Nekaj prire- ditev pod tem naslovom je že steklo, številna pa se bodo zvrstila do konca maja. Prireditve, name- njene počastitvi letošnjih jubilejev pa ne tečejo sa- mo v Šentjurju, ampak i>o vseh krajevnih skupnostih te občine. Pri tem imajo pomembno vlogo pred- vsem mladi, ki se zbirajo na kulturnih in tovariških srečanjih, prosvetne in športne skupine. Ob tem velja omeniti, da pod o- kriljem Občinske kon- ference ZSMS Šentjur še vedno poteka akcija za najboljšo osnovno organi- zacijo, ki jo bodo po zbra- nih točkah razglasili ob dneaoi mladosti, 25. maja. M. P, KMALU BRIGADE v teh dneh f^tekajo v okviru Socialistične zveze v Šentjurju razgovori z vodstvi krajevnih skupno- sti in družbenonpolitičniml organizacijami o sodelova- nju z brigadirji. Namen teh pogovorov je, da bi bilo sodelovanje, ko bo steklo delo madinskih de- lovnih brigad, čimboljšein piristno. Doslej so ti razsgovori uspešno stekli v Loki, Sliv- nici ter na Planini. Po- membno pa je predvsem to, da se krajani povsod zavzemajo za to, da bi se mladi brigadirji med nji- mi kar najlepše počutili. To nalogo so si zadali tudi mladi pri Občinski konfe- renci Zveze socialistične mladine v Šentjurju, ki bodo sodelovali s svojimi vrstniki in jim hkrati pri- bližali tudi delo in življe nje mladih v teh krajih. Skupaj z brigadirji pa bodo organizirali tudi udarniške dneve. M. P. TELEFONI v veliko veselje preblvalscev In telefonskih naročnikov po- tekajo v teh dneh v Planinski vasi zadnja dela okoli telefonr ske napeljave v to vas. Če- prav je bila predračunska vso- ta napeljave telefonskih vo- dov precej visoka, zdaj temu ni tako. Krajani sami so na- mreč prijeli za lopate in se lotili zemeljskih del, kakor tu- di montaže same. naroč- nikov in krajani sami so z delom in tudi s prostovoljnimi prispevki znižali predračunsko vsoto, 5? milijonov, na po- lovico. Vsak od njih pa je prispeva! tudi 800 starih tiiso- čitkov zato, da bi vsaj tele- fonska razdalja z ostalimi kraji postala krajša. Naj omenimo še to, da ,fie akcijo uspešno pripeljal do konca prizadevni domačin iz Planinske va.si, Jože Perčič. M. P. ENODNEVNI SEMINAR Pod okriljem Socialistične zveze Šentjur bo 1-1. maja ste- kel enodnevni seminar s pred- sedniki hi sekretarji krajevnih organizacij Socialistične zveze T šentjurski občini. Osrednja tema pogovora bo tekla o ak- tualnih nalogah v zvezi s pri- pravam! na volitve. V preosta- lem času pa se bodo pogovo- rili o rezultatih pri uveljavlja- nju družbene samozaščite v ob- čini. Beseda bo stekla tudi o načinu sodelovanja z Osnovni- mi organizacijami ZSMS in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Želijo namreč pregledati In ugotoviti socialno Stanje štipendistov v šent.)ur. ski občini. M. F. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 12. mai 1977 NA PARNASU PA HIŠA STOJI CELJE BO DOBILO SVOJSTVEN KULTURNI HRAM iSpomiiiJaan se tistega dne, ko sem v zimskem dnevu nekajkrat zašel v snegu v Skotji vasi. S pri- jateljem sva iskala dem akademskega kiparja, ki je prišel v skofjo vas — zdaj je od tega že več kot de- set let kar živi tukaj in komaj sva našla montažno hišo, kjer je stanoval s svojo družino. Svobodnjak od pi-vega dne končane aKademije v Ljubljani. Svobodnjak še danes tako ali v popolnem pomenu te besede. V garaži ni bilo avtomobila, ker je piejš- iijega, ki ga je zaslužil še kot študent, požrla pro- metna nesreča. Toda gara- ža zaradi tega še ni bila praana. V njej je domo- vala čudna druščina pla- stik, ki so se gnetle od stene do stene. Takrat še ni imel samostojne razsta- ve, tudi hiša še ni bila dokončana, družina je ži- vela z eno plačo in sploh je bilo tako, kot se za pravega umetnika spodobi. Toliko sit, da lahko raz- mišlja o duhovnem sno vanju in novih idejah, ki bi človeštvo peljale k na- predku, pa vendar ne to- liko sit, da bi pozabil na razmišljanja. Jaki je bil takrat že svetovljan kot slikar, pa tudi finančnik, še nekaj milijonov je po- delil svojemu okolju. A to je že druga zgodba. Po tem pa se je začelo. Na Otoku je Vaško posta- vil prvo zares sodobno plastiko in tej so sledile še številne. Tista pred Ko- vinotehno, pa pred Javni- mi skladišči, pa v Velenju, v Slovenskih Konjicah dve, pa forma viva v Zrečah, in zdaj jih vseh skupaj stoji že trinajst s tisto v Žalcu in tisto, ki jo je po- daril Stranicam pred os- novno šolo Veljka Vlaho- viča. Nedvomno gre torej za zelo plodovitega kiparja v Slovemiji, saj sodeluje tudi na vseh natečajih in raz- stavah po Jugoslaviji in v tujini. Trenutno pa dela na doslej največjem pro- jektu. Na Prekorju raste nova galerija. Do strehe jo je uspašno pozidal celj- ski Gradiš. Zato bo tokrat obšir- neje tekla beseda o tem objektu, ki bo Celju ne- dvomno pomenil mnogo, saj čeprav gre za privatno stanovanjsko poslopje, bo po .svoji vsebin-: dela pre- raste! oake stene lastniš- tva. — Vaško, kako da si se odločil prodati hišo in ate> Ije v Zadobrovi pri Škofji vasi in se preseliti na Pre- korje pri Cel.ju? »Že od nekdaj sem si želel imeti dovolj prostora za svoje umetniško ustvar- janje. Dosedanji dom mi je {>ostal pretesen, saj sem imel atelje in delav- nico premajhno za kipar- ja, ki mora velikokrat de- lati z večjimi količinami materiala. Gre za beton, železo, kamen, les, steklo, umetne mase itd.« — Kakšna bo hiša na Prekorju, za katero pravi- jo nekateri, da je to naj- večja zasebna hiša v Ce- lju? »Hiša res ni majhna in v ničemer ne spominja na tisto slovensko narodno kajžica res ni velika .. .'. Toda to so dimenzije iz- ražene v metrih in kubikih, ki so potrebne za obseg mojega dela. Treba je na- mreč vedeti, da bodo naj- manjši del te hiše zavze- mali stanovanjski prostori, torej tisto, kjer se je in spi. Vse ostalo bo atelje in galerija odprtega tipa, kjer bodo razstavljena umetniška dela vseh zna- nih jugoslovanskih likov- nikov, vključno z mojimi deli. Že danes imam zbir- ko, v kateri imajo svoja dela Džamonja, Lapajne, Jagodič, Putrih, Pušelja in drugi. Vse to bo ostalo z mojo galerijo Celju od- prto in povsem razumlji- vo je, da tega tuidi v grob ne bom nesel, tako kot tu- di ne hiše in plastik, ki jo bodo na prostem obda- jale. Ne gre za nobeno konkurenco likovnermi sa- lonu. Je samo možnost več za ogled del.« — Pravijo, da si -/.aslužil precej milijonov in da ff je pač lahko graditi tolikšno hišo . ..? »Povsem normalno je, da sem zaslužil, saj sem v lanskem letu imel toliko dela, da še na dopust ni- sem šel. V.sta.jal sem ob treh zjutraj in do večera sem varil pred hišo, nepre- trgoma, da sem celo na o&h zbolel. To je bil se- veda tisti zunanji učinek. Nihče pa ni videl tistih tenutkov, ali bolje rečeno ur dnevov in tednov, ki sem jih presedel pri ski- ciranju in risanju idej, ko je človek nabit z elektrom in jih potem prestavlja v stvarnost, v otipljiv mate- rializem. To je pravo delo umetnika, ki mora izgore- vati iz svoje ideje. Mora se znati zanje boriti, jih za- stopati. To pa terja mnogo časa, mnogo dela. Pri ki- parjih ob vsem »akade- mizmu« še mnogo več, saj smo mnogokrat tudi zidar- ji, kovači in varilci. Poglej moje roke! In je treba se- veda tudi zaslužiti. A kaj je zaslužek? Je to samo mezdni odnos družbe do umetnika ali obratno? Naj- brž ni, čeprav ne kaže po- stavljati umetnika na viso- kost piedestala, saj je na- vsezadnje del družbe za katero dela. In če ima umetnik možnost za delo, možnost zaslužka, je to samo plus družbe, njena pridobitev, njen ponos fn zadoščenje!« — Pa vendar ljudje mno- go govorijo o denarju. Člo- veka vidijo takrat, ko vi- dijo njegovo hišo, ko se po%-zpne, ko nekaj ima, prej pa nočejo zanj niti vedeti .. . »Najprej moram reči to, da sem vedno doslej le trdo delal. Kadar sem se s kom dogovoril je to tudi držalo. Nikoli nisem pre- lomil obljube. Zame je de- lo svetinja, zato je treba tudi plačilo pravilno ce- niti De-lo umetnikov pa je družba vedno ocenje- vaja s prizvokom dvoma, tančice, ki je prekrivala bistvene vrednosti ustvar- jalnega dela. če danes so- dobna plastika, ki tehta nekaj ton in je v njej vlo- ženega toliko in toliko ma- teriala, pa ur za zasnovo, stane nekaj milijonov, to rei- ni veliko. Večno bo staiu na svojem prostoru, pridobitev za vse enako. Saj navsezadnje ne meri- mo vrednosti likoTOih I umetnin na kilograme ali j kvadratne metre.« — Ali ima danes likov- nik zasoto\lj('n obstoj v toliki meii, da lahko nor- malno snuje in se )>(>sveča le svojemu delu? »Laliko. Z marljivostjo pa tudi samoza\'estjo se da marsikaj doseči. Umet- niku ne sme nikoli manj- kati samozavesti. To je ta- ko, kot bi kiparju manj- kalo gline ... Moram pa reči, da razen rednih za- služkov, od katerili sem seveda plačal tudi davek, nisem dobil nobene poseb- ne podpore od »družbe«, razen pred leti nagrade kulturne skupnosti za in- dividualno umetniško ust- varjanje. Da bi pa komu od nas likovnikov kdo po- magal neposredno, mislim zgraditi atelje ali poma- gati pri mate/ialu, ne vem. Prej ne kot j a. V Celju se že dolgo pogo- varjamo o tem, pa gre vse po polževo, zelo po- časii. če nisi sam dovolj iznajdljiv in podjeten, tež- ko slediš času in zahte- vam. Lani sem sam sebe predlagal za nagrado ob kulturnem prazniku, pa seveda nisem bil sprejet med resne kandidate. Pa sem se po čisti vesti pred- lagal, ker sem menil, da sem tisto sezono veliko delal, imel sem številne razstave . .. Saj mi ni šlo za tistih nekaj tisočakov. Človek rad vidi, če mu kdo reče hvala, če vidi, da je potreben družbi, sredi ka- tere živi in u'^tvar1a.« — lioino torej imeli v Celju tudi galerijo na pvo- stem? »Na Prekorju bodo pla- stike tudi okoli hiše. Oko- lje je odlično in mislim, da bo s tem tudi pridobi- lo. Ce danes pogledamo Zreče, ta majhen kovaški kraj, do včeraj znan po izgubljeni industriji, danes pa z novo industrijo, šte- vilnimi najsodobnejšimi plastikami! Ni da bi člo- vek primerjal. Pri meni bo vse odprto. Nikomur ne zapiram vrata. Tudi v ate- lje ne. Kdorkoli bo prišel, zelo dobrodošel. Imam rad ljudi, rad se z njimi pogovarjam. Nisem eden tistih, ki se zapira,i o v svo- je stene in potem stokajo, da jih družba ne razume. Ce človek ni odprt v svet, težko živi z njim, kako bi ga spoznaval, da bi mu dajal? Mislim, da bo moja galerija, ki je zdaj pod streho in delam sam na- prej kar znam, veliko do- movanje kuUumega življe- nja v neposredni bližini mesta Celja. In mislim, da bi bili povsod drugod veseli, če bi imeli pri sebi Cetkovica, da bi delal, kaj- ti to je največje zadovolj- stvo umetnika v zdravi družbeni sredini.« DRAGO IVrEDVED amatersko gledališče OBMOČNO SREČANJE V ZREČAH iietoiiije jubilejno dvajse- to območno srečanje gleda- liških skupin je tokrat od 8. do 15. maja v dvorani kul- turnega doma v Zrečah, zadnja predstava pa bo v kulturnem domu v Vita- nju. Tudi tokrat gre pred- vsem za pregled dela na IX)dročju gledališkega ama terizma na celjskem obmo- čju. Značilno za leto.šnje le- to je, da je področno zdru- ž/enje gledaliških skupin uspelo uvrstit: nekaj novih skupin. Po vsaki predstavi je tudi strokovni pogovor o predstavi, ki ga vodi pred- stavnik združenja gledališ- kih skupin Slovenije. V nedeljo popoldne je bi- la otvoritvena predstava, še prej je v pozdravnem govo- ru predsednik občinskega sveta ZKO m kulturne skupnosti Slovenske Konji- ce Konrad Sodin pozdravil vse sodelujoče, ženski pev- ski zbor iz Slovenskih Ko- njic pod vodstvom Darinke Ivačičeve pa je zapel nekaj pesmi. Otvoritvena predsta- va je pripadala skupini pro- svetnega društva »Savinja« iz Mozirja in sicer so se predstavili z znanim Zupan- čičevim delom Veronika De- seniška v režiji Franja Ce- sarja. V ponedeljek je bil »prost« dan, v torek zvečer pa smo videli dve uprizorit- vi. Prosvetno društvo Šmart- no ob Paki je izvedlo Burn- sovo delo v Verasovi prired- bi »Veseli berači« v režiji Bogomira Verasa, Dijaški domovi iz Celja pa so se predstavili z recitalom »Pre- proste slike« v režiji Matja- ža .-^.rsenjuga. Ta nastop smo že videli na letošnja ob- činski in medobčinski Naši besedi. Včeraj popoldne so nastopili igrale: amaterske- ga gledališča Železar Celje- štore s Sneguljčico. Nocoj se bo predstavilo amatersko gledališče iz Ve- lenja in sicer z znano pesni- tvijo Villonovega »Testa- menta« v priredbi B. Vera- sa, ki je delo tudi režiral. Isti večer bo temu delu sledil recital skupine Eko- nomskega šolskega centra iz Celja z naslovom »Naš dnev- nik« v režiji Štefana žvižeja. Tudi to delo je že bilo na občinski in medobčinski Na- ši besedi. Jutri dopoldne ob deseti uri bo nastopila osnovna Sola Šmartno v Rožni doli- ni z znano igrico L. Suiio- uoičana Pigole Fagole v re- žiji Anke Dimic. V soboto zvečer bo nastopila gleda- liška skupina prosvetnega društva Zarja iz Trnovelj z delom znanega sovjetskega pesnika Majakovskega, z »Veliko žehto« v režiji Šte- fana žvižeja. V nedeljo, na zaključni dan srečanja, bo zadnja predsta- va o>" 16. uri v kulturnem domu v Vitanju. Vse ostale predstave so namreč v Zre- čah. V Vitanju bo nastopilo amatersko gledališče Žele- zar Celje-Štore z znanim Linhartovim »Matičkom« v režiii Toneta Zorka. D. MEDVED IGOR PLESKO RAZSTAVLJA V ROGAŠKI SLATINI Delavska univerza in Kulturna skupnost šmarske občine sta pripravili v pivnici Zdravilišča razstavo likovnih del aka- demskega slikarja Igorja Pleška, ki .se je pred meseci pred- stavil tudi celjskemu občinstvu v Likovnem salonu. Ob ot- voritvi je bil tudi krajši kulturni spored v izvedbi violinist- ke Alenke Maier Popove m pianista Leona Engelmana. V razstavišču v Rogaški Slatini je svojo razstavo postavil v »dveh delih«. Na zunanji strani panojev postavljenih v ve- likem krogu so barvne risbe, na notranji strani pa olja. Olja so nastala v zadnjih, treh letih, medtem ko so barvne risbe nastale lansko leto. Razstava bo odprta do 10. junija. KAil GLEDAMO SKRITI GREHI — JAVNE VRLINE Miklos Jancso je s filmom Skriti grehi — javne vrli- ne načel vedno prisotno vprašanje spora generacij, ob- lastništva in uporništva, pravice do proste izbire lju- bezni ... Koliko je v tem uspel, je težko presojati, ne- dvomno pa film,' kljub poskusom sodobnega pristopa izven vseh šablon nedvomno ni sodil na letošnji FPJST, kjer so ga prikazali v programu »Vidiki«. V nekem imaginarnem cesarstvu se prestolonasled- nik zaljubi v preprosto dekle iz naroda. Ljubezen ne pozna ovir in vodi v upor, ki pa zvodeni. Na dvoru, kjer mladi čakajo na očetovo reagiranje ali bolje reče- no maščevanje, se razvije svojstveno življenje — ples, seks, golota, vse to postajajo pravila življenja na dvoru in škandal je pred vrati. Oblast takšnih stvari ne more dopustiti. Kako bo reagiral cesar: kot oblastnik ali kot oče? Vprašanja pravzaprav ni, kajti v položaju, ko gre za oblast in njen ugled očetovska č\istva nimajo prostora. V brezskrbno promiskuiieto dvorca, kjer živijo upor- niki vdre sila. Ko pride vojska, se dvor sprazni, osta- ne le pet najbolj ogorčenih upornikov — prestolona- slednik, njegova ljubezen, .še en par in nekdanja pe- stunja. Kakšen bo konec? Hrupen in škandalozen, kot si želijo uporniki ali tih svetoboljski? Dileme ni! V dvo- rec pride pet črnih mož, uporniki jih vdano čakajo v vnaprej pripravljenih trugah in odjekne pet strelov. Javnost izve, da so uporniki naredili samomor zaradi brezizhodne ljubezni. Sicer dobro zamišljeno ozadje filma in razmeroma aktualna tema, ki jo film obravnava pa ne zadovoljuje. Verjetno so še druge, filmsko močnejše in izpovedno globlje poti, da se ix)ve to, kar film želi. Kajti v hru- pu orgij in zabav, med vsem seksom, ki ga je mnogo preveč in v neskončnem spletu golih teles izvodeni tu- di osnovna ideja filma, ki je v sporu med oblastjo in njenim na.sprotjem. BRANKO STAMEJCIC §t. 19 — 12.maf 1977 NOVI TEDNIK — stran § popularni koncert »^PREŠEREN« RASTE IN Z NJIM TUDI VODJA Koncertna poslovalnica v Celju je ob zaključJcu sezone uvrstili! v svoje prireditve po- pularni koncert meišanega zbora ŽPD »France Prešeren«. Naslov pove, da je namenjen najslabšemu krogu občaniov, torej zlasti delovnim ljudem iz tovarn in podjetij. Zami- sel se je le deloma posrečila, najbrže ziaradi nezainteresi- ranosti takoimenovanih »ani- matorjev«. Sicer pa je taob- Uka kulturne propagande še- le na začetbku in z nekolilto potrpljenj'^ se utegnejo pri- zadevanja obrestovait.i. Koncert je bil v petek, 6. maja v dvorani Narodnega doma. Neko pravilo pravi, da je koncertni program le- gitimacija dirigenta. In Gor- šič kot vodja zbora se je, to- pot res dobro legitimiral. Program je obsegal v bistvu tri dele: v prvem umetne pes- mi Tomca, Pavčiča, Ukmarja in Simonitija, poslednja pn-iČ izvajania noviteta. Sledile so renesančne skladbe Gallusa, O. Vecchija, Monteverdija in Pa,ss€reau-a. Zadnji del je ob- segal ljudske pesmi v pri- redbah Adamiča, Skobemetid. Srebotn'aka, Zganca, Slavka Miheliča, Jenka in Vrabca. Naj kar povem, da so bile skrbno izbi^ane, večinoma koncertno prirejene, nekatere večdelne in dokaj zahtevne (n.pr. .».dnmič: SvatovskeV Zlalika moremo zabeležiti (pa tudi z zadovoljstvom), da »Prešeren« raste, se raz- vijki in z njim njegov umet- niški vodja. To se opaža v večini elementov, ki združe- ni predstavljajo glasovno — pevsko ktilturo. Predvsem je treba ugotoviti, da je inter- pretaciia dirigenta CJoršiča neoporeična, če izvzamem ne- katere prehitre tempe. Fraze so dosledno izpeljiane in na, pete v svoiih lokih od začet- ka do kraja, s tem dobiva- jo zaključni akordi svoj zven. pesem v celot.i zaživi v svo- ji lepoti, vendar ne vedno. Nekatere skladbe so v za- četku izredno dobro zastav- ljene, a se glasbeno tkivo po- zneje razbije v rahle neenot- nosti, netočnosti, ki kvarijo začetni ugodni vtis. Tako je n. pr. »čez rdeče rože zapade sneg« je občutno zapeta, a pozneje je manjkalo preciz- nosti. Konec je bil v svojem pianu pr^v lep. »Bele gazi« so razkrile solidno glasovno kulturo zbora, basi in tenor- ji (!) so bili dobro pobarva- ni, zvočno tudi v disonan- cah. »Kam o kam je šlamo- j'^ mladost?« na besedilo I. Cankarja je bila enotna in solidna v ritmičnih akcenti?.!. V renesančnem delu sta najbolje u.spela OrazioVecchi in Passereau. Stil je bil re- nesančno dc'70lj umirjen, laii- kot^a v izvedbi. Škoda, da obe skladbi ni,sta bili do kraja precizno izdelani, sicer bi bi- li odlični, primerni za po- pomembnejše nastoi)e doma ali v tujini. Manj posrečena sta bila Gallus in Monteverdi: v »Archipoeta« so bili sopra- ni ostri (k^r smo opazili že v prvem delu programa), zla- sti v besedilu »mille, mille«, isto velja za »Lasciate mi morire«, poleg ostrin ne do- volj enotni moški glaso\'i, ko- nec dober. V zadnjem delu programa sta dirigent in zbor vsaki pes- mi dala vsebino, muzikalno lepoto, sevedk z določenimi pripombami, ki gredo pretež- no na rovaš precizne izvedbe. V »Svatovskih« je bil dober moški zbor, izraz ,in tempo. Najbolje leži zboni menda Žganec. Kar velja za Vecchi- ja in Pa,ssereau-a, velja z^a »Medjimurske«: prav dobro v izrazu, dinamiki — pp »veh- ni, vehni« — ritmično dobro poudarjena, skratka odlično. Tudi Mihelčičeva »Ajde v ko- lo« je bila prav dobra, po- sebno v začetku, pozneje je intenzivnost ritma in izr''aza popustila. Z Vrabčevimi »Bratci« je zbor efektivno za- ključil svoj uspeli nastop v veliko zadovoljstvo številne publike, ki je izprosila še 4 dodatke. Kot sklep bi mogel še en- krat ponoviti, da se »Preše- ren« zelo ugodno razvija in je s tem na najboljši poti, da se uvrsti v prvi krog slo- venskih 'amaterskih mešanih zborov. Nekaj več pozorno- sti glasovni tehniki, zlasti pa še večja doslednost v izpe- ljavi kompozicijskih zahtev do kraja bi bila zboru zgolj v korist. ECON KUNEJ POMEMBNO GOSTOVANJE Dekliški p«vski zbor Peda goškega šolskega centra je odpotoval v Belgijo in zvez- no republiko Nemčijo. Tako bo zlastopal Jugoslavijo na mednarodnem pevskem festi- valu v belgi':sk€m mestu Ne- erpeltu, na povratku pa bo imel še koncert v Bonnu. Ko je pred dvema letoma vodstvo Mladinskega pevske- ga festivala v Celju na pod- lagi sklepa žirije, ki je do- delila dekliškemu pevskemu zboru Pediagoškega šolskega centra Celje najvišje število točk in odločilo, da bo ta zbor zastopal Jugoslaviio na mednarodnem pevskem festi- valu v NeerpeJltu v BelgvM, se je zbor lotil dela več kot re."?- no. Pred odhodom na turnejo je dirigent zbora prof. Vid Marčen povedal, da so pri- pi'ravili v celoti nov program, ki je moral biti prilagojen festivals^kim zahtevam. Zbor bo imel v Belgiji dva koncerta: prvega v tekmo- valnem oziroma revijskem de- lu, drugega pa ob zaključku festivala, kar je tudi posebno prizr.li>nje. Ob vrnitvi se bo okoli šest- deset pevk za dva dni usta- vilo še v Bonnu, kjer bodo imele samostojen koncert. -ak Stoletnica Rajka NahtigaBa Letos poteka sto let, kar se je rodil veliki slavist in ja-rai delavec Rajko Nahtigal. Nahtigal je bil po- memben člen v razvoju slovenske znanosti. Bil je eden zadnjih, ki je moral svoje znanje in sposobnosti uve- ljavljati zunaj Slovenije kot Kopitar ali Miklošič in prvi, ki je postavil temelje slavistične znanosti pri nas skupaj s Prijateljem, Kidričem in Ramovšem. Slavistič- no društvo Celje bi tudi želelo proslaviti to pomembno obletnico, zato bo skupaj z Zvezo kulturnih organizacij v Celju in ob podpori Os^rednje študijske knjižnice v Celju pripravilo predavanje. O Nahtigalu kot rusistu, slavistu, paleografu in albanologu ter javnem delavcu bo preilaval profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Franc Jakopin. Profesor Jakopin, sicer celjski rojak, je neposredno Nahtigalov učenec in dobet po- znavalec njegovega življenja in dela, zato bo lahko po- vedal C velikem slavistu veliko novega in zanimivega. K predavanju, ki bo v sredo 18. maja ob 18. uri v čitalnici oddelka za študij Osrednje knjižnice v Celju,- Muzejski trg la, vabimo vse, ki se zanimajo za sloven- sko saianost in kulturo ter njene velike može. Ob pre- dav.onjv bo Osrednja študijska knjižnica pripravila maj- hno razstavo Nahtigalovih del. MATEJ RODE NAŠA BESEDA 77 Kot je znano, je selektor republišikega združenja gleda- liških skupin Slovenije Vladi- mir Kocjančič po pregledu vseh predstav določil za leto- šnje republiško srečanje mla- dih Naša beseda 77, ki bo to- krat v maju v Ljubljani in v Mostah tudi naslednje skupi- ne s celjskega območja: Di- jaški domovi: Preproste slike, EŠC: Naš dnevnik, PšC: Prvi naj ... in Center za balet in ritmiko I. D.: Grafika. Zanimivo, pa čeprav ne vz- podbudno je to, da so vse skupine iz Celja in ne tudi iz drugih občin, kar bi sedaj že lahko pričakovali, saj je bila v Celju letošnja Naša beseda že deseta in bi ji lahko tudi v drugih občinah posvečali več pozornosti. D. M. rado zakonjšek IZŠLA KNJIGA O NOV V SAVINJSKI DOLINI Pred kratkim je pri založ- bi Borec v Ljubljani izšla knjiga Rada Zakonjška Veli- ka preizkušnjia. Morda bo prav, če uvodoma zapišemo nekaj besed o avtorju tega zanimivega dela. Rado Za- kon,jšek se je rodil v hribih, ki dele savinjisko dolino, re- \'urje in Trbovlje, v šmiklav- žu. 2e v mladih letih se je odločil za časnikarski poklic. Služboval je v Mariboru in Celju, ko pa so domovino za- sedli Nemci, se je umaknil v svojo rojstno vas. S sosedo- vim fantom sta takoj začela poma.g!ati partizanom, kmalu pa se je priključil Revirski četi, ki se je kmalu za tem na Dobrovljah priključila štajerskemu bataljonu. Tako je tudi Ratlo Zakonjšek so- deloval pri legendarnem bre- žLškem pohodu. Že leta 1942 se je zfcxčel uk^-arjati s par- tizansko tehniko in ni na- ključje, da ga je Oblastni ko- mite leta 1944 imenoval za pckrajiinskega tehnika Ko- munistične partije Slovenije za štajersko. Rado Zakonjšek prtivi, da je v svojo knjigo skušal za- jeti najvažnejše dogodke, ki so se med narodnoosvobodil- no borbo zgodili na področju Savinjske doline, torej občin Mozirje in Žalec. »Bolj ko sem. se bližal zaključku, bolj ,sem občutil, da je nemogoče zajeti vse gradivo v knjgo. Prisiljen sem bil posameznJa obdobja, zlasti od leta 1943 dalje, obdelati manj inte^nziv- no-morda bi kdo mislil po- vpršno-.toda, če sem hotel vsaj deloma zajeti glavne fa- ze boja, sem to lahko storil le v omejenem obsegu.« Ni nkiključje torej, da ,so v knjigi bolj intenzivno opisani dogodki v prvih letih revo- lucije, še p>osebej pa to veflja za leto 1941, ki je bilo naj- bolj pomembno in odločilno za nastanek in razvoj narod- noosvobodilnega gibanja. Avtorju so pri zbiranju gra- diva pomJagali Inštitut za zgodovino delavskega giba- nja, Muzej revolucije v Celju, Muzej NOV v Mariboru ter mnogi posamezniki. Med nji- mi nekateri borci Ssvinjisfke čete: Rudi Cilenšek, Anton Kotnik, Rado Reberšak in Ludvik Zupane. Precej je po- magal tudi občinski odbor Zveze bOTCev v Mozirju, s svojimi napotki ter spomini pa tudi eden izmed čT-anov ustanovnega kongresa sloven- ske Komimistične pairtije na Čebinafi, zabukovški rojak in prvoborec Albin Vipotnik. Ne nazadnje pa velja omeniti še prispevke skupščine in Iz\':rš- nih svetov Žalca in Mozirja. JANEZ \TCDENiK 750 lET LAŠKEGA ■ 750 LET lAŠKEGA - 750 lET B.AŠKEGA Z MESTOM SLAVIJO TUDI PLANINCI Zapise v okviru dvo.»nei?a .jubileja nadaljujemo s prispevk preoblikovanju delovanla društva. Leta 1947 je postal predsednik društva nekda- nji gospodar Franc Med- vešek in je to nalogo iz- vrševal prizadevno vse do leta 1959, ko mu je to pre- prečila bolezen. Ostal pa je častni predsednik in vo- di kroniko društva, za kar mu je društvo še po- sebno hvaležno. Tako smo nekaj podatkov izbrali iz njegovih zapiskov: Nočitve v planinskem domu: Leta 1945 377 noči- tev, 1955 — 2971, 1961 — 2612, 1975 — 5000, največ nočitev je bilo leU i952, ko je bila otvoritev doma, in sicer kar 6500. članstvo v društvu: leta 1945 — 38 članov, 1955 — 601, 1961 - 785, 1965 — 700, 1974 — 385, 1975 — 566, letos bo predvidoma 700 članov. V letih 1945 do 1952 .le bilo pri gradnji doma iz- n-šenih 9534 udarniških ur. V letih od 1959, ko je bil razbremenjen Franjo Med- vešek, pa do 1964. leta je bil predsednik tudi že po- kojni Ciril Vezjak, nato dve leti Alenka Križnik, Stanko Kolšek štiri leta, Anton Krebs dve leti, Franc Velikonja eno leto, Janko Remlc eno leto. V dosedanjih naporih, da bi dom ohranili, oziroma t>ri- merno uredili, so veliko prispevale delovne organi- zacije z denarjem, z udar- niškim delom pa člani društva. Tako so največ pomagali Tim, Pivovarna Laško, ter Planinska zveza Slovenije s posojilom. Ob 50-letnici društva in 25-letnici novega doma na šmciiorju je upravni od- bor z ostalimi odbori spre- jel več nalog, ki so vezane na razvoj društva, in ob novo doma na šmohorju. Radi bi uredili centralno ogrevanje, dogradili nekaj manjših sob, gostinsko so- bo. Vse to pa terja pomoč celotnega članstva društva. Na proslavi, ki bo sredi avgusta letos na šmohorju, se bodo zbrali ljubitelji planin, a ne samo iz Laš- kega in okolice, temveč planinci iz vse Slovenije, ki po2aiajo in priznavajo prizadevnost planincev iz tega kraja. FANIKA LAPORNIK Planinski dom na šmohorju. »Petindvajsetletnik« je pretpotrel>en obnovitve fai modernizacije. obisk pri rednakovih BESEDA OB SKLEDI ZGANCEV NAJLEPŠE JE ZDAJ, KO SE OKO ZAZRE V CVETOČO POMLAD Zmotili smo ju pri zajtrku. V kuhinji je dišalo po beli kavi in rumenih koiiiznih žgancih. Avgust Redniak in njegova žena sta na,s spre- jela, kot da smo znanci že dolga leta. Nobenega brez- potrebnega uvoda ni bilo tre- ba, nobenega opravičilia, da simo nenapovedani potrkali na njuna vrata. Avgust se je ta- ko j pošalil, da z ženo za zaj- trk vstaneta, ob času ma- lice pa zajtrkujeta. Potem odideta vsak po svojih oprav- kih. Dela, pravita, nikoli ne zananjka. Posebno zdaj,spo mladi, ju kliče vrt in košček .sadovnjakJa. »Krompir sva pred dnevi že posadila«, sta zadovoljno povedala. . Med vrsticami se vrnimo v leto 1883. Tistega 28. avgusta se je namreč v Gornjem Ša- leku pri Velen ju rodil .A.vgust. »Kaj prida dobro mi ni š^o nikoli«, je dej^al. »Zdaj mi je pravzaprav najlepše. Zdrav- je mi dobro služi in tega sem najbolj vesel. Le slišim slabo, ampak tega so krivi ■švabi, ki so me pretepali, ker sem med di-ugo vojno skri- val partizane. Kri mi je te- ki'«, iz ušesa in še niso od- nehali. V pn'i sveto^^^i voj- ni pa sem bil trikrat ra.njen. To 50 bili hudi in grdi ča- si, ničkaj rad se ne spomi- njam tistih let.« Nato za ne- kaj časa obmolkne, ko da brska po svojem spominu. »Pr\'ič sem se poročil leta 1912. Sedem otrok se nama je rodilo v zakonu. Kar trdo je bilo treba prijeti za delo, da smo nahranili vsa lačna usta. Dolga leta sem delal v rudniku, p^ v tovarni. Tudi vrtnar seai bil. No, saj pra- vim, zdaj mi je najlepše. Saj veste, včasih delavci nismo imeli takih pravic kot danes. Izkoriščali so kjerkoli se je dalo. Po deset, dva- najst in še več ur smo mo- ^■fl.Ii trdo garati za tiste bor- ne dinarje. Časi se spremi njaijo. Kako vesel sem, da na bolje-« V izobilju Avgust in nje gova žena resda ne živita. A sta srečala in zadOvoljna, da je tako. Delo ju drži pokon- ci in tudi dobre volje in bi- strih misli jinVa ne zmanjka. Dan jima ni nikoli. predolg. Od srca smo jima zažele- li, da bi tako tudi ostale in si podali roke v pozdrav. Besedilo: MATEJA PODJED Slika: DRAGO MEDVED »SAMOVOLJA NA REŠETU« Nekaj številk Novega te- dnika je že za nami, tudi tista, v kateri sem objavil članek peki naslovom Sa ipovolja, pred kratkim pa je prišlo v uredništvo pis mo, ki ga je iz Kozjan- skega pisal šofer avtobu-. sa žarko Friškovič in kjer se nikakor ne strinja z vsebjno povedanega. Pismo navajamo v celoti. .Sem šofer, ki redno vozi šolski avtobus na progi Podsreda—Kozje in se čla- nek nanaša name. Res je, da 7. XII. 197(> nisem peljal po poplav Ijeni cesti od Sockega v Podsredo šoloobveznih ot- rok in sicer zato, ker je bila cesta kot je k-az;il prometni znak, zaprta za ves promet. Res je, da šolarjev ix> zimi, kadar zapade več novega snega, ne peljejn na železno, temveč samo do Podsrede. Vendar te- ga ne storim, ker »me- nim«, da sneg ni odme- tan, ampak ker vem, da ni. Kdor ve, kakšno je obračališče na Železnem, mu je vei jetiio tudi jas- no, zakaj pozrima tam av- tobus ne morem obrniti. Naslednja postaja Pok- lek, kjer obrača Izletni- kov avtobus (če je sneg odmetan, je 0„500 km dal- je, za kar bi moral ime- ti dovoljenje IS občine Š-marje pri Jelšah (podalj- šana proga). Ko je bila 19. I. ig?! prometna nesreča pod Glu- iM) pečjo ob 13.30 uri, je bilo tako: zaradi ozkega cestišča ni bilo mogoče mimo, tudi iz nasprotne strani je čakal avtobus in več osebnih avtomobilov. Učencem sem prepovedal izstop, kar je bila moja dolžnost zaradi varnosti. Ker pa je bil lep sončen dan in je vse kazalo, da cesta ne bo hitro prosta, so se sami odločili, da gredo peš. Otroci torej ni- so »morali« vzeti pot pod noge, pač pa so to sami hoteli. Ko je bila ce.^ta po končanem postopku Milice prosta, sem moraJ peljati dobre tri kilomet- re proti poilsredi do Soc- kega, kjer sem lahko obr- nil, toda otrok nisem do- hitel. Otroke vozim 10 let, toda do sedaj še ni bilo pritožb na moje delo, niti nesreč ali poškodb, kar lahko potrdijo vsi, ki. me tod okoli poznajo. Res ne vem, kako je novinar lah- ko napisal svoj članek na osnovi tistega, kar ljudje (am okoli pravijo (podčr- tal Žarko Friškovič). Mi- slim, da bi bilo bolj prav in pošteno, če bi .se ogla- sil v centralni šoli Kozje, kjer bi od ravnatelja iz- vedel vse, kar bi hotel. Ne morem si predstavljati, čemu služi takšno pisanje? Mar naj ne upoštevam prometnih predpisov? Mis- lim, da po tolikih letih prakse znam oceniti, kaj je vamo in kaj ni. Mis- lim, da je dolžnost časo pisa, da po svojih močeh pomaga preprečevati nes- reče v prometu, ki jih je pri nas z/elo veliko. Sa- mo t«ko in takimi (Sanki kot je Samovolja pa dvo- mim, da mu bo to us- pelo. Ne vem sicer, kako in kaj bo mislila o vsem tem »mlada generacija«, kot pravi vaš novinar, to- da kljub vsemu bi rekel, da razlike, ki jih kdo ob- čuti zaradi spoštovanja cestno prometnih predpi- sov, še najmanj krnijo sa- moupravne pravice obča- nov, saj občanom prav naš samoupravni in dele- gatski sistem omogoča, da spremeaiijo tudi takšne predpise. Ce jih doslej ni- so kvečjemu pomeni, da resnični samoupravljalci menijo, da so za zdaj ko- ristni in tudi potrebni. Odgovor: Kes je, da sem članek napisa) ,jaz, res i>a je tu- di, da L n.jim nisem na- meraval nikogar obtoževa- ti česarkoli, kar bi bilo izmišljeno in tudi ne zgolj na osnovi (istega, »kar ljudje tam okoli pravijo«. Saj veste, takšne govorice so največkrat lahko dvo rezen meč. Bilo bi tudi zelo neobjektivno kot pra- vite vi, če bi pisal le lia osnovi samo nekaj Izjav. ZA1X> TEGA NISEM PO CEL. Temeljno izhodišče za moje pisanje (poleg že T)menjenili govoric, ZARA- DI KATERIH PA NISEM NAMERAVAL MCESAR PISATI, dokler ne bi inicl v rokah karkoli drugega), so bili materiali za sejo skupščine, ki .Je bila v ho- telu Pošta v Rogaški Sla- tini, k.Jer so v pismeni ob- liki delegati sprožili Vaše vprašanje in še nekaj dru- gih. Imel sem torej urad- no |>oz petnajstega stoletja. Na grajskem dvorišču so več- krat nastopale tudi dram- ske skupine, v gradu je gostišče, kjer obiskovalce dobro postrežejo. Tu je tudi razstavna galerija. Z grada pa je še lep razglod na okolico. Grad ima veliko obisko- valcev, domačinov in luj- cev. Dohod po stopnicah v notranjost gradu je res te- žaven. Običajno je oto- pnišče opremljeno z drža- ji, pa tudi s preprogami — tekači, da se stopnice ne kvarijo. Tega na sev- niškem gradu ne vidiš. Zato pa so stene na stop- nišču opraskane, zamaza- ne In ponekod že kar čr- ne Vsega tega bi goto.o ne bilo, če bi bili ob sto- pnicah držaji. Zato bi apeliral na celj- ski Zavod za spomeniško varstvo, da bi si njegovi strokovnjaki ogledali v.se to in nekaj ukrenili. Sicer bo škoda veliko večja. Hvaležne napotke m vzdrževanje gradu bo lah- ko dal tudi veteran Jože Smodej, ki ima kljub 81. letom, grad še vedno na skrbi. STANKO SKOČIR Ljubljana NAŠ KRAJ KOZJE: MNOGOBOJ NAJMLAJŠIH Taborniki kozjanskega odreda sn\o bili letos prireditelji občinskega mno- iioboja medvedkov in čebelic. Na dan OF so se na nogometnem igrišču s svojimi vodniki zbrali med- vedki in čebelice, to so razen murnov najmlajši člani naše orgiUiiziicije Prid.no so se pbmerjuli med seboj pri lovu na lisico, v orientaciji, streljanju z lokom, tekom čez ovire in šalji'.'im tekmovanjem. Mnogoboja se je udeležilo več sku- pin medvedkov in čebelic iz Rogatca, Šmarja in Rogaške Slatine. Razlike v številu točk so bile zelo majhne in so ponekod pri določanju mest imele ve- lik pomen le desetine točk. Naše če- belice so dosegle 1. mesto. VESNA KODRIC GABERKE: MLADI GASILCI NA TEKMOVANJU v počastitev letošnjih obletnic naše revolucije in pod pokroviteljstvom oo- činske gasilske zveze Velenje je gasilska društvo Gaberke organiziralo ob kon cu prejšnjega meseca meddruštvenu tekmovanje gasilcsv-pionirjev. Nastopilo je osem ekip iz velenjske občine ter ga- silci-pionirji iz Zibike. Gasilski društvi Gaberke in Zibika namreč vežejo pi^ bratimski odnosi. V zanimivem tekmovanju so zmagali mladi gasilci iz Zibike, ki so zbrali 21 od 26 možnih točk. Drugi so bili soš lanjčani 20 točk, tretji škale z 19 točka- mi itd. Zanimivo je, da so po 19 točk dosegle še ekipe iz Gaberk, šmartnega ob Paki A in Velenja. Med odmorom tekmovanja je pred- sednik krajevne skupnosti Gaberiie, Kafko Blatnik, orisal razvojno pol in dejavnost krajevne skupnosti, pionir iz Zibike pa je opozoril na delo doma in se zahvalil prebivalcem velenjske občine za solidarnostno šolo. Mladim gasilcem je spregovoril še predsednik občinske gasilske zveze Velenje, Hudales, ter podelil udeležencem tekmovanja diplo- me, najboljšim pa nagrade. FRANC KORBAH ŠOŠTANJ: PLANINCI NA UČKI šoštanjsko planinsko dnaštvo je tudi letos organiziralo za prvi maj tradicio- ualni izlet na Učko, kamor je odšlo okoli štirideset planincev. Skupaj s hrvaškimi tovariši so pri planinskem domu na Učki doživeli v lepem sonč- nem \remenu prijetno prvomajsko sre- čanje. Drugi planinci iz Šoštanja pa so za minule praznike odšli k Andrejevemu domu na Slemenu ter na Paški Kozjak. VIKTOR KOJC GRIŽE: PLANINCI SO ZBOROVALI Pred kratkim je bil redni letni občni zbor planinskega društva Zabukovica, ki so ga pripravili na njegovi postojan- i{i na Homu. Najprej so pregledali delo i/ minulem letu, ki je bilo izredno u.s- pešno. Nemogoče je nami-eč našteti vse izlete, ki so jih pripravili. Izletov so se udeleževali tako predšolski otro- ci kot tudi upokojenci. Precej zabukov- ških planincev je obiskalo tudi gore v ' drugib republikah, kar je še posebej po- hvalno. Zanimivo je, da se je članstvo iani številčno še povečalo in danes je v planinsko dmštvo včlanjenih že okrog 1300 planincev. Sicer pa njihova dejav- nost ne zajema .samo pohodov, pač pa .viinih delovnih akci- • oorsKi straži, veiiko Jvleajo tudi obujanju Lobodihie borbe, saj : iaio pohode po par- se jih udelc^u. : nosebej zanimiva je flteri so sodelovali tu- Jugih planinskih dru i da je sodelovanje 'društvi v žalski ob- ') ravni, se pa po- Loblemi, ki naslajajo I erad'nje planinskih } ^ I. V. [MLADI V MARLJIVI l\eze socialistične d mladih komunistov , se že dlje časa us- P na raznih področjih njega, pripravili proslavo v ih jubilejev naše re- v dvorani Icrajevne (dom. o pomenu jubilejev perlič, so v drugem jdelovali še malčki iz n recitatorji osnovne pa tudi pevski zbor iraški orkester France tega so podelili še- )čanom krajevne sku- n priznanja in brona- lepo uspela in dvora- domačinov. Pomemb- udi zavoljo tega, ker »kanine tako povezali ostjo in ustvarili plo- jnje skupno delo. KONRAD SODIN ^ SLATINA: RBNI DAN cenci prišli v šolo ka- >b 8. uri, pa jih je i Pričel se je obram- ile. Brez panike smo lirostore in se zatekli i smo dobili nova na- vom mentorja in pri- ilne obrambe smo se- nekaj minutah je za- nica Janina in ekipa Kulturniška skupnost i odšla na položaj in 1 pričela zbirati po- tkcije. Vezisti in ceri- i obve.ščali o dogod- je tudi narodni heroj načelnik oddelka za ) pri občinski skup- Jelšah Franc Lavrič. v starem vojaškem ais«i pasulj. Mnogo •pina kulturnikov, saj |lo obrambnega dne — i — in bogat kulturni ki je popestril še or- V JLA iz Celja. Ob fse je po kulturnem splošno rajanje. Parti- itegnilo prav vse — sta- CESTO BODO ITIRALI pnosti Gorenje — Paš- \ občina) pridno ure- j® od Ogradnika <3o tn. Cesto bodo asfalti- namenu do začetka 'ivalce Skornega zares ZORKO KOTNIK Franjo Stanovsek Zadnje dni aprila so o Podkraju prj Velenju po- kopali znanega družbeno- političnega delavca iz Šo- štanju in predsednika ko- roških borcev za severno mejo v letih 1918/19. Fra- nja Stanovska. Pokojni se je rodil 189'). leta v Šoštanju, že bot 17- letni mladenič je moral na italijansko fronto y prve svetovne vojne. Po razsulu avstroogrske drža- ve se je od'jval klicu ge- nerala Maistra in poročni- ka Malgaja ter se priklju- čil borcem za severno me- jo. Zato je prejel Maistro- vo spomenico. Zatem je nekaj časa živel v Beogra- du ter do okupacije r Gornji Radgoni, kamor se je vrnil tudi po osvobodil, vi. Sicer pa so ga Nemci po prihodu 1941. leta takoj :aprli in ze 9. junija od- finali v Srbijo, v čuprijo. V uornjt Radgoni je de- lal in živel tudi vsa leUi do upokojitve. Po upoko- jitvi pa se je vrnil v rojst- ni šoštanj, kjer je bil ^ti- ri leta tajnik in trinajst let predsednik društva upokojencev. Vrh tega je ttil pobudnik za ustanovi- tev občinske zveze borcev prostovoljcev za severno mejo v letih 1918/19. Za svoje aktivno druž- benopolitično delo je pre- jel več priznanj, med mi- rni tudi Red bratstva in enotnosti s srebrnim ven- cem. VIKTOR KO.IC PLANINA: RISBE O VOJNI v nedeljo, 8. maj-a, je bi- .a na Planini pri Sevnici ve- lika likovna manifestacija, na kateri so se predstavili otro- ci s svojimi risbami na temo o vojni. Prireditev so pope- strili s kulturnim progra. mom pionirji osnovne šole Kozjanski odred iz Ptonine. Poleg pionirskega pevskega zbora in dramske skupine je na prireditvi sodeloval tudi moški pevski zbor iz Plani- ne. Tudi ta prireditev je bila, kakor že mnoge dnige. po- svečena 40-letnici prih(x\a Tita na čelo partije in nje- govemu 8.T rojstnemu dnevu. IstočVjsno so odkrili spo- minsko ploščo, s katero so obeležili prihod Tita na Pla- nino, 2. maja 1974, ko si je ogledal kraj in novozgrajeno šolo. Ploščo je odkril Karel Pajk iz Planine. Predstavnik občinske organizacije Zveze borcev, Janez Riauter, pa je podarM pionirjem Kozjan- skega odreda spominsko knji- go, v kateri so slike in živ- ljenjepisi tistih, ki so na Pla- nini dali življenje za svobo- do. MOJCA BUČER MALA ANKETA ZA VARNOST VSEH Jutri je 13. maj, Dan varnosti. To ni več samo pvaE- nik tistih ljudi, ki so direktno zaposleni v različnih služ- bah UJV, ampak že praznik vseh občanov, saj našo v«r- "ost z vsakim letom podružbljaino, kajti družbena sa- mozaščita .-e sestavni del vsebine socialističnega samo- upravljanja, torej je oblika podružl)ljanja varno.sta. Skupaj s koncepcijo vseljudskega odpora predstavlja družbena samozaščita nedeljiv del zaščitno-otarambne funkcije družl)e. Za današnjo malo anketo smo izbnui pet delavcev Uprave javne varnosti v Celju, izmed ka- terih vsak skrbi za svoje področje, ki se kasneje sestav- lja v mozaik trdnosti varnosti varovanja vsega, kar imamo in ostrost prati tistemu, kar ni v konce-Dtu na- ših želja. JOŽE PEČAK, inšpektor za specialno, strokovno in splošno telesno vzgojo pri UJV Celje: »Poznavanje veščin, to je obvladovanje fizičnih in drugih spretno- sti, je za delavce jarae varnosti še zlasti pomem- bno. Teoretično znanje re- dno dopolnjujemo z urje- njem posameznih veščin in telesnih zmogljivosti. Miličnike, ki se posebej izkažejo v obvladanju po- sameznih veščin. RSNZ nagrajuje s podelitvijo značk, ki predstavljajo ve- ščino.« KAREL i>IENIX)T, kri- minalist: »V tej zahtevni službi sem že več kot dvaj- set let, skoraj blizu tride- set, na delovnem me&tu kriminalista pa sem- nekaj več kot deset let. Vsako juti-o, ko pridemo v službo, najprej pregledamo vse dogodke in ločimo po- membnejše od manj po- membnih. Potem gremo na delo, kjer imamo vedno več pomoči tudi od samih občanov. Naše delo je teamsko, saj posamezmk ne bi mogel kaj dosti na- praviti.« STANE PEČAR, krimi- nalist: »Pred prihodom v Celje na to delovno mesto sem delal na meji in to jugoslovansko . avstrijski ter jugoslovansko - mad- žarski. tSi poleg ostalega skrbimo za varnost in normalni potek tudi pri raznih večjih prireditvah, kot na primer v Celju na BAI pa obrtnem sejmu, zlatarskih razstavah, raznih obiskih, seveda pa gremo pomagati tridi drugam. De- lo je pestro in ga ne zmanjka. Trudimo loa se, da ga čimbolje opravimo v interesu celotne družbe.« DL.SAN AN lOLOVlC, te- hnik za signahio varnostne napra\e: »Resneje smo k temu področju dela pristo- pili nekako pred petimi leti. Gre za varovanje ob- jektov, kot so banke, de- lovne organizacije in po- dobno. V začetku smo imeli težave s potrebno tehnično opremo, ki jo moramo skoraj vso uva- žati. Ljudje danes kažejo veliko zanimanje za to, da se i>remoženje zavaruje. Mi pomagamo, saj nam ni vseeno, da bi prišlo do težav.« FRANC. GLCEK, krimi- nalistični tehnik: »Tudi na- še področje dela je izred- no zahtevno in težavno. Zahteva takorekoč celega človeka. Gre za to, da na mestu storjenega ka7jiive- ga dejanja zljereano čimveč dokazov z* kasnejše hi- t rej še odkr i tj e stor i 1 ca. Ljudem priporočamo, da na mestih, kjer je prišlo do vloma ali kraje aii če.sa podobnega ne iX)stopajo, kajti s tem zabrisujejo sledi iii nam ote/kočajo delo. Sicer pa je danes že velika večina ljudi takšnUi. da nam pomaga.« Skl< niu i. nekako takole: vsi pomagajmo po naj- boljših m<(čf h delavcem UJV, saj gre. za našo sk^i^- po kor;st. In za konec: Vsem delavcem UJV in obče- »om, ki tA.idi skrbijo m varnoot, Mečno- ob praznikii! Tekst: TONE VRABL Foio: DRAGO MEDVEiD 12. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 12. mai 1977 osnovna šola vransko PRi ŠOLI 42 AROV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Ze pred dvernia letoma so na osnovni šold Ivan Farčmk Buč na Vran,sikem ustanovili Pionarsko zadrugo kot orga- nizacijo združenega detla. Se- stavljajo jo štirje tozdi in si- cer TOZD Pionirska hranil- nica, TOZD Knj-ightma in pa- pirnica, TOZD Točilnica in TOZD Kmetijstvo in gozdar- stvo. Se ijosebej zanimivo je, da na vranski šoli posvečajo ve- liko skrb kmeitajstmi. Učence tako seznanjajo a 2!na'n&tvera- mi in tehničnimi dosežki v tehnologiji in ekonomiki kme- tijske in gozdarske proizvod- nje, usposablijajo pa jih tudi za gospodarno kmetovanje in gospodarijenje z gozdovi. Po- membno je ttidi to, da si ob tem učenci raB^-ijajo Siposob- nost opazovanja, in si obli- kujejo tehnično kulturo. S praktičnim delom v tozdu Kmetijstvo in gozcCarstvo učemci razbijajo zanimanje in veselje do kmetijstva in do življenja ter dela v naravi. Sestavni del nalog in pomenu kmetijskega pouka v osnovni šoli je tudi resolucija o raz- voju kmetijstva občine žlalec. Posebni poudarek dajejo pri- vatni proizvodnji prehrane in razvoju kooperacijskih od- nosov. Kmetijske |x>vršine pri os- novni šoli zavzemajo 42 arov. Na njih bodo razvijali sadjar, stvo, cvetličarstvo, vrtičkJar- stvo, travništvo ter gozdar- stvo, uredili pa bodo še park s dvetličnimi gredami. Na sadovnjaku , so posadili 200 dreves jabolk različnih vrst. Pridelana količina bo povsem zadostov'«la za potrebe njiho- ve šolske kuhinje. V rastli njaku, ki meri šestdeset kvad ratnih metrov, bodo vranski učenci vzgajali vse vrste cvet lic, predvsem pa pripravljali sladike za rože enoletnice. S tem delom se bodo ukvarjale predvsem deklice. Mnogo bo za pouk gospodinjske prakse pnpomoglo vrtičkarstvo. V toplih gredaih bodo pridelaU toliko zelenjave, kolikor jo bo potrebno za šolsko kilhi- njo. Na gozdni površini bodo zasadili lazlične iglavce in li- stavce. Učenci se bodo spoz- naviah z nalogami s področja varstva gozdov pred raalič- nimi go-zdnimi škodljivci in z samim delom v gozdu. Sicer pa velja omeniti, da bodo vzgajali tudi različne vrste trav. Mentorstvo pri iz- vajanju kmetijskega pouka so prevzeli učitelji, rsla pomoč pa je s .svojimi strokovnjaki prisikočil tudi Kmetijski kom- binat Hme»zad iz Žalca. JANEZ VEDENIK ČEBELARSKA RAZSTAVA Naj vas na straneh na- šega tednika še en- krat spomnimo in opo- zorimo na prvo sre- čanje in tekmovanje mla- dih čebelarjev, ki bo v so- boto na osnovni šoli Fra- nja Vrunča na Hudinji in kjer bo sodelovalo 32 ekip iz vse Slovenije. Hkrati bo na šoli otvoritev poučne čebelarske razstave, ki jo je organizirala in pripra- vila čebelarska družina iz Vojnika. Na njej bodo na zorno prikazali razvoj če- belarstva, njeno zgodovino^ seznanili se bomo lahko s pestro ljudsko umetnostjo na panjskih končnicah, tehnologijo čebelarjenja, s čebeljimi panji različnih konstruktorjev in za razli- čne namene, s čebelarsko literaturo in proizvodi pa z živimi čebelami v ste- klenih panjih in podob- nim. Na razstavi sodeluje, ta s svojimi proizvodi lju- bljanski MEDEX in Zavod za čebelarstvo Ljublja- na. Odveč je po vsem po- vedanem poudarjati, da je razstava zanimiva za vsa- kogar, ne bi je pa smel iz- pustiti niliče od ljubiteljev te plemenite živali mst hrana KOLIKŠEN JE NAŠ PRIDELEK? Nedvomno je vpogled v sta- tistiko zanimiva reč: v njej se zrcalijo naše zmogljivosti, naše možnosti in naš učinek. Kako je s tem v kmetijstvu? V SRS je po podatkih .555.000 goved, od tega 270.000 krav in brejih telic, 468.000 prašičev (55.000 plemenskih živali), preko 7.000.000 perut- nine, 30.000 konjev, 23.000 ovac in 98.000 panjev čebel. Pretežni del goveda je do- mačih pasem. Proizvodnja je usmerjena predvsem v prido- bivanje mesa in mleka. Po srednjeročnem programu raz- voja se bo pridobivanje me- sa za tržišče povečalo od se- danjih 36.500 ton na 53.000 ton. Zvečal se bo tudi od- kup mleka: od 213 milijonov litrov v letu 1975 na 300 mi- lijonov v letu 1980. Takšna proizvodnja bo zlahka krila domače potrebe, ki sicer ve- nomer rastejo, viški mesa in mleka pa bodo za izvoz ozi- roma bodo vključeni v jvigo- slovansko tržišče. Prašičjerejska proizvcKj® je usmerjena v pridobivaj) mesa in rejo kvalitetne, plemenskega materiala. Pr^ videno je povečanje tr^ proizvodnje mesa od 21,o ton na 30.000 ton in vzr? plemenskih prašičev od 2J1 na 11.000 glav. Potrebe ] prašičjem mesu bodo ob tai ni proizvodnji krite do 80< Proizvodnja perutninske! mesa se že pojavlja s pt^ vico proizvodnje na širš« jugoslovanskem trgu in je letu 1975 presegla 32.000 tc Leta 1980 naj bi znašala pi izvodnja tega mesa 50.000 tc S konzumnimi jajci sii še vedno v manjku, vend jugoslovanska proizvodnja; došča potrebam države. Razumljivo je, da z ui janjem motorne vlečne s upada število konj, ki j vse bolj nadomeščajo obe lovalni stroji. Ne glede i to je konjereja še vedno p membna panoga tako v j spodarstvu in zlasti še obrambnih pripravah. Obs( jajo tudi možnosti izvo konjskega mesa tn pitan žrebet na zahodna tržišča, Zaradi nenehne deagrari cije se je reja ovac v z« njem desetletju močno si čila; četudi imamo zanjo ^ možne pogoje, zlasti v p ninskih in kraških območj Zaradi pomembnosti re ovac predvidevajo ponov oživljanje te panoge, pre vsem za pridobivanje me in mleka, torej tudi sira, ^ tem pa bo treba razmisl tudi o selekcij skih ukrep ali o uvajanju novih pase V poštev bo prišlo tudi op menjevanje domačih pase z ustreznimi drugimi pasn mi. Že večkrat smo ugotavlja da nenormalno naglo upa proizvodnja medu, čepr njegova potrošnja raste smo vse bolj vezani na uv( Predvideni so ukrepi za zi čanje proiz\'-odnje. MILENKO STRAŠE sedanje cene PREDLOG O NADOMESTILIH Sredi tega leta bodo na- stale večje spremembe pri oblikovanju odkupnih cen ži- vine in nekaterih kmetijskih pridelkov. Premije bodo od- pravljene. Ah bodo laneto- valci dobili za prodane stva- ri toliko manj? Ne. Proda- jalci mesa, mleka, moke in nekaterih izdelkov bodo do- bivali nadomestilo za del ce- ne prodanega blaga, zato naj bi za živino, mleko in žito plačevali približno toliko več, l:ot so kmetovalci dobivali na račun premij. Zvezni izvršni svet je že sprejel predlog dogovora o nadomestilih. Potrditi ga bo- do morale republike in po- icrajini, da bi bil enoten za vso državo. Po tem predlog-u bodo delovne organizacije, ki prodajajo sveže meso v svo- jih mesnicah ali s posredo- vanjem druge trgovine po- rabnikom, dobile za vsak ki- logram govedine 3,15 din na- domestila, jimetine 6,30 din, teletine 6 din, svinine 3,95 din, ovčetine 3,20 din, jag- njetine 4,40 din in piščančje- ga mesa 2,40 din. Nadomestilo za 1 kg sveže junetine bo v celoti pokrilo 3 din sedanje premije za 1 kg žive teže živali, ki jo bodo dobivali živinorejci še do konca junija. Klavnice in kmetijske organizacije bodo torej lahko plačevale za mla- do pitano živino toliko, kot zdaj znese cena skupno s premijo. Živinorejci pa bodo dobili izplačano vse naen- krat in jim ne bo treba ča- kati na obračun premije po več mesecev. Podobno bo pri mleku. Mlekarne bodo dobile za vsak liter prodanega pasterizira- nega mleka in raznih mleč- nih pijač po 38 par, za vsak kilogram različnih vrst sirov od 1,90 do 3,80 din, masla 8,36 din, smetane 9,12 din in mleka v prahu 3.15 din. Ne- kateri bodo rekli, da bo ta- ko nadomestilo koristilo le porabnikom, ker bodo do- bili mleko in mlečne izdelke ceneje od polne cene. Videti pa je treba tudi drugo plat. Sedanja premija se bo pre- lila v odkupno ceno in od- padli bodo očitki, da družba gmotno podpira živinorejce. Ko bodo prodajalci dobivali nadomestilo, bo jasno, da podpira porabnike, ki naj do- bijo živila po nižjih cenah od stvarnih. Enako bo veljalo za pšeni- co. Slovenski kmetovalci je sicer ne prodajo veliko. Po- vedati pa velja zaradi siste- ma. Odkupna cena bo enaka lanski skupno s premijo. Pla- čati jo bodo morali mlini in drugi odkupovalci. Zaradi tega pa ne bodo smeli po- dražiti moke, temveč bodo dobili za vse tipe prodane pšenične moke po 51 par na- domestila za 1 kg. Proizvajalci gnojil bodo do- bivali nadomestilo za 20 "/o določene cene, da jih ne bi podražili. Pr\'i julij, ko bodo odprav- ljene premije, torej ne bi smel povzročiti bistvenih raz- lik pri odkupnih cenah in gnojilih. Seveda, če bodo re- publike in avtonomni pokra jini do takrat potrdile pred- lagani dogovor. Ni pa niti jamstva, da bi odkupne cene ostale prav take, kot so zdaj. Nekateri odkupovalci bodo morda poskušali ob taki spremembi izboljšati svoje razmere. Zato bo treba po- spešiti uveljavljanje dohod- kovnih odnosov z živilsko in- dustrijo. JOŽE PETEK Občinski gasilski zvezi Ce- je in Šmarje pri Jelšah pri- »ravljata tradicionahio de- ;eto srečanje hrvatskih in dovenskih pionirjev gasilcev, ki bo v počastitev 40-Ietnice prihoda maršala Tita na če- lo Komunistične partije .lu- goslavije in 85-letnice njego- vega rojstva, 40-Ietnice KP Slovenije in Hrvatske ter :'.5.letnice pionirske organiza- cije, Srečanje bo 29. maja na stadionu v Štorah. Na tekmovanja v gasilskih disciplinah in športu so se prijavili pionirji iz desetili občinskih gasilskih zvez, predvsem iz obmejnega pod- ročja. Za srečanje vlada ve- liko zanimanje najmlajših pripadnikov gasilske organi- aaci,je. še zadnje brazde ... Foto: Drago Medved žalski sindikati NAJVEČ O KADROVSKIH REŠITVAH Na seminarju, ki ga bodo pripravili za predsednike os- novnih org'flnizacij sindikata ter konferenc osnovnih sin. dikalnih organizacij bodo mo- rali dosledno opredeliti na- loge sindikata pri uresniče- vanju akcijskega programa. Na seji so poleg tega go- vorih tudi o socialistični pre- obrazbi kmetijstva in nalo- gah sindikatov pri tem. Po- udarili so, da so bili sindi- kati do tega vprašanja pre- malo pozorni. Razpravo bi bilo potrebno organizirati tu- di v vrstah del-avcev, ne pa samo med kmečkim prebi- valstvom. Analiza raziskoval- nega centra samoupravljanja Republiškega sveta Zveze sin- dikatov Slovenije je preveč splošni, saj bi morala biti opravljen^ regij.sko. Vezana bi morala biti na posamezna področja. Zato v Žalcu niso sprejeli posameznih ocen, ki zadevajo samoupr''fl-v'no orga niziranost, informiranost in kooperacij ske odnose, ki so v kombinatu Hmezad bolj razviti kot drugje, člani pred- sedstva so menili, da bi bi- lo treba nove odnose v kme- tijstvu v bodoče graditi na pospeševalni službi. V zvezi s tem pa se pojavlja vpra- šanje ustrezne kadrovske za- sedbe. Posebej so na seji is- postaviU \T>rašanje varnosti kmeta ob njegovi proizvodni usmeritvi. Znano je namreč, da ustrezne organizacije s ka- terimi je v kooperantskem odnosu, njegovih pridelkov niso v stanju v celoti odku- piti. Tako kmet proizvajalec nima nobene garancije za prodajo svojih izdelkov. Po- vrhu vsega pa je občutiti tu- di veliko razliko med odkup- nimi in prodajnimi cenami poljščin. Sistemsko urejanje cen zahteva veliko več odgo- vornega dela, še po.sebej če želimo z urejanjem cen za- gotoviti kmetu proizvajalcu določeno perspektivo, ko bo tohko vsak proizivajalec vna- prej vedel kdo iin po kakšni ceni mu bo njegove proizvo- de odkupil. Premije in re- gresi bodo morali dokončno pokrivati razlike pri posa- meznih proizjvodih. Navsezad- nje pa velja zapisati še to, da se bodo morale družbeno- politične organizacije in orga- ni družbenopolitičnih skupno- sti lotiti problema odpiranja višinskih kmetij, še posebej zato, ker bodo v sedanjem sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite le te nosile precejšnjo mero ri^alog s tega področja. JANEZ VEDENIK Na čigavih plečih f torej Javna razprava o kmetijstvu se je že zdavnaj končala, občinske konference SZDL v občinah so že izdelale podrobne ocene, pričakujemo vsak čas tudi oceno medobčinskega sveta in tako je sedaj že znano več ali manj, kaj hi radi in kaj je bilo narobe ali slabo. Ze v napotilih za javno razpravo je bilo izrecno povedano, naj se teh razprav udeleži čimveč obča- nov, pri čemer niso bili mišljeni zgolj kmetje, torej tisti občani, ki so tako ali drugče odvisni od rezul- tatov kmetovega dela ali dela kmetijske organiza- cije. Resno mišljen apel žal ni imel tako resnega odziva, zakaj še vedno veliko ljudi meni, da je kmetijska proizvodnja zaenkrat še vedno domena kmetov in nikogar drugega. Da je takšno mišlje- nje neutemeljeno, ne bi razpravljali, je pa posle- dica polpreteklega pojmovanja, ki pa danes nima nobene zveze več z minulostjo. V večini krajevnih skupnosti ali povsod, kjer so se te javne razprave odvijale, se je na shodiiih mestih pojavljal pretežno le en sloj: kmetje. Le-ti so nemalokrat ugotavljali češ, kako torej, razvoj kmetijstva nikogar drugega ne zanima in se ne tiče kot zgolj nas. Pri tem smo nenehno poudar- jali, da kmetijska proizvodnja ni in ne more biti le kmetova stvar, ne le njegov rizik, temveč stvar nas vseh. Tako torej tudi ta razprava kaže naš odnos do skupnih stvari, ki si jih včasih popolnoma napačno predstavljamo in vse preveč zlagamo v nekakšne strogo določene konstrukcije po načelu: do tukaj naj bodo bremena na mojem ramenu, naprej na tvojem. Izven mojega me ne zanima veČ. In vendar bi nas moralo zanimati prav vse. Ce to velja za karkoli, velja še zlasti za kmetij- stvo, za naš kruh in v nemajhni meri tudi naše obrambne priprave. MILENKO STRAŠEK t 19 — 12. maj 1977 NOVI TEDNIK — stran 1J dom upokojencev šmarje pri jelšah 120 POSTELJ, AMBULANTA, RESTAV RACIJA, KUHINJA jel-šingrad mi iiikoli m bil všeč. Staro zidovje me je odbijalo, tesnobo vlaž- nih zidov so nosili v se- bi tudi njegovi prebivalci. Tiste 2inane velike slike ni- sem videl — morda bi mi potem bolj ugajal. Stano- valci najbrž nikoli niso bih v njem preveč sreč- ni, a le kako si lahko sre- čen, če te na jesen živ- ljenja porinejo med sto- letne zidove. A vendar — tako je moralo biti, nikjer drugje v Šmarju ni bilo za starčke drugega primer- nega prostora. Potem je prišel potres in Jelšingradu je odzvoni- lo. Bržkone za večno, če- tudi je to škoda. Grad je končno kulturno zgodovin- ski spomenik. Dobili so de nar in zadaj za središ- čem Šmarja je zrastel nov dom počitka, ki je kot noč in dan proti vlažnim zido- vom Jelšingrada. Dejal sem, da me je sta- ro zidovje Jelšingrada od- bijalo. Že kar takoj, ko sem pred kratkim stopil v novi dom, me je pri- jetno spreletelo: tukaj bo- do lahko srtiči:: tudi naj- zahtevnejši. Tako misli tudi direktor doma, Slavko Zupane, ki mi je takoj na začetku na- jinega raagovora razgrnil vse prednosti, ki jih pri- naša nova ustava. Imamo 120 postelj, ambulanto, restavracijske prostore, ki Ji po potre- bi lahko priredimo v več- namenski prostor, kuhinjo s kapaciteto od 160—200 obrokov, pralnico, trikrat na teden nas obišče zdrav- nik, v domu so vedno-na razpolago tri medicinske sestre pa še nekaj strežne- ga osebja. Tisti oskrbo- vanci. ki se ne morejo gi- bati drugače kot z vozič- kom, lahko gredo, kamor jih je volja, kar v Jelšin- gradu ni bilo mogoče. Dom je prirejen tako, cia lahko oskrbovanec z vozičkom gre sam na sprehod pa čeprav je v zadnjem nad- stropju.« Dom ima v nasprotju z drugimi podobnimi ali is- timi ustanovami nekoliko nižje cene. Grajen je pred- vsem za takšne oskrbovan- ce, ki se sami le stežka premikajo. V njem so lju- dje z vseh koncev Sloveni- je, sedem pa celo iz so- sednje republike Hrvatske. S šentjursko občino ima- jo pogodbo, da je v do- niu vedno prostora za 30 njihovih občanov, če to zaJicevu položaj. Trenumu je v domu 17 oskrbovancev iz te občine. Z direktorjem, ki izža- reva veselje nad pridobit- vijo, hodiva po stavbi in si pozorno ogledujeva vse, kar >se da videti. Dom je res funkcionalno urejen. V vsakem nadstropju ima- jo lično kuhinjo, kjer si vsak lahko skuha kavico pa kakšen čaj in jajce Ljudem so na razpolago trije črno beli televizorji, zelo zelo pa si žele bar- vnega. »Sprašujejo me, kdaj bo- do lahko gledali oddaje v barvah, jaz pa jim odgo- varjam, da bo tudi za to še čas in denar, že, ko bi ga imeli . . .« Tudi ob- razi so drugačni kot tis- ti v Jelšingradu, svetli zi- dovi in obilo svetlobe se je naselilo tudi v njihove gube. Zupane pravi, da je vse drugače, da novo okol- je močno vpliva na du- še\Tio počutje njegovih va- rovancev. »Poglejva za primer: Na Jelšingradu je bil že kar nekam običaj, da so se stepli, sprli pa ničkoliko- krat. Tukaj takšnih pri- merov še ni bilo. Vsak ima svojo sobo in ne kot na Jelšingradu, kjer jih je bilo v eni sobi tudi do 12, običajno pa po 6—8. No, zelo dobro je poskr- bljeno tudi za o.sebje do- ma.« Le nekaj se ni spremeni- lo: vrt in sadovnjak pa njihovi hlevi. Vse to je še vedno na Jelšingradu in bo še najbrž kar dolgo os- talo. Tjakaj hodijo stano- valci tega hotela, ki je kar nekam preimeniten za oko- lje, obrezovat sadno drev- je, krmiti prašičke in oko- pavat vrtiček, vse kar pa zraste, uporabljajo doma. Zanima vas, kaj s prašič- kom? Kaj naj bi, kadar je čas za to, ga pač vržejo na zemljo in mu porinejo nož v grlo. Tako se zgodi vsake dva do tri mesece in takrat so v novem do- mu ostarelih v Šmarju pri Jelšah koline. Prave prav- cate kmečke koline. Na- tanko tako kot doma. »Res je, ugotavlja Slav- ko Zupane, Jelšingrad je nekoliko oddaljen, zato bomo tele naše prašičke preselili k nekemu bhž- njemu kmetu. Takšen na- čin življenja veliko pome- ni tem ljudem, ki jih naj- večkrat še svojci ne pri- dejo obiskat, kaj šele kdo drug in jim tako pomeni dom Vbe. Videti bi mora- li, kako so navezani na te prašičke. Tisti, ki jih va- ruje, je prav Ijubosiunen na vsakogar, ki bi si dr- znil priti njemu v zelje, ki bi mu strgal iz rok to zabavo. Vsak pač ne- kaj počne in če je le mo- goče, nekaj kar je korist- no, kar je delal tudi v okolju, od koder je pri- šel.« Dolgčas v domu ni, če pa je že, jo mahnejo v Šmarje. Tudi to je bolje, kraj se jim je precej pri- bližal v razmerju z Jelšin- gradom, ki je bil nekoliko oddaljen in ki je tako še bolj poudarjal nekakšno izoliranost teh ljudi, ki so sicer v veliki večini pri- merov lakšni kot mi vsi ostali, povedati je namreč treba, da imajo tudi nekaj duševno motenih. Ni ga meseca, da v domu ne bi imeli tudi prireditev na- lašč za stanovalce. »V januarju, pripovedu- je Zupane, so nas obiskali šmarski pevski zbor, feb- i-uarja domači ansambel narodne glasbe (celo na- šemili so se za pusta), v marcu so prišli vasovat moški in mešani pevski zbor KUD Poštar iz Lju- bljane, prireditev je bila tudi ta mesec, podobno pa načrtujemo tudi za na- prej. V domu je okoli 40 od- stotkov takšnih, ki plačajo oskrbovalnino, ostalim pa jo plačujejo različne občine. Oskrbovanci so v večini kmetje, nekdanji dninarji, nekaj gospodinj pa delavci. »Na Jelšingradu nas je hudo mučilo popivanje ne- katerih varovancev in za- čuda, tudi to je tukaj pre- nehalo. Imamo bife, sami kupujemo dobro vino in pijančevanja ni več. Prej so hodili po kmetijah in pili vse, kar je teklo. Se- veda tudi najslabše,« ta- ko misli prijazni direk- tor, ki med najinim spre- hodom nenehno ogovarja zdaj tega zdaj onega. Potem me pusti samega. Hitro najdem dražbo. V enem nadstropij, v dnev- nem prostoru šiva za os- krbovanke Matilda Arzen- šek iz Šmarja. Nekaj mo- ra človek delati, drugače poleni, razlaga in še po- ve, da je stra-šno, straš- no srečna v novem domu. Besede zadovoljstva vre- jo tudi iz ust Drofenikove Zofke pa Jakoba Maruše- viča in Simona Peniča. Novi dom, pravi Jakob, he, prijatelj, to je čisto druga pesem kot Jelšin- grad. Vse lepo, čisto, sve- tlo, nikjer tistih nesrečnih »šteng«, vozim se z »lif- tom« kot gospodi. In — zapiši — tukaj smo res pravi gospodje!« Menda je tale 68 letni rudar stal- no za šalo in če le mo- re, draži natakarico Jo- žico Haler, ki mu je na- ravnost k srcu zrasla, kot pravi. »Gledam dekle in gledam pa mi mine čas. Kaj bi drugega,« se širo- ko zareži, ko razpravlja- va o težkem življenju ru- darja. O življenju govoriva tudi s Simonom, ki se je pre- ganjal po vseh dninah te- ga sveta, od Nemčije na- prej, dimes pa mu krška občina plača oskrboval- nino in zato ji bo Simon večno hvaležen. Pasel je Simon krave, kosil, bren- taril, oral in kolil, toda ni- koli ni bil kaj več kot hlapec. Zdaj mu je lepo. Komaj pri 76 letih. Vsaj enkrat. Vsi bi želeh nekaj pove- dati, pohvaliti dom, direk- torja, osebje, natakarico Jožico, zdravnika, medicin- ske sestre. Velika druži- na, ki je hvaležna družbi za novi dom. Ce bodo zbrali potrebna sredstva, bodo še letos za- čeli z gradnjo prizidka in tako dobili še nekaj do- datnih postelj. Stroški bi znašali., nekako okoli 790 miUjonov, delili pa si med- seboj: nekaj šmarska ob- čina, nekaj šentjurska. Ce bodo prizadevanja us- pela, bo srečnejših še ne- kaj ljudi. MILBNKO STRAŠEK Slavko Zupane: »Novo okolje občutno \T)liva na stano\'alce Simon Penič v domu prvič zaživel dostojno ži- vljenje. "barski dom ostarelih je eden najlepših tovrstnih domov v Sloveni.ji. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 12. mai 1977 KRAJANI IN POCITNIKARJI V PODGORI PRI SMARTNEM OB PAKI ZA REŠITEV PROBLEMA Pred tedni nas je v re- dakciji obiskala Vera Pelko. S seboj je prinesla kar za- jetno maF>o raznih pisanih materialov, ki govorijo o kamnolomu v Podgori pri šmartnem ob Paki. Gre za kamnolom GIP Vegrad, PE Oljka Šmartno ob Paki, kjer naj bi na prostoru brez LOKACIJSKEGA DOVOLJE- NJA že več razstreljevali ka- menje in delali druga po- dobna opravila ter s tem ljudem v neposredni bližini povzročili določene težave. Gre namreč za to, da siste- ma razstreljevanja' nimajo popolnoma urejenega, saj razstreljujejo tudi izven že prej določenih ur, ki so za- beležene tudi na opozorilni tabli ob cesti. Gre tudi za to, da ob miniranju (globin- skem in površinskem), daleč naokrog Uudi po 150 m) le- tijo večje gmote kamenja, ki padajo po travnikih, nji- vah, cesti, železnici. Gre še za to, da to miniranje pov- zroča poškodbe na bližnjih hišah, in to v obliki razpok v stenah, na strehi, razmaja- nost itd. Gre tudi za to, da je nekaj ljudi zaradi te- ga iiazstreljevanja tudi živčno bolnih. Skratka problemov je cela vrsta in krajani so se odločili za akcijo, ki pa za- enkrat še ni rodila želenih uspehov. Obrnili so se tudi na razne institucije v Lju- bljani, ki so dale prav kra- janom, vendar se kljub te- mu kaj dosti ni spremenilo. Vegrad v kamnolomu dela naprej (v zadnjih dneh sicer z nekoliko zmanjšano kapa- citeto) in baje celo priprav- lja prodajo tega kamnoloma in tjo ljubljanskemu Gradisu. Torej prodali bodo nekaj, kar ni njihovo. In tudi če bi Gradiš tisto kupil (kako, je vprašanje?) se situacija ne bi izboljšala, saj bi napravili betonamo za bodočo gradnjo hitre ceste. Okolje, ki je že tako prizadeto, bi postalo še slabše. Sicer pa si oglejmo nekaj podrobnosti, ki smo jih do- bih pri Edvardu Klančniku ml. v Podgori in predsedni- ku Krajevne skupnosti Fran- cu Malusu v šmartnem ob Paki. še prej pa smo se po telefonu tudi pogovarjali s Stanetom Prašnikarjem, ki je vodja kamnoloma in je povedal nekako takole, da je tam kamnolom v raznih ob- likah že od leta 1890 in da so pač (zlasti vikendaši — op. p. po izjavi Prašnikarja) vedeli, kje bodo gradili. Si- cer pa (še vedno Prašnikar) menda ne bomo ukinjali in- dustrijo zaradi takšnih za- dev. Zmenili smo se tudi za pKsdroben obisk, vendar naj bo zaenkrat predstavljena ena stran in to stran priza- detih krajanov, do katerih Vegradovci pravzaprav čuti- jo bolj malo posluha. Res je, da nekatere stvari ureju- jejo, vendar prepočasi in za krajana zlasti premalo učin- kovito. Človek dobi vtis, kot da bi vodo speljevaU na nek mlin... Pustimo to, poglej- mo primere krajanov, reci- mo Edvarda Klančnika: »V stari Jugoslaviji so tam samo kuhali apno. Po- tem se je zamenjalo nekaj lastnikov, zdaj je. Vegrad. .'Ipnenice ni več. Kamnolom dela brez lokacije in dovo- ljenja za izkoriščanje kam- na.« V poročilu, ki ga je po ogledu prostora podal Re- publiški komite za energeti- ko, Republiški rudarski iz- špektorat z 21. marca letos za OZD GIP Vegrad, TOZD GI PE Oljka, Šmartno ob Paki med drugim piše, da ». . .dokler si dovoljenja za izkoriščanje ne pridobi, se v kamnolomu prepoveduje masovno miniranje. Rok: Takoj in velja do pridobitve dovoljenja za izkoriščanje.« In da.lje: ».. .mora odpravi- ti pri izrednem^ letnem in- špekcijskem pregledu za 1. 77 ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti in izvršiti ukrepe, navedene v zaved- nem zapisniku. ..« Republiški rudarski inšpek- torat (vodil ga je republiški rudarski inšpektor Jurij Ju- rančič) je ob pregledu ugo- tovil nekatere nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. .. Ugotovljene so bile ix»- škodbe naslednjih hiš in dru- gih objektov: pri Matildi Pavšek (razpoke v sobi, ve- ži in hlevu), Ekivardu Klanč- niku (razpoki nad okni, v sobi in garaži) in Edvardu Obuju (večje razpoke v vseh prostorih stanovanjske hiše). Edvard Klančnik: »Ljudje vse razumejo, samo rabijo več ljudskega razumevanja!« Pri Klančnikovih je tudi hčerka Edita, stara deset let, za katero je že pred dve- mi leti napisal zdra^^^ik Ivan But: »Potrjujem, da že delj ča- sa zdravim zgoraj imenova- nega otroka zaradi močne živčne prizadetosti, ki je na- stala kot posledica eksplo- zij v kamnolomu. Uspeh zdravljenja je izredno slab iz razloga, ker dela v kam- nolomu morajo teči svojo pot in seveda brez strelja- nja ne gre. Zato priporoča- mo, v kolikor je v močeh va- šega F>odjetja (Vegrad op. p.), da te eksplozije omejite na gotovi čas tako, da bi bil otrok psihično pripravljen na njo. Sicer se otrok preveč ustraši.« Zdaj z otrokom hodijo na preglede tudi v Ljubljano. Editiin oče je izjavo zdrav- nika posredoval podjetju, vendar do danes ni bilo še nobenega odgovora! Krajani še niso končali z akcijo. Zbrali so šestnajst podpisnikov in obvestili Gra- diš, kako je s celotno zadevo. Pridružili so se jim tudi počitnikarji in to 24. Edvard Klančnik: »Dali smo cel »regiment« pritožb, prošenj in opozoril, izboljšav pa ni in tudi upanja na boljše ni. če bo tu nov ob- rat, potem bo z vsem ko- nec.« Vera Pelko, rojena v tistih krajih: »Poglejte: z ene stra- ni bo svoje dal trboveljski dimnik, z druge termoelek- trarna šoštanj in tu še kam- nolom oziroma bodoča be- tonama. Praktično bomo uničili še tisti del narave, ki jo imamo. Ne gre toliko za nas, i>očitnikarje, ki smo se iz Celja umaknili prav zara- di tam nemogočega zraka, ampak za krajane, ki so v neposredni bližini kamnolo- ma, ki povzroča takšne te- žave in neprijetnosti. Tu je treba nekaj narediti.« Franc Malus, predsednik KS Šmartno ob Paki: »To je zelo delikatna stvar. Vse skupaj je treba gledati z dveh plati, tako Vegradove in gospodarske ter seveda krajanove. Mii smo ta pro- blem že obravnavali na sve- tu krajevne skupnosti. Oba imata v bistvu prav! Ko- ristno za kraj je, da je ta kolektiv pri nas, zastopati pa seveda moramo tudi intere- se občanov. Stvar se je za- komplicdrala ob zadnjem globinskem miniranju, ko prizadeti Gaberšek ni hotel podpisati, ker je to na nje- govi zemlji. Ko so razstrelje- vali na klasičen način ni bi- lo takšnih problemov, kd so nastali zdaj, pri globinskem razstreljevanju. Ne vem, ka- ko se bo stvar razvijala, če bo Gradiš to res kupil, ne bo nič boljše, če se bo kamno- lom širil, bo treba hiše v njegovi neposredni bližini prestaviti. Globinski odkop in hiše — to ne gre skupaj. Na sestanku je Vegrad obljubil, da bo poravnal nastalo škodo. Zdaj je vsj mrtvem stanju. Jaz ljudi; stopim, če bi bil sam t| bi si čimprej poiskal ] drugam. To je vse skm zelo problematično.« Tako, zdaj i>a se znajdq v tem začaranem kricu Upajmo, da se bo vse skuj le pametno rešilo (čimpii in da podgorški kamnolc resnično ne bo postal j veški brodolom! P. S.: Ni pa to edino »t slo« Vegrada, saj pri ( činskem sodišču Velenje od leta 1972 dalje (pod s som P 39/72) teče tožba njihov obrat na hribu G& v Gorenju. Tožita Anton Berta Ažman. Menda t* tudi skupna tožba. Do dat pa se ni rešilo še nič! Nep redno pod tem krajem i najbolj prizadeta Marija Alojz Ločičnik. Torej je res zadnji čas, da se vse reši, zlasti zaradi prizade krajanov, varstva okolja vsega kar sodi zraven, še to: v Sloveniji je i kamnolomov, od katerih lahko obratuje 170, vse talo je divje in uničuje i ravo. Kam plovemo? Tekst in foto: TONE VRA Edvard Klančnik s »spomin- kom«, veliko skalo, ki je ob razstreljevanju v kamnolomu priletela v bližino njegove hi- še iz oddaljenosti preko 200 metrov... FRAN ROS 36 Da, bila je Majda. Zdaj se je saina j>račala domov s sestanka s tem praznim, domišljavim aristokratom, ki se je rad hvalil, da ne pozna ženske, ki hi se mu bila proti- vila. Tine jo ;e ustavil in zdelo se mu je, da vsa živa žari po poljubih s strastnim, zmagovitim častnikom. Prijatelj- sko in mirno ji je dejal: »Majda, boj se človeka, ki te hoče zamamiti, ki je Oduren vsiljivec na naši zemlji. Izmed tistih je, ki so krivi mšega gorja.u »Ah, saj nič ni bilo! Sicer pa sem tebi najmanj odgo- vorna za to,« je odvrnila z užaljeno trmo. »V Milanovem imenu te prosim, varuj se ga! V imenu tvojega mrtvega brata, ki mi je bil prijatelj. Ne žali njegovega spomina! Vemj mi, da ti hočem dobro! Ostani naša, bodi z nami v tej borbi za življenje in smrt!« Zadelo jo je v srce, orosile so se ji oči. Ni mu mogla pogledati v oči, ko sta se poslovila. Tine je začutil, da je zmagal. še tisto noč, pred jutrom, je Stane umrl. Izbruhal je zadnjo kri in se je umiril 7ia veke. Doktor Travnar mu je zatisnil oči. Tine je stopil k mrtvecu po slovo. Z Vero je stal molče ob truplu. Trepetala je in se oprijemala njegove desnice. Tedaj je čutil v sebi moč, da bi jo ponesel odtod v neznane, srečnejše kraje. Na Stanetovih licih je plaval rahel nasmeh. Bil je izraz tiste sladke vere, zavoljo katere je padel. V Tinetu je plapolala slast neizmerne bolesti. Ležal je v gozdu nad trgom, v divjem srdu je jokal in krčil pesti. Nato se je napotil k Poldetu v hrib. Pod lipo sta določe- vala pota tisti usodi, ki ruši nasilje in prinaša nov čas. Tih je bil Stanetov pogreb. Medlo je svetilo sonce po dežju, ko so pogrebci stali na griču za trgom. V molku vseh je bil gnev na nasilje, ki je umorilo to mlado življe- nje, je bila vera, ki jo je mrtvec vsem zapustil v dediščino. Pogreznilo se je truplo, a vera je rasla kakor iz tega groba, iz težke grude bednega rodu. Staremu župniku je drgetal glas. Doktor Travnar je izpregovorU o velikih žrtvah, ki so položene prihodnosti na oltar in bo z njimi pridobljeno vse, za kar je živel in umrl Stane. Nadučitelj Pavlič je sklonjen trepetal kakor bilka. Vsa v črnem mu je stala ob strani Vera in kakor je bila sd strta, se je oče opiral ob njo. Tudi Polde je bil dospel in je po pogrebu stopil v \ s Tinetom, ki se je prihodnji dan vračal v mesto. 5 vojak, a zdaj poln zavesti, da zanj ni udarca, ki bi mogel zadeti v dušo. V vsem trpljenju, ki ga še čaka, gledal v bližnji dalji obrise nove dobe. V njen prel obraz zaverovan bo nosil gore bremen, če treba. Ki bogato bo plačilo! Iz mesta so ga pošiljali spet v oficirsko šolo, po df letih spet, ali zdaj savno za službo v zaledju. In še sr je imel, da ga niso spoznali za zdravega in poslali vse k drugam. Z Ivanom Megličem je preživel zadnji večer p odhodom. In Fran M alga j je bil tu, poročnik z zlato mi Ijo, ki sp mu jo dali za fantovsko gesto na laški fro kjer je branil pač samo slovensko zemljo ob Soči. Pridružili so se še vojaki, sami dobri fantje, in J čali so se z družbo deklic, znank izpred nekaj let, tako so krenili v gostilno »Pri zlatem jelenu«. ^ Govorili so in peli, kljub vsem težavam, saj so krepko odpirali novi razgledi. In bilo je kakor koščei tiste vedre preteklosti, da, čeprav je bilo k temu občTi treba nekaj smele domišljije. I že pozno so stopili v kavarno, v tisto, kjer je i slovenska beseda prepovedana. Meščani, ki so se shajali tod, so v teh dneh spet ' nosili glave. Nemci so se vendar bližali Parizu, in. nedavnem shodu v mestu so bile izgovorjene besede,i Jugoslavije nikoli ne bo, ker je Nemci ne bodo dopu^ Pota k morju in svojih manjšin si ne puste jemati. Takoj na začetku naj po- udarim nekaj, da ne bo pomote in prehude krvi s strani prijateljev živali. Ničesar nimamo proti psom, mačkam ali kakrš- nimkoli drugim živalim, boljšim ali slabšim prijate- ljem človeka! Zdi pa se nam pomembno opozoriti s tem v zvezi na določene posledi. ce in tudi dobre fslabej sosedske odnose! Ni še dolgo tega, kar so nas inšpektorji v razgovo- ru opozorili, da .v 'Celju na- rašča število psov — v stanovanjih strnjenih na- selij. Le malokje je stano- valcem dovolil hišni svet, da imajo v stanovanju ps^, čeprav bi vsakdo moral i- meti takšno dovoljenje. Kajti, v bloku s številni- mi statnovanji, s tem pa stanovalci in otroki, pri- naša lastništvo psa tudi določene neprijetnosti (ki se lahko razvijejo v varnosti) za okolico. Psi morajo iz zaprtih stanovanj! Na sprehod! Ne. koč so pse nujno potrebo, vali na osamljenih kmeti- jah, kjer pa so imeli pro- stost in možnost za giba- nje. Danes jih lastniki »sprehajajo« na dvorišču ali v parku. Večkrat tudi brez vrvice, čeprav je ta v parku obvezna, kar gotovo ni prijetno, če se ti nena- doma zakadi pod noge ve- lik štirinožec, ti pa otrpne^ od strahu. In kaj se lahko (tudi se je, kot pripovedujejo naši bralci) zgodi v blokih Trije primeri: Sosedov kratkohlačnik se je zaigral na dvorišču in nenadoma občutil tako hudo potrebo, da ni mogel več do tretjega mdstrop- ja. šestletnik se je pomočil ob ^d bloka. Druga soseda ga je ozmerjala z nesram- nim paglavcem, ki nima vzgoje. Ta ista soseda pa vsako jutro in večer po- pelje svojega ljubljenčka k drevesu na dvorišče, kjer štirinožec stoji na treh nogah. Sosed se je razburil na otroka, ki je pisal na stop- nišču po tleh s kredo. Ta isti sosed se nikdar ne spomni^ da bi izpred vrat sostanovalcev »pospravil« iztrebke, ki jih pušča nje- gov živalski prijatelj.. Ko je soseda dobila na štirinajstdnevni obisk soro- dnika, se je druga rcizbur- jala, saj ni čudno, da po- tem plačujemo toliko vo- de. Ta ista soseda pa vsak večer koplje v polni kadi svojega »puhka«. Vidite, tako gredo mar- sikod sicer dobri sosed- ski odnosi po zlu, še bolj pa je ob vsem tem zaskr- bljujoča higiena. Današnji otroci niso navajeni na iz- trebke in sploh razne izloč- ke, čeprav starejši pravijo, kako so se nekoč radi ig- rali po dvoriščih s tistim, kar kokoši niso prebavile, Nismo utrjeni, nastopajo razna ciklična obdobja, ko smo izredno dovzetni za nekatera obolenja, čisto okolje Pa nedvomno mno- go pripomore k temu, da bo zdravje nas in naših otrok boljše. Pes je lepa žival, marsik- do bi ga rad imel, vendar se mnogim smili žival, da bi morala biti zaprta v sta- novanju ves dopoldan, drugi zopet menijo, da blok ni primerna oblika bivanja za štirinožca itd. Toliko za premislek in brez zamere! M. SENIČAR gt. 19 — maj 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 ŽIVAHNO V KONJEmSKEl^ KLUBU Znano je, da je Konjeniški klub Cel- je-škofja vas nekaj časa miroval, pred- vsem zaradi številnili organizacijskih spre- memb in selitve iz utesnjenih prostorov na Mariborski cesti v Skofjo vas, kjer innajo nove hleve in vadbeni poligon. Zdaj, ko so uredili najosnovnejše naloge, da lahko ne moteno delajo, so se posvetili vadbi in tekmovanjem, saj želijo vrniti Celju nek- danji sloves, ki ga je konjeništvo že ime- k>. Zato so pred nedavnim pripravili tek- movanje, ali bolje rečeno medklubsko srečanje klubov iz Ljubljane, Maribora in Celja, da bi s tem nekako odprli jahal- no sezono. S tem srečanjem so počastili tudi letošnje jubileje, ki jih slavita pred- sednik Tito in partija. Tako lahko zapiše- mo, da celjski konjeniški klub po 31-letih delovanja ponovno močneje oživlja svojo dejavnost, torej športno dejavnost in upaj- mo, <5a bomo čez nekaj let že priča dlob- rim lezuKatom. V Konjeniškem klubu si želijo tudi tr- dnejšega sodelovanja t družbeno skupno- rtjo. Lahko bi nastopali ob različnih pri- ložnostih ob občinskih praznikih celjske- ga območja in podobno. Vsekakor je nji- hov predlog vreden temeljitega razmisle- ka. Naš posnetek prikazuje štiri ponije, Jidaj imajo samo še enega, aato, da lah- ko tudi najmlajši sedejo v sedlo in oku- sijo lepoto ježe. lo je omogočeno vsa- komur, le nekaj dobre volje treba zbrati in oditi v škofjo vas, kjer je zdaj doma celjski konjeniški šport, v obujanju, kot smo lahko ugotovili iff načrtov njihovega dela. alpinistični kotiček sedem celjskih plezalcev v paklenicj Sedem članov ki priprav- nikov celjskega odseka je plezalo v Paklenici (Velebdt) v času od 23. aprila do 3. maja. Naveze so prihajale pod znano ostenje Anica Ku- ka, čuka in Glavic v dneh pred prazniki in se menjava- le v različnih smereh od III. pa do VI. težavnostne stop- nje. Ob štiridesetih pono- vitvah so bile izplezane tu- dd tri nove smeri. Udeležen- ci: Knez, Franček, Zupan Jo- že, Gornze Igor, šah Marja-^ na, Reberčnlk Fanika, Hor- vat Franc, črepinšek Janez. Ponovljene smeri VI, stop- nje: Klin, Brit Klina, Jenje- va, Funkcija in Faikina Os- tale ponovitve od III. do V.: Akademska, Brit za mali če- kič, Kokušna, Karabore, Ka- mirLska, Smer skozi okno, Severni greben čuka, Cen- tralni kamin čuka, Bivak Ja- ruga in Eampa kamin. Tii nK>\''e, prvenstvene celjske smeri: Kače —- IV-fAO (9 ur) — plezala Knez Franček. in Zupan Jože. Cvrčov ste- ber — spominska (v spo- min na mariiborskega alpini- sta Cverlina, ki se je smrtno ponesrečil na začetku" letoš- nje zime v Trigla.ru) —- V Al (17 ur) — plezala Knez Fran- ček in Zupan Jože. Smer Fi- ga — IV do V (4 ure) ple- zala Knez Franček, Reber- čnik Fanika. Plezalca Gračnei- Erane k. Gračner Jožica sta plezala v Kleku smeri HPD in Omla- clinsko (III do IV-f-). Ostala člani in priipravni.ki so ple- zali ali pa. lenarili v stenaih nsd Okrešljem, po-edvsem v Mrzli gori. Začela se je sezona šols- kih in sindikalriih izletov m že na prvih se je p>okazaia stara »vrlina« teh množičnih pohodov: ocQes;nai.e!nje gors- kih ctol-jn, pioti in okolice planinskih postojank. pj-i tem lahko i-gotavljamo, da glavna kri\tia za taka deja- nja predvsem v našem zaš- čitenem gorskem svetu, pa- de na vodje izletov. To pa so pedagoški delavci in or- ganizatorji, ki ne napravijo pred izletom najvažnejšega: podučitev otrok in razlaga, kam sploh gredo, kaj pred- stavlja čist gorski svet za sedanjo in bodočo generaci- jo in kaj je sploh zaščita narave. Drugače si ne more- mo misliti, da za takim iz- letom ostanejo kupi svetle ših tetrapakov in s polivini- h markirana pot od ceste pa do planinske postojanke Mislim, da bi morali na prevzgojo pred takimi iakiti na.lprej vodje, nato pa šele mladi udeleženci sami. Tudi letoe se bodo verjet- no pojavile skupine mladih planincev' na težjih planins- kih poteh in \'-2:pDnih. Dose- danje izkušnje nam povedo, da so ponavadi ti izleti na zahte\TLejše vrhove premalo strokoTOO vodeni in da pri izletih organizator preveč računa na pomoč srečnih okoli^in kot pa na svoje lastno znanje. Vsak teden se tudi v domačih hribih lah- ko ponovi »Breiuhom« škof- jeloške gimnazije. Za vse težje izilete je ponudila GRS Celje breziplačnc sipremlje valca in vodniik,a, pa se te ponudbe Še nihče ni poslu- žil. Ujžanio, da bo po kata- strofi v Švici spremstvc^ strokovnjaka na takem izle- ta •uaakjtjoj.jerjo.. Na. sOolki delajC jz st«ne v Faklenici PREBOLD: NOVE ZNAČKE Zbiralci značk bodo prav gotovo ve- seli dveh novih serij značk, ki jih je izdalo Turistično društvo Prebold. Na njih sta upodobljena narodni heroj Slavko šlander in znani slovenski skla- datelj Anton Schwab, oba Prebolčana. Značke so izdali v počastitev 40- letnice ustanovnega kongresa slovenske komunistične partije in 40. obletnice piihoda tovariša Tita na čelo partije ter njegovega 85. rojstnega dne. ŽALEC: MATURANTSKI PLES V Žalcu je bilo letos že tolike pri reditev kot že dolgo ne. Tako je bd v restavraciji veleblagovnice prvi matu- rantski ples, na katerem je za prijetno razpoloženje igral ansambel Jogy band, da pa je bilo še bolj veselo, so za raz- položenje poskrbeli z zabavnimi in dru- žabnimi igrami. »35(]) flkiarjev ali setHem dmifi aapora,« rete sodnik za prekrške klatežu. »EaaMmem, tovariš sod- mik, vzeS lb.ci)m iJimarjiev.« * Zidlravnik Javi srečnernui oceto: »Vse je v rediw;, toda otrok Je težak komaj dva kiiogra- ma.« »Kaj pa ste pričakovali? ForočOa sva se komaj pred tremi tedni.'« RIBIČI ZBOROVALI Minuli petek je bila seja Ribiške družine iz Šempetra. Najprej so po- udarili vlogo ribiškega doma v Presar- jih ter tamkajšnjih ribnikov, nato pa so med drugim pohvalih tudi prizadev- no delo mladinske in pionirske sekci- je, ki se udeležujeta raznih tekmovanj In akcij ter dosegata zavidljive uspehe. Ob koncu so sprejeli tudi nov sta- tut in več pravilnikov Ribiške družine, kajti izid novega zakona o sladkovod- nem ribištvu je zahteval prilagoditev samoupravni zakonodaji. EDI MASNEC Štaša Gorenšek Blazer m pisano krUc je najhoij aktualna, sveža in modna spomlu- domkopoletna kombinacija. Pri tej je krilo narejeno iz tankih bom- bažnih ali mešanih materialov in ukrojeno v modnem širokem kroju. Lahko je nagubano v pasu ali v bokih, lahko pa ima nabor tudi ob spodnjem robu. Krila so sešita iz vzorčastih, največkrat cvetličnih tkanin. Takšno krilo je tudi sicer nepogrešljiv del letošnje sezone. Blazer, oblečen k vzorčastemu krilu, naredi še učinkovitejšo modno kombinacijo. Se posebno svetel ali v eni od novih nežnih tonov, ki pa se mora z barvami krila lepo ujemati. Sicer pa je blazer oprijet, neko- liko bolj po moško krojen z ravnimi poudarjenimi rameni m našitimi žepi Reverji so koničast;^, če imate svetel ix)letni kostim s takšnimi hlazerjem, si priskrbite le še pisana krilo in imeli boste še drug, modnejU in trenutno lepši kostim. PRIPOROČA Tokrat smo obiskali prodajno enoto v Šoštanju — Opremo. Izbira je dovolj pe- stra, zato dovolite, da vam danes pred- stavimo le del blaga, ki vam je raa voljo v tej prodči/alni. 16 stran — NOVI TEDNIK St. 19 — j2^maM977 Zdaj že brez dvoma lahko zapiševio, da Celje vse bolj postaja mesto mladih, kvalitetnih športnikov, od katerih v bližnji prihodnosti po temeljitem in vestnem ter načrtnem delu lahko še veliko pričakujemo. Po- glejmo samo nekaj podatkov: mladi celjski rokometaši so pred meseci osvojili naslov državnega prvaka (lani so bili drugi) in imajo v svojih vrstah državnega re- prezentanta Iveziča ter potencialnega kandidata Ander- luha (žal trenutno poškodovan)! Od obeh je še cela plejada odličnih igralcev iz domačih logov. Pred dnevi so nas razveselili mladi košarkarji Ce- lja, ki so na državnem prvenstvu osvojili odhčno tret- je mesto (lani četrto), čeprav bi lahko z malo več sre- če bili tudi prvi, saj so dva poraza doživeli z vsega pe- timi pikami! Tudi tu so igralci iz domačih logov, med katerimi trenutno prednjačita Pipan (najboljši strelec turnirja) in Gole. Enakovredno so se kosali z Crveno zvezdo in Zadrom (obe članski ekipi nastopata v I. zvezni ligi!) in Železničarjem iz čačka, ki se je letos ponovno uvrstil med najboljše. Celjani so takorekoč edini iz »province«, vendar vztrajno dokazujejo, da to ni edino merilo za nekaj manj! Posebej ni treba naštevati uspehov atletov Kladi- varja, ki s svojimi mladimi ekipami segajo po najmš- jih mestih v državi. Med njimi je tudi cela vrsta od- ličnih posameznikov. Poleg teh ekipnih športov pa ne moremo tudi mi- mo nekaterih odličnih posameznikov v drugih pano- gah: Jezernikova uspeva v smučanju, Habjan v judu, Javerškova v kegljanju, Malec in Jagrova v strelja- nju ... Če prištejemo še mlade, obetajoče športnike v nogometu, šahu, hokeju na ledu in letalstvu potem vidimo, da je Celje trenutno mesto mladih, resnično obetajočih športnikov. Zlasti hvaležni so dosežki v rokometu in košarki, kjer tudi Jugoslavija kot celota igra v svetovnem me- rilu izredno pomembno vlogo. Ta množičen potencial govori dvoje: da smo politiko telesne kulture na našem območju dobro in pravilno zastavili ter da nas to tudi obvezuje za nadaljnje ak- ■.je. če želimo to kvalitetno osnovo zagnati še na viš- jo, kvalitetnejšo raven, ki se meri po članskih dosež- kih. Temelji so, poskušajmo nekaj iz njih tudi zgradi- ti! TONE VRABL po zmagi nad partizanom VZET ZADNJI SKALP ZAGOTOVLJEN OBSTANEK MED NAJBOLJŠIMI Tri kola pred koncem le- tošnjega državnega prvenstva v rokometu je že marsikaj bolj jasno, kot je bilo nekaj kol nazaj. Jasno je sioer sa- mo v enem delu in to spod- njem, medtem ko se je na vr- hu prav po zaslugi Celjanov vse skuiv>aj močno zapletlo. Celjski rokometaši, ki z ne- katerimi premori že več let nastopajo v prvi zvezni ligi, doslej v borbi za točke še niso okusili sladkosti zmage nad bjelovar.skim Partizanom, večkratnim državnim tn po- kalnim ter tudi evropskim prvakom. Tokrat je bilo sre- čanje na moč pomembno za oba partnerja: Celjani so MO- RALI zmagati ter si tako za- gotoviti vozovnico za nastop med najboljšimi tudi za pri- hodnje obdobje, gostje pa bi tudi MORALI zmagati, če ho- čejo znova postati državni prvaki. Bitka v hali Golovec, ki je vsaj za rokometna srečanja že zdavnaj krepko pretesna, je bila neizprosna. Domačini so izgorevali v veliki želji, da premagajo renomiranega nasprotnika ter si tako S.A.MI zagotovijo mesto v elitni ro- kometni družbi. Za domači- ne so nastopali TRIJE držav- ni reprezentanti, za goste SE- DEM! Naš reprezentant pa je bila tako kot mnogokrat do- slej publika, ki je z neverjet- no močjo nosila domačo eki- po. Rezultat 23:21! Padel je zadnji skalp, saj je bjelo- varski partizan edina ekipa, ki je Celjani v borbi za točke liiso uspeli niti enkrat prema- gati. In ta poslednja trdnja- va je padla ob najbolj pravem času. Koga lahko v tej neiz- prosni bitki posebej pohvali- mo? Verjetno nobenega, kaj- ti to je zmaga celote na čelu z velikim Strategom trener- jem Tonetom Goršičem. Zdaj imajo Celjani 22 točk in so s pozitivno razliko v golih na osmem mestu. V prihodnjem kolvi gostujejo v Crv^enki, po- tem pa zadnjikrat doma proti beograjski Crveni Zvezdi. Plan za letošnje leto je takorekoč izpolnjen. Celjani bodo ostali med najboljšimi! To si tudi zaslužijo, saj so jih v zad- njem času pestile številne te- žave — od ix>škodb do bo- lezni. Vskočiti so morali mla- di, ki so tudi zdržali težko breme iger v kotlu rokomet- ne kuhinje. Ni toliko vzdr- žalo znanje kot SRCE, ko- terega celjski igralci brez dvo- ma imajo. Z zadnjo zmago pa so Ce- ljani dosegli še nekaj: sebi so zagotovili obstanek, istočas- no pa so zapletli položaj na vrhu lestvice, saj zdaj do konca prvenstva ne bo jas- no, kdo bo prvak — Kri- vaja ali Partizan. Da bo čar še večji, se bosta obadva sre- čala v zadnjem kolu v Bjelo- varju. Proti Partizanu so nadvse lepo in predvsem pomembno zmago zabeležili: Zorko, Mro- vlje 1, Luskar, Miha Bojevič 1. Bcžič 1, Vukoje 11 (5), Petmik, Levstik 2 (2), Vla- do Bojevič 5, Ivezič 2 in Mar- guč. V republiški moški ligi je Minerva doma premagala Mli- notest (na lestvici je tretja, v prihodnjem kolu pa gostuje v Ormožu), šoštanj pa je prav tako zmagal v Brežicah (na lestvici je četrti, v prihod- njem kolu pa iga doma proti vodečemu Jadranu iz Kozi- ne). V ženski republiški ligi je Šmartno tesno zmagalo v Brežicah (na lestvici so dru- ge, v prihodnjem kolu pa go- stujejo v Kamniku), Velenje pa doma proti Izoli (na lest- vici so sedme, v prihodnjem kolu pa gostujejo v Pred- dvoru). TONE VRABL Po nekajtedenski »prisilni« pavzi zaradi poškodbe roke se je v ekipo ponovno vrnil veliki strateg Miha Bojovič. Niso iz trte izvite izjave, da pomeni za celjsko ekipo njegova vrnitev pravo osvežitev in udarno moč. Proti Partizanu je dobesedno lilestel in celo repre- zentanti s slovečinii imeni mu niso mogli do živega ... Foto: TONE TAVČAR NOGOMET: rilC NOREGA v republiški nogometni ligi ni prišlo do sprememb. V 18. kolu je vodeča ekipa Rudarja iz Velenja sicer s težavo, toda zasluženo premagala Izolo 1:0. V drugem srečanju pa so nogometaši Kladivarja premagali Šmartno z 2:0. Stre- lec obeh zadetkov je bil Marjan Dobrajc, ki pa bo moral zaradi drugega rumenega kartona v prihodnji tekmi poči- vati. Skoda! Po srečanju, ki je v Celju ogrelo preko 800 gledalcev, nam je vodja ekipe šmartnega in predsednik Avgust Re- beršak povedal: »Točki smo izgubili v prvem polčasu, ko smo bili nesigurni in neodločni v obrambi. Pozneje je bilo bolje, toda v napadu 'so naši strelci ponovno pokazali neu- činkovitost. Omeniti pa moramo, da smo tokrat svoje vrste tudi pomladili z mladimi igralci.« Trener Kladivarja Ilija Ubavič je bil zadovoljen z igro svojih varovancev: »Kolektivna igra v obrambi je onemogočila hitrim ig- ralcem Šmartnega, da bi presenetili vratarja Štancerja. V napadu smo izkoristili dve priložnosti. Toda obe točki nam le dajo možnosti, da se uvrstimo pod sam vrh tablice. Boljši igralci so tokrat bili Štancer, Sivka, Kuder in Do- brajc.« Na lestvici so Velenjčani še vedno prvi z 28 točkami, Kladivar je tretji s 24 točkami, Šmartno pa je sedmo z 19 točkami. J. KUZMA NA KRATKO Dušan Prezelj je dosegel lep uspeh na Keki, kjer je zmagal v skoku v višino z 213 cm, kar je za dva centimetra manj, kot je njegov republiški rekord. Čop je bil drugi, prav ta- ko pa sta bila druga tudi Sjekloča (200 In 400 m) in Kopitar (400 m ovire). XXX Marjan Habjan je bil na pripravah državne judo reprezentance. Zal se tokrat ni uspel uvrstiti v eiaiX) za evropsko prvenstvo, ker v vsaki disciplini nastopa za vsako državo po en te- kmovalec. To pa ni nobena tragedija, saj je Habjan mlad tekmovalec, ki lahko z vestnim delom še veliko doseže. To je že tudi do. kazal v letošnjem letu, ko je med drugim osvojil na Balkanskem prvenstvu bro- nasto medaljo. Samo tako naprej! XXX v Lescah pri Bledu se je končalo letošnje repub- liško prvenstvo v jadral- nem letalstvu, Celjani so dosegli naslednje uvrstit, ve: Pešec je bil drugi, Sta- rovič četrti, Peperko (lan- ski prvak) o&mi, Milač tri- najjjti in Lilija osemnajsti. Odlična Rojnik in Klinar nista nastopila. Odlična tradicija celjskih jadralcev se tako po uspehih nada- ljuje! XXX v Rogaški Slatini je bil tradicionalni brzopotezni turnir, kjer je nastopilo 45 šahistov. Zmagala sta Celjan Pešec in žalčan Brinovec, Brvar je bil če- trti in Draksler peti. V tolažilni skupini je zma- gal Pertinač. XXX v soboto se bo poročil Bogdan Povalej, strokovni tajnik pri TKS Celje. V zakonu naj bo vsaj tako uspešen kot prej na šport- nem področju, zlasti v ro- kometu. Pa varno vožnjo! XXX V mladi amaterski nogo- metni reprezentanci bosta nastopila tudi član Kladi- varja Dušan Kokotec in član šmartnega Mitja že- leznik. čestitamo in da bi dobro udarjala po okro- glem usnju! XXX Ponovno na kolo za zdra- vo telo! Torej kolesarska trim akcija v Celju bo v nedeljo, 15. maja po že ustaljeni progi, dolgi ■ 28 km. Startna mesta so na Otoku, Ostrožnem, Šmart- nem, Arclinu, Trnovljah, Teharju in Skalni kleti. Start bo med pol osmo in deseto uro zjutraj, pro- go pa morate prevoziti najkasneje do dvanajste ure in to do tiste postaje, k,ier ste oz. boste starlali. Ob koncu morate oddati kon- trolni karton s sedmimi žigi. In še zanimivost le- tošnje akcije: na vseh startnih mestih bodo pre- gledali kolesa, če so brez- hibna za vožnjo. Otroci od 7, do 14, leta gredo lahko na pot v spremstvu star- šev ali s spričevalom o opravljenem kolesarskem izpitu. Po poti bo več kon- trol, ki bodo pazile na to, da bodo udeleženci vozili po cestno prometnih predpi- sih, da ne bi prišlo do morebitnih nesreč. Ob močnejšem dežvju bo pri- reditev naslednjo nedeljo pod istim pogoji. Torej v nedeljo vsi na kolo za zdravo telo! Pa pametno vozite, saj gre samo za re- kreacijsko %'ajo, ne pa za tekmovanje! XXX Celjski strelci so se i)onov- no izkazali .tokrat na tradi- cionalnem tekmovanju v Za- boku, kjer so zniaftali ekipno in med posamezniki, kjer je bU najboljši Tone .Tager, To- ne Pihlar pa je bil tretji. Za ekipo sta polej; omenjenih tek- movalcev nastopila še Ervin SerSen in Jože Jeram. košarka ^^ ^n™^ ^ ^^ ^^ ^^^^^^ ^ ^ NAJBOLJŠI STRELEC JE BIL ALEŠ PIPAN Tri dni bojev pod koši v dvo- rani TSC v Celju za naslov dr- žavnega mladin-skega prvaka smo bili priča kvalitetni košarki, kjer je o končni razvrstitvi nastopa- jočili ekip, povsem izenačenih, več ali manj odločala športna sre- ča, večja zbranost, boljši živci in še vrsta drugih okodnosti. Zna- nje tehnike, obvladanje taktike, skoki pod koši, lovljenje odbitih žog, hitrost, preciznost pri za- ključnih metih in še vse ostalo kar sodi k dobri košarkaški ig- ri — vse to so ^kazali mladinci v večji ali manjši meri od vseh nastopajočih ekip. Mladi Celjani so v teh bojih izgorevali v želji, da bi stopili na naj\ašjo stopni- co. V prvi tekmi s Crveno zvez- do iz Beograda so slabo pričeli, že v treh minutah igre so go- stje pobegnili Celjanom. To raz- liko so Celjani lovili vso tekmo in šele štiri minute pred koncem so prvič rezultat izenačili, nato še dvakrat na 75:75 in 77:77, ven- dar smo bili v zadnjih sekundah priče pri vsega točki prednosti za CZ čudni odločitvi sodnika Mati- jeviča, ki je Celjanom odvzel žo- go in nezasiužeii poraz je b* tu. V drugi tekmi so se mladi Celja- ni povsem zasluženo oddolžili 2e- lezničarju iz čačka za poraz na PF državnega prvenstva. Zmaga- li so zasluženo z 88:79. V tretji tekmi, kjer so bile še množno&ti za osvojitev državnega prvaka, v srečanju z Zadrom, so Celjani odlično pričeli, povedli kar s 13- timi koši prednosti, vendar je ta razlika splahnela že v I. polčasu, v drugem pa so gostje pobegnili za 3 košev razlike. Zopet so jih Celjani s hitro igro lovili, vselej pa so obstali pri koš razliki. Fi- niš je bil izredno razburljiv, prav v teh trenutkih pa igralci niso imeli š^rtne sreče pri .zaključ- nih metih. RezulUti — Zadar : Železničar 85:82, Celje : Crvena zvezda 82:83, Zadar : Crvena zvezda 84:82, Ce- lje : Železničar 88:79, Crvena zve- zda : Železničar 95:88 in Celje : Zadar 86:90. Vrstni red — 1. Za- dar, 2. Crvena zvezda, 3. Celje, 4. Železničar. Celjani so s tre- tjim mestom dosegli doslej svoj največji uspeh na mladinskih dr- žavnih prvenstvih. Pokazali so od- lično igro, polno hitrosti in kljub pomanjkanju visokih centrov so se enakovredno borili z ostalimi nasprotniki. Najboljši strelec pr- venstva je bil Celjan Aleš Pipan z 98 koši in je prejel poseben pokal. Trener KK Celje Zmago Sagadin je med drugim dejal: »Odločili so tokrat živci in šport- na sreča. Lahko bi bili prvi. Za- dar je igral sproščeno in zmagal, čeprav bi si naslov prvaka prej zaslužila Crvena zvezda, ki je bi- la na turnirju najboljša.« K. JUG Aleš Pipan je bil najboljši strelec turnirja, za kar je do- bil poseben pokal, katerega mu je izročil neumorni orga- nizator YU košarkarskega fe- stivala in mladitiskega držav- nega prvenstva Branko Mar- tič. Foto: TONE TAVČAR Tretji v državi — mladi košarkarji KK Celje (stojijo od leve proti desni) Pipan, Zorko, Kuder, Vrečar, Pongrac, Gole in trener Zmago Sagadin, čepijo Frezelj, Erjavec, Trobiš. Rozman, Ramskugler, Benčan In tehnični vodja Franček Zorko. Foto: TONE TAVČAR ZA VAS DOM «13 strm mm TEONliK St. 19 — 12. maj 1977 NOVI TEDNIK stran 19 beograjske razglednice SKADARLIJA-SRCE BOHEMSKA ČETRT NA STARI TURŠKI KALDRMI PLsal sem že, da je Beogra I mesto, ki nikoli ne spi. Po- npči dobiva čisto svojstven ob- raz, ki mu daje še poseben čar ena najbolj slovečnh ulic — Skadarlija. Prvotno je bilo to naselje Romov in šele leta 1835 so Tirasle pn'e barake, ki so do- bile .svoje ime kot nase.je Ctgan.ska mala. že takrat le bilo v naselju veliko han-iv — turških gosti.sč. v njih so se opijal^ Turki in Srbi, ^ato se' je naselja kmalu opriiel dvomljiv sloves. 1872 je glav- na ulica tega naselja do- bila ime Skadarska in postala pravi beograjski Montparnas. V boemski ulici so se zbirali znani srbski književniki, ig- ralci in slikarji, med njimi Djura JakŠič, Jovan Zmaj, Je van Skerlič in drugi. V tistatn ča.su so tam nastale še danes sloveče kavarne »Tri šešira«. »Dva jelena« in »Ima dana« !V[ed njimi nedvomno daloc nacukrog najbolj slovi kavar- na »Tri šešira«, ki je nastaUt leta v nekdanji delavnici klobukov. Sprva ni imela ime- na, ker pa je na stavbi osta.a reklama stare delavnice, nu kateri so bili narisani trije klobuki, se je je oprijelo da- na.sn,je ime. Na kavarne v Skadarliji jo v-ezana cela vrsta anekdot, od katerih pa najbolj slovijo liste v zvezi z Djuro Jakšičem. še danes Beograjčani radi pripo- vedujejo, kako je Djura Jak no obljubil svoji ženi. da na poti domov ne bo zavil v »Tri še sira«. Vseskozi se je prepri- čeval. k?ko ne sme v kai-arno. In ko je le »srečno« prispel domov, je obesil klobuk za vrata in dejal svoji ženi: »Ta- ko, obljubo sem držal. Na to pa moram kaj spiti!« In je odšel na kozarček v »Tri še- šira«. Takih anekdot, vezanih na Skadarlijo in njene kavar- ne, je še veliko. Kajti gene- racije so Se menjavale, z vsa- ko so se rodili novi umetniki in novi bcemi, vsi pa so pri- bežališče našli v gostoljtibni Sksclarliji in njenih kavamrili. Skadarlija je še danes bo- emska četrt. Nekoliko turis- tično obarvana, a kljub temu boemska. Z odlokom skupšiM- ne Beograda je to konserviiu- na ulica, ki ne dovoljuje no- benih sprememb. Zato se obi- skovalci še danes spotikajo v stoletno »kaldrmo«, fasade starih, neuglednih a zanimivih hiš, pa za svojimi okni skri- vajo številne zanimive zgod'->e. Na zidovih v noč razposajeno mežikajo »fenjeri«, nočne go- ste pa \''abijo znane kavan^c. Sam sem bil v »Tri šešira«. Bilo je enkratno. Stara, zane- marjena soba, vsi stoli zase- deni, hrana, ki ni nič po.seb- nega. pa vendar enkratno. Ig- rala je domača godba, peli ]/a so zgolj in samo gostje. Po zidu obledele slike in s svin- čniki zapisane misli, porojene v dimu kavarniškega razpo- položenja. In na ulici? Stari reklamni kioski, na zidovih z velikimi panoji pesmi, ki so se rodile v tej ulici. Res enkratno, za- nimivo in nepozabno. Kot bi . se preselili stoletja nazaj v lenobno rapoloženje 19. stolo- tja, ki ni poznalo dirke za ča- som in denarjem. PIŠE: BRANKO STAMEJČIČ (6) majda centrih ČLOVEK, KI TE NAVDUŠI SVETU GLASBE JE TREBA VZTRAJATI Le kdo ne bi poznal ne- Icoč priljubljenega slovenske- ga vokalnega kviarteta Ultra, ki Je z uspehom sodeloval na naših številnih festivalih zaib;ivne glasbe, med drugim tudii na Slovenski popevki, ua zagrebškem in splitskem festivalu, ter na Veseli jese- ni. Kvartet, katerega članica je biila tudi Majda Centriho- va, je imel pred seboj brez dvf.^ma bogato prihodnost. Na. enkjfa/t pa je vse skupaj utih- ralo in le še včasih slišimo na radiu kakšen njihov po- snetek. Kvartet je r'azpadei. Morda so bila' temu kriva prevelika pričakovanja mla- ddi Celjanov, morda niso zna- li prenašati uspeha, ki je pri- šel kar r!;-:'en!kra,t, . . , Vsakomur, ki se v.saj ma- lo spozna na petje, postane ob poslušanju Majde Centri- hove, ki sedaj prepeva z an- saftriiblom Vokali, takoj jas no. d!a ima vse možnosti, da po.s.bane ena naših najboljših I>evk. žal je talco, da v sve ta zaibavne glasbe glas mno g'>kra.t ni najbolj pomembna Treba je biti vztrajen, treba se je vrteti okrog skla- dateljev ... Majda pravi, da taga ne zmore. Sicer pa so deževale obljube skoraj v.se- pov.sod. skoraj na vsaki vedv pnred-ltvi. Savec^ra pa Majdine želje, da bi nekoč po,snela neka; tudi za radijski arhiv, še ni- so .s,plalmele. Ce bi trdila ka- korkoli drugače, ji ne bi ver- jel. žr- zaito, ker vem, kaj ji pojuenfl petje, glasba. Vse- eno ,\Dia .si nikdar ni dovoli- la, da bi zaradi te svoje Iju- beaal zanemarila študij. V Ljviiiljani je končala višjo šo- lo za socialne delavce, sedaj pa je ab.solvent Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Redno je zapo- slena v tekstilni tovarni v Preboldu. Ce zapišem še to. da je dolgo časa prepevala pri Akademskem pevskem zboru, s katerim je prepoto- vala dobršen del svetla, po- tem menda ni treba pose- bej poudarlati, da je človek z izredno voljo. Lahko bi zapisal tudi to, da je petje v nje.ni družini že tradicija. Tudi očetu je po- menila pe,sem pol življen;i:i. Pred petnr.ijstimi leti, ko jo umiral, je imel samo še eno željo. To, da bi njegova Maj- da nikdar ne pozabila pesmi, to da postane pevka . . . Ko ob pevkih in sobota'h zvečer zazveni njen gl^s v preboldskem hotelu, nas ne- kaj spreleti, njena interpreta- cija nas prevzame. Le komu ni toplo pri srcu. ko sliši lepo petje? In če nekomu v življenju vedno znova uspeva, da tako ali drugače prevza- me ■ sočloveka, potem v nje- govo dobroto, v njegovo bit ne gre dvomiti. Ko jo človek opiazuje in poslii-ša" kadar prepeva, sploh ne dvc-mi v to, da bo nekoč stala ob sitrani naših najbolj- ših pei'k, ob strani Elde Vi- ler. Majde Sepe. Marjane Deržaj in Ditke Haberl, ki jih tudi ona izredno ceni. Ob vsem tem, pa je najbolj po- m_embno to, da je kat člo- veka, vsi ki jo poznajo, iz- redno cenijo. Srečno,. MAJDA CENTRIH! Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČ.\R bolezen izobilja (1) HRANO POJMUJEMO PREVEČ TRADICIONALNO Ce smo v preteklih pe- tih nadaljevanjih pisali o »geografiji lakote«, je prav, da nekaj naslednjih DJmienimo nasprotju: tni- leznim izobilja. Tudi v teh nadaljevanjih se bomo oprli na dokumentacijo C'ZN, ki je bila pripravlje- na za Svetovno konferenco o prehrani. Tradicionalno pojmova- nje brane je takšno: kdor sedi za bogato obloženo mizo, se dobro hrani. Takšen človek dobiva v vsakem primeru dovolj beljakovin, njegovi ener- getski viri so izdatni, če- prav včasih preobilni, je- dilnik pa je sestavljen ta ko, da mu ne primanjkuje niti vitaminov niti minera- lov. Gledan skozi prizmo sto letne lakote, ki je vedno spremljala človeštvo in še danes ni premagana, je lahko takšen človek srečen in zdrav. Toda, tako kot v števil- nih drugih stvareh, lahko tudi tu videz vara. S sta- tistiko ugotovljena zveza med načinom, kako se tiranijo prebivalci indu- strijsko razvitih držav, njihovim načinom življti- nja in boleznimi zaradi katerih umirajo, postavlja- jo nova resna vprašanja o tem, kako zdrava je njiho- ^-a prehrana. »Najbolj sumljive« zna- čilnosti prehrane bogatih so velike količine masti, predvsem živalske, in vi- sok nivo holesterola. Po- leg tega meso, predvsem svinjsko in goveje, kot tu- di mlečni proizvodi in rastlinsko olje, večajo ko- ličine masti v prehrani. Holesterol — zdaj že do- bro poznan svetovni javno- sti zaradi bolezni krvnega sistema — se nahaja v naj- večji koncentraciji v jaj- cih in jetrcah, udeležen pa je tudi v drugih proizvo- dih živalskega izvora. Gle- de masti pa sta usodna njena količina in sestav. Danes prevladuje mnenje, da zasičene masti — to pa so predvsem masti žival- skega izvora — ustvarjajo v organizmu pogoje za bo- iezni srca in ožilja, mor- da pa tudi nekaterih obliij raka. Na drugi strani pa izgleda. da nezasičene maščobe -i- te so v večini živil živalskega izvora ~ predstavljajo manjšo ne- varnost za zdravje. žitarice v obliki celih zm ali »črna moka« (tu so sestavine rrmogo bolj očuvane) so zelo slabo za- stopane v prehrani bogate- ga dela človeštva. Tako so žitarice za prehrano iz- koriščene predvsem kot »bela moka«, iz te pa so s tehnologijo obdelave iz- vržene za prehrano zelo pomembne sestavine. Surovo ali prekuhano sadje in zelenjava — ki prav tako kot žitarice v zrnu vsebujejo celulozo -- preveč zanemarjamo in ga v svetu bolj pogosto za- menjujejo konzervirani ali zmrznjeni proizvodi. Še več, tudi tedaj ko zaradi spremembe jedilnik vsebu- je sveže sadje ali zelenja- vo, ga največkrat lupimo oziroma prekuhamo Z odstranjevanjem celu-' loze iz živil se menja tu- di kemija prebave in fi- zične lastnosti telesnega : i^iločanja, vse to pa pov- zroča večje možnosti /,a bolezni prebavil. ' (prihodnjič dalje) Nekoč je ustavi! francoskcija romanopisca Jule> Sandeauja (1811—1883) na ulici revež in mu povedi o sebi in o svoji družini tako žalostno stvari, da it je dal pisatel,] kar krepko podporo. Ko je Sande^ pol ure kasneje stopil v eno boljših restavracij, se močno začudil, ko Je zasfedal berača, ki se je ravt spravljal nad porcijo ostris;. Stopii je k njemu in ! začel karati, zakaj tako zapravlja denar. ."Se pred« je končal, ga je revež prekinil: »Dragi moj gospod, kailiu- nimam denarja, ' morem jesti ostrig; če ga imam, vam ni prav, da j jem. Povejte mi torej, kdaj bi po vašem sploh lal)' jedel ostrigci« KDAJ NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško. Slov Konjice Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 Naročnma in oglasi: Tr V. kongresa 10 — Glavni m odgovorna urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan B< žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Semčar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stri šek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsal? četrtek — Izdaja ga OGP »Delo«, LjuolJana — Rokopisov ne vračamo ' Cena posamezne številke 3 din - Celoletna narcčnma 120 din. polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je ceni dvojaa. Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« Ljubljana - Tel?ton: 22-3G9, 23-105, oglasi in naročnma 22-800. SLOVENSKA POPEVKA 77 Letošnja Slovenska po- pevka, ki bo koncem ju- nija v Celju, naj ne bi mi- nila brez spremljajočih prireditev. Prireditveni odbor, ki gA vodi Marjan Ašič, bo sku- pno z revijo Stop iz Ljub- ljane organiziral okroglo mizo o zabavni glasi)i in k sodelovanju povabil več pevcev, komponistov in sploh glasbenih delavcev. Kevija Antena bo prisko- čila na pomoč, kot je to že tradicija pri festivalu, jiri izvedbi piknika za v.se nastopajoče. Organizator bo verjetno predlagal za kraj piknika Šmartinsko .jezero.