u'/.,m iflnfi k ^ ^ ^ ^^^ ^^^ ^^^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER SLOVENIAN MORNING CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 4, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Kohcelt (j. fyanjo ^clti^leija g Precej časa že nismo imeli v naselbini umetniški koncert St p/*4 ^omovine- V nedeljo pa nastopi na odru S. N. Doma na •Hudi r operni basist g. Franjo Schiffrer-Niavigin, ki se de| 1 V ^edinjenih državah že od septembra lanskega leta in je so-"val prj 0perni družbi San Carlo Opera; Company, a je izrazil Ha C'a Slovencem v metropoli koncert. Dasii je bilo ^EpC]ag0 je maj0 ^.asa> pa s0 se naga društva in ljubitelji umet-nr- 1 Pr'Pravili precej dobro, da gredo umetniku na roke in mu 'avijo vse potrebno za nastop. j2 p°Ncertne točke, ki jih je pripravil g. Franjo Schiffrer, so pl 110 'ePe točke naše domače pevske umetnosti, obenem pa pre-, ne z izbranimi opernimi točkami. Koncert sam~ sestoji iz delov. (jV6 Prvi del obseguje pet pesmi in sicer: Vilharjeva "Mornar," Adamičevi: Nocoj je pa lep večer in "Ave Maria." Nadalje umetn^ari program opernih točk, v katerih pride zlasti bas do svoje v°ne veljave. Občinstvo je od vseh strani kar najbolj .vljudno jT'jeno, da poseti nedeljski koncert, ker taki koncerti so tudi v 1 naselbini — redka umetnost. t0v koncert se vrši v. S. N. Domu na St, Clair Ave. Pričetek yCn° Ob 8. uri zvečer. Pri gjasovirju je mlada umetnica Miss jj6ra Milavec. Reditelj ice bodo dekleta od častne straže S. D. Z. v° koncertu iit med odmori se servira okrepčila v prizidku S. ' Doma. Tujezemci in relif Columbus, 3. marca. Meseca januarja je državna zbornica države Ohio sprejela postavo glasom katere oni tujezemci, ki nimajo prvih papirjev, niso upravičeni do relifa in ne smejo dobivati nobene javne podpore. Governer Davey je pa to postavo prepovedal, češ, da je nečloveška in da Amerika ne more dopustiti, da bi ljudje umirali od lakote. Včeraj se je pa nam sporočilo iz Columbusa po državnem poslancu Jos. Ogrinu, da je poslanska zbornica posta-vcdaje sprejela ponovno slično postavo. Ta postava določa, da tuje^emcu sicer ni potreben prvi papir, da dobiva relif, pač pa mora podpisati zapriseežno izjavo, v kateri navede ime parnika, kdaj je prišel v Ameriko, dan in mesec in leto prihoda. Potem bo deležen relifa. Ako se pa pozneje dožene, da je tujezemec dal napačne podatke, se mu ustavi relif. Poslanec Mr. Ogrin je izjavil, da je takoj vložil protest proti tej postavi in se bo boril proti njej. ■-o Smrtna kosa j ^ Ceraj zjutraj je preminula v t);Strii bolnišnici mlada rojakinj1 Marie De Noewer, rojena v^ičnik, stara 26 let. Stano-b a Je na 16002 Holmes Ave. k^ika je bila rojena v Cleve-son Tu zaPušča žalujočega Kennetha, tri hčere, wria' Arlene in Joan> dva si" ^ a> Kenneth in Charles, starša °bn in Mary Ušeničnik, tri bJre Helen, Olga in Jean ter a Johna. Pokojna je bila l47Ulca dr. Vodnikov Venec št. bot Pogreb se vrši v so- ^ Popoldne ob 2:30 iz hiše i„ rsev na 14616 Westropp Ave. Highland Park pokopali-vodstvom August F. Bodi ranjki mirna ame- a zemlja! lz Pcdvasnik umrl Pittsburgha se nam je vče-vj^prePozno za včerajšnjo šte-sPoročilo, da je tam umrl da| 0 Poznani slovenski pionir, ^ ? Po Ameriki poznani vrli VdvVeni delavec in pevec Ignac 6c0 'asnik. Ranjki zapušča so-\ v? °troke. Družini izrekale globoko sožalje! t)rv^aložene trgovine jjjj avne trgovine z žganjem te dni zlasti v Clevelandu Za^°žene z raznovrstnim ž8ani m" Skoro 20 >000 zabojev ^iJioj je dospelo v Cleveland. Miavo . P°ndeljek stopijo v - 2nižanei cene raznim vr- m ž«anja. , ^ Zadušnica 0 v , M Jnim John žetkom se Na ,5 ob 7- uri zjutraj V' rnilša v cerkvi sv. Vida. 6 številne udeležbe. K smrti Jack Legana Poročali smo včeraj glede nesrečne smrti mladega rojaka Jack Legana, ki je bil ustreljen po zamorskih roparjih. Dodatno se nam še poroča, da zapušča ranjki žalujočo soprogo Marion, očeta Jakoba, mater Julijo, rojeno Kelemen, dva brata, Jo-sepha in Antona, ki sta oba zaposlena pri Plain Dealerju, sestro Margaret, omoženo Miller in več sorodnikov. Pogreb ranj-kega se vrši v soboto popoldne ob 1:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. ter na Highland Park pokopališče. Preostali družini izrekamo naše globoko sožalje! Vijugasta Cuyahoga Reka Cuyahoga, ki teče skozi Cleveland v neštetih ovinkih in se vije kot serpentina, je končno dobila usmiljenje pri postavoda-jalcih v Columbu,su. Državna postavodaja je dovolila mestu Clevelandu, da izda za $3,700,-000 bondov, da se reko Cuyahoga izravna in pri uredi tako, da bodo lahko večji parniki prihajali v gotove dele mesta. Otroci tujezemcev Vodstvo WPA projektov v Clevelandu naznanja, da bo sprejemalo na delo otroke tujezemcev, ki 30 bili v Ameriki rojeni. Dosedaj je bilo tudi njim delo zabranjeno. Tujezemci, ki nimajo vsaj prvih papirjev ne morejo dobiti WPA dela. V bolnico Frances Cervenik, stanujoča na 1234 E. 71st St. se je morala podati v Glenville bolnico v svr-ho operacije, želimo ji skorajšnjega okrevanja. 35 oseb ubitih v povodnji v Calif orni ji Les Angeles, Cal., 3. marca. Po južni Californiji je nastala ogromna povoden j, ki je že sedaj povzročila ogromno škodo. Povodenj je nastala, ker je v hribovju padal več dni dež in so .vode. zalile- .doline. Površno se računa, da znaša povzročena škoda že sedaj nad $25,000,'000. Tisdče družin je bilo prisiljenih bežati iz poplavljenih krajev. Ogromno mesto Los Angeles je bilo odrezano od ostalega sveta. Le radio poročila so lahko dospela v mesto. Glasom najnovejših poročil se je voda začela umikati. -o- Smrtna kosa Včeraj okoli poldne je preminul rojak Anton Potočnik, star 68 let. Doma je bil iz Stare Loke na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1906. Stanoval je na 1007 E. 140th St. Tu zapušča dva sina, Antona in Louisa, tri hčere, Frances poročeno Sili, Angelo poročeno Eber in Margaret, nadalje brata Jakoba. Soproga Ana je umrla leta 1928. Pokojni je bil član društva sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8:30 iz August F. Sv.etek pogrebnega zavoda ,-na 478 E, 152nd St. v cerkev Marije Vne-bovzeite in na sv. Pavla pokopališče. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Naše globoko sožalje preostalim. Nova trgovina Poznana tvrdka Brazis Bros., ki ima glavno prodajalno na 6905 Superior Ave., odpre v soboto 5. marca podružnico na 6122 St. Clair Ave. Za ta dan bodo posebne cene v tej prodajalni oblek. Manager te podružnice bo znani slovenski krojač J. Okorn. Rojakom prav toplo priporočamo to podjetje. Dospeli iz domovine Prod par dnevi je dospelo iz domovine zopet nekaj naših ljudi in sicer Ivan Birk, Maria Ma-i.ešič in Ančka Kikel. Vsi so potovali s posredovanjem tvrdke Mihaljevich Bros., 6031 St. Clair Ave. Dobrodošli v naselbini. Whittemore postava Državna postavodaja v Co-lumbu,su je zadnji dan, predno se je razšla, znova odobrila Whittemore postavo glede zakasnelih davkov. "Najbolj kruta vlada" Neivi York, 3. > marca. Alexander Kerensky, ki je vcdil prvo revolucijo v Rusiji leta 1917, ko ve je odpovedal prestolu car Nikolaj, je izjavil včeraj v Neto Yorku, da je režim sedanjega ruskega diktatorja Stalina "najbolj okruten, kar jih pomni, zgodovina človeštva od postanka sveta."- Kerensky je, nadalje prerokoval, da ne bo dolgo, ko se bo ruski narod otresel strašnega suženjskega jarma, ki ga nosi pod boljševi-ško vlado, ker je jarem tako neznosen, da ga narod sploh ne more več nositi. Kerensky je podal svojo izjavo ob priliki pričetka obravnave napram 21 odličnim Rusom, katere je Stalin obdolžil zarote in katere želi poslati v smrt. Čehoslovaška vlada krepko odgovori Hitlerju Praga, 3. marca. Ministerski predsednik čehoslovaške republike Milan Hodža bo danes ali jutri v čehoslovaškem parlamentu preeej ostro odgovoril Hitlerju. Kot izjavlja vlada ni hotela odgovarjati v prvih dnevih splošnega razburjenja, ko odgovor ne bi imel toliko veljave kot sedaj, ko se je položaj razčistil, če-hcslovaška se nahaja v najbolj ulni krizi od začetka,;svojega obstanka. Obenem je čehoslovaška .vlada čakala kaj bodo evropske velesile naredile za slučaj, da Nemčija v resnici začne ogrožati čehoslovaško neodvisnost. Premier Hodža bo poudarjal kardi-nalni princip politike^čehoslova-ške republike. Odločno bo prepovedal Hitlerju, da t>i izvajal nekak protektorat nad Nemci v Čehoslovaški. Resno bo posvaril Hitlerja pred težkimi posledicami, ki bodo nastale, ako Hitler ne posluša Čehoslovaške. Vlada ne bo niti dovolila, da se začne s kakšnimi pogajanji z Nemčijo glede nemške manjšine v Čeho-slovaški. Čehi so postali bolj pogumni, odkar je francoska vla-:la izjavila, da bo Francija izpolnila vse svoje obveznosti na-oram čehoslovaški. Obisk pionirja V našem uradu nas je posetil včeraj star slovenski pionir v Ameriki, Mr. John Kržišnik, ki je pred 22. leti prebival v Federal, Pa., a se je potem preselil v Burley, Idaho. Mož je še vedno zdrav in čvrst in kljub visokim letom zgleda še kot mladenič. Mr. Kržišnik ostane več tednov na potu predno se vrne v Idaho. Hvala lepa za obisk. Smrtna kosa Sinoči je preminul George Kochman, star 63 let, rodom Slovak in poznan med Slovenci. Tu zapušča soprogo Mary, dva sinova in dve hčeri. Delal je v NYC železniški delavnici in je bil član kovaške unije. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 15919 Parkgrove Ave. pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Seja čitalnice Seja S. N. čitalnice se vrši to nedeljo ob 2. uri popoldne v či-talniških prostorih. Prosi se nadzorni odbor, da pride pol ure prej, da pregleda račune. — Tajnik. Pismo V našem uradu ima pismo iz domovine Mr. John Budnar. Adamič in Simončič Dan 14, marca bo velik dan za elevelandske športnike, zlasti pa za Slovence. Jim Adamič, eden najboljših mladih športnikov v Ameriki, ki mnogo oblju-buje in o katerem pravijo, da postane drugi Dempsev, je defini-tivno sklenil, da se bo boril v Areni v Clevelandu dne 14. marca. Sedaj iščejo med športniki nasprotnika za Adamiča in skoro gotovo bo odločitev padla na Eddie Simmsa, znanega lokalnega slovenskega športnika. Eddie Simms se je zadnje mesece mudil v Californiji, kjer je porazil skoro večino svojih nasprotnikov in si dobil jako dobro ime. Ako izberejo Simmsa, tedaj bo prvič v zgodovini roko-borbe, da si bosta stala nasproti dva rokoborca večjega slovesa in ki sta oba Slovenca. -o- Kitajci so baje v bitki zgubili 50,000 mrtvih ^ šangaj, 3. marca. Glasom japonskih poročil so kitajske čete, ki g®i nahajajo na begu v provinci šansi, zgubile najmanj 50,000 ljudi, ki so popadali mrtvi na begu. Nečloveško klanje se nadaljuje brez vsakega usmiljenja, ko tirajo japonske armade Kitajce proti Rumeni reki. Japonske armade tako hitro napredujejo, da morajo zrakoplovi za njimi dovaž&ti živež. Ob železniški progi ,ki vodi od severa proti jugu, ležijo trupla mrtvih kitajskih vojakov na debelo eno poleg drugega. Temu nasprotno pa Kitajci trdijo, da tekom zadnjih dveh tednov niso imeli velikih zgub, dasi priznajo, da so morali prepustiti Japoncem deset okrajev Sansi province. Angleški parlament zahteva od vlade resnico o pogajanjih i Italijo. Dosedaj je vlada skrbno skrivala dogovore z Italijo Delavska podpora Cleveland Federation of Labor je včeraj odglasovala vso moralno in finančno podporo za obrambo Don C am p bell a in John E. McGhee, dva delavska voditelja, ki se nahajata že tri tedne pred sodnijo, da se zagovarjata na obtožbo, da sta izkoriščala delodajalce in trgovce in izsiljevala iz njih denar. Tožbo proti cbema je prvotno naperil Elliott Ness, direktor javne varnosti v Clevelandu. Dva najboljša odvetnika zagovarjata oba delavska voditelja. Tožba ta teden še ne bo končana in bo veljala približno $25,000. Vest iz domovine Mr. Valentin šuštaršič je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je umrla sestra Angela šuštaršič, stara 48 let. Umrla je v Zbiljah, fara Smlednik. Tu zapušča pokojna dva brata, enega v Kansasu, enega v Coloradi, eno sestro pa v stari domovini, imenom Ivanko Požar. Naj bo ranjki mirna ameriška zemlja! Pokojni Primož Pust Včeraj zvečer je preminul po širnem Clevelandu znani Primož Pust, po domače Erzarjev, 15703 School Ave. Pogreb ranj-kega se vrši v pondeljek. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ in društva Lunder-Adamič št. 20 SSPZ. Pogreb bo vodil J. žele in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti prinesemo jutri. Lepa hčerka Vile rojenice so prinesle včeraj družini Mr. in Mrs. Mihael Gena, 1604 E. 41st St. zalo hčerko. Mlada mati se nahaja v University bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Miss Ana Turk. Obilo sreče novorojenki kot tudi staršem! London, 3. marca. Opozicija v angleškem parlamentu, ki obstoji zlasti iz laboritov, je včeraj ves dan vpraševala ministerske-ga predsednika Chamberlaina zakaj se prikriva potek pogajanj cd strani angleške vlade z Italijo. Radi teh pogajanj je odstopil angleški zunanji minister Anthony Eden in je bil na njegovo mesto imenovan lord Halifax. Premier Chamberlain je včeraj v parlamentu povedal le, da se pogajanja z Italijo nadaljujejo. V prvi vrsti se gre za odpoklic tujezemskih prostovoljcev na Španskem. Italija kot Nemčija zahtevati, da se odpokličejo vsi prostovoljci, to je, oni, ki se borijo na strani generala Franca, kot oni, ki so pod poveljstvom Madrida. Kako daleč se je angleška vlada podala, ni absolutno ničesar znanega. Saj je angleški ministerski predsednik Chamberlain včeraj v parlamentu sam izjavil, da mu niti identiteta osebe, ki zastopa Italijo, ni popolnoma znana. Nadalje je Chamberlain izjavil, da nima dosedaj ničesar de-finitivnega na rokah, pač pa sama ugibanja. Tako angleški narod premišljuje in špekulira kako vodi angleška vlada tujezem-sko politiko. Chamberlain je pa zanikal, da je angleška vlada pripravljena podeliti Italiji gotove prednosti pri Sueškem prekopu. Enako je izjavil, da je dvomljivo, da bi Anglija s posebnim posojilom pokrila laški državni deficit. "Neposfavni" štrajki v Pennsylvania. Piketi kaznovani i visoko globo. Štrajk na univerzi Philadelphia, 3. marca. V tem mestu je 71 večjih in manjših delavnic, kjer izdelujejo nogavice. Izmed teh jih je 65 zaprtih in zaposlenih samo 6. Uradniki unije American Federation of Hosiery Workers so. izjavili, da so štrajki "neposta-vni." Delavci so pustili delo, ko je nepristranski odbor zavrnil zahtevo delodajalcev, da se znižajo plače, toda je odredil, da se zniža bonus, ki se je dosedaj plačeval uslužbencem. Delavci trdijo, da pomeni to, da se njih plače znižajo za 7 odstotkov. Med onimi delavnicami, ki so ostale odprte, so največje v Phi-ladelphiji, in kot so se izjavili unijski uradniki je štrajk samo 50 odstotkov uspešen. New York, 3. marca. Mary Lavilla, stara 23 let, ki je pike-tirala pred tovarno, je bila kaznovana v globo $100.00. Pike-tirali so pred neko pekarijo, .kjer je prišlo do spopada med piketi in med delavci, ki so ostali pri delu. Philadelphia, 3. marca. Tu-kajšno Temple univerzo so morali včeraj zapreti, ko so odšli na štrajk uslužbenci pri kurilni napravi v poslopju. Zaštrajka-li so, ko je bil ravno najbolj mrzli dan v letu. Uslužbenci so šli na štrajk radi prepira glede plač. Zaprli so vso kurilno napravo in vodo za šest poslopij univerze kot tudi z a 12 spalnic, kjer se nahajajo dekleta. Vodstvo univerze pravi, da so uslužbenci lansko leto dobili večje zvišanje plač in da letos ne more plačati ponovnega zvišanja. Baltimore, Mr., 3. marca. Senator Phoebus je izjavil, da se bo odpovedal svojemu uradu kot delavski komisar, potem ko je bilo zaslišanje napram njemu končano. Obtožen je bil neredne uprave v svojem' uradu. Baje se je komisar dal podkupiti, da je vprizarjal in poravnal štrajke. Slovenski radio program Na slovenskem radio programu bo v nedeljo igral redni orkester, poleg tega pa nastopiti popularni pevki Miss Caroline in Ann Budan in Mis3 Honey Kramer, katerih nastop je vedno dobrodošel radio poslušalcem. Poleg teh bosta igrala tudi John Gerk in Joe Zaje kot izvrstna harmonista. Program se oddaja v nedeljo od 1:00 do 1:30 popoldne lia WGAR radio postaji pod vodstvom dr. James Mallya. Davek na žganje Državna zbornica v Columbu-su je včeraj že četrtič porazila predlog poslanca Ogrina, da plačujejo odjemalci žganja v državnih trgovinah prodajni davek, ne pa odjemalci v gostilnah, kjer se pije na kozarce. Ogrinov predlog je na mestu, ker potem bi bili vsi obdavčeni, ki kupujejo žganje, dočim plačujejo danes davek samo oni, ki v gostilnah pijejo. Filmske slike V soboto 5. marca se bodo kazale hrvatske filmske slike "Vinska trgatev v Dalmaciji," in sicer po želji dr. Abraševič, v sredo 9. marca pa na željo društva Majke Božje Bistričke, obakrat v Hrv. nar. domu ob 8. zvečer. Tožba governerja Pred desetimi dnevi je governer države Ohio Martin L. Davey vložil tožbo napram nekemu Lee Bradleyu, katerega je obdolžil krive prisege. Bradley je trdil, da je na nasvet governerja delal pogodbe z avtnimi tvrd-kami za prodajo avtomobilov državi Ohio, in da bi si on in governer delila dobičke. Gov. Davey je označil to izjavo kot navadno krivo prisego, dal Brad-leya zapreti in obravnava bi se imela vršiti pred mestnim sodnikom Addamsom v East Clevelandu. Zagovorniki Bradleya so pa izjavili, da sodnik Addams ni verodostojen, ker je prijatelj governerja, nakar je Common Pleas sodnija odredila, da se tožba vrši pred načelnikom mestne sodnije v Clevelandu. Načelnik mestne sodnije, sodnik Griffin, bo te dni enkrat določil dan obravnave. Boljše plače Državna postavodaja v Co-lumbusu je zvišala mesečne plače stražnikom v državnih ječah za. $20.00 na mesec. Pogreb De Noewer Pogreb ranjke De Noewer se vrši v pondeljek ob 2:30 popoldne in ne v soboto. C AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 4, 1938 Viharji in nevihte v Evropi BESEDA IZ NARODA Pretekli teden je starodavna Evropa doživela zopet mnogo viharjev in neurja, kakoršnjega je sicer že vajena, toda kJ je to pot grozil razbiti vso kolektivno varnost, katero so vsaj v malem deležu uživale razne državne meje, ustvarjene po versaillski mirovni pogodbi po zaključeni svetovni vojni. Hitler je vladar, ki se zadnje čase največ oglašITv javnosti. Malo je manjkalo, da ni spravil Avstrije v svoj žep in tako prekršil slovesno pogodbo, katero so podpisali zastopniki nemškega naroda, ki so se obvezali v dotični pogodbi, da bodo za vse večne čase spoštovali neodvisnost in samostojnost avstrijske republike. Nevihta, ki se je dolgo zbirala nad staro Evropo, je izbruhnila s polno silo, ko je Hitler govoril v nemškem parlamentu o dosedanjih uspehih nemške politike in o bodočih zahtevah, ki jih bo stavila Nemčija Evropi. Skord ob istem času je prišlo do večje krize v angleškem ministerstvu, ko je bil minister za zunanje zadeve, Anthony Eden, ki se ni strinjal s politiko ostalih ministrov, prisiljen odstopiti. Zaropotalo je tudi v Čehoslovaški., ko je Hitler namignil, da bo Nemčija tudi tja stegnila svoje prste in "posredovala" v prilog nemške manjšine v omenjeni republiki. Ko je bila podpisana versaillska mirovna pogodba, ki je spremenila meje skoro večine držav v Evropi, pa tudi zunaj Evrope, so obenem ustanovili tudi: Ligo narodov, ki naj bi bila nekakai garancijska sila in moč, da ne bo prišlo več do svetovnega oboroženega spopada. Namen Lige je bil delovati za mir, za mednarodno sodelovanje in končno povzročiti splošno razorožitev med narodi. Liga garantira vsem svojim članom njih ozemlje in neodvisnost, skratka, skušala je ohraniti položaj tak kot je bil. Ne}cako deset let potem, ko je bila Liga ustvarjena, je še precej pošteno poslovala. V Genevi, kjer je imela Liga svoj glavni sedež, je skoro nastala nekaka prestolica vseh držav, ki so pripadale k Ligi. Tu so se zbirali diplomati, tu so se vršile debate, namesto da bi se grozilo in hujskalo na vojno, mnogo vojn se je znalo preprečiti na miren način. Le vprašanje razoroževanja je ostalo nerešeno, ker nobena država ni hotela biti prva pri tem. A tedaj se je položaj spremenil. Japonska je izstopila kot članica iz Lige narodov, potem ko je slednja obsodila Japonsko, da si je na silen način prisvojila Mančukuo in tako eno članice Lige oškodovala za njeno ozemlje. Že je Liga narodov govorila o sankcijah napram Japonski, toda Japonska je šla brez Lige naprej in dovršila zasedbo Mančukuo države. Tu se je prvič izkazalo, da Liga narodov nikakor ne more uspešno poslovati, da nikakor ni zmožna preprečiti vojne in kontrolirati nastopa svojih članic. Istega leta je izstopila kot članica Nemčija, ki je bila razjarjena, ker ji Liga narodov ni dovolila, da bi se oborožila. Mirovna pogodba je dovoljevala Nemčiji samo toliko moštva, toliko vojnih ladij in orožja. Nemčija je zahtevala več, Liga je rekla, da ne dovoli, in Nemčija je Ligi narodov obrnila hrbet. Leta 1936 so nemške oborožene čete vkorakale v' Porenje, dasi je bilo to v direktnem nasprotju z ver-saillsko mirovno pogodbo. Francija je bila črna od jeze, Liga je kritizirala, toda Nemčija se je smejala in žela uspehe. Liga je postala brez vsake moči. Italija je začela z ekspedicijo v Abesinijo, katero si je končno podvrgla. Liga je protestirala, toda Italija se je borila naprej. Liga narodov je proti Italiji začela izvajati sankcije, ki so pa članice Lige bolj prizadele kot pa Italijo samo. In zgodilo se je, da je tudi Italija izstopila iz Lige narodov. Liga se je zopet izkazala kot telo brez mozga in krvi. j In danes je 3G istih držav, ki so protestirale proti laški okupaciji Abesinije, ki so članice Lige narodov, priznalo !tali-| ji — Abesinijo kot njeno kolonijo. Tako je padal vpliv in vodstvo Lige od leta do leta. Liga j je sramotno povesila oči, ko so naciji zasedli svobodno me-' sto Gdanjsk, Liga je v nemi slabosti molčala, ko se je japonska vojaška sila navalila na Kitajsko. Liga narodov ni mogla preprečiti, da se niso vsuli v Španijo tisočeri tujezemski prostovoljci, od ruskih komunistov do laških fašistov. V Evropi so začele naraščati fašistične države, Liga pa propadati. Nobena država ni danes več varna, da ne bi bila preko noči napadena od sovražnika. Francija in Anglija sta najmočnejši članici Lige narodov, toda al* naj začneti vojno proti ostali Evropi, da priboriti Ligi narodov spoštovanje? Na znanje javnosti Radi precej razburjenja v naselbini med ljudstvom se mi vidi potrebno naznaniti javnosti, da naj se vsak pomiri, ker je odbor, ki se zanima za operno prireditev g. Franjo Schiffrerja, vso zadevo natančno preiskal in pronašel, da ni nikjer ničesar namenoma zakrivljenega, da bi se smelo ali moglo katero stranko ali posameznika natolcevati ali obsojati. V ta namen sta se vršili dve seji. Poseben odsek, ki je bil izvoljen na seji zastopnikov, je prav natančno zaslišal vsestransko osebe, ki so bile prizadete in prišel na jasno, da se je vse to pripetilo radi telefoničnih poročil mesto ustmenih, kjer so se vrinile pomote. Gospod umetnik Schiffrer kakor tudi dr. James Mally sta se popolnoma sporazumela in sedaj vlada popolno soglasje za skupno delovanje za operno prireditev v nedeljo večer. Mi vemo, da se dr. Mally z vso vnemo zavzema za naš radio program in da skuša vse najbolje, da se isti izvršuje v kredit naroda. G. Schiffrer se je zelo odločno izrazil, da on nikakor ne želi, da bi bil on kot umetnik vzrok kakšne medsebojne kritike. Umetnik želi odnesti in tudi tukaj pustiti najlepše vtise o naši metropoli. Odbor se zelo veseli, da se je dosegel tak tako potreben sporazum. Ako ne bi bili zadeve preiskali, bi se bila godila krivica enemu ali drugemu in ostali ljudje bi se sovražili in to popolnoma neupravičeno. Na vse to pa sedaj, rojaki, •bodimo počasni za razburjenje in pravični v sQ$b&h,.da ne bomo komu delali krivico, katero smo potem dolžni, če jo storimo, tudi popraviti. Ena zla beseda lahko veliko škoduje. Delajmo združeni za nedeljski operni nastop ! Anton Grdina, predsednik. -o- V nedeljo na koncert Teden za tednom se nas vabi, zdaj tu, zdaj tam, in kamor gremo, povsod vidimo lepo udeležbo in zadovoljno razpoloženje. In ravno to je vzrok, da se ne utrudimo, ker dobro vemo, če ostanemo doma, nam bo gotovo žal, ko slišimo druge pripovedovati kako izvrstno je bilo. Glavno je pa to, da pomagamo gotovi skupini do uspeha in ob istem času si vcepimo nov pogum za nadaljno delovanje, bodisi v kulturnem ali izobraževalnem smislu. Vsaka priredi-tem potrebuje obilo žrtvovanja kakor tudi dela od strani tistih, ki nam predstavljajo in ni več kot prav in obenem je tiidi naša dolžnost moralno in gmotno pomagati, seveda vsak po svoji moči. Vsak človek ima nekaj, kar lahko razpolaga z drugim, eni, na primer, svoj talent, drugi sloves, potem zopet drugi denar in obilo dobre volje in ako združimo vse to ter drug drugemu pomagamo, pptem smo vsi na dobičku. In koncem konca pribita resnica, da kar storimo za prospeh svojega naroda, to bo ostalo za nami. Saj vselej s srčnim čutom obujamo spomine na tiste, ki so kaj doprinesli za povzdigo naroda. In v bodoče bodimo še bolj zavedni napram tistim, ki se trudijo in obsegajo talent in moč vzpeti se še do višjih ciljev. Prihodnjo nedeljo večer se vrši v naši naselbini oziroma v S. N. Domu na St. Clair Ave. koncert opernega basista g. Franjo Schiffrerja, ki je prišel v Ameriko za kratek obisk in predno se vrne v Evropo si je štel v svojo dolžnost, spoznati s,e z ameriškimi Slovenci ter v tem kratkem času nam pokazati svojo pevsko zmožnost. Slovenskih opernih pevcev nimamo na izbiro. Na prste jh lahko seštejemo. In to pomeni, da bi se ob takih prilikah morali vsi zavedati, da je naša narodna dolžnost odzvati se vabilu in tako izraziti svojo gostoljubnost in obenem dokazati pevcu, da Slovenci ljubimo slovensko petje in posebno še iz grla umetnika. Pomnite, dragi rojaki in rojakinje, da bo to izreden koncert v sporedu in petju in zato naj bi bil izreden tudi v obliki napolnjene dvorane. Koliko lepši vtis bo odnesel naš rojak od ameriških Slovencev, ako mu bomo dejansko pokazali svoje zanimanje. Pridite torej vsi, ki količkaj ljubite lepo petje in ko bo g. Schiffrer vzel slovo od' nas, bomo lahko s ponosom pisali: saj je bil naš in mi smo Se odzvali! Torej na svidenje v nedeljo večer v S. N. Domu ob osmi uri! Albina Novak. -o- 1---- ' ——----: Kaj pravile! Torej je vendar umrl trapasti laški pesnik D'Annunzio. Tako živi zdaj v Italiji samo še en norec, katerega ime lahko vsak. ugane. * * * Tri sestre albanskega kralja Zogu krožijo zdaj po Ameriki. Vse sp še ledig pa frej, pa na vso moč zatrjujejo, da niso prišle iskat ženinov. Tq jim pač radi verjamerpo, ker ne bodo imel« kake posebne dote, ki v Ameriki nekaj šteje. Prišle so tudi prepozno, ker je predpuat ža minil. "Micki je treba moža" Pri nabito polni dvorani je zadnjo nedeljo postavil zbor Ilirija na oder Slovenskega doma na Holmes Ave. narodno veseloigro "Micki je treba moža." čas predstave je bil napovedan za pol osmo. No, predstava se je pričela eno minuto in pol pozneje. Torej naj bo v tem'prvi poklon režiserju Rakarju. Ta veseloigra je v štirih dejanjih in precej težka. Igralci morajo biti res izurjeni, da podajo vse karakteristike vlog, ki liso lahke. lil reči se mora, da jo bili vsi, izborni. če ne bi par-jj] čko. Oče, ves srečen, reče kotu, ki pride iz šole dom0v: - "Tonček, štorklja ti je P nesla luštkano sestrico da dopoldne. Jo hočeš videti- , "Ne! Ampak štorkljo bi videl," se odreže Tonček- A . . Oče so rekli: Miclu je u bil moža! In so mislili, da 1 ^ ongav Matevž kot nalasCmir njo. Pa to Micki tudi na ne jo. . .. ! Ona se pa našopiri- ^ Tega? Tega pa že ne m za moža!" « j če "Ti, kdo te bo pa vpraša , ^ ga češ ali ne, so ^ h0, "Ali je Evo kdo vpraša', če vzeti Adama?" "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 8t. Clair Avenue Cleveland, Ohio „ -,.....v___Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _Posameana številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 52, Fri., March 4, 1938 AMERIŠKA" DOMOVINA', MARCH A, 1933 KRIŽEM PO JUTROVEM P« umikat Isvlntt* K. lUra Kot bekdži sem seveda jaz musir — vojni maršal — zbi-i skih slavnih čet.. In po vseh pravilih velike strategije jih v°m v°dil. Razdelil bom svojo ^ojsko na dve armadi, vsako ral P0Val;,eval divizij ski gene-Skrivaj in tiho bomo ob-ni i!i sovražnika in ga ujeli. Ne , 0re nam uiti, od dveh strani D0*° Prišli nad njega." Jako dobro! In na bojnem °hodu vam bo igrala vojaška sodba?" «T\ ua- In sovražnik se nas bo estrašii; še preden nas bo za-I al- Zvezane ti položimo °50ve Pod noge! 11 tar vidiš, kako smo po-dvm,li in drzni, ti s tistima 10 enia koštrunoma ni treba še-cakati, da se vrnemo z zma-®' 0venfiani. Koj sedalje jih daš zaklati in speči. Pri-^ sem s seboj ženske, ki lla tak posel zelo dobro ra-j*(i eio. Na dvorišču so, zače-j, s° že. Kose nad repom, ki 0 najbolj ši in najsočnejši, ti-j e dobite vi, kajti prav dobro ^.l^10' da tako predpisuje 3(udnost in olika." 1 tudi ženske bodo po-ieg 7»> "n j u> drugi ljudje tudi. Poji6^ dvorišče"! Videl boš turove in hčere naših žen!" „ je taka, pa povej kjaji, vam da štiri koštrune!" ]es radosten je vzkliknil: ^ffendi, tvoja usta prekini o dobroti j ivosti! Ampak 3 Slavne stvari ne pozabim, dobi kožuhe?" .^zdeli jih med naj pogumne junake!" (| tako je prav! Gotovo tudi jaz vsaj enega. Ie""aj začne tvoj spremijeva-2 nagovorom! Težko že brz-gorečnost svoje junaške' v°lske.» Yrnil se je s SVojo vojaško l°f 0 v gostilniško sobo. Ha-r 1)a je stopil med vrata in Pričel svoj nagovor, j, 11 prav mojstrski se ga je ^il. Radodarno je delil zve-ece naslove na vse strani, ne-^^agljivi junaki, slavni vi-v!Zi> Pogumni branitelji domo-v'ne so se mu kar sipali iz ust, j, 8. Pa je natrosil žgoče za-^iivke, ki smo jih pa seveda mi razumeli. .,] 0 je končal, je zadonel ki sem se ga tako prestra-'1 da sem vkljub bolni nogi J ail»l s stola. Bilo je, kot da fta adajo pol tucata divjih ymeriških bivolov na raženj. Zavzet sem vprašal hand-kaj se je zgodilo. JjUČil me je: )., Tisto je bila zurna. Zatro- J je k odhodu." ^ tr>a vojska je vrela iz so-j,.' Z ulice se je čul glas muši-Vl'hovnega poveljnika, raz-]n 1 je vojsko v dve armadi. lato no junaki odkorakali, [jj. Pet se je oglasila zurna in hj0 je, kot da se vseh dvanajst VV°W peče na ražnju in tuli t^rtnih bolečinah. Tudi flav-je oglasila. Poskusila je ^ gostolevko, pa je obti-^ * in gostolevka se je pora- C la v divjem cviljenju. Bo-t^J® zaropotal in za njim f^ . in. O goslih in o gitari žnin'bilo nič slišati. Njuni ne-v^' krotki glasovi so utonili v j)j,ai,ju močnejših, boja vaje-Pihal in tolkal. 8°vi so slabeli, čimbolj C^j16 črna vojska oddaljevala. ter ° Se je le še, kot da bi ve-naz Požvižgaval krog oglov, in itijlj :11 Je so bojni glasovi za-.v otožnem cviljenju, ka-ni zmanjka sape. Vi e&tt8til sem junake njiho-Posedli smo in si na-Nut) 'i č|buke. Na dvorišču so ali ognji in čakali na l>etn koštrune, komad po •)st piastrov. Za tako ceno si je človek že smel privoščiti velikodušnost. Handžija je prisedel k nam poiskal svoj čibuk, si ga nadeval z našim tobakom, prižgal in se vdal ugibanju, ali bodo zbi-ganski junaki polovili vse štiri roparje, ali tri ali dva ali samo enega — ali pa morebiti nobenega. Kazal je pri tem obraz, ki mi ni ugajal. Zahrbten je bil. Mož je bil pošten, pa nekaj mi je prikrival, kar je bilo v tesni zvezi z bojnim pohodom. Zabrižen je vprašal: "In če se nam ne posreči — kaj bo potem?" "No, lopovov ne bomo dobili." "Menim." je urno popravil, "kaj bo s pivom?" "A tako —! Pili ga bomo vkljub temu." "In koštruni —V' "Pojemo jih vkljub temu." "Govoriš ko modrijan, effen-di! Kajti če lopovi odnesejo pete, nam tudi največje junaštvo naših bratov nič ne pomaga. In piva in koštrunov bi ne dobili —." "Vrhovni poveljnik bo že poskrbel, da bodo odnesli zdrave pete! Vojaška godba jih bo opozorila, kaj se pripravlja. O pravem času se bodo umaknili. Če jih namreč že prej ne bo kdo posvaril —." "Posvaril —? Kako misliš?" '"No, bekdži bi utegnil stopiti k njim ven na polje, izdal bi jim, da zaman čakajo na nas, ker smo že doma." Gledal me je, kot bi ne verjel prav, ali mislim zares. "Kaj si neki misliš, effen-di —!" . "Mislim si to, kar je čisto lahko mogoče in tudi zelo verjetno. In razen -tega- bi jim utegnil' mimogrede 'tudi' 'svetovati, naj se nekoliko umaknejo, ker jih misli napasti zbi-ganska črna vojska." "Tega vendar ne bo storil—! Pregrešil bi se zoper svojo dolžnost!" "Kaj pa, če si mu ti tako naročil?" Zardel je, gledal v stran in odgovoril z negotovim glasom: "Meniš, da bi bil sposoben takega izdajstva?" "Tako čudno pretkano me gledaš —. In tvoja velika skrb za življenje tvojih junakov je čisto izginila in tvoj prvi junak je pi-ispel tako pozno, da res sumim, tvoj bekdži je šel na sprehod ven na polje, je tam slučajno našel naše sovražnike in jim povedal, kaj se pripravlja zoper nje. Pa ničesar ti ne očitam. Skrb za dobrobit tvojih podanikov ti ne da miru —. Upam, da jih ne bo mnogo padlo." V šali in smeje se sem govoril. Tudi sam se je zvito smehljal. "Borili se bodo ko, levi, ef-fendi!" In da bi napeljal besedo na drug predmet, je vzel v roke medvedarico, ki je slonela ob steni, in pravil: "Takihle pušk kajpada nimajo! Pa tudi tiste niso slabe, ki jih imajo. Z našo puško bi seveda ne razstrelil težke železne spone, kakor si jo ti gori v Dere kulibi. Take težke puške še nisem videl." Ogledoval si jo je. "Ti ni pretežka na potovanju?" "Vajen sem je." "Cemu pa izdelujejo tako težke puške? Te vendar roka boli, kadar meriš!" "Takih pušk dandanes ne izdelujejo več. Tale puška je že zelo stara. Pravijo ji med-vedarica, ker so take puške l-abili pri lovu na medvede. V Ameriki živijo medvedi, ki imajo siv kožuh. Tako velik in mo- čan je tisti medved, da vola odnese v gobcu. Krogla iz lahke puške mu ni kos, le takale težka puška ga podere na. tla." "Si žie tudi ti streljal take medvede?" "Da. Cemu pa bi mi sicer medvedarica ?" "Ampak pri nas vendar ni takih medvedov —. Cemu pa jo nosiš tod s seboj?" "Ker pridem na svojem potovanju v kraje, kjer sicer ne živijo medvedi, pač pa druge velike živali. Streljal sem z njo na leva in na črnega panterja. Sicer pa omogoča takale puška prav zato varen strel, ker je težka. In da tudi sicer zelo koristna, to si danes sam zvedel." "Je nabita?" "Da. Po vsakem strelu jo nabijem. Taka je navada med pravimi lovci." "Pa jo bom rajši djal iz rok." Položil jo je na mizo in prijel za repetirko. "Kaka čudna puška pa je tale?" Omeniti moram, da smo sedeli pri mizi ob odprtem oknu. Sam sem sedel z obrazom obrnjenim k oknu, Halef pa je kazal oknu hrbet. Na moji desnici je sedel handžija, na levi Omar, za menoj pa je stal Očko. Pravkar si je iznova nadeval čibuk in vstal, da si ga prižge ob svetil j ki. Obstal je in gledal handžijo, ki je položil medvedarico na mizo, k sreči tako, da mi je bila ravno pri roki. Handžija je ogledal repetir-ao, razlagal sem mu, da lahko z njo ustrelim petindvajset-krat, ne da bi bilo treba na-aijati. Razlago je nenadoma -pre-vinil grozen krik Očkotov. , "Effendi —! Za božjo voljo —! Pomagaj —!" , Ozrl sem se. Kazal je na okho. Njegove oči s6 bile široko odprte in njegov obraz je bil smrtno bled. Živa podoba je bil oka-merielega strahu. Pogledal sem za njegovim prstom in videl puškino cev, merila je naravnost na mene. Slonela je na podoknici in strelec je stal zunaj na cesti. Nisem ga videl. Le to sem vedel, da meri na mene. V takih trenutkih misli človek po bliskovo in stori po bli-skovo hitro to, kar je edino prav in za kar bi sicer rabil dolge minute. Puška jes merila na moje čelo. Nisem niti videl cevi, le ustje. Da sem se prestrašil le za trenutek, po meni bi bilo. "Naglo, po bliskovo naglo sem moral nekaj ukreniti. Če sem umaknil glavo, bi zadelo Očkota, ki je stal za menoj. Ne, oba sem moral rešiti, sebe in tovariša. Naglo sem premikal glavo, da strelec ni mogel več varno meriti, pa zgrabil za medvedarico. Da senl prijel za puško, tega strelec ni videl, ker je bila miza nižja ko podoknica. Videl pa bi bil, če bi bil dvignil puško k obrazu. Podržal sem medvedarico k ustju cevi ter sprožil oba strela skoraj obenem. Vse to se seveda ne da tako naglo pripovedovati, kakor se je zgodilo. Od Očkotovega krika pa do strela ni minila niti sekunda. Še je odmeval njegov krik po sobi in že so počili trije streli, moja dva In morilčev. Kajti tudi tisti je ustrelil, ki je stal ali čepel zunaj pod oknom. K sreči za drobec sekunde prepozno. Strelom se je odzval zunaj presunljiv krik. Halef je planil na noge. Ker je sedel s hrbtom obrnjen k oknu, vobče ni videl cevi, ki je slonela na podoknici. "Kaj pa je, gospod — ? Streljal si!" (Dalje prihodnjič.) Usoda slovenske trpinke Cleveland, O. — Bila je skromna, ponižna, da drugi niti dosti niso vedeli zanjo v vasi, kot njena obilna družina. Bila je najstarejša izmed osmih otrok v družini. Koliko trpe starejši otroci s svojimi mlajšimi bratci in sestricami ve le tisti, ki je to skušal. Posebno v naši rojstni domovini na kmetih; kjer se ne vzgajajo otroci tako mehkužno kot v tej bogati Ameriki. Od jutra do večera jih pe-stovati in še druge posle opravljati, pač ni tako lahko. To je delala ona, ki je bila najstarejša. Zrasla je v lepo, postavno dekle. Ker je bila njena mati šivilja, se je tudi ona lotila tega posla, kateri ji je prav lepo pristojal. Poročila bi se bila lahko bolj na manjša posestva, ali pa poročila kakega obrtnika. Toda kaj, pri nas je le tista dekle kaj veljala, ki se je poročila na bogato kmetijo. Tako se je tudi ona udala ne-pregnanemu in dolgočasnemu ženinu iz bolj velikega grunta. Tožila ni nikdar, čeprav so jo nekateri pomilovali, drugi pa zopet blagrovali, češ, kako je prišla na dober dom. Zdelo se je tudi meni, da se je udala v sVojo usodo in da živi srečno v zakonu, čeprav niso bila njena pota postlana s cvetlicami. Dala je življenje jenaj-stim otrokom, izmed katerih jih še živi devet. Ker je družina rasla, je bilo treba velike sklede žgancev in močnika postaviti na mizo, da se je lačna otročad nasitila. Tako se je tudi zaloga z živili vedno manjšala. Prva leta, ko še ni bilo toliko domačega naraščaja, so delo opravili drugi delavci in ki so jedli le tiste dneve, ko so bili najeti. A domača družina hoče .jesti vsak dan in mleti za svoje lačne želodčke. S tem se je menda pričelo sovraštvo moža do žene, češ, nisi dobra gospodinja, ki ni starega zrnja za prodaj, kot ga je bilo v prvih letih, če je bila dobra letina, seveda. Toda ona je ostala tiha in skromna ter skrbela za svoje ljubljene otroke. Za obleko je zaslužila s šivanjem. Večkrat je morala občutiti roko od svojega moža. Ni se upala pritoževati, ker vedela je, da bi bile še hujše posledice. Trpela je tiho in udano. Posebno zadnjih sedem let je bil mož neznosen, nekaj menda tudi od posledic vročinske bolezni, nekaj pa od zlobe in hudobije. Ženo pretepati in ji groziti z ubojem, to mu je bilo v veselje. A ona, reva muče'nica, se ni upala pritožiti nikamor. Smilili so se ji otroci in materina ljubav je obdržala družino skupaj pod domačo streho. Ko sem bila minula poletje v rojstni domovini na obisku, sem jo videla in se zjokala. Ali mora biti res človeško življenje tako kruto, brezsrčno in narediti iz lepe mladenke to, kar je bila ona sedaj? Ni tožila. Popolnoma je bila tudi sedaj udana v voljo božjo in mislila, da že mora biti vse tako. Bile sva večkrat skupaj, a zdelo se mi je, da tudi meni se ne upa potožiti in razkriti svoje gorje, ki ji razjeda dušo in telo. Dom, otroci, to ji je bilo vse. .Rekla je večkrat, da bi jo Bog le toliko časa pustil, da bi znali otroci sami kruh služiti. Tudi zadnje jutro, 23. avgusta 1937, ko sem se poslavljala in odhajala nazaj v Ameriko, je pritekla tudi ona že ob petih zjutraj, da mi še enkrat stisne roko in mi da zadnji (mrtvaški) poljub. Jokala je, kakor smo vsi drugi, in zasmilila se mi je takrat bolj kot kdaj prej. Stisnila sem ji v roko še par "kovačev" in se poslovila od vseh, od nje pa za vedno. Dne 16. oktobra jo je namreč njen mož, zver v človeški podobi, udaril do smrti. S tem se je njeno mučeniško trpljenje končalo. 18. oktobra se je preselila med božje krilatce, tje, kjer je yečni mir in veselje. Pustila je gvoje, tako ljubljene otroke in piožu odpuščala na smrtni postelji. Imela je veličastni zad-pji sprevod. Nobeno oko ni Ostalo suho. Zasmilila se je vsem, zasmilila nepreskrbljena družina, zasmilila osivela mati jn oče. Ob zadnjem zvonenju so pa orožniki tirali njenega morilca po glavni cesti v Krško v okrajni zapor. Prav lep razgled je imel na božjo njivo, kjer so polagali njegovo ženo v hladni grob in kjer je vsa množica pla-kala in njeni otroci milo klicali: mama, ne zapusti nas,! On je pa hinavsko skesan, obdan od orožnikov, šel v zapor. In kaj je dobil kazni ubijalec svoje žene? Le dve leti strogega zapora v Novem mestu. Sedaj da mu je žal in da mu ričet nič kaj ne diši. Seveda sedaj, ko je prepozno, ko ni več nje, ki bi mu morala biti sveta in vse na svetu. Ta trpinka, ta mučenica in mati tolike družine, to je bila moja ljuba sestra, Marija Dor-nik-Vene. Da, tvoja življenska pot se je končala. Zaslužila si si lavorjev venec. Odšla si od nas in pustila si nas vse močno žalostne in potrte. Daj, prosi za nas Boga, da tudi mi pridemo za teboj tje, kjer ni več trpljenja in gorja, kjer vlada le večni mir in veselje. Francka Kodrič. -o-— Glede radio programa Cleveland, O.—Zadnjo nedeljo nam je naš radio oznanjeva-lec dr. Mally zopet podaril krasen program, katerega smo z veseljem poslušali; še celo mlajšim se je zelo dopadel. Milo doneča godba, krasno petje, lep govor Mr. L. Pirca, vse to je bilo zelo zanimivo. Le še pridite na radio, g. Pire, ker nam vedno kaj zanimivega';poveste. Vas prav radi poslušamo. Hvala vsem skupaj. Najlepša hvala pa trgovcem in drugim, ki radio program podpirajo. Dopadlo se mi pa ni, ko je dr. Mally povedal, da je nekaj dni prej odpovedal udeležbo operni pevec g. Franjo Schiffrer. In to le iz vzroka, ker da je naš radio program preveč privatnega značaja. Ne vem, kaj je on s tem mislil. N.ajbrže si je mislil, da se njemu, kot izobraženemu pevcu. ne izplača nastopiti, češ program poslušajo večinoma le nevedni, nekdanji kmetski ljudje. Res, mi nismo milijonski narod tukaj, toda shajamo s tem, kar imamo. Pomniti pa moramo, da pride največ inteligentnih ljudi iz kmetskih staršev. Zapomnimo si, da kdorkoli stori kaj za narod, da se mu v polni meri povrne nazaj. Pozdrav vsem radio poslušalcem. John Gornik, Giddings Rd. -o- DNEVNE VESTI pa naciji enako sovražijo kot avstrijska vlada, katero je izdal. Trgovina v Grazu je v skoro popolnem zastoju. Prodaja se skoro druzega ne kot potrebni živež in nacijski znaki. Videti je tudi, da so meščani v Grazu v veliki večini za Hitlerja, dočim so okoliški kmeti zvesti Avstriji. V Linzu, Zgornja Avstrija, se je včeraj začelo z bojkotom proti Židom. Velika izložbena okna na mnogih židovskih trgovinah so bila razbita. --o- Naseljevanje v Južni Ameriki predmet debate Geneva, Švica, 2. marca. Na poziv Mednarodne delavske lige so se zbrali v tem mestu delegati j sedmih republik Južne Amerike in delegatje osmih držav. V re-' publike Južne Amerike se zad- i nje čase mnogo izseljujejo ljudje! iz osmih držav. Predvsem se je šlo za vprašanje pridobitve zemlje za naseljence. Sledeče republike Južne Amerike so zastopane: Argentina, Bolivia, Brazilija, Cile, Ecuador, Uruguay in Venezuela, dočim so države, iz katerih se narod izseljuje v Južno Ameriko sledeče: Avstrija, Ogrska, Poljska, Švica, Jugoslavija .Nizozemska, Poljska in Japonska. Vlade republik Južne Amerike niso nasprotne naseljevanju iz Evrope, le glede Japoncev so večje težave. -o- Slovanski učitelji na Columbia univerzi New York, 3. marca. Na največji ameriški univerzi — Columbia univerzi, je bil nastavljen profesor Vasmer, direktor slovanskega zavoda v Berlinu, ki bo predaval na univerzi o Slovanih. Nadalje je bil imenovan profesor Ungebaum 'iz Strass-bcurga, Francija, ki bo predaval o slovanski literaturi. Oba sta strokovnjaka v svojih poklicih. -o- Hoover je bil na obisku pri avstrijskem kanclerju Dunaj, 3. marca. Bivši predsednik Herbert Hoover je včeraj dospel iz Geneve na Dunaj v trenutku, ko vlada največja napetost med Avstrijo in med j nemškimi naciji. Hoover .je ob-1 iskal predsednika avstrijske republike M i klasa, kanclerja Schuschnigga, ki vodi tako neizprosen boj proti nacijem in razne druge ministre. Zvečer je Hoover prisostvoval operni predstavi "Aida." -o- * Sodnije v državi Indiani so prepovedale vsako zborovanje nemških nacijev. SKUPNI IZLET V DOMOVINO Ker priredi Slovenska. Ženska Zveza v Ameriki svoj izlet v staro domovino prihodnje poletje in sicer na brzopar-r.iku ILE DE FRANCE 22. junija 1938 smatram za najumestneje, da se tudi drugi rojaki in rojakinje pridružijo članicam te Zveze na njihovem izletu ter skupno potujejo na obisk ^ svoj rojstni kraj—v lepo Slovenijo, deželo mladostnih spominov, naravnih krasot in zanimivosti. Vsi rojaki in rojakinje, ki so to poletje namenjeni v stari kraj so vabljeni, da se priglasijo za skupni izl: t lia 22. junija na znanem priljubljc-.r.em brzoparniku ILE DE FRANCE. Radi velikega števila potnikov vseh narodnosti v poletni potniški sezoni vas prizadete rojake še posebej opozarjam, da naj ne odlašajo s priglasitvijo in rezerviranjem prostora na parniku. Za rezerviranje prostora in vsa druga pojasnila se obrnite na AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland, O. (Slovenian National Home Bldg.) "afceaeh Jiue PAZITE f na otvoritveni dan BRAZIS BROS. TRGOVINE V kratkem se odpre nova trgovina št. 4 na 6122 St. Clair Ave. (Feb. 23. 25. Mar. 1. 4.) NAZNANILO Cenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem nkznanjamo, da smo na novo otvorili gostilno na 1161 E. 71st St. vogal Donald Ave. Imamo najboljše vrste vino, pivo in žganje. Postregli bomo najboljše tudi z dobrim prigrizkom. Se priporočamo za obilen obisk. Mr. in Mrs. Joe Sever (prejšno ime Mrs. Karo-lina Urh) SPECIALS Friday-Saturday Blue Valley Butter, lb. 37c Selected Eggs, doz.... 19c Crisco or Spry, 31b can 48c Gold Cross Milk, 3 cans 20c 51b Box Soap Chips ...28c Sunbrite Cleanser, 3 for...............13c Coffee (31b bag 39c) lb. 14c Also Fresh Fish At The Lowest Prices SPECH GROCERY 1100E. 63rd St. V SOBOTO se bo servirala prav okusna domača večerja v naših prostorih. Cena za krožnik je samo 25c. Izvrstna pijača in vse enake dobrote. Se vljudno priporoča DRENIK'S 5422 Hamilton Ave. Šole na štajerskem zaprte. Bojkot Židov v Avstriji Graz, Avstrija, 3, marca. Vlada je dala včeraj zapreti vse šole, ki se nahajajo na Štajerskem pod avstrijsko oblastjo. Namen tega ukaza je, da se prekine na-cijska propaganda v avstrijskih šolah. Videti je, kot da je večina prc-nacijska in proti-avstrij-ska. Učitelji so zadnje čase prihajali v šolo in oddajali pred začetkom pouka Hitlerjev pozdrav kar je avstrijsko vlado močno vznemirilo. Johann Schmidt, župan mesta Graza, je postal tako obupan, da je odšel iz mesta, češ, da je bolan. Obenem se trdi, da ga je sram, ker je bil prisiljen od Hitlerjevih pristašev na dan govoru avstrijskega kanclerja, da je odstranil avstrijsko zastavo nr. mestni hiši in jo nadomestil s kljukastim križem. Sedaj ga OGLASI Izvrstne klobase Imamo riževe in krvave, 6 za 25 centov, jako okusne in velike. Imamo tudi jako dobro mesene klobase, prav suhe, 25 za dolar, pa tudi bolj sveže po 30c funt. Nikjer ne dobite tako poceni kot pri nas. Vse je prvovrstno. Pošiljamo tudi po pošti. Se priporočamo za obisk. Mrs. Josephine Russ,- 951 E. 69th St. Posebnosti za ta teden! Novo domače kislo zelje 8c ft. Najboljše jetrne in krvave klobase po 5c komad. Domače suhe klobase 3 funte za $1.00. Posebno lepa mlada prasetina 24c ft. Lepa zaloga domačega suhega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Odda se v najem spalna soba in kuhinja. Pripravno za dve osebi.. Vprašajte na 1121 E. 66th St. (54) Naprodaj je peč za kuhanje. Peč je na plin. Vprašajte na 16115 Huntmere Ave. (54) V najem se da hiša za eno družino, 8 sob. Samo pošteni ljudje, ki plačujejo rent, naj vprašajo. Zglasite se na 5408 Homer Ave. (53) AMERIŠKA DOMOVINA, MAftCH 4, 1938 življenjem. Sedaj so zdravniki izjavili, da je srečen. In ker je prišel k zavesti bo zopet vse dobro., Petminutni pogovor mu je popolnoma vzel moči. Zaprl je oči in skušal misliti. Toda misli so se vrtele semintja kot listje v jesenskem vetru. Preteklost je bila zavita v neprodirno meglo, toda v sredini vse te teme in zmešnjave se je dvigal spomin na gospodično d'Arlanges. Dobro je vedel za vse svoje početje do trenutka, ko je objel Klarico. Stresel se je. Celo mu je bilo potno. Torej ni postal morilec! "Ako bi izvršil zločin," pripoveduje sam sebi, "ali bi m obsodili? Prav gotovo. Ali sem bil jaz odgovoren? Ne! Ali nisem bil blazen? Kdo more dati odgovor? Zakaj ni šel sleherni sodnik skozi enako krizo kot sem šel jaz? Kdo bi pni verjel, če bi začel pripovedovati o vseh dogodkih?" Nekaj dni potem je prišel toliko k moči, da je vse povedal svojemu očetu. Stari gospod je skomizgnil z rameni in ga zagotavljal, da so to le odmevi delirija. Toda stari, dobri mož je bil močno ganjen od vsega, kar mu je pripovedoval sin. Svetoval mu je, da misli na kaj druzega, ponudil mu je na razpolago vse svoje premoženje, priporočal, da se poroči z lepo dedičinjo iz Poitevine, ki je najblažje narave, poleg svoje naravne krasote. Pozneje pa, ker je njegovo posestvo trpelo radi odsotnosti, je moral odpotovati v provinco. Dva meseca pozneje je sodnik zopet začel s sodnijskim uradova-njem. Toda bilo je to težko opravilo. Svoje dolžnosti je opravljal kot telo brez duše. Čutil je, da. mu je srce uničeno. Nekoč se je drznil, d« obišče staro prijateljico, markizo. Ko ga je zagledala, je zakričala od strahu. Mislila je, da je prikazen. Sodnik Daburon se je moral strašno spremeniti. Ker stara gospa ni mogla prenašati "pošastnih prikazni," se je v bodoče pred sodnikom zapirala v svojo čumnato. Klarica je bila en teden bolna, ko je videla Daburona. "Kako me je ljubil'" si je mislila.. "Skoro umrl bi za mene! Ali me tudi Albert tako ljubi?" Sama sebi si ni drznila odgovoriti. V sebi je čutila željo, da bi ga potolažila, da bi govorila z njim, toda gospod Daburon se ni več vrnil. Toda pri vsem Daburon ni bil mož, ki bi se podal kar tako. Skušal je, kot mu je nasveto-val njegov oče, da obrne svoje misli v drugo mer. Iskal je veselja, toda dobil je sama presenečenja, med tem ko pozabiti ni mogel. Mnogokrat je šel celo do praga telesne razuzdanosti, toda vselej ga je Sodnik je silno trpel. Kako naj si izbere v toliko težavah srednjo pot? Sodnik je omahoval, ni se mogel odločiti, hotelo ga je razkosati na dvoje. Kaj naj naredi? Po tem novem in nepričakovanem udarcu je zaman iskal pravilnega ravnotežja. "Umakniti se?" govori zopet sam sebi. "Toda kje je moj pogum. Ali ni bolje, da ostanem zastopnik pravice, brez notranjih čuvstev, brez vsakih predsodkov? Ali sem tak slabič, da ne morem premagati svoje osebnosti? Moja dolžnost me HH kliče, da nadaljujem s preis- C J kavo. Klarica sama bi mi ena- j J ko zapovedala. Ali bo poročila £ J moža, katerega se drži le ma- J J dež zločina? Nikdar! Radi Kla- Hc rice bom torej nadaljeval, in če je nedolžen, se zopet lahko vrne k njej, in če je kriv, se bo rešila moža, ki se je njej izkazal tako nevrednega." V tem trenutku se je gospod Daburon spomnil na čas. Bilo je že ob tretji uri zjutraj. "Sveta nebesa!" vzklikne, "in Pere Tabaret čaka na mene! Gotovo je zaspal." Toda Pere Tabaret ni spal. Njemu je čas enako hitro potekal kot sodniku. Deset minut mu je zadostovalo, da si je skrbno ogledal Da-burnovo študijsko sobo. Vzel je to ali ono knjigo v roke, pogledal vse slike in dragocene kipe, in vse to s pogledom iz-kušenca. Potem pa je potegnil večerni časopis z mize, se vsedel v naslonjač poleg ognjišča in začel čitati. Toda komaj -je prebral par stavkov, ko mu je padel časopis iz rok in tudi on je začel premišljevati. Misli so ga zanesle v Jonchere, kjer je počivala mrtva vdova Lerouge. Kot otrok, ki podira in zopet gradi hišo iz blata,1 je pretehtoval, zbiral, obsojal in zavračal razne dogodke zadnjih dni. Brez dvoma ni bilo ničesar neresničnega v njegovih dokazih. Od A do Z, njemu je bilo čista slika Klarice, oblečena v bele tančice, zapodila od vrat beznic.. Potem se je zatekel k delu in je delal ko v svetišču. Prepovedal je samemu sebi misliti na Klarico, kot si prepove človek, ki je ozdravel od jeti-ke, misli na bolezen. To so bili dogodki, na katere se je spomnil Daburon, ko mu je Pere Tabaret omenil ime de Commarin. Mislil je, da so ti spomini vpepeljeni v preteklosti, toda gorje, nenadoma so planili kvišku, kot se prikaže skrivnostno črnilo na belem papirju, ako ga dvignemo proti luči. Daburon je začel premišljevati, Njegova prva misel, to moramo priznati, je bila misel sovraštva; tej misli je sledilo nekako notranje zadovoljstvo. Usoda je izročila, v njegove roke tega moža, kateremu je Klarica dajala prednost — ta mož, ki ni. več ošabni gentleman, odličen po svojem premoženju in po svojih prednikih, pač pa nezakonski sin priproste ženske. Da zastraži ukradeno ime, je izvršil okruten umor. In on, sodnik, je v sebi čutil neskončno zadovoljstvo, da bo lahko udaril svojega nasprotnika z mečem pravice! Toda enake misli so kmalu zginile. Njegova vest se jim je uprla, ko je kričala v njegovi notranjosti: "Ali more biti kaka stvar bolj pošastna kot združenje dveh idej: sovraštva in pravice? Sodnik! Ali smeš sploh misliti, ne da bi moral samega sebe obsoditi kot zločinca, ki ti je prišel v roke, da je bil zločinec tvoj nasprotnik? Preiskovalni sodnik! Niti ene kaplje žolča ne smeš preliti nad svojim nasprotnikom!" Daburon je mislil: "Kako bom aretiral, izpraševal in izročil porotni sodni ji človeka, katerega s,em nekoč na vsak način hotel ubiti?" Seveda, svet gotovo odpušča zločine v mislih in v namenih, ali bi jih mogel sam sebi odpustiti? Ali ni pravilno, da se odpove sodstvu in si umije roke in prepusti ta slučaj drugemu sodniku, da maščuje Človeško družbo? "Ne," reče, "to bi bilo stra-hopetstvo napram meni!" In tedaj se je pojavila v njem ideja blazne plemenitosti. "Ce ga rešim," mrmra sam s seboj, "je radi Klarice, da mu pustim njegovo čast in življenje — toda kako ga morem rešiti? Prisiljen bom potlačiti pričevanje Pere Tabareta in gu prisiliti k molku. Tabaret bo prisiljen umakniti se in iskati z Gevrolom zločinca po drugih, himeričnih potih. In ali je to praktično? Na drugi strani zopet pa, ako rešim Alberta, bo Noel ostal v sramoti. Ali naj žrtvujem človeško pravico človeškim občutkom?" Nesrečni sodnik je iz samega sebe naredil pravo pošast. Razumel je Klarico in opravičeval jo je. Ošteval je samega sebe, ker ji je zasenčil del življenja. Sam sebi ni mogel odpustiti, ker je govoril z njo o ljubezni. Ali ni 'mogel že vnaprej vedeti, da ga bo zavrnila. Saj bi jo lahko naskrivej občudoval ! "Mlado in romantično dekle," je nadaljeval sodnik, "mora imeti ljubimca, o katerem lahko sanjari, ki je njen ideal. In kje je kaj takega videla v moji osebi. Morala je misliti, da prihajam k njej v mrtvaši obleki, iz globočin temnih zaporov. premišljujoč kako bi izvršil kak zločin! ..." Nesrečni mož je na enak način vso pot mrmral strašna očitanja napram samemu sebi. Korakal je brez klobuka, oči so mu globoko vpadle. Da bi laglje dihal je vrgel ovratni- ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohlfitvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978 REJEN1 PREŠlCl NARAVNOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi aH osnaženi, V'e' gledani od vlade. Meso v kosih, S"" kc, plečeta, loins, izvrsten špeh. Koljeno vsak četrtek, dopeljemo dom vsak petek. Dobite tudi izvrstn^ goveje meso in teletino po cenah n debelo- H. F. HEINZ VINE ST. WILLOUGHB*. Telephone Wickliffe 110-J-2 VLOGE v tej posojilnici Tx^lfSs^v 1} zavarovane do »»m* $5000 po Federal Savings & Loan rlliiMMgfJ-l Insurance Corpo-mT.V^ /3/ ration,, Washing-ton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 SLOVENSKO PODJETJE Bh/SS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. PokUčite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. ^Svete'S Flower S cppE L MISS FRANCES SVETE, l».toio» 4 k 6120 ST. CLAIR AVE. < HCnderson 4814 i * CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba:—imern« cen«. ___«* "1 «9* :; Dr. VincentOpaskar J ; I ZOBOZDRAVNIK—X-RAY | o 6402 St. Clair Ave. J • • I *> Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. 3. TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICI na« i polti nUgl. PailllaM* tudi p« polti. Mandel Drog Co. 1870» Waterloo Rd. Clmla»d, *' POZOR! POZOR! VELIKI IZLET V DOMOVINO 18. MAJA 1938 na največjem parniku na svetu "SS Norm an die" (French Line). Round trip do Ljubljane $242.00; do Zagreba in nazaj $244.00. Za dobre kabine in dobro postrežbo se obrnite na dobro znano in domačo agencijo MIHALJEVICH BROS. SS. AGENCY 6031 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Jimmy Adamich, slovenski r,okobor.ee, kateremu se obeta še sijajna bodočnost vj Ameriki. V Clevelandu nastopi 14. marca; kdo bo njegov nasprotnik se še ne ve, nekateri mislijo, da bo Eddie Simms. Na sliki vidite Ada-micha v borbi z Harry Thomasom v Ne-w Yoru. Adamich je bil zmagovalec. ORIGINAL BRAZIS BROS. Clothes announce the opening of their Factory Store No. 4 J. OKORN MGR. 6122 St. Clair Ave. Saturday March 5 In order to give the right service to this neighborhood, BRAZIS BROS, have found it necessary to open this new store. OPENING SPECIAL WITH ANY SUIT MADE TO ORDER EXTRA PANTS SAME CLOTH At Store No. 4 Only SUITS. rOPCOATS Made to Measure Branch 404 E. 156th St Stores 6022 Broadway Factory and Store 6905-07 Superior Aye. Tukaj se vidi, kako je tornado o pusto šil mesto Rodessa, La. pred nekaj dnevi. 80 ljudi je pri tem izgubilo življenje in ved kot 100 jih je bilo ranjenih. Strehe je nosil vihar po 200 j ar d odi daleč. Zamenjana sinova .........'"'■................................................ | rtmmarmmmm FRANCOSKI ROMAN co proč. V neki stranski ulici blizu! Greneilla;' ga je ustavil neki! policist, je hotel začeti z za-slušanjem." Mehanično mu izroči Daburon svojo vizitko. Policist ga je takoj pustil naprej, prepričan, da je sodnik pijan. Jeza, divja jeza je začela prihajati sedaj na vrsto. Vdanost'se je umikala. V njegovem srcu se je rodilo sovraštvo, ki je bilo še močnejše in silnejše kot pa njegova ljubezen do Klarice. Ta drugi, ta plemeniti vi-kornt, ki ni mogel odstraniti zadržkov, oh, da bi ga imel zraven sebe, pod svojimi koleni! V tem trenutku je ta plemeniti in ponosni mož, ta sodnik, ki je bil tako strog in resen, začutil neugnano željo "po maščevanju. Samo kri bi mogla oprati to maščevanje! Sodnik je sklenil, da ubije de Commarina. Toda tekom preostale noči se mu ta sklep ni več vrnil, pač .pa .je iskal druga sredstva za svoje maščevanje. Ob sedmih zjutraj se je znašel v neki stezi Boulogne gozda, ne daleč od jezera. Prišel je do vrat parka, poklical koči j a-jaža in zapovedal voziti domov. Delirij prestane noči je nadaljeval, toda trpel ni več. Ni- ti utrujenosti ni čutil, le srce je bilo in tolklo. Z največjo skrbnostjo se je oblekel, kot je bila njegova navada tedaj, kadar je obiskoval gospo markizo, potm pa je odšel iz hiše. Najprvo se je oglasil pri nekem puškarju, kjer je kupil mal revolver, katerega je da v lastni navzočnosti nabasati, nakar je revolver vtaknil v žep. Spotoma je vprašal več j oseb, od katerih je skušal dog-! nati h katerim klubom spada vikomt. Nihče ni mogel niti misliti, kakšne misli rojijo Da-buronu po glavi, tako mirno in naravno je vpraševal. Šele popoldne se mu je posrečilo naleteti na mladega prijatelja, ki je bil član istega kluba kot de Commarin. Prijatelj je obljubil vpeljati sodnika kot gosta in ga predstaviti vikomtu. Daburon je z radostjo sprejel ponudbo in spremljal svojega prijatelja. Spotoma je večkrat segel \ žep in prijel za revolver, in neprestano je mislil o nameravanem uumoru in če se mu bo posrečilo točno pogoditi tekmeca. "Vse to bo povzročilo strašen škandal," je premišljeva Daburon, "zlasti še če ne bom imel uspeha. Nu, če se mi ne posreči, tedaj znorim. Aretirali me bodo in vrgli v zapore. Poslan bom k; porotnemu zasedanju — moje ime bo oneča-ščeno! Vraga, kaj me vse to briga! Ali me ne ljubi Klark ca? Kaj me briga ves ostali svet! Brez dvoma bo moj oč« umrl od žalosti, toda jaz se moram maščevati!" Ko sta dospela v klubove prostore mu pokaže njegov prijatelj nekega odličnega mladega moža z ošabno zunanjostjo. Sedel je pri mizi in bral častnik. Bil je vikomt. Daburon koraka proti njemu, ne da bi potegnil revolver. Dva koraka cd njega mu zastane srce; nagloma se obrne in pobegne, dočim ostane njegov prijatelj nepremično na mestu pozorišča, misleč, da se je sodniku ' zmešalo. . Albert de Commarin bo enako blizu svoje smrti samo še enkrat. Ko dospe Daburon na cesto, je čutil, da se zemlja skoro udira pod njim, da se vse vrti okoli njega. Skušal je zakri-čati, toda glas mu je zastal. Zavrtelo ga je, parkrat se je obrnil, potem pa je padel ne-I zavesten na tla. Mimoidoči so prišli bližje in pomagali policiji dvigniti sodnika. V enem izmed žepov so našli n'jegov naslov. Nesli so ga do hiše. Ko je zopet prišel k sebi, je ležal na postelji, ob kateri je stal — njegov oče. "Kaj se je zgodilo?" vprašr sodnik. Z največjo pazljivostjo so mu povedali, da je visel skozi šest tednov med smrtjo in Ignac Slapnik, st, CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1128 $0.00 $2250 \ny Style \ny Size Ready-to-Wear TOPCOATS $15.50 znano vse. Noel je priznal, Daburon je bil z njim enakih misli. Kakšne zapreke se morejo še pojaviti? _