Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48*—, polletno din 96* , celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
74.
kos.
V LJUBLJANI dne 14. septembra 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA:
442. Uredba o finansiranju banovine Hrvatske.
413. Odločba o otvoritvi novih gimnazij.
444. Uredba o oljnatem semenju in jedilnem olju.
445. Pravilnik za izvrševanje uredbe o hmelju.
441». Naredba o olajšanju preskrbe mest z drvmi.
447. Navodilo o sprejemanju dnevničarjev na delo v resoru ministrstva za gradbe.
Pojasnilo člena 11. pravilnika o izvrševanju uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev glede pravice trgovinskih pomočnikov do legitimacije privatnih nameščencev.
448.
449. Odločba o nabavi sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel.
450. Odločba o pripojitvi carinskega oddelka v Genterovcih k carinarnici L reda v Gornji Radgoni.
451. Odločba glede roka za ležanje blaga, razstavljenega na Zagrebškem zboru.
452. Sprememba drugega odstavka člena 19. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.
453. Komentarska pojasnitev za št. 178 uvozne carinske tarife.
454. Razne objave iz : Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
442.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
na predlog ministrskega sveta na podstavi 1. in 2. odstavka člena 3. in 2. odstavka člena 15. uredbe o banovini Hrvatski predpisujejo tole
uredbo
o finansiranju banovine Hrvatske.*
člen 1.
V pristojnost banovine Hrvatske preidejo počenši s
1.	aprilom 1940. leta v smislu odstavkov 1. in 2. člena 3. uredbe o banovini Hrvatski sledeči viri dohodkov na njenem območju:
a)	vsi neposredni davki, izvzemši uslužbenski davek in njegov prispevek, ki se pobirata od oseb v službi države in od državnih upokojencev, prispevek v sklad narodne obrambe, vojnico, davek na poslovni promet (splošni in skupni) in patriarhijsko doklado;
b) takse po zakonu o taksah za vse posle iz pristojnosti banovine Hrvatske; takse po zakonu o sodnih taksah, izvzemši takse za spore pred upravnim sodiščem v Zagrebu po predmetih iz državne pristojnosti; takse po zakonu o pobiranju taks in odškodnin za pregled parnih kotlov in sploh vse ostale takse po vseh drugih zakonih, kolikor gre za posle iz pristojnosti banovine Hrvatske. Vozninska taksa (po tar. št. 101. zakona o taksah), ki jo pobirajo državne železnice in ostala državna prevozna podjetja, kakor tudi vse druge takse za posle iz pristojnosti države pripadajo državi;
c) trošarine na alkoholne pijače.
Člen 2.
Kljub predpisom člena 44., zadnji odstavek, in člena 75. zakona o neposrednih davkih se štejeta pri davčnih zavezancih pridobnine in družbenega davka, ki poslujejo na območju banovine Hrvatske in na ostalem državnem območju, prvo in drugo poslovanje kor poseben davčni predmet.
S kraljevo uredbo na soglasen predlog ministra za finance in bana banovine Hrvatske se predpiše način, kako se ugotavljata davčna osnova in davek tako za prvo kakor tudi za drugo območje.
Člen 3.
Od 1. aprila 1940. leta pripadajo banovini Hrvatski vsi dohodki iz virov, ki se prenašajo nanjo s členom 1. te uredbe. Glavne davčne knjige se morajo skleniti s tem datumom, nakar se mora ugotoviti vsota dolgovanih davkov do tega dne. izterjavo take ugotovljenega dolga opra-
«
vijo davčne uprave in morajo izterjane zneske oddajati mesečno državni blagajni.
Natančnejša navodila za izvrševanje te odredbe predpiše minister za finance sporazumno z banom.
Člen 4.
Banovina Hrvatska zbira dohodke, navedene v členu
1.	te uredbe in razpolaga z njimi po banovinskem proračunu, ki se izda kot banovinski zakon.
Pri izdajanju državnih ali banovinskih zakonov o višini davčnih in drugih obremenitev se mora paziti, da se ohranita enakost fiskalne obremenitve državljanov na vsem državnem ozemlju in enotnost trgovinskega območja.
Člen 5.
Davčne uprave na ozemlju banovine Hrvatske postanejo banovinska oblastva.
Pri davčnih upravah postavi minister za finance referente za državne dohodke. Ti organi vodijo ob sodelovanju organov davčnih uprav poslovanje glede dohodkov, ki pripadajo državi. Banovinski uradniki v davčnih upravah so dolžni opravljati posle v zvezi z zbiranjem državnih dohodkov.
Z uredbo ministra za finance se predpišejo v soglasnosti z ministrskim svetom in banom banovine Hrvatske natančnejše določbe o razmerjih in sodelovanju državnih in banovinskih uslužbencev v davčnih upravah.
Člen 6.
Katastrske uprave na ozemlju banovine Hrvatske postanejo banovinska oblastva.
Zakonodaja o katastrskem premerjevanju ostane v pristojnosti države.
Člen 7.
Iz finančnih ravnateljstev v Zagrebu in Splitu, ki postaneta banovinski oblastvi, se izločijo odseki in organi z ustreznimi spisi, arhivom in ostalim, kar je potrebno za voditev tistih poslov finančnih ravnateljstev, ki ostanejo v pristojnosti države.
S temi organi se osnuje državni finančni inšpektorat v Zagrebu kot drugostopno državno finančno oblastvo na območju banovine Hrvatske. *
Natančnejše določbe o delovnem področju in pristojnosti državnega finančnega inšpektorata se predpišejo z uredbo ministra za finance v soglasnosti z ministrskim svetom,
• -	Člen	8.
Organi finančne kontrole na ozemlju banovine Hrvatske so skupni državni in banovinski organi. Ti opravljajo posle svoje pristojnosti za državo in banovino. Izdatki finančne kontrole obremenjujejo banovinski in državni proračun.
Zvaničnike finančne kontrole postavlja ban; on izdaja vse odločbe o njihovih službenih razmerjih. Odločbe o postavitvi uradniških pripravnikov in uradnikov finančne kontrole kakor tudi ostale odločbe o njihovih službenih razmerjih izdaja ban v soglasnosti z ministrom za finance. Vse odredbe, ki se tičejo organizacije finančne kontrole na območju banovine Hrvatske, uslužbencev, njih dela in odgovornosti kakor tudi vsega ostalega v zvezi s finančno kontrolo, izdajajo sporazumno pristojni organi države in banovine.
Vsi organi finančne kontrole so podrejeni glede celokupnega poslovanja v zvezi s pobiranjem državnih dohodkov na območju banovine Hrvatske državnemu
finančnemu inšpektorju v Zagrebu, predstojniku finančnega oddelka pa glede celokupnega poslovanja v zvezi s pobiranjem banovinskih dohodkov.
Kazni za disciplinske prestopke v smislu § 25. uredbe o sprejemanju v službo, razporeditvi zvanj, denarnih prejemkih in disciplinski odgovornosti uslužbencev finančne kontrole z dne 10. septembra 1932.* izreka posebno disciplinsko sodišče, ki ga imenujeta finančni oddelek banske oblasti in državni finančni inšpektorat.
Člen 9.
Izplačila invalidom in pokojnin državnim upokojencem, ki bivajo na območju banovine Hrvatske, opravljajo v prenesenem področju banovinski finančni organi s sredstvi, ki jim jih daje minister za finance.
Člen 10.
Organi državne in banovinske finančne uprave morajo v interesu državnih in banovinskih financ sodelovati pri vseh poslih (dajati obvestila, podatke, staviti na razpolago vse listine, izvrševati na zahtevo potrebna dela iz svoje pristojnosti itd.) in si vzajemno pomagati v uradnem delu.
Člen 11.
Minister za finance ima pravico kontrole nad delom banovinskih organov glede poslov, ki jih ti opravljajo za državo. To kontrolo izvršuje preko državnega finančnega inšpektorata v Zagrebu in oddelka za vrhovno kontrolo.
Za te posle lahko daje banovinskim organom potrebna navodila in obvezna tolmačenja.
Člen 12.
Ta uredba stopi v moč z dnem razglasitve v »Službe-nih novinah«.
V Beogradu dne 30. marca 1940.; M. s. št. 475.
Pavle s. r. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta Dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
443. \ imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki
so na predlog ministra za prosveto na podstavi § 11. zakona o srednjih šolah odločili, da se s šolskim letom 1940./41. odpro popolne gimnazije,** in to:
v Subotici popolna II. moška realna gimnazija; v Ljubljani popolna IV. realna gimnazija;
v Valjevu popolna II. mešana realna gimnazija; v Podgorici popolna II. mešana realna gimnazija; v Celju popolna II. realna gimnazija; v Sarajevu popolna II. ženska realna gimnazija.
Minister za prosveto naj izvrši ta ukaz.
Na Brdu dne 21. avgusta 1940.; II. št. 18.411.
Pavle s. r.
Dr. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r.
Minister za prosveto dr. Korošec s. r.
Uredbe osrednje vlade.
444.
Ministrski svet predpisuje na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za kmetijstvo tole
uredbo
o oljnatem semenju in jedilnem olju.*
Splošne določbe.
Člen 1.
Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije ima izključno pravico in dolžnost odkupa oljnatega semenja žetve 1. 1940. Z oljnatim semenjem po tej uredbi se razumejo oljnata repica, sončnično seme, makovo seme, bučna zrna, sezamovo seme, bombaževo seme, laneno seme in ricinovo seme.
Člen 2.
Privilegirana izvozna družba odkupuje oljnato semenje cd pridelovalcev neposredno ali pa posredno. Predelovalci oljnatega semenja in trgovci smejo odkupovati samo po nalogu in za račun Privilegirane izvozne družbe.
V območju banovine Hrvatske odkupuje za račun Privilegirane izvozne družbe ustanova, ki jo določi ban banovine Hrvatske.
Člen 3.
Odkupne cene za oljnato semenje posameznih vrst določi najkasneje do 15. avgusta vsakega leta za naslednje leto minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za finance in banom banovine Hrvatske po poprejšnjem zaslišanju p> slovnega odbora Privilegirane izvozne družbe. Določene odkupne cene veljajo za oljnato semenje, ustrezajoče uzancam, ki jih določijo domače borze sporazumno s Privilegirano izvozno družbo, predstavniki oljne industrije in predstavniki pridelovalcev oljnatega semenja. Te odkupne cene se morajo izplačati pridelovalcem brez kakršnih koli odbitkov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17.	avgusta 1940., št. 188/LXII/540. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 31. avgusta 1940., št. 199/LXVIl/579.
Določene odkupne cene se ne morejo zniževati med gospodarskim letom, za katero so določene. Tudi se ne morejo zviševati, razen če bi to terjali posebni vzroki, nastali v času do žetve.
Člen 4.
Privilegirana izvozna družba prepusti domače oljnato semenje predelovalcem po nabavni ceni, zvišani za 5%ni prispevek za oljarski semenski sklad. Privilegirana izvozna družba mora določiti cene tako, da dobijo vsi predelovalci oljnato semenje po isti ceni Iranko vagon ali vlačilec njih razkladalne postaje.
Člen 5.
Izvoz in uvoz oljnatega semenja sta izključna pravica Privilegirane izvozne družbe, ki jo sme izvrševati neposredno ali pa posredno.
Uvožene plode in semenje prepusti Privilegirana izvozna družba predelovalcem po cenah, ki ne smejo biti nižje od odkupnih cen, določenih ?a istoimenske domače pridelke, zvišanih za 5%ni prispevek za oljarski semenski sklad. Privilegirana izvozna družba mora določiti cene tako, da dobijo vsi predelovalci oljnato semenje po isti ceni franko vagon ali vlačilec njih razkladalne postaje. Razlika v ceni pri uvozu in izvozu gre v dobro oziroma v breme oljarskega semenskega sklada.
Člen 6.
Privilegirana izvozna družba dodeljuje oljnato semenje postopno po razporedu, ki ga določi, upoštevaje zmogljivost posameznih predelovalcev, njih prijave in potrebe potrošnje. Od tega razporeda sme odstopiti samo, če to terja splošna korist; odloči pa o tem minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za kmetijstvo in banom banovine Hrvatske.
Za banovino Hrvatsko določi minister za trgovino in industrijo sporazumno z banom banovine Hrvatske globalni kontingent.
Člen 7.
Minister za finance se pooblašča, da izda državno jamstvo do zneska 50,000.000 dinarjev za kredit, s katerim si priskrbi Privilegirana izvozna družba potrebna sredstva za izvrševanje njej poverjene naloge.
Prizadeti predelovalci oljnatega semenja so dolžni založiti Privilegirano izvozno družbo s potrebnimi sredstvi za odkup oljnatega semenja največ v višini vrednosti kvote oljnatega semenja, njim dodeljene po razporedu Privilegirane izvozne družbe.
Člen 8.
Minister za trgovino in industrijo, za območje banovine Hrvatske pa ban te banovine, predpiše pravilnik o pogojih, po katerih smejo oljne delavnice predelovati oljnato semenje na ujSm (merico).
Člen 9.
Predelovalci oljnatega semenja so dolžni prodajati jedilno olje po cenah, ki jih določa minister za trgovino in industrijo sporazumno z banom banovine Hrvatske po zaslišanju Privilegirane izvozne družbe in urada za kontrolo cen. Te cene morajo biti enake za vse namembne postaje.
Minister za trgovino in industrijo določa prav tako sporazumno z ministrom za kmetijstvo in banom banovine Hrvatske načrt za porazdelitev jedilnega olja v
državi, dobljenega od oljnatega semenja iz člena 1. te uredbe. Predelovalci so se ob prodaji olja dolžni strogo držati tega načrta. Izjeme od tega načrta sme dovoliti po potrebi minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za kmetijstvo in banom banovine Hrvatske.
Člen 10.
Predelovalci olja so na zahtevo dolžni dajati pooblaščenim oblastvenim organom na vpogled vse poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na poslovanje z oljnatim semenjem, in jim dajati vsa potrebna obvestila v zvezi s tem poslovanjem. Dolžni so dovoljevati tem organom pristop v svoje poslovne prostore in jim omogoče-vati pregled tovarniških naprav, skladišč in zgradb. Te organe določi minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance in ministrom za notranje posle, v območju banovine Hrvatske pa ban te banovine.
Organi, ki izvršujejo nadzorstvo, morajo varovati kot uradno tajnost vse podatke, katere so izvedeli pri izvrševanju svoje dolžnosti.
Državni, banovinski in samoupravni uradi kakor tudi prometna podjetja in javna skladišča morajo dajati Privilegirani izvozni družbi vse podatke, ki so potrebni za kontrolo količin oljnatega semenja, ki so jih prevzeli posamezni predelovalci.
Člen 11.
Vsa opravila in vsi spisi Privilegirane izvozne družbe v zvezi z izvrševanjem te uredbe, kamor spadajo tudi 'pogodbe s pridelovalci o setvi (saditvi) oljaric, so oproščeni vseh državnih davščin in taks.
Člen 12.
Vsi pridelovalci oljnatega semenja, ki sklepajo pogodbe s Privilegirano izvozno družbo, so zajednica pridelovalcev oljnatega semenja.
Vsi predelovalci oljnatega semenja, ki sklepajo s Privilegirano izvozno družbo pogodbe o prevzemu oljnatega semenja, so zajednica predelovalcev oljnatega semenja.
Natančnejše določbe o nalogah, ustroju in poslovanju zajednice pridelovalcev in zajednice predelovalcev oljnatega semenja predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za kmetijstvo, y območju banovine Hrvatske pa ban te banovine.
Člen 13.
Jedilno olje, ki se pridobiva iz semena raznih oljaric, se ne sme označevati v prometu za »oljčno olje« in se tudi ne sme mešati s tem oljem.
Člen 14.
Predelovalci oljnatega semenja so v osmih dneh, ko stopi ta uredba v veljavo, dolžni prijaviti Privilegirani izvozni družbi vse svoje zaloge oljnatega semenja in olja kakor tudi površine za oljarice, dogovorjene s pridelovalci za 1. 1940.
Člen 15.
Predelovalce, ki se ne ravnajo po prvem in drugem odstavku člena 9. in členu 13. te uredbe, sme na predlog Privilegirane izvozne družbe minister za trgovino in industrijo oziroma ban banovine Hrvatske popolnoma ali deloma izključiti iz porazdelitve po členu 6. te uredb?*
Člen 16.
Predelovalci, ki so si s pogodbami s pridelovalci zagotovili potrebne količine sončničnega semena v 1. 1940.. so dolžni odkupiti količine tega semena, pridelane na dogovorjenih površinah. Od odkupljenih količin obdržijo zase tiste količine, ki jim po razporedu Privilegirane izvozne družbe gredo; preostale količine pa morajo dati na razpolago Privilegirani izvozni družbi po lastni ceni. Družba jim povrne dejanske stroške za nakladanje glede tistih količin, ki jih izroče Privilegirani izvozni družbi. Če bi se ne dosegel sporazum, odloči o povračilu minister za trgovino in industrijo oziroma ban banovine Hrvatske, po zaslišanju obeh strank.
Kazenske določbe.
Člen 17.
Predelovalci oljnatega semenja in trgovci, ki brez predhodne odobritve Privilegirane izvozne družbe odkupujejo oljnato semenje, kakor tudi predelovalci, ki zoper določbe pravilnika, izdanega po členu 8. te uredbe, predelujejo oljnato semenje na ujem, se kaznujejo z denarno kaznijo v znesku 25 do 50% vrednosti kupljenega oziroma predelanega oljnatega semenja.
Člen • 18.
Predelovalci, ki ne prijavijo po členu 14. te uredbe Privilegirani izvozni družbi svojih zalog oljnatega semenja in olja ter površin za oljarice, pogojenih s pridelovalci za 1. 1940., ali ki podajo neresnično prijavo, se kaznujejo z zaporom do šestih mesecev in denarno do 50.000 dinarjev.
Člen 19.
Predelovalci, ki po členu 16. te uredbe ne dajo Privilegirani izvozni družbi na razpolago vseh odkupljenih količin sončničnega semena s površin, pogojenih s pridelovalci za 1. 1940., ki jim po razporedu Privilegirane izvozne družbe ne gredo, se'kaznujejo z denarno kaznijo v znesku 25 do 50% vrednosti blaga, ki ga niso izročili Privilegirani izvozni družbi.
Člen 20.
Vsa kazniva dejanja po tej uredbi so prestopki.
Kazni za kazniva dejanja po tej uredbi izrekajo redna sodišča. Denarne kazni se stekajo v oljarski semenski sklad.
Ob neizterljivosti se mora nadomestiti denarna kazen z zaporom, pri čemer se računa na vsakih 100 dinarjev denarne kazni po en dan zapora. Ta zapor ne sme biti daljši od treh mesecev.
Člen 21.
Kot storilci kaznivega dejanja po tej uredbi odgovarjajo poleg lastnika podjetja, če je fizična oseba, tudi njegovi nameščenci; če je pravna oseba pa odgovarja oseba, kateri je poverjeno vodstvo poslov, kakor tudi oseba, ki je dejanje storila.
Za denarno kazen je nerazdelno z obsojeno osebo odgovoren tudi lastnik podjetja.
Člen 22.	~
Če se stori dejanje po tej uredbi, s katerim se posebno oškoduje občna korist, kakor tudi ob povratku soje minister za trgovino in in d us t r i jo, v_ o b moč j u bauo-
vine Hrvatske pa ban te banovine, postaviti v podjetje poverjenika. Natančnejše določbe o postavljanju poverjenika in o njegovih dolžnostih predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo sporazumno z banom banovine Hrvatske.
Prehodne določbe.
Clen 28.
Ko stopi ta uredba v veljavo, prenehajo veljati vsi predpisi uredbe o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem z dne 10. junija 1986.* kakor tudi predpisi člena 4. uredbe o pridelovanju ricinovega semena z dne 24. aprila 1940., kolikor nasprotujejo določbam te uredbe.
Člen 24.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 16. avgusta 1940.; M. s. št. 1099.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovip s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih gg. ministrov.)
445.
Na podstavi člena 12. uredbe o hmelju št. 24.658/V z dne 27. marca 1940. predpisujem sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo tale
pravilnik**
za izvrševanje uredbe o hmelju z dne 27. marca 1940.***
I.	Banovinske hmeljne komisije.
Člen 1.
(') V vsakem hmeljnem okolišu (člen 3. uredbe) se ustanovi banovinska hmeljna komisija (člen 7. uredbe).
(s) Sedež banovinske komisije določi ban po zaslišanju hmeljarskega društva in pristojne trgovinske zbornice.
Člen 2.
0) Banovinska hmeljna komisija je sestavljena iz predstavnikov hmeljarjev, predstavnikov trgovcev s hmeljem in enega predstavnika kraljevske banske uprave, ki mora biti agronom ali referent za hmeljarstvo.
(s) Število predstavnikov hmeljarjev in trgovcev s hmeljem določi ban v razmerju 3:1. Teh članov banovinske hmeljne komisije sme biti največ 12.
(3)	Vsi člani komisije se postavljajo z banovim od lokom za dobo štirih let, in to predstavniki hmeljarjev na predlog hmeljarskega društva, predstavniki trgovcev s hmeljem pa na predlog društva hmeljnih trgovcev, če ga ni pa pristojne trgovinske zbornice.
* »Službeni list« št. 513/66 iz 1. 1936.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	septembra 1940 , št. 201/LXVIir/580.
*** »Službeni list« št. 183/36 iz 1. 1940,
(4) Služba članov banovinske hmeljne komisije je častna. Člani imajo samo pravico do povračila stroškov in zamude časa po poslovniku banovinske hmeljne komisije.
(5) Ban postavi po zaslišanju banovinske hmeljne komisije lahko za posvetovalne organe predstavnike trgovinskega in kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave ter izkušene trgovce in pridelovalce hmelja is svojega območja.
Člen 3.
i1) Sejo za konstituiranje banovinske hmeljne komisije skliče banska uprava. Tej seji predseduje predstavnik banske uprave.
(2) Člani banovinske hmeljne komisije si izberejo izmed.sebe predsednika, njegovega namestnika in tajnika. Predsednik sklicuje seje po potrebi, komisija pa sklepa v sejah z večino glasov, če so glasovi razpolovljeni, velja za sprejetega tisti predlog, za katerega je glasoval predsednik.
(3) Hmeljna komisija mora v 30 dneh po svojem konstituiranju predložiti banu svoj poslovnik v odobritev.
Člen 4.	j
(!) Naloga banovinske hmeljne komisije je, da pro-učuje vse probleme, podaja svoje predloge in oddaja svoje mnenje o vprašanjih pridelovanja in trgovine s hmeljem, vodi statistiko o površinah, zasajenih s hmeljem, o številu sadik in o pridelku hmelja, nadzira zasajene površine, vodi in nadzira oznamkovanje hmelja, vodi razvid o trgovini in statistiko o prodanih množinah hmelja in nadzira vnovčevanje hmelja.
(2)	V področje banovinske hmeljne komisije spada zlasti, da:
1. skrbi za pravilno uporabljanje in izvrševanje predpisov uredbe o hmelju in tega pravilnika;
2. vrši splošni nadzor nad poslovanjem svojih organov za kontrolo in oznamkovanje hmelja in odloča o pritožbah zoper poslovanje teh organov (člen 6.);
3. predlaga banu osebe in njih namestnike, ki naj bi se postavili za oznamkovanje hmelja;
4. imenuje svoje poverjenike in njihove namestnike v občinah;
5. predlaga banu vse ukrepe, potrebne za kontrolo in oznamkovanje hmelja, in skrbi za njih izvršitev.
Člen 5.
(1) Dovolitve za povečanje površin, zasajenih s hmeljem, in naredbe za zmanjšanje površin na podstavi odločbe ministrstva za kmetijstvo, kakor tudi dovolitv« za obnovo hmeljišč, t. j. dovolitve, da se poruje stari in zasadi nov hmelj na istem ali na drugem zemljišču enake površine, izdaja banovinska hmeljna komisija na predlog pristojnega hmeljarskega društva.
(2) Način postopka in načela, katera je treba pri izdajanju dovolitev uvaževati, predpiše ban.
(3) Za ponovno obnovo hmeljišča je potrebna predhodna dovolitev.
Člen 6.	!
(!) Kontrolo in oznamkovanje hmelja vršijo ob nadzorstvu banovinske hmeljne komisije organi za kontrolo in oznamkovanje hmelja. Te organe imenuje ban (člen
4.) za dobo dveh let.
(2)	V dolžnost teh organov spada delo, ki jim je določeno s tem pravilnikom.
(3)	Zoper delo teh organov, ki nasprotuje uredbi o hmelju ih temu pravilniku, se prizadeta stranka lahko pritoži na banovinsko hmeljno komisijo. Pritožba se predloži banovinski hmeljni komisiji, ki mora odločiti o njej v petih dneh po prejemu.
Člen 7.
(9 Banovinska hmeljna komisija mora voditi na svojem ozemlju natančen popis površine hmeljnikov oziroma število njih rastlin (sadik).
(2) Vsak lastnik hmeljnika mora vsako leto do konca maja prijaviti po občini, v kateri je njegov hmelj-nik, banovinski hmeljni komisiji vsako povečanje ali zmanjšanje površine oziroma števila rastlin (sadik).
(3) Natančnejše predpise za te prijave izda ban. Te prijave morajo navajati površino hmeljnikov s številom sadik.
(4) Nadzorstvo nad površino hmeljnikov in nad številom zasajenih rastlin (sadik) vodi banovinska komisija po svojih organih.
Člen 8.
(!) Vsak hmeljar mora na dovozni strani svojega hmeljnika postaviti desko z vidnim napisom imena lastnika, površine in števila sadik. Če zasadi nov hmeljnih, mora na isti način označiti lastnika, površino in število sadik.
(2) Vse te deske morajo biti enake velikosti, kar predpiše ban na predlog banovinske hmeljne komisije.
(3) Če hmeljar ne postavi te deske v določenem roku, jo postavi ob njegovih stroških na predlog banovinske hmeljne komisije občno upravno oblastvo prve stopnje.
II.	Trgovina s hmeljem.
Člen 9.
Trgovati s hmeljem smejo pridelovalske hmeljne zadruge in vsak trgovec, ki ima po zakonu o obrtih pooblastitev za izvrševanje trgovinskega obrta tiste stroke.
Člen 10.
(9 Kupovati hmelj od pridelovalcev po vzorcu je prepovedano, razen na sejmih, ki jih prirejajo hmeljarska društva.
(2) Za nakupovanje od pridelovalcev predpiše ban trgovinske uzance na podstavi predloga banovinske hmeljne komisije.
Člen 11.
(1) Trgovci s hmeljem smejo v času hmeljne sezone zaposliti potrebno število nakupovalcev, ki kupujejo hmelj v njih imenu in za njih račun. Trgovec mora najkasneje do meseca julija vsakega leta, v sili pa tudi pozneje, prijaviti vse nakupovalce, ki jih namerava zaposlovati, društvu hmeljnih trgovcev, če ga ni pa združbi trgovcev, ki je v hmeljnem okolišu, kjer bo hmelj nakupoval.
(2) Te prijave se morajo poslati občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje. To oblastvo odloči po zaslišanju banovinske hmeljne komisije, katerim prijavljenim osebam naj se izda, katerim pa naj se odreče legitimacija za nakupovanje hmelja.
(3) Pridelovalske hmeljne zadruge .prijavijo svoje nakupovalce naravnost upravnemu oblastvu.
(*) Vsak nakupovalec sme nakupovati hmelj samo za trgovca, ki ga je prijavil in za katerega je dobil legitimacijo.
III.	Oznamkovanje (signiranje) hmelja.
Člen 12.
(0 Ves v državi pridelani hmelj, ki se da v promet radi izvoza v inozemstvo ali radi porabe v državi, mora biti uradno pregledan in oznamkovan po predpisih tega pravilnika.
(2) Hmelj, ki ga prodajo pridelovalci zadrugam ali trgovcem, se mora plombirati.
(3) Hmelj, ki ni oznamkovan oziroma plombiran po predpisih tega pravilnika, se ne sme dati v promet.
Člen 13.
(9 Pri oznamkovanju se zaznamuje hmelj, izvzemši primer iz člena 19., takole:
1. v dravski banovini:
a) v štajerskem okolišu pridelani hmelj se oznam-kuje: »Slovenski hmelj — Štajerski«;
b) v ostalih predelih dravske banovine izven štajerskega okoliša pridelani hmelj se označuje: »Slovenski hmelj«. Ta hmelj, pomešan z okolišnim hmeljem, se tudi oznamkuje za »Slovenski hmelj«;
2. vdunavski banovini:
v podonavskem okolišu pridelani hmelj se oznamkuje: »Bački hmelj«;
3. v banovini Hrvatski:
hmelj iz okoliša banovine Hrvatske se oznamkuje z oznako, ki jo določi banska oblast banovine Hrvatske.
4. Hmelj, ki se pridela v državi izven krajev, navedenih pod 1., 2. in 3., se označa: »Hmelj«.
(2)	Pristojni ban sme določiti za hmelj iz območja krajev hmeljnih okolišev (člen 3. uredbe) posebne pod-oznake, ki dejansko označujejo podrobneje kraj, kjer je bil hmelj pridelan.
Člen 14.
Kontrola in oznamkovanje hmelja se vršita glede na:
a) kraj, kjer je bil hmelj pridelan;
b) leto proizvodnje;
c) pravilnost pridelka glede kakovosti;
č) kosmato (nečisto) težo posameznih tovorkov;
d) plombiranje in oznamkovanje s plombami in oznakami in morebitnimi podoznakami.
Člen 15.
0) S plombiranjem se ugotovijo izvor hmelja, leto proizvodnje in približna teža posameznih tovorkov. Plombira stalni poverjenik banovinske hmeljne komisije v občini, v kateri biva pridelovalec. O opravljenem plombiranju izda poverjenik potrdilo po priloženem obrazcu.
(2)	Plombirati se smejo samo tovorki, za katere poverjenik ugotovi, da so v redu. Tovorki se oznamujejo z imenom občine in številko začasnega potrdila, ki ga podpiše tudi lastnik hmelja. Duplikat potrdila se ne izdaja.
Člen 16.
Nadaljnjo kontrolo in oznamkovanje hmelja opravi banovinska hmeljna komisija po članih komisije za kontrolo in oznamkovanje hmelja v obstoječih hmeljarnah ali v drugih zasebnih ali javnih skladiščih, ki se jim vidijo prikladna.
Člen 17.
Na podstavi začasnega potrdila (člen 15.) in ko so ugotovili, da je poverjenikova plomba nepoškodovana, ugotovijo organi za kontrolo in oznamkovanje hmelja izvor hmelja po okolišu, leto proizvodnje, kosmato težo
posameznega tovorka ter okolnosti glede žveplanja in kakovosti, dajo oznake po členih 13. in 19., plombirajo in oznamkujejo hmelj, izdajo potrdilo o kontroli in cd-.vzamejo hkrati začasno potrdilo.
Člen 18.
Previjanje, žveplanje, egaliziranje in vsako drugo manipulacijo s hmeljem, ki ga je poverjenik plombiral, je dopustno opravljati samo pod nadzorstvom organa za kontrolo in oznamkovanje hmelja.
Člen 19.
(‘) Hmelj iz hmeljnega okoliša, ki je mešan s hmeljem iz območja iste banovine, a je pridelan izven hmeljnega okoliša, izvzemši v primeru iz točke l.b člena 13., dalje žveplani hmelj, ki je pomešan z nežveplanim, hmelj raznih let in izvrženi (skartirani) hmelj dobi samo oznako »Hmelj«.
Hmelj iz raznih banovin se sploh ne sme zmešati.
(3)	Za izločenega (skartiranega) se označi tak hmelj, ki je po mnenju kontrolnih organov tako slab, da bi mogel škoditi hmelju po točkah 1., 2. ,in 3. člena 13. Zoper odločbo kontrolnih organov je dopustna pritožba na banovinsko hmeljno komisijo.
Člen 20.
(!) Hmelj se mora zaobaljati po trgovinskih običajih.
(2) Posamezni tovorki se morajo plombirati tako, da tovorka ni mogoče odpreti, ne da bi se plomba poškodovala.
(3) Velikost in tip plombe določi banovinska hmeljna komisija.
(4) Plombe, ki jih uporabljajo poverjeniki v posameznih občinah, morajo imeti na eni strani napis »Banovinska hmeljna komisija banovine« ali pa okrajšano
n. pr. B. H. K. Dr. B., na drugi strani pa eventualno tudi ime občine.
(5) Plombe, ki jih uporabljajo organi za kontrolo in oznamkovanje hmelja, imajo na eni strani napis »Banovinska hmeljna komisija banovine« ali okrajšano
n. pr. B H. K. Dr. B., na drugi strani napis »Kraljevina Jugoslavija«, pod tem pa ustrezno oznako z morebitno podoznako (člen 13.) oziroma oznako »Hmelj«.
Člen 21.
C) Na podstavi pregleda je treba vpričo članov komisije za kontrolo in oznamkovanje hmelja na posameznih tovorkih napisati:
a) »Kraljevina Jugoslavija«;
b) ustrezno oznako z morebitno podoznako (člen 13.) oziroma oznako »Hmelj«;
c) leto proizvodnje;
č) morebitne pripombe glede žveplanja;
d) naziv hmeljne komisije;
e) številko kontrolnega potrdila.
(2) Obliko napisa predpiše pristojna banovinska ko-misija, in sicer v državnem, na izvoznikovo željo pa tudi v tujem jeziku.
(3) Privatne oznake trgovcev (znamka, firma, zaporedna številka tovorka itd.) ne smejo biti na tisti strani tovorka, na kateri so uradne oznake.
Člen 22.
posamezne oznake hmelja po členih 13. in 19. Te vzorce predpiše pristojni ban po navodilih ministrstva za kmetijstvo.
(-) Barvo določijo pristojne banovinske hmeljne komisije.
(3) Kontrolno potrdilo obsega tele oznake in podatke:
1. »Kraljevina Jugoslavija«;
2. ustrezno oznako z morebitno podoznako ali oznako »Hmelj«;
3. zaporedno številko potrdila;
4. število tovorkov, kosmato težo;
5. leto proizvodnje;
6. morebitne pripombe o žveplanju in egaliziranju;
7. dan izdanega potrdila;
8. pečat banovinske hmeljne komisije;
9. podpis dveh kontrolnih organov.
(4) Kontrolna potrdila po določenem obrazcu so vezana z jukstami v posebno knjižico. Duplikati se ne izdajajo. Po kupčevi želji se izdajo ta potrdila lahko tudi v tujem jeziku.
(5) Leto proizvodnje se ne označa pri oznamkovanju hmelja raznih letin.
Člen 23.
(0 Stroške za oznamkovanje hmelja in izdajanje potrdil trpi kupec.
(-’) Višino stroškov po številu in teži tovorkov določi pristojni ban na predlog banovinske hmeljne komisije.
Člen 24.
(•) Vsi prekrški tega pravilnika se kaznujejo po členu 11. uredbe o hmelju.
(2)	Kazni izrekajo policijska oblastva, kjer jih ni p? občna upravna oblastva prve stopnje.
Člen 25.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Istega dne dobi obvezno moč tudi uredba o hmelju z dne 27. marca 1940.*
V Beogradu dne 10. avgusta 1940.; št. 65.477/V,
Minister za kmetijstvo dr. čubrilovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres s. r.
Obrazec začasnega potrdila:
Banovinska hmeljna komisija........................banovine.
Zap. štev.  ........
Začasno potrdilo
po pravilniku za izvrševanje uredbe o hmelju z dne 27. marca 1940. (»Službene novine« z dne 29. marca 1940.,
št. 73/XXIV/188) za      tovorkov hmelja letine   ...........
po izvoru iz občine   .....................
Ime pridelovalčevo  .......................
Število tovorkov  ................................
Kosmata teža  .............................
V .................   dne........................     194..
Pridelovalec	Poverjenik
To začasno potrdilo služi samo v kontrolne namene banovinske hmeljne komisije .„.............. banovine.
Zlorabe se kaznujejo poj členu 11. uredbe o hmelju in členu 24. pravilnika o izvrševanju uredbe o hmelju z dne 27. marca 1940.
Številka ..... Leto ........
Število tovorkov..
Teža v kg Pripombe....
Datum.
>
O
a
C3
« l
Kraljevina Jugoslavija
Kontrolno potrdilo
banovinske hmeljne komisije ........... banovine,
izdano na podstavi členov 19. in 24. pravilnika za izvrševanje uredbe o hmelju z dne 27. marca 1940., »Službene novinec z dne 29. marca 1940., številka
73/XXIV/188, za ..........
tovorkov hmelja leta......
Oznaka (z event. pod-oznako in event. zaščitnim znakom) hmelja:.......
Štev (z besedami)
Kosmata teža ___________  (z
besedami)
V dne  194...
Za banovinsko hmeljno
komisijo banovine.
...........M.	P............
Zlorabe se kaznujejo po členu 11. uredbe o hmelju in členu 26. pravilnika o izvrševanju uredbe o hmelju, »Službene novine« z dne 29. marca 1940. št. 73/XXIV/188.
5 š ■5 0
= O
,d
i =s-
>ta "Z
S J
= X
c, n > e
(Na zadnji strani kontrolnega potrdila:)
«2alee
Pečatilo
(žig)
Banovinska hmeljna komisija ....................   banovine
Kontrolna plomba v naravni velikosti
Sarajevo
Oznaka hmelja z morebitno podoznako in morebitnim zaščitnim znakom.
446.
Na podstavi člena 10. uredbe o kontroli cen predpisujeva tole
naredbo
o olajšanju preskrbe mest z drvmi.*
Člen 1.
V mestih, ki se preskrbujejo z drvmi na različne razdalje in po različnih občilih, se sme uvesti premi-
iranje dovoza z večjih oziroma dražjih razdalj iz sredstev, ki se dobijo s tem, da se obremenijo dobave z manjših razdalj, od kake srednje nakladalne postaje v oskrbnem okolišu.
To postajo določi v Beogradu urad za kontrolo cen, drugod v državi pa upravno oblastvo prve stopnje za svoje območje.
Vse množine drv, ki se s katerim koli prevoznim sredstvom uvozijo v mesto, kjer je uvedeno premiiranje uvoza z večjih razdalj, so zavezane plačilu vozninske razlike iz prvega odstavka tega člena, izvzemši dobave za državne urade, ki jih le-ti opravljajo v lastni režiji, in privatne dobave, ki so deležne brezplačnega prevoza ali ugodnejše prevozne postavke.
Člen 2.
Vozninske razlike iz prvega odstavka prednjega člena poberejo trošarinski organi občine, ko pobirajo trošarino.
Mestna oziroma občinska poglavarstva morajo položiti te zneske najkasneje v 48 urah po prejemu na poseben račun pri podružnici Poštne hranilnice oziroma pri občinski hranilnici. Ta račun se imenuje »Račun za olajšanje preskrbe z drvmi mesta «.
Člen 3.
Sredstva na računu po drugem odstavku člena 2 upravlja poseben odbor; vanj spada po en predstavnik mestnega poglavarstva, državnega obl^stva, porabnikov in združbe trgovcev.
Vsak član odbora mora imeti svojega namestnika.
V Beogradu je predstavnik državnega oblastva delegat urada za kontrolo cen.
Člen 4.
Sredstva na računu po. drugem odstavku člena 2. se upravljajo takole:
1. Kdor bi v mesto, kjer je uveden sistem premi-iranja dovoza drv, rad uvozil drva na razdaljo s prevozno postavko, ki je višja od postavke za določeno srednjo nakladalno postajo v oskrbnem okolišu, mora poprej zahtevati od odbora iz člena 3. te naredbe odobritev s pismeno nekolkovano vlogo, v kate,-i mora natančno navesti nakladalno postajo, množino in vrsto drv, kupno ceno, prevozno postavko in čas dovoza blaga.
2. Na tako vlogo izda odbor za preskrbo prebivalstva z drvmi interesentu zahtevano odobritev, toda samo v mejah dejanskih sredstev na računu po drugem odstavku člena 2. .
3. Pri izdaji teh odobritev ima vselej prednost kdor odhaja z nakladalne postaje, od katere je prevozna razlika manjša.
4. Ko prejme interesent dovozno odobritev, pridobi s tem.pravico do ustrezne premije. Višina premije se določi za vsak primer posebej glede na razliko po prevozni postavki in na morebitno razliko med maksimalno in dejansko plačano ceno franko vagoi. ali vlačilec nakladalna postaja. Premija se mora izplačati interesentu najkasneje v treh dneh potem, ko se predložijo odboru za preskrbo prebivalstva z drvmi izvirne listine o opravljenem dovozu in raztovoritvi.
5. Dovoz se mora opraviti v roku, navedenem v vlogi oziroma v dovoznem odobrilu; izplačilo premije pa se mera zahtevati najdalj v treh dneh po tem roku Kdor te roke zamudi, izgubi pravico do premije
Člen 5.
Sredstva, pobrana v dobro računa po drugem odstavku člena 2., se sinejo uporabljati izključno le po določbah te naredbe.
Uporaba v kateri koli drug namen se šteje za utajo in se preganja po kazenskem zakonu.
Člen 6.
Odbori za preskrbo prebivalstva z drvmi so dolžni poslati uradu za kontrolo cen v Beogradu vsakega 1. dne v mesecu za minuli mesec nadrobno poročilo o vplačilih na račun po drugem odstavku člena 2. in o izplačilih s tega računa. Če bi sredstva omenjenega računa ne bila Izčrpana do konca meseca aprila, razpolaga s preostalimi zneski urad za kontrolo cen.
Urad lahko odobri, da se te vsote deloma ali v celoti prepustijo mestnim ali občinskim poglavarstvom za nabavo drv, ki naj se razdelijo med siromašne sloje prebivalstva.
Člen 7.
Vrhovni nadzor nad izvrševanjem te naredbe ima urad za kontrolo cen.
Vse železniške, ladijske in trošarinske postaje v državi, vse hranilnice, pri katerih se opravljajo vplačila na račun po drugem odstavku člena 2., vsi odbori za upravljanje tega računa in vse občine v mestih, kjer je uveden sistem premiiranja dovoza drv, morajo organom urada dajati na razpolago vse knjige in listine radi kontrole.
Člen 8.
Stroški za izvrševanje te naredbe obremenjajo račun po drugem odstavku člena 2.
Člen 9.
Kdor se pregreši zoper predpise te naredbe, se kaznuje poleg kazni po prvem odstavku člena 5. tudi Se z zaporom do šestih mesecev in denarno do 50.000 dinarjev.
Člen 10.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 31. julija 1940.; št. 1471.
Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andrcs s. r.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. S. Budisavljevič s. r.
447.
Navodilo
o sprejemanju ilnevnifarjev na delo v resoru ministrstva za gradbe.*
Na podstavi § 182. zakona o uradnikih in členov 3. In 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave predpisujem navodilo o sprejemanju dnevničarjcv na delo v ministrstvu za gradbe,
Člen 1.
Na delo v ministrstvu za gradbe in v njegovi zunanji službi se lahko postavljajo dnevničarji in plačujejo po vrsti dela, katero opravljajo ter kraju, v katerem ga opravljajo, in to po tej lestvici:
dnevnica
Tek. št. vrsta dnevničarjev od din do din
1. inženirji-dnevničarji ....	80-—	120—
2. tehniki-dnevničarji ....	50-—	80'—
3. praktični tehniki - dnevničarji	40--~	60'—
4. dnevničarji s strokovno tehnično ali obrtno izobrazbo (nadzorniki, polirji, mehaniki, strojniki, črkostavci, električarji idr.)........................40'—	80'—i
5. zvaničniki-dnevničarji z 2 in več razredi srednje šole (pisarji, daktilografi idr.) . . .	35—	50'—
6. dnevničarji ne glede na kvalifikacijo (delavci v zavodu za preskuševanje gradiva, grafični delavnici, služitelji,
snažilke idr.).................. 30—	50'—
Člen 2.
Po vsakem dopolnjenem drugem letu neoporečnega dela v resoru ministrstva za gradbe se smejo zvišati dnevnice iz lestvice člena 1. do 10%.
Člen 3.
Dnevničarji, ki so bili na dan uveljavitve tega pravilnika na delu v resoru ministrstva za gradbe z večjo dnevnico, kot je najvišja dnevnica v lestvici člena 1., se prevedejo na dnevnice po členih 1. in 2. od prvega naslednjega meseca potem, ko stopi to navodilo v veljavo.
Člen 4.
Vse dnevničarje postavlja gradbeni minister, ki sme to pravico prenesti na svoje podrejene organe.
Člen 5.
Dnevničarskemu osebju pripadajo dnevnice za vsa dni, v katerih je dejansko delalo. Na nedelie in praznične dneve mora dnevničarsko osebje delati samo izjemoma, in to po posebej obrazloženi naredbi starešine, ki overja plačilne sezname, po katerih se plačuje to osebje. Neresnično overjanje plačilnih seznamov se liaznuje po § 397. kazenskega zakona.
Člen 6.
V času vojaških vaj imajo dnevničarji pravico do svoje redne dnevnice, v kolikor ne dobivajo prejemkov od vojaških ustanov za dobo, ko so na vojaških vajah, ali če so njih prejemki pri vojaških ustanovah manjši ko pripadajoča dnevnica.
Člen 7.
Dnevničar more bili odpuščen ali sam odpovedati službo vsak čas z odpovednim rokom 15 dni, v primeru mobilizacije ali po preteku roka. do katerega je sprejet na delo, pa mu preneha služba takoj
Clen 8.
Vse dnevničarsTro osebje mora biti zavarovano pri uradu za zavarovanje delavcev, skladno z zakonom o zavarovanju delavcev.
Clen 9.
Dnevničarji lahko dobe odsotstvo s pravico na dnevnico do 10 dni in bolovanje s pravico na dnevnico do 15 dni.
To odsotstvo in bolovanje odobruje neposredni starešina.
Člen 10.
Dnevničarje ocenjujejo njihovi neposredni starešine v prvi in zadnji stopnji. Njim gre tudi pravica izrekanja kazni za nerednost.
Kazni za nerednost so:
1. pismeni opomin;
2. pismeni ukor;
3. odvzem dnevnice do 5 dni v enem mesecu in
4. odpust.
Zoper odločbe o kaznih dnevničar nima pravice pritožbe.
Clen 11.
To navodilo stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, ko neha veljati navodilo M. g. št. 43.470 z dne 25. septembra 1939.
V Beogradu dne 26. julija 1940.; M. g. št. 29.992.
Minister za gradbe Dr. Krek s. r.
S tein navodilom se je izrekla soglasno glavna kontrola na svoji seji dne 2. avgusta 1940. pod št. 100.376.
44S.
Pojasnilo*
člena 11. pravilnika o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev glede pravice trgovinskih pomočnikov do legitimacije privatnih nameščencev.
Po izkazani potrebi in na podstavi člena 17. uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev in člena 18. pravilnika o izvrševanju te uredbe takole pojasnjujem:
Trgovinski pomočniki, ki so zavezani pokojninskemu zavarovanju po členih 1., 2. in 5. uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na trgovinske pomočnike (»Službene novinec z dne 30. marca 1940., št. 74/XXV),** imajo pravico do legitimacije osn. št. III. po določbah uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev, pravilnika in navodil za njeno izvrševanje.***
Za trgovinske pomočnike se štejejo tisti pomočniki, ki so zaposleni v trgovinskih obrtih, izvzemši obrte, omenjene v odstavku 3. § 19. zakona o obrtih (branjev-
* Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 3. septembra 1940., št. 201/LXVII1/589.
** Službeni list« št. 202/39 iz I. 1940.
*** Službeni list' št. 288/47 (uredba) in št. 460/75 (pravilnik) iz I. 1938., št. 663/104 iz 1. 1939. (navodilo) in št. 204/39 iz 1. 1940. (navodilo)
| ski in mali trgovinski obrti), ali pa v prodajalnicah I obrtnih in industrijskih podjetij ali zadrug pri trgovinskih poslih, če je to njih glavno opravilo in imajo potrebno izobrazbo. Za dokaz izobrazbe velja dvoletno učenje kot učenec (vajenec) v katerem izmed spredaj navedenih obrtov. Učno dobo nadomeščajo dovršeni štirje razredi meščanske, srednje ali lej enake strokovne šole.
Potemtakem in v zvezi s členom 11. pravilnika o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev so občine pristojne, izdajati legitimacije takim trgovinskim pomočnikom.
V Beogradu dne 17. avg. 1940.; S. u. za p. r. št. 1884.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdan Budisavlievič s. r
^ • trn
*
449.
Nabava sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel.*
Minister za finance je pod št. 52.509/III z dne 24. avgusta 1940. takole odločil:
»Savezu jugoslovenskih pčelarskih društava i zadruga, Savezu pčelarskih zadruga v Jugoslaviji, Srpske-mu pčelarskemu društvu, Zvezi Sokolov kraljevine Jugoslavije, Savezu zadruga gospodarske sloge v Zagrebu, Slovenskemu čebelarskemu društvu v Ljubljani in drugim čebelarskim zadrugam-društvom, ki niso člani teh zvez-društev, se sme v proizvodnem razdobju 1940/41. izjemoma dovoliti nabava sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel, in to v količini po največ 5 kg sladkorja za vsak panj živih čebel.
Sladkor se nabavi lahko po prodajni centrali z.a sladkor in se mora že v tovarni sladkorja v Beogradu denaturirati z zdrobljeno papriko srednje jakosti v razmerju 0-5%.
Dovolitve izdajajo omenjenim zvezam-društvom pristojne finančne direkcije — državni finančni inšpektorat v Zagrebu — delegacija državnega finančnega inšpektorata v Splitu; omenjene zveze-društva pa se morajo zavezati, da bodo oddajale sladkor v dovoljenih količinah samo tistim čebelarjem, ki za njih kraj pristojni sreski kmetijski referent potrdi, da je potrebno hraniti čebele s sladkorjem.
Posamezni čebelarji, ki niso člani gorenjih čebelarskih organizacij, morejo dobiti sladkor samo po teh organizacijah po pogojih, ki jih predpiše oddelek za davke pri ministrstvu za finance radi kontrole nabave in porabe sladkorja za prehrano čebel.
Uporaba sladkorja v druge namene, razen za prehrano čebel, velja za tihotapstvo po členu 33. in se kaznuje po členu 34. zakona o državni trošarini.«
Na podstavi gorenje odločbe naj izdaja direkcija — državni finančni inšpektorat v Zagrebu — delegacija državnega finančnega inšpektorata v Splitu — odobritve za uporabo breztrošarinskega sladkorja za prehrano čebel samo navedenim zvezam-zadrugam in društvom z zavezo, da se bodo povsem držale predpisa-
nih kontrolnih ukrepov. 0 tako izdani odobritvi so direkcije — državni finančni inšpektorat v Zagrebu — — delegacija državnega finančnega inšpektorata v Splitu — dolžni obvestiti s prepisom vsake posamezne odobritve prodajno centralo za sladkor v Beogradu. Posamezni čebelarji, ki niso člani gorenjih organizacij, morejo dobiti sladkor samo po teh organizacijah, če predložijo: 1. potrdilo občine o številu panjev živih čebel in potrebne količine sladkorja za te čebele kakor tudi, da za to proizvodno razdobje po nobeni drugi organizaciji niso prejeli sladkorja; 2. mnenje sreskega kmetijskega referenta, ali je potreben sladkor za prehrano čebel v tistem kraju. To overi tudi starešina pristojnega oddelka finančne kontrole in šele nato smejo zgoraj navedene organizacije oddati sladkor čebelarju. Ta potrdila se priložijo ustrezni postavki knjige o vnosu in iznosu sladkorja, ki jih vodijo omenjena društva-zadruge.
Zveze-društva-zadruge oddajajo sladkor po svojih krajevnih podružnicah in zadrugah na njih odgovornost, da dobijo sladkor samo tisti čebelarji, ki te jeseni niso imeli v panjih zadostne količine meda, potrebne za prehrano čebel čez zimo. Podružnice in zadruge sestavijo seznam š podatki o številu panjev živih čebel in potrebnih količin sladkorja, za čigar natančnost jamčijo; seznamu morajo priložiti pismeno mnenje sreskega kmetijskega referenta in pristojnega starešine oddelka finančne kontrole, da je v tem kraju potrebno hraniti čebele s sladkorjem. Tako potrdilo se izdaje brez plačila takse in drugih stroškov.
Na podstavi te odločbe daje oddelek za davke tale navodila:
Sladkor se meša s papriko kot sredstvom za dena-turiranje pri tovarni sladkorja pred odpravo vpričo dveh organov finančne kontrole tako dolgo, da se dobi od sladkorja in sredstva za denaturiranje enolična snov.
Da bi se onemogočil vsak poskus uporabe tega sladkorja v nedovoljene namene, mora biti pri vsaki pošiljki denaturiranega sladkorja za prehrano čebel spremnica (unikat); duplikat pošlje kontrolni organ v priporočenem pismu pristojnemu oddelku finančne kontrole, v čigar območju stanuje čebelar, ki prevzema sladkor, oziroma kjer je sedež čebelarske zadruge-društva.
Razen tega vodi za zadruge in čebelarska društva pristojni oddelek finančne kontrole beležke o prejetih in izdanih količinah denaturiranega sladkorja na ta način, da vpiše na prejemni strani količino, prejeto iz tovarne sladkorja, sklicujč se na številko spremnice in dovolila pristojne finančne direkcije — državnega finančnega inšpektorata — delegacije državnega finančnega inšpektorata za nabavo 'sladkorja brez plačila državne trošarine; na oddajni strani pa vpisuje posamezne odprave sladkorja. Vsako posamezno odpravo sladkorja, ki jo pošlje zadruga-društvo-zveza čebelarju-zadružniku, spremlja prav tako spremnica (unikat); duplikat pošlje pristojni oddelek finančne kontrole na sedežu zadruge v priporočenem pisinu pristojnemu oddelku finančne kontrole, v čigar območju čebelar prebiva.
Ko prejme oddelek finančne kontrole duplikat spremnice, potrdi prejem sladkorja in vrne spremnico pristojnemu oddelku, uporabo tega sladkorja pa nadzoruje, kakor je treba.
Zadruge so dolžne prijaviti vsako posamezno odpravo sladkorja pristojnemu oddelku finančne kontrole, da se izda spremnica.
Kontrolni finančni organi pri tvornicah sladkorja ne smejo izdati niti najmanjšo količino sladkorja za pre-
hrano čebel brez naloga prodajne centrale za sladkor v Beogradu.
Starešina pristojnega oddelka finančne kontrole sklene konec proizvodnega razdobja beležke o prejemanju in oddajanju sladkorja in jih pošlje pristojnemu oblastvu v cenzuro. —
Direkcija — državni finančni inšpektorat — delegacija državnega finančnega inšpektorata naj s prepisom te odločbe obvesti vse oddelke finančne kontrole, kontrolne finančne organe pri tovarnah sladkorja kakor tudi vse čebelarske zadruge, društva in zveze v svojem območju.
Iz oddelka za davke pri ministrstvu za finance dne 24. avgusta 1940,; št. 52.509/III.
450.
Pripojitev
carinskega oddelka v Genterovcih k carinarnici I. reda v Gornji Radgoni.*
Po izkazani potrebi odločam na podstavi §§ 1. in 25. zakona o organizaciji finančne uprave in člena 220. carinskega zakona takole:
Carinski oddelek v Genterovcih, ki je spadal doslej k carinarnici I. reda v Kotoribi, se dodeljuje v pristojnost carinarnici I. reda v Gornji Radgoni.
Predaja in prevzem oddelka se izvršita na dan
15.	septembra 1940.
Ta odločba naj se da na znanje vsem carinskim ob-lastvom, katerim priporočam, da po njej vpišejo potrebno dopolnitev v razpis št. 10.900/IV z dne 4. maja 1936.
V Beogradu dne 2. septembra 1940.; št. 27.783/IV.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
451.
Rok za ležanje blaga,
razstavljenega na Zagrebškem zboru.**
Na prošnjo Zagrebškega zbora in na podstavi čl. 18., točke 3., v predlogu zakona o občni carinski tarifi in člena 273. carinskega zakona takole odločam:
Rok za ležanje blaga, prejetega pri carinskem oddelku na Zagrebškem zboru radi razstavitve na zboru, ki bo od dne 31. avgusta do 9. septembra 1940., se zaradi nastalih razmer podaljšuje tako, da ima vse carinsko blago pravico prostega ležanja do vštetega 4. novembra 1940.
Po tem roku je ravnati s carinskim blagom po carinskem pravilniku za mednarodne vzorčne sejme.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 2. septembra 1940.; št. 27.836/IV.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	septembra 1940., št. 201/LXVIII/586.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	septembra 1940., št. 201/LXVIII/585.
452.
Sprememba
drugega odstavka člena 19. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.*
Minister za finance je pod št. 45.095/VIII z dne 2. septembra 1940. takole odločil:
Drugi odstavek člena 19. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se spreminja in se glasi:
»Tožbe na državni svet zoper izrečene odločbe ne zadržijo izvršitve odločbe.«
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 2. septembra 1940.; št. 45.095/VILL
453.
Komentarska pojasnitev
za št. 178 uvozne carinske tarife.**
Na podstavi členov 3. in 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi dajem po zaslišanju carinskega sveta carinarnicam tole navodilo:
1. Naftalin, antracen, fenol (karbolova kislina), pi-ridinove baze, anilinovo olje in nitrobencol se carinijo po številki, kjer so izrečno omenjeni, tudi če dospevajo prečiščeni.
2. Za fenol veljajo in se ocarinjajo po št. 178 uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi krezoli, pa tudi prečiščeni.
To navodilo stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 2G. julija 1940.; št. 23.258/IV.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
— • ■ ■ ■ —
454.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 113 z dne 18. maja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. marca 1940. so napredovali: v IV. položajno skupino
2.	stopnje Šušteršič Viljem, učitelj V. položajne skupine I. deške meščanske šole v Mariboru; v V. položajno skupino Čer.nivec Katarina, učiteljica VI. položajne skupine I. mešane meščanske šole v Ljubljani; v VI. položajno skupino: Jamšek S v o j m i r . učitelj deške meščanske šole v Celju, in Z o m e r F r a n, učitelj II. deške meščanske šole v Mariboru.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	septembra 1940., št. 203.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	avgusta 1940., št. 175/LV1I1/50G.
Številka 114 z dne 20. maja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. januarja 1940. so bili odlikovani na predlog ministra za prosveto: z redom Sv. Save V. stopnje: Kovačič Alojzij, predsednik krajevnega šolskega odbora na Teznem; Kaloh Alojzij, predsednik občine Studenci; Titan Ivan, šolski upravitelj v Kupšincih; Vogler Viktor, trgovec v Cankovi; Marinč Martin, šolski upravitelj v Brusnicah pri Novem mestu; Pugelj Anton, šolski upravitelj v Sv. Lovrencu, okraj novomeški; Okorn Marija, sestra Celestina, šolska upraviteljica zasebne šole v Šmihelu pri Novem mestu; Zupanc Alojzij, župnik in član banskega sveta iz Šmihela pri Žužemberku; Sancin Cezar, šolski upravitelj v Bregu pri Ptuju; Zupanc Polonija, učiteljica v Radovljici; Pirovec Lea, šolska upraviteljica na Jesenicah; Simon Karel, šolski nadzornik v pokoju na Bledu; Bratuž Marija, šolska upraviteljica v Slov. Konjicah; Podgoršek Amalija, učiteljica v Slov. Konjicah; Šelih Janez, predsednik občine Slov. Konjice; Fon Hedvika, učiteljica v Šoštanju; Vrhnjak Ivan, predsednik občine Pameče; Korenčan Lovro, šolski upravitelj v Retečah; P a v e c Marija, učiteljica v Trebjem, okraj škofjeloški; Železnik Martin, učitelj v Sorici; Gruden Franc, šolski upravitelj v Planini, okraj šmarski; Šprajc Albin, šolski nadzornik v Šmarju; Sever Franc, predsednik občine Ježica; Kumar Matija, mesar v Rudniku: Juvan Franc, predsednik občine Šmartno pod Šmarno goro; Avguštin Ivan, predsednik ob/ine Stara Loka; Miklavčič Lovro, predsednik občine Oselica; Petje Ignacij, šolski nadzornik v Krškem; Grad Boris, šolski nadzornik v Radovljici.
Številka 115 z dne 21. maja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. aprila 1940. je bil postavljen dr. Sušnik Franc, ravnatelj IV. položajne skupine 2. stopnje nepopolne in vršilec dolžnosti ravnatelja popolne II. realne gimnazije v Mariboru, za ravnatelja IV. položajne skupine 1. stopnje učiteljske šole v Mariboru.
Številka 116 z dne 22. maja 1940.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 22. aprila 1940. je bil postavljen Oražem Janez za profesorja-veroučitelja VIII. položajne skupine III. realne gimnazije v Ljubljani.
Številka 118 z dne 25. maja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. maja
1940.,	III. št. 12.316, je bil upokojen dr. Kart in Herbert, sreski načelnik IV. položajne skupine 1. stopnje sreza šmarskega.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. aprila 1940., št. 36.741, sta bila postavljena pri apela-cijskem sodišču v Ljubljani za računska inšpektorja V. položajne skupine Dekleva Vladimir in Markič Viktor, računovodji VI. položajne skupine istega sodišča.
Utaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Puhat Hubert v LiuhljanL Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek ; Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 74. kosu XI. letnika z dne 14. septembra 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
•Vlit No. 7411/5.	2622
Razglas.
Pozivajo se vsi lastniki eksplozivnih Rotorjev na tekoče gorivo, ki so po p 41. naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva z dne 17. februarja 1940. (Sl. 1. št. 85/18) oz. z dne 31. avgusta 1940. (Sl. 1. št. 437/73) dolžni precediti svojo napravo na pogon z domačini gorivom ali jo usposobiti za uporabo druge vrste pogonske sile, da koli-"0r niso tega že storili, nemudoma prijavijo neposredno kr. banski upravi, °dd. VIII., vsako predelavo eksplozivih motorjev oziroma njih zamenjavo z ui-ugačnimi motorji.
Rr- banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. septembra 1940.
Po pooblastilu bana načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo:
Trstenjak s. r.	,
*
K V-No. 206/31-1940.	2594-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske °&novine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od km ^“-750—5U.000 (skozi Vransko)
L javno pismeno ponudbeno licitacijo ba dan 5. oktobra 1940. ob 11, uri dop. » j. sobi št. 19 tehničnega oddelka v Ljub-lani, odseka za drž. ceste in mostove, pajeva ul. 5, priti., soba 19. Pojasnila b ponudbeni pomočki se dobe proti j*'*Čilu napravnih stroškov med uradnici urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popu-a v odstotkih (tudi z besedami) na sote odobrenega proračuna, ki znaša 933.92270.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz .azglasa o licitaciji na razglasni deski ^ničnega oddelka.
L banska upruva dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. septembra 1940.
*
Kv-No. 83/69-1940.	2546-3-3
Razglas o licitaciji.
^ kraljevska banska uprava dravske kUovlne v Ljubljani razpisuje za do-h: . v gradbenih del pri stalni zatvor-j ei na Ljubljanici v km 26'380 J javno pismeno ponudbeno licitacijo v 'Cn 5. oktobra 1940. ob 11. uri dop. ž Prostorih terenske tehnične sekcije }>r regulacijo Ljubljanice v Ljubljani, Po K Pojasnila in ponudbeni pri-^očki se dobe proti plačilu napravil) Proškov med uradnimi urami ravno
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 1,112.875'15.
Kavcijo din 112.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Za pripust k licitaciji je do 11. ure predložiti sledeče dokumente: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvajanju obrti.
Kralj, banska uprava dravske banovine,
V Ljubljani dne 3. septembra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Po 73/40—7.	2608
Oklic.
Tožeča stranka Lakovič Terezija, zas. v Petešovcih št. 5, je vložila zoper toženo stranko Lakoviča Anastazija, natakarja, sedaj v Bolgariji, zaradi ločitve zakona od mize in postelje k opr. št. Po 73/40 tožbo.
1.	narok za ustno razpravo s.e je določil na dan 18. oktobra 1940. ob 8. uri pred tem sodiščem v sobi št. 9.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Kostanjevec Bogomir, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. I., dne 5. septembra 1940.
Og 30/40—5.	2632
Uvedba amortizacije.
Po prošnji Košir Terezije iz Grzeče vasi se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice št. 13.097 Občinske hranilnice v Krškem, glaseče se na Košir Terezijo s stanjem 31. XII. 1938. din 592 20, ki jo je predlagateljica baje zgubila in se njen sedanji imetnik poziva, da uveljavi v roku 6 mesecev od dneva razglasa svoje pravice, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da je navedena knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. septembra 1940.
I 674/38—38.	2629
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: hiša z
gospodarskimi poslopji, njiva pare. št. 25/2, V22 solastninski delež do vi. št. 19 k. o. Videm zemljiška knjiga k. o. Videm vi. št. 93.
Cenilna vrednost: din 121.411-—.
Najmanjši ponudek: din 60.705-50.
Varščina: din 12.150-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 23. avgusta 1940.
I 656/40-7.	2597
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin (hiša, gospodarska poslopja in zemljiške parcele) zemljiška knjiga k. o. Čerina vi. št. 84, 416, 504.
Cenilna vrednost: din 53.160-—.
Najmanjši ponudek: din 53.160'—.
Varščina: din 10.632-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 24. avgusta 1940.
I 3954/39—12.	* 2152
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dobrna vi. št. 91.
Cenilna vrednost: din 192.743-90.
Vrednost priteklin: din 5.250-—.
Najmanjši ponudek: din 128.495'94.
Varščina: din 19.274-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 8. julija 1940.
I 173/40—8.	257.3
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin (hiše št. 26, gospodarskega poslopja, kleti in kozol-
ca, gozdov, pašnikov, njiv, vrta, travnikov) zemljiška knjiga Lepa njiva vi. št. 33.
Cenilna vrednost: din 40.481’-50.
Preužitek Leskovšek Marije je ocenjen na din 10.000'—.
Vrednost pritekline: din 860-—.
Najmanjši ponudek: din 20.321—.
Varščina: din 3.048-15.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu
dne 16. avgusta 1940.
Vb I 902/40.	2618
Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 1565 (hiša št. 41 v Plešivci z eno njivo).
Cenilna vrednost: din 20.309-50 (služnost Grubišičeve Ivane je že odbita).
Najmanjši ponudek: din 13.539-66.
Varščina: din 2.217-95.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 19. avgusta 1940.
IX I 272/40.	2615
. Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1940. ob 8-15 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga:
I.	k. o. Dobrenje vi. št. 21, II. k. o. Gradišče vi. št. 41.
Cenilna vrednost ad I. in II.: din 246.93270.
Vrednost priteklin: din 810-—.
Najmanjši ponudek: din 164.621-80.
Varščina: din 24.693'27.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
(e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-»enern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 13. avgusta 1940.
•J;
I 465/40-16.	2603
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Gruškovje vi. št. 111.
Cenilna vrednost: din 75.206-—.
Vrednost priteklin: din 5620-—.
Najmanjši ponudek: din 50.138'—.
Varščina: din 7521-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. septembra 1940.
I 833/40-11.	2604
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga vi. št. 24 in 27 k. o. Pestike in vi. št. 63 k. o. Gorenjski vrh.
Cenilna vrednost: din 50.920-—.
Vrednost priteklin: din 300-—.
Najmanjši ponudek: din 33.946'50.
Varščina: din 5092-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. septembra 1940.
I 1161/40-11.	2636
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1940. ob enajst i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin vi. št. 38 k. o. Dežno.
Cenilna vrednost: din 41.876-—.
Najmanjši ponudek: din 27.918—.
Varščina: din 4.190'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Ptuj, odd. IV.,
dne 10. septembra 1940.
•j*
I 725/40-19.	2588
Dražbeni oklic.
Dne 19. oktobra 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. St udor vi. št. 540 in 238.
Zemljiška knjiga I. vlož. št. 540 k. o. Studor: 1. skup. pare. št. 1149-njiva.
Cenilna vrednost: din 5.978'—,
Najmanjši ponudek: din 3.983’66.
Varščina: din 597-80.
2.	skup. pare. št. 1150/4 travnik z lesenim kozolcem.
.Cenilna vrednost: din 2.212-80.
Najmanjši ponudek: din 1.475-20.
Varščina: din 221-28.
Zemljiška knjiga II vi. št. 238 Studor:
3.	skup. pare. št. 1692/170-gozd.
Cenilna vrednost: din 438'—.
Najmanjši ponudek: din 292-—.
Varščina: din 43-80.
4. skup. pare. št. 1692/58-gozd.
Cenilna vrednost: din 572-40.
Najmanjši ponudek; din 381'60.
Varščina: din 57-24.
5. skup. pare. št. 1631/59 I.
Cenilna vrednost: din 523-90.
Najmanjši ponudek: din 349-26.
Varščina: din 52-39.
6. skup. pare. št. 1613/23 planina.
Cenilna vrednost: din 911-20.
Najmanjši ponudek: din 607'46.
- Varščina: din 91'12.
7. skup. pare. št. 1613/22 planina.
Cenilna vrednost: din 182-50.
Najmanjši ponudek: din 121'66.
Varščina: din 18'25.
8. skup. pare. št. 1613/21 planina.
Cenilna vrednost: din 795-—.
Najmanjši ponudek: din 530-—.
Varščina: din 79-50.
9. skup. pare. št. 1613/20 planina.
Cenilna vrednost: din 1270-—.
Najmanjši ponudek: din 846'66.
Varščina: din 127-—.
10. skup. pare. št. 1622 pašnik.
Cenilna vrednost: din 274-85.
Najmanjši ponudek; din 183-22.
Varščina: din 27'49.
11. skup. pare. št. 1623 pašnik.
Cenilna vrednost: din 377-90.
Najmanjši ponudek: din 251-40.
Varščina: din 3779.
12. skup. pare. št. 589 hiša v Stari Fužini št. 86 s srenjskimi pravicami.
Cenilna vrednost: din 5600-—.
Najmanjši ponudek; din 3733-32.
Varščina: din 560—.
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbet , je priglasiti sodišču najpozneje pri draz* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja) ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 3. septembra 1940.	;
I 1009/40-16.	2613
Dražbeni oklic.
Dne 19. oktobra 1940. ob dese' tih bo pri podpisanem sodišču v sob1 št. 26 dražba nepremičnin zemlji^? knjiga: a) k. o. Srednja vas vi. št. hiša št. 5 v Srednji vasi, pošta BegunJe’ z gospodarskim poslopjem, zemljišč* . kozolcem ter priteklinami v cenil"1 vrednosti din 162.784-90.
Najmanjši ponudek: din 108.523-26.
Varščina: (lin 16.278'50.
b)	k. o. Srednja vas */i» vi. št. *. pare. št. 289-travnik v cenilni vrednos din 1000'—.
Najmanjši ponudek: din 666-66.
Varščina: din 100-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale draž"®’ je priglasiti sodišču najpozneje pri draž'
nfenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici
dne 3. septembra 1940.
I 191/40—10.
*
2591
Dražbeni oklic.
Dne 19. oktobra 1J40. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi stev. 3 dražba nepremičnin vi. št. 137 ln 472 k. o. Travnik po sledečih skupinah:
k skupina: vi. št. 137 (hiša št. 104 v Travniku z gospodarskim poslopjem in Zemljiščem).
Cenilna vrednost: din 16.457-—.
Najmanjši ponudek: din 10.972—.
Varščina: din 1646'—.
II- skupina: vi. št. 472 (zemljišča-gozd).
Cenilna vrednost: din 7931-70.
Najmanjši ponudek: din 5288-—.
Varščina: din 794-—.
Po skupinski dražbi bo še dražba 'T št. 137 in 472 k. o. Travnik v celoti. Cenilna vrednost znaša din 24.38870, Varščina din 2440-—, najmanjši ponu-?ek pa vsoto naj višjih ponudkov, dosežnih pri skupinski dražbi. Obvelja ti-st.i način dražbe, ki da največji izkupiček.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ]e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-npnem naroku pred začetkom dražbe, sjcer bi se ne mogle več uveljavljati 8‘ede nepremičnin v škodo zdražitelja,
je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °«lic, ki je nabit na uradni deski tega
8»dišča.
Okrajno sodišče v Ribnici dne 4. septembra 1940.
I 297/39-33.
*
2547
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1940. ob deve-v*h bo pri podpisanem sodišču v sobi ,C 2 dražba nepremičnin zemljiška *n.iiga 1. Škofja Loka vi. št. 152, 2. So-D°tniCa vi. št. 119, 3. Sv. Ožbolt vi. št. 73, • Lučne vi. št. 178.
Cenilna vrednost:
»d 1. din 76.480'—, ad 2. „	643'50,
ad 3. „	5.484—,
ad 4. „	3.970-50,
Ž vse vložke skupaj din 86.578-—.
Najmanjši ponudek:
ad 1. din 50.987—,
ad 2. „	427'50,
ad 3. „	3.656-—,
ad 4. „	2.644—,
~a vse vložke skupaj din 57.714'50. "arščina:
ad 1. din 7.648—,
Ul ”	64'35’
Jd 3. „	548'50,
®d 4. „	397—,
vse vložke skupaj din 8675-85.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 15. avgusta 1940.
*
I 91/40-12.
2574
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zali log vi. št. 19, toda le pare. št. 211/160, 211/161 z žago in pritekli-nami.
Cenilna vrednost: din 44.040-—.
Vrednost priteklin: din 38.000'— (vsebovana v gornji vrednosti).
Najmanjši ponudek: din 44.040-—.
Varščina: din 4.404'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 29. julija 1940.
*
I 324/40-9.
2548
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stara Loka vi. št. 370.
Cenilna vrednost: a) prva skupina din 1.236'—, b) druga skupina dinarjev 3.636-—, c) tretja skupina din 4.288, č) četrta skupina din 4.360-—, d) peta skupina din 4.692-—, vseh pet skupin din 18.212—.
Najmanjši ponudek: a) prva skupina din 824'—, b) druga skupina din 2.424,
c)	tretja skupina din 2.859-—, č) četrta skupina din 2.907-—, d) peta skupina din 3.128-—, vseh pet skupin din 12.141.
Varščina: a) prva skupina din 124'—,
b)	druga skupina din 364-—, c) tretja skupina din 429-—, č) četrta skupina din 436'—, d) peta skupina din 469-—, vseh pet skupin din 1.821—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja**' glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki dne 27. avgusta 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se spremembe in dod&thi pri nastopnih firmah:
1114.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. avgusta 1940. Besedilo: Jugoslovanske tekstilne tvor-nice Mautner d. d.
Izbriše se prokurist Fischer Josip. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. avgusta 1940.
Rg B II 118/17.
*
1115.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. avgusta 1940. Besedilo: Ljubljanska kreditna banka.
Izbriše se član upravnega sveta Vodnik Alojzij.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. avgusta 1940.
Rg B I 42/210.
*
1116.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. avgusta 1940.
Besedilo: Tovarna metla, družba s
o.	z. s sedežem v Ljubljani.
Po notarskem zapisniku z dne 27. avgusta 1940. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. *
Likvidator: dosedanji poslovodja Jelenič Jernej, industrialec v Ljubljani, Stara pot št. 1.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom: >v likvidaciji«:.
Podpis' firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. avgusta 1940.
Rg C II 114/18.
*
1117.
Sedež: Ljubljana,
Dan vpisa: 31. avgusta 1940.
Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
Vpiše se imenovanje že vpisanega prokurista dr. Vlada Valenčiča za pod-ravnatelja s prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. avgusta 1940.
B I 125/83.
*
1118.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. avgusta 1940.
Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
Vpišeta se upravna svetnika:
Vok Ignac, trgovec in posestnik v Ljubljani, Resljeva c. 26/1.,
Kožuh Vinko, nadzornik Jugoslovanske tiskarne in knjigarne v Ljubljani, Kopitarjeva ulica št. 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljaui, odd. III., dne 31. avgusta 1940 Rg B I 125/84.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1119.
Sedež: Crensovci.
Dan vpisa: 10. avgusta 1940.
Besedilo:	Agrarna in gospodarska
podporna zadruga za dravsko in savsko banovino v črensoveih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadruga temelji odslej na novih pravilih, prilagodenih zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra
1937.,	sprejetih na redni skupščini dne 30. junija 1940.
Naziv odslej: Agrarna, in gospodar-sko-podporna zadruga v Črensoveih, zadruga z omejenim jamstvom.
Namen: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da bo:
1. svojim članom agrarnim interesentom poskrbela iz državnega kolonizacijskega fonda potrebno posojilo, ki jim ga bo nudila pod ugodnimi pogoji za izplačilo agrarne zemlje in v prospeh kmetijstva;
2. jemala zemljo v zakup ter jo obdelovala ali jo dajala v podzakup;
3. oskrbovala, kupovala in prodajala svojim članom gospodarske, gospodinjske, obrtne in vsakovrstne potrebščine, otvarjala zanje jedilnice, mesnice in trgovine;
4. posredovala pri prodaji kmetskih pridelkov in izdelkov, domače obrti in obrtnih izdelkov;
5. snovala in vzdrževala naprave za povzdigo kmetijstva, obrtništva in domače obrti, kakor sadne sušilnice, vzorne nasade in drugo;
6. širila strokovno znanje s prirejanjem tečajev, shodov, ogledov, razstav itd.;
7. dajala nasvete in objavljala proti jo ali nakup blaga in drugih potrebščin v zadružnem glasilu;
8. posojala stroje in orodje;
9. sprejemala v dosego tega namena od svojih članov hranilne vloge in jih obrestovala;
10. radi lažjega poslovanja ima pravico, da snuje poslovalnice.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100'— in ga je plačati takoj oh pristopu ali v obrokih najkasneje v enem letu.
Jamstvo: Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge nerazdelno in omejeno z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki sestoji iz šestih članov. Člani upravnega odbora so:
1. Klekl Jožef, župnik v p. v Cren-sovcih (predsednik),
2. Lutar Štefan, šol. upravitelj, Dolnja Lendava,
3. Horvat Anton, pos. Crensovci,
4. Hanc Štefan, pos., Crensovci,
5. Kohek Matija, pos., Sred. Bistrica,
6. Horvat Anton, pos., Žižki.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe
in druge svoje objave na razglasni de-
ski v svoji poslovalnici, po potrebi pa še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v >Novinah«.
Podpisovanje zadruge se vrši na ta način, da se pod njeno firmo lastnoročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, ali en član upravnega odbora s pooblaščenim nameščencem. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 10. avgusta 1940.
Zadr. II 66/33.
*
1120.
Sedež: Hraše pri Lescah.
Dan vpisa: 1. septembra 1940.
Besedilo: Sirarska zadruga v Hrašah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 21. julija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Hrašah pri Lescah.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v različne mlečne izdelke;
2. vnovčuje za* svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke;
3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnov-čevanje ostalih pridelkov.
Za dosego svojega namena zadruga nabavlja in vzdržuje potrebne zgradbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 25-— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi z okrožnico vsem članom. V posebno važnih primerih lahko dostavlja članom pismena obvestila.
Vpišejo se člani upravnega odbora:
Ažman Ivan, posestnik, Hraše 20, predsednik.
Pristov Franc, posestnik, Hraše 7,
* Muhovc Ivan, posestnik, Hraše 10,
Legat Anton, posestnik, Hraše 1,
Šumi Janko, posestnik, Lesce 6,
Verhunc Jože, posestnik, Hraše 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. avgusta 1940.
Zadr. IV 3/17.
1121.
Sedež: Jesenice.
Dan vpisa: 25. avgusta 1940.
Besedilo: Prvo delavsko konsumno društvo na Jesenicah, zadruga z omejenim jamstvom.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Bertoncelj Janez, Razinger Alojzij, Rozman Jože in Bernik Jakob.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. avgusta 1940.
Zadr. III 110/93.
Sedež: Leskovica.
Dan vpisa: 1. septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica T Leskovici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 25. julija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Leskovici, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružni- j kov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da ?e pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali P° en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zboljševati g°" spodarske razmere svojih zadružnikom s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja za-druga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila-’
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;	|
4. nabavlja na račun svojih zadruz-nikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisij' sko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v z®' varovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.	9
Poslovni delež 'znaša din 10— in ?e mora vplačati ob pristopu ali v obroki'1.
Zadružniki jamčijo za obveznosti za* druge neomejeno z vsem svojim PrC" možen jem in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve razglasni deski v svoji poslovalnic1-Vabila na skupščine mora poleg teg* objavljati v listu Narodni gospodar* Ljubljani.
Vpišejo se člani upravnega odbor0-
Peternel Luka, posestnik, Leskovi
št. 6,	n
Verčič Anton, posestnik, Leskovica '
Bevk Rudolf, žagar, Leskovica,
Kapus Jože, župnik Leskovica 1* .
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljan*' dne 31. avgusta 1940.
Zadr IV 1/68.
1123.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 1. septembra 1940. .besedilo: Avtoprometna zadruga, re-8'strovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbrišeta se člana načelstva:
dr. Kambič Mihael in Škrbec Franjo.
Vpiše se član načelstva:
|.^Ing. Knez Tomo, industrialec v Ljub-
Dkrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. avgusta 1940.
Zadr X 354/6.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 1. septembra 1940. besedilo: »Skupni dom« v Ljubljani, ^Ristrovana zadruga z omejeno za-
občnem zboru dne 19. avgusta 1940. 0 bila sprejeta nova pravila v smislu ‘jkona o gospodarskih zadrugah z dne D septembra 1937.
besedilo odslej: »Skupni dom«, stavbni |)Z|”^r.u^a 1 oinejenlm jamstvom v
, Upravni odbor sestoji iz 6 zadružni-in se voli za dobo treh let.
'sako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa predsednik upravna odbora ali tisti, kogar pooblasti ^avni odbor.
-a zadrugo se podpisuje tako, da se d njeno firmo svojeročno podpišeta £ dva člana upravnega odbora ali po a član upravnega odbora in en v to ublaščeni nameščenec zadruge. Zadruga ima namen, pospeševati go-^ato	koristi svojih zadružnikov,
U L kupuje, jemlje v najem, gradi sta-^'unjske objekte in druge nepremič-*ah *"er i'b vzdržuje ter odstopa v upo-?° svojim zadružnikom. pr' Priskrbuje svojim zadružnikom ne-la /d.ičnine in jim pomaga pri gradnji ',jn>h domov.
^s"adruga je ustanovljena za nedoločen
^Poslovni delež znaša din 200‘— in se l|j^’a vplačati ob pristopu ali v ohrovt ki jih določi upravni odbor, v sak zadružnik jamči z vpisanimi |(r °ynimi deleži in še z njihovim dva-^mim zneskom.
Vvidru?a ob.ia.vl.ia svoje priobčitve na Sni beški v svoji poslovalnici, sf-de razglase, zlasti vabila na skup-okve niora razglašati tudi s pismenimi ,^tiLi zadružnikom.
“aftj se P*an načelstva Sterle Ber-
pPišejo se člani upravnega odbora: tvezel Vinko, sprevodnik drž. žel., r,'Utova ulica 6, tl ^'ban Josip, pleskar, Černetova ulica
iil[0Pk Alojzija, priv. ur., Černetova Sin
W^] kolj Zofija, vdova gledališkega OuCv’ Suvoborska 31, vsi v Ljubljani. °*no kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 31. avgusta 1940.
Zadr. IV 4/22.
1125.
Sedež: Ljubljana,
Dan vpisa: 31. avgusta 1940. Besedilo: Stavbna zadruga »Krekov dom« na Kodeljevem v Ljubljani, zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član upravnega odbora Hočevar Janko.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. avgusta 1940. .
Zadr III 124/7.
Sedež: Ljubljana,
Dan vpisa: 2. septembra 1940.
Besedilo: Železniška družina, stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev in upokojencev dravske banovine, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Po sklepu občnega zbora z dne 24. avgusta 1940. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Dosedanji člani načelstva: Čižman Ivan, železniški uradnik v Ljubljani, Zibertova ul. 21, Rajner Josip, železniški uradnik v Ljubljani, Janševa ul. 11, Cimperman Viktor, železniški uradnik v Ljubljani, Marmontova ulica 8.
Likvidacijska firma:- kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme:	likvidatorji skupno
podpisujejo likvidacijsko firmo.
Izbrišejo se člani načelstva: Vajda Vladimir, Masič Pavel, Wurzinger Ivan.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. avgusta 1940.
Zadr IX 166/10.
*
1127.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 22. avgusta 1940.
Besedilo: Stavbena zadruga »Pohorski dom« v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 8. julija 1940. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: dosedanji člani načelstva.
Likvidacijska firma: Stavbena zadruga »Pohorski dom« v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidacijsko firmo podpisujeta skupno po dva likvidatorja.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 22. avgusta 1940.
Zadr. IV 73/16.
*
1128.
fiodež: Naklo.
Dan M>isa: 24. avgusta 1940.
Besedilo: živinorejska zadruga v Naklem, registrovana zadruga z omejeno zavezo
Na občnem zboru rine 16 junija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1037.
Besedilo odslej: živinorejska selekoijska zadruga z omejenim Jamstvom v Naklem.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in *c voli za tioho treh let.
Vsako leto Izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo' podpišeta po dva člana upravnega odbora ali * po en član upravnega odbora In en v to pooblaščeni nameščene« zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo svodih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo * zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine upoštevaje določeni rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100*— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrok:h.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in Šc z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111
dne 24. avgusta 1940.
Zadr. III 131/9.
*
1129.
Se.dež: Smlednik.
Dan vpisa: 24. avgusta 1940.
Besedilo: živinorejska zadruga v Smledniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 14. aprila 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: živinorejska selekcijska zadruga z omejenim jamstvom v Smledniku.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine upoštevaje določeni rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za V7>rego.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. .
Poslovni dtlež znaša din 100*— in se riiora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbrišeta se člana načelstva: Bohinc Miha in Jerala Jože.
Vpišejo se člani upravnega odbora:
Burgar Joža, pos., Hraše 20,
Tršan Franc, pos., Moše 12.
Lazarini Henrik, velepos., Smlednik,
Novak Jernej, pos.. Trboje 47,
Konjar Jakob, pos., Smlednik 46 in
Jenko Andrej, pos., Zapoge 23.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. Ml.f dne 24 avgusta 1940.
Zadr. III 132/11.
*
1130.
Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa: 31. avgusta 1940.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbriše se član upravnega odbora: Demšar Viktorijan, vpiše pa se član upravnega odbora:	Golob	Melhijoa,
kaplan v Škofji Loki.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. avgusta 1940.
Zadr I 156/89.
*
1131.
Sedež: Št. Vid pri Stični.
Dan vpisa: 5. avgusta 1940.
Besedilo: Kmetska gospodarska zadruga v Št. Vidu pri Stični r. z. z o. z.
I.	Vpisala so se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Št. Vid pri Stični.
Besedilo zadruge odslej: Kmetska gospodarska zadruga v Št. Vidu pri Stični, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Trajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 100'— in se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z lOkrat-nim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor. Podpis firme: Besedilp zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora e še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa še poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II.	Izbrisala so se vsa dosedanja pravila.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 5. avgusta 1940.
Zadr. I 126/3.
*
1132.
Sedež: Št. Vid pri Stični.
Dan vpisa: 5. avgusta 1940.
Besedilo: Vodovodna zadruga r. z. z
0.	z. v Št. Vidu pri Stični.
I.	Vpisala so se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937,. ki se v izvlečku glase:
Sedež: Št. Vid pri Stični.
Besedilo odslej: Vodovodna zadruga v Št. Vidu pri Stični, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, oskrbovati svoje člane z vodo za gospodinjstvo, gospodarstvo in higieno in vzdrževati v ta namen vodovodne naprave.
Trajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 100'— in se lača ali takoj pri vstopu, ali v obro-ih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik
{'amči z vpisanimi deleži in še z deset-:ratnim zneskom vpisanih deležev. Zadrugo zastopa upravni odbor. Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov, od katerih je pet že vpisanih.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa še poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II. Izbrisala so se vsa dosedanja pravila in član načelstva Lavrič Jože.
III. Vpisal se je novoizvoljeni član upravnega odbora Kastelic Janez, pos. v št. Vidu pri Stični 49.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 5. avgusta 1940.
Zadr. I 125/40.
*
1133.
Sedež: Škocjan.
Dan vpisa: 5. avgusta 1940.
Besedilo: živinorejska selekcijska zadruga v Škocjanu r. z. i n. z.
I. Vpisala so se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937.
Sedež odslej: Škocjan, pošta Škocjan.
Besedilo: živinorejska selekcijska zadruga v Škocjanu, zadruga z omejenim Jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine, upoštevaje določeni rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine. Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
V dosego tega namena zadruga:
1. priskrbuje dobre plemenjake tiste pasme, ki je v njenem okolišu določena, oziroma daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje;
2. priskrbuje dobre plemenjake za oplojevanje posameznih ženskih plemenskih živali zadružnikov:
3. skrbi, da rodovna komisija redno vsako leto klasificira celokupni zarod zadružne živine z ocenami o njeni plemenski vrednosti in s pripombami o njenih dobrih in nepovoljnih lastnostih;
4. vodi rodovno (matično) knjigo;
5. označuje živino z vidnimi znaki;
6. skrbi za umno vzrejo telet, ki izvirajo od Živali, vpisanih v rodovno knjigo;
7. varuje živino kužnih bolezni in v ta namen kar najstrože uporablja predpise o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, skrbi, da se živina cepi zoper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje Živine;
8 skrbi za umno travništvo, za skupne pašnike za plemensko živino iu po možnosti za zavarovanje živine, kar se uredi s posebnim pravilnikom:
9. dobavlja Članom potrebščine za plemensko živino, tod« le proti takojšnemu plačilu.
10. posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s tem. da objavlja od časa do časa podatke iz rodovne knjige in vodi seznam živali, ki so naprodaj; dalje posreduje pri prodaji žive in zaklane živine:
11. širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine;
12. se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede tistih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovno knjigo.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 15 din In se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še s 3kratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov, od katerih so trije že vpisani.
(Tznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar* v Ljubljani.
II. Izbrisala so se vsa dosedanja pravila in člana načelstva Trnmte Frane m Marinčič Anton.
III. Vpisala sta se novoizvoljena člana upravnega odbora Novfiak Ivan. pos v £ko<janu št. 6 In Činkole Anton, pos , Male Poljane 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 5. avgusta 1940.
Zadr I 128/5
*
1134.
Sede/.: Topolščica.
Dan vpisa: 27. avgusta 1940.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Topolšici. zadruga z omejenim jamstvom.
Izbriše se izstopivši Član upravnega odbora Stakne Ferdinand.
Vpiše se novoizvoljeni član upi-3^' nega odbora Napotnik Jakob, posestnik iz Topolščice št. 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 27. avgusta 1940.
Zadr. V 166/17.
*
1135.
Sedež: Trstenik.
Dan vpisa: 24. avgusta 1940. Besedilo: Hranilnica in posojilnica n Trsteniku, registrovana zadruga ^ llC' omejeno zavezo.	..
Na občnem zboru dne 28. aprila 194' so bila sprejeta nova pravila v sD1' . ■ zakona o gospodarskih zadrugah z
11.	IX. 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in p°s jilniea na Trsteniku, zadruga z neon'0 jenim jamstvom.	.	•
Upravni odbor sestoji iz 5 zadruz® kov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornik0 ■ Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da pod njeno firmo svojeročno podpi®e po dva člana upravnega odbora ali P en član upravnega odbora in en v pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zboljševati S spodarske razmere svojih zadružnik s tem, da jim priskrbuje kredit po k najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja 1 druga sledeče posle:	...	;	j
1. daje svojim zadružnikom Po8°| J
2. budi in širi smisel za varčnost sprejema od vsakogar hranilne
na vložne knjižice in na tekoči raoUI!U
3. si pridobiva nadaljnja potre® denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadrug kov potrebna sredstva za kmetij? proizvodnjo in sprejema od svojih .*S1 družnikov njihove proizvode v kom1 ; sko prodajo;	*
5. posreduje za • svoje zadružnike > . zavarovalnih poslih.	^
Zadruga je ustanovljena za ned° čen čas.	. s.
Poslovni delež znaša din 5'— in .j,, mora vplačati ob pristopu ali v obro*^. Zadružniki jamčijo za obveznosti j druge z vsem svojim premoženjem-Zadruga objavlja svoje priobčitv® j razglasni deski v svoji poslovalo Vabila na skupščine mora poleg ^ objavljati v listu »Narodni gospodar Ljubljani.	r0e
Izbrišeta se člana načelstva r“ Janez in dr. Arnejc Janko.	^
Vpišeta se člana upravnega o« p. Perne Alojzij, pos. na Povlju 1, in divec Anton, pos. na Povlju 5.	_ .
Okrožno kot trg. sodišče v Ljublj8"’ odd. III., dne 24. avgusta 1940.
Zadr. III 133/12.
1136.	*
Sedež: Videm ob Savi.
Dan vpisa: 27. avgusta 1940-.	<
Besedilo: Hranilnica in posojilo' Vidmu ob Savi, zadruga z ueoinel jamstvom.
Obrišeta se izstopivša člana upravna odbora Habinc Blaž in Pleterski bregor.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 27. avgusta 1940.
Zadr. V. 370/53.
Sedež: Zgornja Polskava, j^an vpisa: 22. avgusta 1940.
“esedilo: Lesna gospodarska zadruga 1 "mejenim jamstvom v Zg. Polskavi. .Izbriše se član upravnega odbora ""lan Stanko, vpiše se pa na skupščini ?,ne 30. junija 1940. na novo izvoljeni ban upravnega odbora Repnik Florjan, J08/ v Kočnem ter k sopodpisovanju v baislu § 14/2 z. g. z. in § 23/2 pravil Pooblaščeni tajnik Cvetko Albin, trgo-ec v Zg. Polskavi, ki se pooblasti, da aie izvrševati vse posle zadruge in Repati v njenem imenu kupčije, arožno kot trg sodišče v Mariboru, odd. I., dne 22. avgusta 1940.
Zadr. I 82/21.
1138.	*
Sedež: Zibika.
jlan vpisa: 8. ‘avgusta 1940.
»besedilo: Hranilnica in posojilnica v '“'ki, zadruga z neomejenim jamstvom, j.]- Na občnem zboru dne o. maja s so bila sprejeta nova pravila, ki
0 Piilagodena določbam zakona o gozdarskih zadrugah z dne 11. sep-
5>bra 1937.
o-' Firma in sedež zadruge: Hranil-Ja in posojilnica v Zibiki, zadruga z “'nejenim jamstvom.
1- Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati go-
1 ibarske razmere svojih zadružnikov L?m, da jim priskrbuje kredit po kar ta, lj povoljnih pogojih. Za dosego
namena opravlja zadruga sledeče
daje svojim zadružnikom posojila; Z';budi in širi smisel za varčnost in eiama od vsakogar hranilne vloge vložne knjižice in na tekoči račun;
s' pridobiva nadaljnja potrebna .!arna sredstva z izposojili; jjj.l nabavlja na račun svojih zadruž-?v potrebna sredstva za kmetijsko ilr'Zv,°dnjo in sprejema od svojih za-Siis/mikov njihove proizvode v korni-prodajo;
ta,' Posreduje za svoje zadružnike v ^rovalnih poslih.
V adruga je osnovana za nedoločen
»s' Poslovni delež znaša din 0-50 in a Pr' VS1°PU v zadrugo ali pa v g kih najkasneje v enem letu. j' Jamstvo je neomejeno, jt' Zadrugo zastopa upravni odbor, ki VouZJavljcn iz petih zadružnikov, iz-h&{jn'h za tri leta. Vsako leto izstopa a Članov upravnega odbora. Fir-|io,j Zadruge se podpisuje tako, da se ^ ""Pisano ali natisnjeno ali s peča-°dtisnjeno firmo podpišeta naj-|/^tej,.dva člana upravnega odbora, od sme enega nadomeščati usluž-zadruge, ki ga po predhodni
načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu ^Narodni gospodar« v Ljubljani.
9. Izbriše se zaradi smrti član upravnega odbora Krivec Anton.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 8. avgusta 1940.
Zadr. VI 8/47.
Konkurzni razglasi
1139.	2645
Sklep.
Poravnalna zadeva Mišiča Mateja, posestnika in mizarskega mojstra v Novi vasi št. 45.
S tusodnim sklepom od 10. julija
1940.,	opr. št. Por 8/40—2, uvedeni poravnalni postopek se v smislu § 34., prvi odstavek in § 56., št. 1, zpr. ustavlja.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. avgusta 1940.
Por 8/40-8.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 513.864/40.	2626
Predmet: Razpis ustanove
dr. Franceta Kosmerla.
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za šolsko leto 1940./41. dve mesti dr. Kosmerlove dijaške ustanove; eno
mesto je namenjeno gimnazijcem, drugo mesto pa učencem višjih oddelkov tehniške srednje šole.
Ustanovi znašata po din 3.000-— na leto.
Pravico do ustanove imajo gimnazijci od vstopa v I. razred do konca gimnazijskih šol in učenci tehniške srednje šole, ki obiskujejo arhitektonsko-grad-beni, elektrotehniški ali strojni oddelek.
Humanistične in realne gimnazije so enako upravičene.
Osebni pogoji so:
1. slovenska narodnost,
2. primerno uboštvo in pomanjkanje sredstev za nadaljevanje študija,
3. nravstvena brezhibnost,
4. marljivost v učenju in dober učni napredek.
Pri izpolnitvi teh pogojev imajo prednost sorodniki dr. Franceta Kosmerla, advokata in profesorja v Chikagu v Ameriki.
Sorodstvo je računati le do vštete šeste linije po določilih prvotnega besedila § 73. občega državljanskega zakona. Bližnja linija ima vedno prednost pred oddaljenejšo.
Semestraini ustanovni zneski se izplačujejo za nazaj ob koncu vsakega semestra.
Prošnjam je priložiti:
1. rojstni in krstni list,
2. domovinski list,
3. zadnje šolsko izpričevalo,
4. dokaz slovenske narodnosti, za kar zadostuje potrdilo šolskega ravnateljstva, kakor event. dokaze o sorodstvu z dr. Francetom Kosmerlom.
Prošnje je treba vložiti do 15. oktobra 1940. pri šolskem ravnateljstvu.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 11. septembra 1940.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
*
Narodna banka 2023 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. septembra 1940.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . 2.356,2f)3.55368(+ 25,803.385.43) Devize, ki niso v podlogi 491,185.892-81(— 64,821.973'87) Kovani denar 264,612.355'75(— 2,496.298‘75) Posojila . . 1.627,523.170'03(— 23,283.717-95) Vred noetni
papirji . . . 415,805.987'50(+ 3,200.000-—) Prejšnji predjemi
državi . . .1.633,490.461-30 Začasni predjemi
gl. d rž. blag. 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od 24. Vili. in
16.	IX. 1939. 839,450.000-—
Eskompt bonov nar. obrambe po uredbi od
18.	XI. 1939. 4.894,000.000-—(+296,000.000-—) Vrednosti re-
zervn fonda 244.400.435'54 V rednosti ostalih fondov	.. 41,295.541-—
Nepremičnine ......... 212,463.425-82	+
Razna aktiva 1.832.573.699-291 —
15.453.154.522-72
Pasiva.
Kapital . . , 180,000.000-—
Rezervni
fond	...	249,678.433-21
Ostali	fondi	42,390.171-89
Bankovci v
obtoku .. 12.233,574.200--(-Obveze na
pokaz . . . 2.410,G52.975-42(+229,157.024-64) Obveze z rokom	—	—	—
Razna pasiva 330.85R.749-20I + 5,933578"83)
15.453.154.522-72
Obtok in obveze . . . .14.644 227.175"42 Skupna pod-toga-dejanska
vrednost... 3.770,0C9.G85'88 Celotnokritje . . . . 25'74 7,,
Kritje v zlatu .... 22"53
Obrestna mera:
po eskomptu po zastavah: na zlato in varante ...»■■> 5% na vrednostne papirje	6/4
1,143.962-24)
8,045.453-63)
dinarjev
7,590.700--)
Stran 516.
Stev. 74
T. No. 313/20.
2569a—2—2
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni za oddajo: vzdrževalnih del na drž. cesti št. 60 na dan 24. septembra 1940. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
Popolni razglas glej v prilogi k 72. kosu »Službenega lista« z dne 7. septembra in na razglasnih deskah kr. banske uprave in tehničnih razdelkov.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek dne 7. septembra 1940.
*
Agrarna operacija: Gerečja vas.
Št. RU 225/32-38.	2647
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi in ureditvi užitkov in uprave na skupnem zemljišču posestnikov iz Gerečje vasi.
Načrt o nadrobni delitvi in ureditvi užitkov in uprave na skupnem zemljišču, vpisanem v vi. št. 97, 98 in 99 v katastrski občini Gerečja vas bo na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja
1909.,	štaj. dež. zak. št. 44, od dne 21. septembra do vštetega dne 4. oktobra 1940. pri načelniku gospodarskega odbora Metličarju Lovrencu, Gerečja vas h. št. 2, razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 21. septembra 1940. v času od 10. do 11. ure ravno tam.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 21. septembra do dne 21. oktobra 1940. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani dne 11. septembra 1940.
Komisar za agrarne operacije II: Dr. Maršič s. r.
Št. 3766/40.
*
2633-2-1
Razglas o licitaciji.
Uprava občine Kamnik razpisuje od-(lnjo težaških, zidarskih, železobeton-skih, tesarskih, krovskih in kleparskih del pri zgradbi nove šole v Kamniku.
Ponudbe je vložiti v skrajšanem roku do 1. oktobra 1940. pismeno pri občini Kamnik. Načrti in pripomočki ter pojasnila se dobe med uradnimi urami v sobi št. 4.
Uprava občine Kamnik dne 9. septembra 1940.
Št. 5725.
2646
Razpis.
Občina Št. Vid nad Ljubljano, srez ljubljanski, razpisuje pragmatična mesta tajnika in dveh pomožnih tajnikov.
Šolska izobrazba: srednja šola z zaključnim izpitom ali njej enaka strokovna šola oziroma tudi spregled kvalifikacije po čl. 152. u. o. u.
Kavcija za tajnika, ki je hkrati tudi blagajnik, znaša din 10.000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« z dne 29. jul. 1936., št. 477/61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Št. Vid nad Ljubljano dne 12. septembra 1940.
Št. 5239/40.
*
2563-3-3
Razglas o licitaciji.
Občina mesta Kranj Vazpisuje za popravilo lesenega mostu čez Kokro v Kranju
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 14 dni na dan 21. septembra 1940. ob 11. uri dopoldne
v občinski pisarni v Kranju. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov v občinski pisarni v Kranju.
Ponudbe je predložiti z navedbo končnega zneska in jim priložiti uradno sestavljeni proračun, v katerega se »morajo vpisati enotne cene za vsako postavko popisa.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski občinskega urada.
Občina mesta Kranj dne 3. septembra 1940.
Št. 9465.	2587—3—2
Natečaj.
Higienski zavod v Ljubljani razpisuje na osnovi odločbe g. min. za soc. politiko in ljudsko zdravje S. št. 20.218 od 26. avgusta 1940. mesto zdravnika-urad-niškega pripravnika za VIII. položajno skupino.
Rok natečaja traja 20 dni od dneva prve objave v »Službenih novinah«.
Prošnje, opremljene z listinami v smislu §§ 3., 4. in 45., odstavek 3., zakona o uradnikih, je vložiti pri Higienskem zavodu v Ljubljani.
Higienski zavod v Ljubljani dne 3. septembra 1940.
*
2638
Licitacija zastavljenih predmetov
bo dne 7. in 12. oktobra 1940. ob 15. uri popoldne na Poljanski cesti št. 15. Mestna zastavljalnica v Ljubljani
dne 12. septembra 1940.
Razne objave
2637
Poziv upnikom.
Preskrba delavcev tovarne Zabret & Co., kranjske tovarne lanenega olja }n firneža, d. z o. z. v Eritofu pri Kranja reg. pom. blagajna je prešla v likvidacijo. Upniki blagajne se pozivajo, da v roku enega meseca prijavijo svoje terjatve likvidacijskemu odboru na roke likvidatorja Zabreta Joška, tovarnarja v Britofu pri Kranju.
Britof dne 11. septembra 1940.
Preskrba delavcev tov. Zabret & C<M reg. pom. blagajna v likvidaciji-
*
2644
Objava.
Izgubil sem dovolilo za posest lovsk6 puške, izdano od sreskega načelstva Črnomelj pod reg. št. 98 in ga proglašam za neveljavno.
Iv “c Anton s.
Gradac.
*
2607
Objava.
Izgubil sem odpustnico V. razre<^
I.	drž. deške osnovne šele v Ljubija11 (na Ledini) iz 1. 1929./30. na ime: tj]'.1' ran Janez iz Ljubljane. Proglašam ) za neveljavno.
Gjuran Janez s. r-
*
2643
Objava.
Izgubila sem: 1. letno izpričevalo **
IV.a razred realne gimnazije v M®r! boru izdano dne 15. maja 1936., de' št. 372, št. vpisn. 41.,	A
2. izpričevalo o nižjem tečajnem izP” tu, del. št. 482, izdano dne 13. ju111!
1936'	J
3. izpričevalo enoletnega trg. teč®) »Hermes« v Mariboru, št. kat. 34, •/'. sko leto 1936./37., izdano dne 2-. j11**) 1937. in jih proglašam za neveljavn®--
; 8*
Oset Vida s. n Maribor, Glavni trg
*
Objava.
Tzgubil sem prometno knjižico za \ lo (štev. evid. tablice 42.091) in jo P glašam za neveljavno.
Prevoršek Ivan s. r-’.
Trnovlje št. 48, p.
*
Objava.
Izgubila sem knjižico kolesa, ®' t št. tablice 140.366, izdano od sresK ^ načelstva Maribor-levi breg, ter jo P glašam za neveljavno.
Anica Robič s. /-u Brestrnica pri Marib
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska la »laga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O, Mihalek v Ljubljani, j