Št. 1.
¦<{
hhaja~ dvakrat na teden, iu smei v sredo m soboto
ob II. mi piedpoldne ter stan'1 /. i/.iediiiini pulogami tci h  »Kažipotom    ob novem 1'tu \iud po posti juu-]i'ni.inn ali \ <iumi na dom posiljami: vse Ho                            13 K 80 h, ali (tki  GHI)
pul leta                             fi   » 00   >   •     >   3-J()
Ci>ti« leta. .                    .   3   > 4(1       •>          | 70
1'o-i.imiC««' številke staivjo 10 \m Xa>nGiuno bini'jci'11 upi.i\»st\o v (.ospo^i uliu štev 7 i doiui v Uoms]»i Tinkami \ tialiršiM« vsak dan od 8 um /juti.ij do (j. /vedi. oli iifddj.ih l>a "d 8 do 12. me. Na naročila brez doposlaue naročnine se ne oziramo.
Oglasi In poslanice m uOumjo po pitit-\ist.ih Ce tNkMto l-ki.it 8 ki . 2-ki it 7 ki . .i-kiat 6 ki. vsaki \ist.i   V-fkiit ].o .lo«.«U.i        Vn|.. Cik.  po pio"sf»»Ht
IMtilllK      Ul     s|,,,,    ^    UMdlllskoill    delil     K)    ki      \-St..
- Za «.lilik i m vs. um.) i.,tliso\   odklanjamo vs,,U wl-
JL.
Tečaj XXIIV.
Vse za omiko, svobodo in napredek!'-   Dr. K Lavrič,
Uredništvo   .
so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. uadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludr.o ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od i), do 12. dopoludne. Uprav ni S t vo so nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstv. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. -    NaioCnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo   v  delokrog  uredništva,   naj  sa  pošiljajo   le upravništvu.                 ____
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek iu stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarai Sclnvarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; ~ v Trstu v tobakarni -I,avr en či č nn~ trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in*izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon št. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
XXXV.
Z današnjo številko stopa ..Soča" v svoje petintrideseto leto.
Štiriintrideset let časnikarske dobe na vročih goriških tleh pomeni dolgo dobo, polno dela, energičnega in v.strajnega delu, uspehov in neuspehov, brhkih razočaranj, trpljenja, žrtev in krutega preganjanju.
'A vso zgodovino naše dežele v teku teh petintridesetih let je tesno združen naš list ..Soča", ki je bila vedno glasnici vseh onih goriških Slovencev, ki se borijo za naše pravice, za svobodo in napredek.
(Je listamo po starih in novejših letnikih, i/, vseh nam veje nasproti-duh boja za naše svete pravice, za naš vsestranski napredek. Veje nam nasproti energični boj z drugorodei. Nahajajo se mesta po starih letnikih, katera .se čitujo tako. kakor da bi biki pisana za sedanje čase. kar pač znači. da moramo nadaljevati neizprosni boj proti sovražnemu drugo-rodcu toliko časa. d-i zmagamo, liorila se je ..Soča" toliko let. borila se bo i nadalje proti temu tujemu sovražniku kakor tudi proti sovražnikom našega naroda pod d« muco streho.
Ce čitiiino po staiib letnikih, naletimo prav pogostoma ua joduake boje, kakoršno bijemo sedaj s klerikalci. Način boja je bil isti. kakor .sedaj, namreč klerikalci takrat so so za-lotavali istotako kruto in bre/obzii no, škodljivo in nevarno ob vsuk pravi napredek goriških Slovencev, kakor delajo tudi dandanašnji. S kratka: vsestranski boj se bije naprej.
.Soča" bo hodila tudi nadalje po dobro začrtani poti. obrača pa &o za pomoč toliko do zvestih redno plačujočih naročnikov, kolikor tudi do sotriidnikov. ki naj nam gredo na roke v težavnem poslu. Bes. da štejemo precejšnje število sotrudnikov. ali želimo, da se število njih še pomnoži, zlasti na deželi. S .-kupnimi močmi dosežemo brez dvoma uspehe, vsestranske uspehe za naš narod ua Goriškem.
pod zlatim  geslom   nepozabnega  phoboritelja fiivvriea:
V s o za o m i k o, s v o h o t! o  i n n a -p r e d e k !
K novemu občinskemu redu. m.
Še i^kaj imamo povedati.
Odpor proti stalno nastavljenim občinskim tajnikom od strani klerikalcev je z njihovega stališča na sploh umeven. Klerikalcem ni za red v občini v glavnem, marveč v glavnem je njim za to, da gospodarijo. K a k o gospodarijo, to jim je pa zopet postranska reč.
1'olitikujoči duhovnik na deželi hoče imeti nad klerikalnim županom iu starašin-stvom svojo vrlino besedo, ki prihaja do veljave zlasti ob volitvah; hoče imeti vpli\ in inerodajnost pri občinskih podlih, sentpatje mu prihaja jako prav. ako je vrhu vsega še občinski blagajnik.
1'iuomio torej, da se lak politikujoč duhov -nik brani z vsemi štirimi stalno nastavljenega, inteligentnega, kolikortoliko neodv isuega občinskega tajnika. 1'olitikujoči duhovniki po deželi sploh grdo gledajo po svojih iarah vsakega bolj izobraženega človeka. Kolikor se da hitro, se ga lotijo, iu če jim še tako pravično ugovarja, pa ga ra/kričijo za liberalca, b«e/,er.... /.<> nevarnega človeka. 1'olog sebe ne trpijo nikogar, vse le pod imunim! Ce pa pride v občino tajnik, zmožen, izobražen, ki bo gledal na red ter vršil svojo službo z vso dolžno dovršenostjo, potem je morda odklenkalo limitam umešavanju iz iarovža v občinske reči. Tako bi moralo biti sicei pov.sodi, ali tako ni in tako tudi ne bo povsodi. kadai- se nastavijo novi tajniki, kakorbitro se dobijo med njimi ljudje, ki se bodo prodajali inrovžu V tem slučaju je nevšočiia kjerikalceni le kontrola deželnega odbora. Ker pa pri deželnem odboru protežirajo klerikalce, se jim ni pravzaprav nič bati, da si4 jim zgodi kdo\e kaka nesreča z nastavljanjem lajnikov po novem občinskem rodu. Pajor ne zapusti Gregorčiča, kadar dela zase; zase pa  dela, kadar podpira
klerikalce, ker le ti mu služijo po pasje pokorno, mu ne kalijo vode, marveč nemo in ponižno kleče pred njim, češ, naj se godi njegova volja. Brez dvoma se poskusi potom novih tajnikov iti klerikalcem na roko. Čemu torej tak krik iu vik V To vse radi tega. da se že naprej opozarja bodoče občinske tajnike: če pridete, pa boste morali plesati, kakor bomo mi godli. Ako bi se to zgodilo, potem bi se nehali protiviti stalni tajniški službi, ker ostalo bi pravzaprav vse lepo pri starem; in ako bi padlo kje klerikalno županstvo, bi ostal njihov tajnik še vedno tu.
Z uporom proti novemu občinskemu redu bi dosegli klerikalci radi eno ali drugo: ali da ostane pri starem, ali pa če pride do stalne tajniške služb«', da se utesni ter se ste-loriza že naprej vse te nove občinske uslužbence. Njim je le za to, da ostane gospod-s t v o v občinah, kjer ..gospodarijo-' sedaj, v prvem in drugem slučaju v njihovih r o k a h še nadalje. To je glavni namen upiranju.
Kaj njim mari za to. če kak klerikalni župan po uepotrebi zapravlja občinski denar, če plačuje občina nepotrebne globe ter trpi škodo radi nevednosti župana iu tajnik . zadošča jim. da so oni na krmilu. Po tem je že gotovo, da je vedno na razpolago v n j i-hove namen«' \ prvi vrsti dosti denarja. Kaj drugo! Naj le še plačujejo naprej nevednost, ki je sicer najdiažja. ob kateri pa se tako lepo živi       tako si mislijo, po  tem delajo...
Ali dokler bodo dajale občino velikanske svote /a nališpaue cerkve, široširue tarovže, dokler bode katera prispevala k novim mašam s stotaki in stotaki. dokler bo to, se bržčas dobi tudi primeren denar za stalno tajniško službo, po kateri s«1 ima držati strog red v vsem občinskem uradovanju ter delati v blagor obč-iue. Namesto trositi take zneske za cerkve iu tarovže. se da le toliko, kolikor je bas po-treba, prispevki*, namenjeno za nove maš«*, je pa tisočkrat bolj pametno porabiti v dobre občinske namene nego jih zapiti in zajesti ali ; zabiti v slavoloke.
S  tem končujemo, povdarjajo, da nismo i inmli v teh  člankih   namena   braniti  nov občinski red. marveč da   nam je bil le namen,
pokazati, zakaj se klerikalci repenčijo in kaj hočejo.
Ministerska kriza      rešena.
Slednjič je padel tudi Korber. Pustil ga je na cedilu toliko mu priljubljeni § 14.; ni se mogel zateči k njemu, ter zadovoljiti vojaško oblast. Treba je bilo privoljenja od strani parlamenta; tega privoljenja pa ni mogel dobiti, zato je šel slednjič tudi on. Slovani nimamo vzroka, tožiti za njim, ker je bil nasproten vsem slovanskim težnjam, ker je hotel vladati le z Nemci proti Slovanom, in ker se je trdovratno držal $ 14., da je le mogel vladati naprej. Nikdar ni bilo pod njim resnega truda, spoprijazniti se s Čehi tako, da bi mogli ti opustiti obstrukcijo, vsled česur bi prišla zbornica poslancev do rednega dela, marveč, vsi njegovi poskusi so merili na to, podvreči si Čehe, |ia tako, da bo Nemec vedno iu povsodi na vrhu, Čeh, sploh Slovan, pa še naprej državljan druge vrste.
Dolgo časa je vladal, skoro 5 let — ali sedaj j<» liil konečno prisiljen tudi on podati demisijo, katero je cesar tudi sprejel. Pritiskali so zlasti vojaški krogi, k! so imeli že pripravljenega svojega moža, od katerega upajo dobiti /. lahkoto zahtevane milijone v vojaške svrho. Baron (iautsch je zastopal uspešno vojaške zahteve v delegacijah; zato se nadejajo, da se mu posreči tudi v državnem zboru dobiti zahtevane milijone.   ...............„„
Da je postal torej Gautjsch zopet mini-sterski predsednik, v to so bili merodajni vojaški krogi. Denarja za vojaške namene je potreba, zato potreba ministerskega predsednika, ki izposluje svote ter jih izroči označenim svrham. Ne splošna nezadovoljnost, ne splošni kritični položaj, v kateri je spravila vlada državo s takim vladanjem, kakoršno je bilo Kor-berjevo, nič takega ni prihajalo v poštev pri nastali ministerski krizi, marveč v ospredje, so stopili generali. Vojaške potrebščine najprvo, ti davkoplačevalec, pa še čakaj, da začne zbornica poslovati tudi za druge reči.
Barona Gautscha poznamo. Leta 1885. je bil v Taffeejevem ministerstvu minister za uk in bogočastje, kar je ostal do novembra 11KK1. V Badenijevem ministerstvu je bil zopet
I
Brez dogme.   ,
Roman.
Spisa! H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalj-.)
Ali tu pa naboji niso primerni... Ko bi se tudi zaletel z glavo v steno... treba je odložiti stvar do jutra... Ali si pa mislite, gospod, da se bi dal drugič pripraviti do tega. Marsikateri, ki bi se bil v prvi sapi vstrelil v glavo, ali kako drugače pogledal smrti v odi, drugo jutro tega gotovo ne stori. Bili so tudi taki, ki so dospeli semkaj naslednji dan ter si kupili obo-dek... Meni je pa pri tem silil na dan smeh. »Tu imaš obodek ter živi zdrav.«
Zapisujem ta razgovor radi tega, ker se mi reči, tikajoče se samoumora, močno vrte* po glavi, in besede starega puškarja se mi zde* kaj pomenljive v tej zadevi.
Dne 27. rožnika. Časih mi pride na misel, da me je Angelica ljubila, da sem se mogel ž njo poročiti-ter vživati jasno, ogromno srečo — da je bilo vse to odvisno od mene in da sem vse to zapravil, in to vsled svoje nesposobnosti do življenja. In takrat se vprašujem: Ali se mi res že ni začelo mešati v glavi — in ali sem zares mogel imeti Angelico za zmerom? Ali vendar se spominjam izborno vsega teka dogodkov od onega trenutka, ko sva se spoznala, do danes. A kaj še potem, ko si rečym,. da bi ta ženska bila moja in meni
tako zvesta, kakor je onemu ter še stokrat zvestejša,! ker me je ljubila z vso dušo!
Prirojena nesposobnost — da, tako je! Toda ko bi me tudi to povsem opravičevalo v mojih očeh, — kaj mi to hasne, ko mi pa to ne prinaša nobene tolažbe ? Nekoliko olajšave mi prinaša edino misel, da tako potomci preživelih rodov, kakor tudi potomci najbujnej-ših, končajo tek svojega življenja s tem, da jih zasu-jejos prstjo. To mi zmanjšuje razliko med menoj in tako imenovanimi vrlimi ljudmi. Vsa nesreča bitij, meni podobnih, je njih izključnost, Kako bedaste pojme imajo sploh ne le romanopisci, marveč celo psihologi po poklicu in celo fiziologi o preživelih rodovih ! Oni si predstavljajo zmerom, da notranji nesposobnosti življenja odgovarja neprestano fizična zaostalost, majhna rast, slabe mišice, anemični možganje in plitek razum. Mogoče, da je temu časih tako, toda delati iz tega splošno pravilo, to je blodnja in pedan tično ravnanje. Potomci preživelih rodov so odlikujejo ne s pomanjkanjem životnih močij, marveč s poraanj kanjem harmonije med njimi. Jaz sem fizično krepak človek in nisem bil nikdar bedast — poznal pa sem ljudi mojega okoliša, krepko vzrastle, nalik starodavnim Grkom, sposobne, bistroumne, kateri vendar niso anali živeti ter so slabo končali, zlasti vsled pomanjkanja ravnotežja med v ostalem kaj bujnimi životnimi močmi. Oni pri nas so slični slabo organizirani družbi, o kateri ni znano, kje pričenjajo pravice onih ter končajo drugih. Stojimo neredno, a splošno je znano, da brezredno ni mogoče stati. Vsaka od teh močij deluje in vleče zgolj na svojo stran, pogostoma prepotegne vse druge -~ in iz tega se rode tragične izključnosti.
Jaz prav sedaj boleham na taki izključnosti, kateri se imam zahvaliti, da me razun Angelice ničesar ne zanima, da za ničesar ne morem pripeti življenja. Toda ljudje ne razumejo, da tako pomanjkanje harmonije, taka anarhija životnih močij, je hujša bolezen, nego fizična in moralna anemija. To je razvozlanje zago-netke. Nekdaj so življenje in društveni odnošaji prinašali nam rešitev, ker so zahtevali od nas dejanj in nas tako nekako silili do njih. Danes, ko smo se odtegnili od življenja, ko nas zastruplja modrovanje in brezupnost, se naša bolezen v teh tako nehigijeničnih pogojih še bolj poostruje. Dospeli smo končno do tega, da smo sposobni ne za dejanja, marveč samo za poskoke, vsled česar najbolj sposobni in najbolj bogato nadarjeni sredi nas končajo življenje zmerom z nekako znorelostjo. Iz vsega, iz česar obstoji življenje, nam je ostala v resnici samo ženska — in eno od dvojnega — ali se razpršimo, ko potrošimo groš za grošem od naše životne glavnice za razbrzdanost, ali pa, oprijevši se nekake ljubezni, kakor veje, ki raste nad breznom, visimo v ozračju, tembolj izpostavljeni nevarnosti, da si zlomimo vrat, ker si najbolj pogo-. sfoma izberemo nepravo ljubezen, ki nosi v bistvu svojem zarodek tragedije. Znano mi je, da moje čutilo do Angelice mora slabo končati - in vedoč to, ne poskušam se temu niti braniti, kajti bramba bi bila tudi brezuspešna.
Dne 28. rožnika. Kopeli in zlasti hladno tukajšnje ozračje kaj dobro vpliva na zdravje gospe Oeline.  Dan za dnevom je živahnejša — in ker jo obkoljujem s skrbjo, ker skrbim za njeno ugodno življenje, kakor bi  mi bila
Traberjev
anatomicno patalogičen muzej.
V Gorici — izvozni trg.
Odprt vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
Vstopnina 40 vId.
Namizno orodje in posodje vseh vrst.
Priznano težko posrebrnjene
najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, karo, daj, namizni podstavki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele,  restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
C. kr. dvomi založniki
Christofle & C.iE - Dunaj
L Opernring 5 (Heinrichshof).
—   Hustrovan cenik na zahtevanje. — V  vseh mestih zastopano po prekupcih.
Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle.
Delavnica cementa in umetnih plošč
Ivan Maroni
v Gorici, tekališce Frana Josipa.
Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, cevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike.
Gorica  -**-   Gorica
Klimatično zdravišče.
HotelSudhahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Prva koncesijonirana  delavnica z mo-  i
tornim obratom za fino mehaniko, fiziko, tna.   j
tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd    j
Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih  ¦
telefonov, plina in vode.                                      j
Poprave se izvrSojejo hitro in pO ceni.      I
Ivan PottU Uiiipl i
Gorica, za vojašnico.                   J
Precizijska delavnica predmetov za merjenje,   j
Bogata zaloga                j raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo
in električno loč.
Oprave za  kopelji.  sesalke vseh  sistemov. —   |
Popravljalnica au omobilov, motociklov in <lvo-  j
koles. — Delavnica za pobakrenje in ponikknje   j
—  Pumpe, železne in kovinske cevi.   Zaloga  e
mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih   j
britev, škarij itd.                          j
Anton Krusič
krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št. 33
vsakovrstne obleke = za vsak stan,
kakor tudi
za civilne, vojaike In držav, uradnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi
raznovrstno   ravnokar   došlo
sveže angležko i domače blago
za Jesensko in zimsko dobo.
Ima  zalogo gotovih obiek in
površnih sukenj za vsak stan.
Cene zmerne.
K Ali & Čl
: v Gorici :
Stolni trg *1 S (PiazzaDuomo)
priporočata svojo
zaloge šivalnih strojev
raznih sistemov,
za umetno vezenje (rekamiranje)
Zalaga dvokoles.
Mehanična  delavnica  konec Raštelja št. 4 sprejema vsako , popravo šivalnih strojev, dvo- * koles, pušk in samokresov.   .'
Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 let.
DIJAMANTI za rezanje stekla
od K 1-80, 2-40, 3'-, 4--, 5--, 6'-, 8'-, 10'-, 12'-, 15.-, 20--, 30«-
— nad 10,000 komadov ima v zalogi — ANGELO CASAGRANDE v Trstu
Portici di Chiozza 1.      RazpoŠiljatev tudi posameznih komadov po povzetju.      Telefon 994.
j\nton Ivanov pečenko - Gorica
Velika zaloga     J.      Zaloga piva
pristnih betih in črnih vin iz lastnih   „2le(niške   družbo  združenih  pivo-in drugih priznanih vinogradov.             mren Zaleo-Zaški Trg in plzenjskega
Dostavlja na dom in razpošilja po    /*L"* »prazciroj* iz sloveče češka „me-železnici na vse  kraje avstro-ogerske    šoanske pivovarne". monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na II        Zalog« ledu,  karerega se oddaja zahtevo ponija tudi uzorce.                    | le na debele od 100 kg naprej.
Cena zrnoma. Postrežba poštena In točna.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
Nafielstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vloga so obrestujejo po 4';'s%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo i leta po dogdvoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila s na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5l/s%.
Stanja 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deMiK = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573'66, —Posojila 1.471.650*42 — Vt-ednost hiš 162.162-93 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.125 85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
<"»-- Mizarska zadruga «*»«
v Ooriet - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojeviiim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
~  ,----    ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. _
Podružnica Y Trstu Via dl Plazsa vocrnla 1. stvo v Spljetu ter Orijentu.
Cene zmerne, delo lično In solidno.
Zastop
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
(C. VECCHIET)
=   Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča   svofo   prodajalnico   zlotanine,   srabrnlna   tar   žapnlh, zlatih In srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov t.ev žepnih ur.
Velika izbe> srebrnme za darila.
Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato In srebro.
.....:......-   Cana zmerna,   zrzrrz
-----Mihael  Ussai-----
«¦ kovaška in ključavničarska delavnica   ¦>
.......                        Židovska ulica it. 7.    r-.......rr...T.,T-aaaa.
Zaloga štedilnikov, sesalk in eevij m vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesali; in vodovodov.   <»**«*<»«-
Andrej Fajt
; pekovski mojster
j v Girici Cerso Franc. Giis. št. Z. \ filijalka V isti ulici št 20. ! Sprejema naročila vsakovrstnega i peciva, tudi najfinojega, za rove i maše in godove, kolače za bir-; manee, poroke itd. Vsa naročila ; izvršuje točno in natančno po želji ! naročnikov.
\    Ima tudi na prodaj različne moke, | fino pecivo, fina  vina in  likerje , po zmernih cenah. ! Za veliko  noč  priporoča   goriške j              plnce, potice Itd.