14 številka.
Naročnina listu: — Cdo leto . . K 12'— Poi leta . . . „ 6*— Četrt leta . . , 3'— Mesečno. . .	„ 1-20
Zunaj Avstrije : —-Ceio leto . .	„ 15’—
Posamezne številke —	16 vinarjev. -
%
gpgr Posamezna številka strne 12 v. Hi
Metri bor, dne 18 februarja 1918«
Letnik X,
Inserati ali oznanila
se računajo po 18 vin* od 6 redne petitvrste: m večkratnih oznanilih velile — popust -«c
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldneh
Rokopisi se ae vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo Maribor Koroška ulica. S. — Telefon št. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. j
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Najnovejša poročila.
Konec premirja z Rusijo.
Danes, dne 18. februarja ob 12. uri opoldne je pot-k io premirje na veiikoruski fronti, j Vsled odcepitve Ukrajine nastala velikoruska j fronta se razteza od Vzhodnega morja približno j <lo Pripjeta. Na tej črti stojijo izključno n mške j čete. Kakor je posneti iz poročil, ki prihajajo | iz Berolina, je skorrgotovo izbruhnila vojska | med Nemčijo in Veliko Rusijo. Iz baltiških po- j krajin dobiva nemška vlada brzojavne prošnje, v katerih baje prosijo 1 ivci, Kuronci, Esti in drugi, nai jih Nemčija reši ruskega gorja. Ruska, angleška in francoska poročila pa trdijo z vso gotovostjo, da si ie Nemčija naravnost naročila, oziroma izmislila te vesti, da bi tako imela vzrok zopet udreti v Rusijo. Ko dobijo naši čitatelji današnjo „Stražo“ v roke, se bodo skorogotovo že pričele sovražnosti med Nemčijo in Rusijo. Nemške čete st jijo pripravljene na celi črti, da udarijo v Rusijo.
Kaj bo z državnim zborom?
Poljaki vstrajajo v najstrožji opoziciji proti vladi. l)ne 16 t. m. je imel Poljski klub plenarno sejo, katere so se udeležili tudi člani gosjtoske zbornice in poljski škofje. Sprejeli sta se dve ostri resolucij'. Grofu Czerninu očitajo besedolomsteo. Cenzura ne dovod, da bi se resolucije objavi'e. V jutrišnji seji se bo polo-naj razjasnil. Če se vladi ne posreči dobiti nemško sodaldemokraških glasov, se računa v žekaterdi krogih z razpustom zboru ce. V tem slučaju bi se vlada poslužila § 14.
Vojna aii mir?
Maribor, dae 16. februarja.
--{C_ J. Ja — siš.
To vprašanje ne velja za vseh 23 v vojni se naha a.očih držav, marveč samo za razmerje med Nemči„o in Veliko Rusko Nekam čudno zveni to v-prašanje, ko so vendar mirovne zastave vele po naši monarhiji. Ali je z njimi, ki so sedaj že izginile, izginilo tudi, kar so z radostnim plapolanjem izražale ali je že izginil mir, ki se je s tako težavo sklenil v Brestu Litovskem?
V	Brestu Litovskem se je sploh sklenil samo napol-mir. Ukrajina, ki se z nami nikdar ni iiahaja-ia formalno v vojni, ker je takrat še ni bilo. ko se smo v resnici vojskovali z rusko državo, je z nami formelno sklenila mir. Trockij pa ni sklenil miru. Njegov tajnik Salkind, ki je na potu v Pariz, je izjavil mnenje, da se je prej sklepal mir, sedaj se je pa sklenila vojna; to je posledica nove oblike dip'o-maci:e. Tako je Trockij rešil boljševiško vlado. Ce bi bil skl.e.nil mir, kakor ga, je želela imperialistična Nemčija, bi padel Trockij in upropastil tudi Jioljše-viškn vlado.
V	Brestu Litovskem se torej prepad med Nemčijo in Rusi.o ni premostil niti s slabo desko, ki bi dogorevala prehod! za silo. Kakor je razvidno iz poročila o sejah zadnjih dveh dni (h. in 10. februarja), se ni dosegel sporazum med nemškimi in ruskimi na-zira.ivi niti v eni točki. Zoper mirovno rogodbo z U-krà'inò 'e dne 9. februarja Trockij odločno ugovarjal ter izjavil, da z Rado sklenjena in podpisana mirovna nonodba nima nobene veliave ne za ukrajinsko ljudstvo in ne za vlado cele Rušim. Razprava, ki se je ta dan in naslednji dan nadaljevala o samood-
ločbi narodov v zasedenem ozemlju in o načinu, kako naj ti narodi povedo svoje ljudsko mnenje, o v-prašanju bodočiludržavniE mej in o tem, kako in ke-daj se naj umaknejo čete iz zasedenega ozemlja, ni dovedla do nobenega soglasja. Nato je dne 10. febr. Trockij izjavil, da Rusija končuje vojno ter pelje svojo armado in svoje ljudstvo iz vojne z ukazom s-plošne demobilizacije armad, ki so stale v boju zoper Nemčijo, Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo. Rusija odklanja, da oi pritrdila pogojem, stavljenim od Nemčije in Avstrije. Rusija izstopi iz vojne, je pa prisiljena, da ne podpiše mirovne pogodbe.
Na to izjavo ni Czernin nič odgovoril, pač po, Kühlmann, ki je izjavil, da se Četverozveza nahaja v vojni z rusko vlado. Vojna podvzetja so ustavljena \sled pogodbe o premirju, ki ima za svoj cilj sklep miru. Ce se torej ne skiene mir in dosledno tudi pogodba o premirju nima nobenega smisla, bodo po preteku določene dobe vojna dejanja zopet oživela. Dejstvo, da ena izmed strank demobilizira, ne spreminja te stvari ne dejansko ne pravno. Znamenje. mirovnega, stanja so pravne in gospodarske razmere med državami; predpogoj za to pa je natančna določitev meje. Kakšnega mnenja o tem je boljševiško vlada? Trockij je odgovoril, da nima kaj pristaviti k prejšnji svoji izjavi. Ker je Kühlmann predlagal, naj se naslednji dan vrši seja delegatov, ki bi naj razpravljala o teh vprašanjih, je Trockij izjavil, da je njegova delegacija izčrpala vse pravice, ki jih je imela ter da se bo vrnila v Petrograd. Za nadaljno izmenjavo misli naj služi direktno pogajanje med zavezniškimi vladami in med vlado federativne ruske republike in pa komisije, ki jih imajo četverozvezne vlade v Petrogradu,
Te komisije pa se v Petrogradu ne počutijo prav dobro. Nemška komisija je ovirana v svojem delovanju z največjimi zaprekami. Lenin in Trockij nimata nikdar Časa, da bi se pogajala z njo. Vrhu-tega ruska vlada jutri ne drži besede, ki jo je danes dala. Tako se je zgodilo v nekem slučaju, ki zadeva nemške vojne in civilne vjetnike; obljubo prejšnjega dne je ruska vlada preklicala drugi dan. Nastaje tore i vprašanje, ali ima nadaljno bivanje nemške ko misije v Petrogradu sploh kak namen. Tako poroča nemška uradna Wolfova pisarna.
Ta uradni glas dlaje tudi vsaj nekoliko spoznati sklepe, ki so se glede na Rusijo storili pri po svetovanjih vojaških in političnih voditeljev v nemškem glavnem vojnem stanu. Včeraj, 17. februarja, je potekla dioba premirja, sklenjenega s pogodbo med Rusijo in Četverozveznimi državami. Ali se bo takoj zopet začelo vojno stanje med Rusijo in Nemčijo? Kfnilmann je napovedal v Brestu Litovskem, da po preteku dobe za premirje takoj zopet oživijo vojna dejanja; Ce ie to rekel diplomat, ali naj dvomimo, da bodo isto rekli tudi generali? V Nemčiji je vsled dogodkov na vzhodu vojno razpoloženje silno vzrastlo in vlada se bo težko obranila tega pritiska.
Torei nova vojna z Rusijo? Odločitev o tem bo kmalu pa,dia. Kar se Avstrije dostaje, vsled mirovnega sklepa z Ukraiino ne meji več na Veliko Rusi
jo.	Zato je tudi prišla v javnost poluradna vest, d' bo 'Avstrija, pri morebitni novi vojni med Nemčijo 1 Rusijo stala ob strani pripravljena, puško ob nogi.
Nemška vlada ugotavlja, da je torej petrograj-ska vlada s svojim postopanjem dejansko odpovedala nremirje. Smatrati se mora, da je sklenjeno premirje že od 10. februarja odpovedano, oziroma preklicano-Nemška vlada ima torej sedaj, ko je potekel osmi da i kot rok odpovedi, na vse strani prosto roko.
Istočasno se tudi poroča iz Beroiina, da sta Nemčija in Avstrrija že odpoklicali iz Petrograda svoje komisije. Ker je baje bilo v Dorpatu na Finskem pozaprtih okrog 360 Nemcev, kar še pa ni zanesljivo ugotovljeno, in se to smatra, za preganjanje Nemcev na Finskem, se je vršilo dne 16. februarja zvečer veliko posvetovanje v nemškem glavnem stapu Jn*Je baie, že padla odločitev.
Pod ,pretvezo, da je bilo v, Dorpatu na Finskem pozaprtih pbr, sto Nemcev, kar se smatra v Nemčiji za preganjanji Nemcev, v resnici pa ni nič drugega kot r§ trte izvit, addobro došel povod, ' da" Neafflij* z&» sede še več ruskega ozemlja, se bo vojska méd Nemčijo in Rusijo skorogotovo nadaljevala in kri še nadalje prelivala!	T"
Marod vata}*
avuHfSMm	MTrffcNvaa, KiwMti
Vojska ffiaed Nemčijo in Rosijo s© bo Bada3jahala
Iz Berolina se dne 16. februarja poroča:
Predsednik ruske mirovne delegacije, 7 ročki j, je v svoji znani izjavi dne 10. februarja bredel, da je za Rusijo sicer končano vojno stanje, in da ie odrejena demobilizacija ruske armade, a je istočasno odklonil podpisati mirovno pogodbo. Tudi s,e ni hotel udeležiti plenarne seje, h kateri je bila povabljena ruska delegacija in je séjno dvorano enostavno zapustil.
Ta enostranska iz'ava ruske delegacije samo umevno ni odstranila vojnega stanja, nasprotno, j še celo onemogočila, da. bi se sklenil mir. Dne 1 * decembra 1917 je pa bilo sklen'eno premirje z Rusi jo ravno zaradi tega, da bi ce sklon d komV.oveljavn! m;r, kar je bilo v sklenjenem premirju razločno navedeno Ker se je torei bolševiška vlada branila s-kleniti mir, je tudi konec premirja.
Maribor, 16. februarja.
Z veseljem in zanimanjem sledllm preporodu slovenskega ljudstva v naših krajih. Ljudsko glasovanje — pobiranje podpisov za Jugoslavijo — je v polnem teku. Številke govorijo. Treba ni nobenega prigovarjanja. Ljudje sami zahtevajo pole za podpis. Milo se stori človeku, ko vidi, da se je ravno po jugoslovanskem gibanju vzbudila velika masa našega ljudstva. Priprosti delavci, hlapci, dekle, viničarji, najemniki in enaki sloji prihajajo in zahtevajo, da se jih vpiše med Jugoslovane. Laž, prav nesramna laž je, ko piše „Marburgerca“, da se ljudi sili k podpisom. Smelo trdimo, da, če pride do ljudskega glasovanja, dobimo celo v narodno ogroženih krajih o-gromno večino ljudstva na svojo stran. Tako se je
n.	pr. v Kamnici pri Mariboru podpisalo za deklaracijo 655 oseb, v mestu Maribor nad 3000 Slovenk, v St. liju blizu 1000 brez moških. Razveseljivo je tudi, da vstaja ptujska okolica. Samo v Hajdinu pri Ptuju se je izjavilo za Jugoslavijo nad! 1000 Slovenk in Slovencev.
Ljudstvo se ne straši več beganja in groženj nasprotnikov, še za orožnike, ki so skušali nagajati, se nihče ni zmenil. Gotovo je, da Nemci in nemšku-tarji ljudstva ne bodo več dobili na svojo stran. Poskušali so z župani. Ornig jih je vabil z ekspresnimi pismi na Dunaj. Linhart jih je prišel nagovarjat celo v Maribor. Obljubili so jim zastonj vožnjo in povrnitev vseh potnih stroškov na Dunaj. A kakor izvemo, se jih je odzvalo le malo število, ki bi šli prodajat svoj narod. In tisti, ki bodo šli — če celo romanje na Dunaj ne bo padlo v vodo — si ne bodo nriborili nobenih lavorik, ampak ljudstvo bo kazHo s prstom za njimi:	Glejte ga izdajico slovenskega
naroda! Svoj rod, srečo svojega ljudstva je hotel erodati za par desetakov ali stotak!
In kaj bodo dosegli Ornig, Linhart, Schmide-rer i. dr. s svojim romanjem? Nič, prav nič! Narodi bodo prišli do svo'ih pravic, 'do svobode, če še ne danes, pa jutri. Casi, ko so s Slovani komandirali Nemci in Madžari, bodo prav kmalu minili.
Izražam samo eno žePo :	P r i jr e j a j m o
shode! Ljudistvo si zelo želi rogo oriti se s svojimi poslanci in voditelji o perečih gospodarskih in drugih vprašanjih. Pojdimo med ljudstvo ?n • ouNr c ga o veliki dobi, v kateri živimo in o bodočnosti, ki se jj ..približujemo. Oe smem naiši nas^r^t i1 i prirejati .shode, na katerih bnmVa’n za	vo'
ske, se pač tudi nam 'domoljubnim in Avstriji ’ zvestim Slovencem ne bo zabranio zboro-n-p, ra V tornih se hočemo pogovoriti o naših prav:Čnih zadevah in zahtevah.
Jugoslovan na dan! Slovenci vsi na plan!
KV
n

rt
Minulo soboto ob 4. uri zbitraj je umrl v Budimpešti bivši hrvatski ban in pozne!ši ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary.
Grof Khuen-Hedervary je 'dlanes mrtev. In stari latinski pregovor je rekel:	„De mortui s nil nisi



bene. Ö mrtvih smeš govoriti samo dobro. A Khuen-Hedervary spada danes tudi že zgodovini. A zgodovina ne sme molčati. Nočemo metati kamenja na sveži grob ali na mrtvaški oder Khuen-Heder-varyja. Toda kot kronisti tudi ne smemo zamolčati, kaj je bil sedaj mrtvi grof Khuen - Hedervary za nas Jugoslovane, posebnp za nesrečno Hrvatsko. Toda niti ne Khuen-Hedervary. Navsezadnje je bil on le orodje v rokah drugih. On sam je bil le verni sluga,ki je izvrševal ukaze drugih. Njegovo ime je torej le znak enega razdelja v zgodovini bratskega hrvatskiega naroda. A to razdobje je eno najtežavnejših, najnesrečnejših v zgodovini Hrvatov.
Ker je prišlo leta 1882 vsled kršenja nagodlbe od strani ogrske vlade do konflikta med večino hr-vatskega sabora in ogrsko vlado in je vsled očitnega kršenja nagodbe demisijoniral tudi ban Pejape-vich, si je ogrska vlada pomagala s tem, da je razpustila sabor in imenovala generala Ramberga za komisarja. Decembra leta 1883 je bil potem imenovan za bana grof Khuen-Hedervary. Z raznimi sredstvi podkupljenja si je znal ustvariti lastno stranko, ta kozvano narodno stranko, ki je s pomočjo vladnega aparata in nasilstva tudi dobila večino pri volitvah. To večino so sestavljali sami mameluki, neznačajni ali materijelno propali ljudje, ki bi bili pripravljeni služiti vsakomur, ki jih plača.
S	tako večino je vladal nesrečno kraljevino 20 let. Toda tudi to mu je bilo mogoče le s pomočjo na-Bilstva in največje korupcije. Narodno misleče ljudi Bo preganjali in zapirali v ječe, in vsa javna uprava je bila korumpirana skozi in skozi. In spominov na to dobo se Hrvatska še dò danes ni mogla otresti. In to tudi ni Čudno. Saj je režim Khuen-Hedervary vladal na Hrvatskem skoro eno generacijo in je torej tudi imel priliko, da je zastrupil eno celo generacijo. Zato je tudi naravno, da ta strup deluje še tudi danes, 15' let po Khuenovem odhodu 'iz Hrvatske. Ako torej manjšino na Hrvatskem ne moremo razumeti, moramo vedno misliti, da so to še ostanki Khuenovščine, ki se ne dajo iztrebiti tako hitro. A Če se je hrvatski narod znal znebiti Khuen-Heder-varyja, znal se bo otresti tudi še onih ostankov korupcije, ki še spominjajo na njegovo dobo.
Karl grof Khuen-Hedervary je bil rojen 1. 1849 v Preudenthalu v Sleziji. Vzgojen je bil najprvo na posestvu svojega očeta generala grom Antona Khu-en-Belasia, a pozneje je obisKoval gimnazijo v Osje-ku in vseučilišče v Zagrebu. Poročen je bil js hčerjo bivšega ogrskega ministrskega predsednika grofa Kolomana Tisza. Leta 1879 je bil imenovan za velikega župana gjurske županije in dne 1. dec. 1883 za bana Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Iz Hrvatske je bil odpoklican dne 11. junija 1903 ter imenovan za ogrskega ministrskega predsednika. Toda moral je odstopiti že dtne 3. novembra istega leta. Dne 11. februarja 1905 je bil zopet poklican na mesto ministrskega predsednika, katero Čast je to pot obdržal do j leta 1907.
Leta 1910 je skupno z Stefanom Tiszo ustano-1 vil takozvano delavno stranko, ki ji je ostal predsed-1 nik do smrti.
S smrtjo Khuen-Hedervaryja je izginil iz pol tičnega rozorišča eden največnh trinogov, ki jih pozna zgodovina Jugoslovanov. Toda tudi on je bil n orodje v rokah močnejših. Bil je tiran in ob enem sluga.
-- -iv- - ~
LISTEK,
Troje vprašanj.
j*£bl-L’\&&deklaracija»
Duhovščina velikonedeijske dekanije se pridružuje deklaraciji za jugoslovansko državo pod habsburško krono in prosi Jugoslovanski kiuo, ua vitraja v boju, dokler je ue dosežemo. — Sledijo podpisi vseh de^ai ijsk.h duhovnikov.
Duhovščina mest Varaždin in Sen j na Hrvatskem je podpisala jugoslovansko deklaracijo.
Mestna zastopa Split v Dalmaciji in Sušak pri Reki sta se izjavila za ujedinjenje Jugoslovanov,
J u g o s 1 o v an s k i klub je prejel na novo veliko število izjav za majniško deklaracijo deloma neposredno po pošti, deloma potom posameznih gospodo vposlancev. Izjavili so se ža deklaracijo: Slovenske služkinje v Gradcu, občina Rihtarovei (okraj Ljutomer), krajni šolski svet Šmarje pri Jelšah, žene in dekleta okolice Gomilsko (vse brez izjeme), o-kohce Grajskavas, okolice Sv. Rupert, Trnava, Za kel, Sv. Matevž (cela župnija Gomilsko 481 podpisov), občina Sromlje, okraj Brežice, žene in dekleta benediških občin, katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu, slovenske narodne žene in dekleta, možje in fantje v občini Obrež, žene in dekleta občine Braslovče, občine Smolnik pri Rušah, občine Lobnica pri Rušah, žene in dekleta iz Ljubnega v Savinjski dolini, Planinska okolica, občina Golobinjak in Loka pri Planini ter žene in dekleta iz župnije Planina, žene in dekleta župnije Sv. Trojica v Halozah pri Ptuju (350 podpisov), žene in dekleta občine Črešnjevec pri Slov. Bistrici, možje in mladeniči iste občine, žene in dekleta občine Šmik-lavž (župnije Hoče), občina Petrovče, (okraj Celje), Cigonca pri Slov. Bistrici, katoliško bralno in izobraževalno društvo pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Savinjski dolini, občina Križevci pri Ljutomeru, žene in dekleta župnije Šoštanj, Slovenjavas pri Ptuju, Kaoela (okraj Ljutomer). Z am arko v a-Lo r m an j e, Spodnji Gasteraj (okraj Maribor), možje in mladeniči občine Novaštifta pri Gornjemgradu, občina Dobje (okraj Brežice), občina Sodinci, občina Sv. Vid ori Grobelnem, občina trg St. Jurij ob južni želez., občina KamenŠčak pri Ljutomeru, krajni šolski svet in učiteljstvo Sv. Lovrenc v Slov. gor., občina Sv. Lovrenc v Slov. gor.. 205 žen in deklet župnije Zavodnje, občina ter posojilnica Polen šak pri Ptuju, 453 župljanov župnije Gornja Ponikva, 43 žen in deklet begunk iz Goriškega sedaj v Dobovi in okolici, občina Negova, 46 žen in deklet občine Plitvički vrh (ojfraj Radgona), 661 žen in deklet občin Mozirje trg in Mozirje okolica ter kolonija goriških beguncev v Mozirju-Rečica in Marija Nazarje, kmetijska podružnica Sv. Martin ob Paki. — Ker klubu dottala tako veliko število izjav za deklaracijo, je seveda nemogoče objavljati tudli besedilo. Občine in društva, oziroma žene in dekleta, ki take izjave podpisujejo, naj, ako žele objave, obračajo, tozadevne želje naravnost na uredništva slovenskih, oziroma hrvatskih listov. Ker dobi klub večkrat veliko število izjav narodnega ženstva naenkrat ob priliki, ko se vračajo poslanci na Dunaj, potom njih osebno, je večkrat nemogoče dognati tudi število posameznih podpisov. Stvar je zavzela med slovenskim in hrvatskim ljudstvom (posebno v Istri) tako obširnost, da se jasno vidi, da je naše ljudstvo vse prežeto narodne zavesti in z elementarno silo prihaja na dlan njegova volja po narodni svobodi. Pošiljajo nam najnavdušene-je izraze soglasja, pesmice, pozdrave. Tudi od posameznikov prihajajo vedno take izjave. Občine in ženstvo, kjer so to dosedaj Še zamudili, sedaj hitijo,
ker nihče noče biti zadnji. Tem potom vsem hvala I Slišijo se glasovi, da gotovi ljudje hočejo zatreti t• ainanje. Opozarjamo, da nima nihče pravice, delati komu kake ovire. Kdor je za svobodno Juaoslavijo, ima tudi pravico, da to izrazi s svojim podpisom. I» kc-mur bi se radi tega titolalo kake sitnosti ali grožnje, naj to sporoči Jugoslovanskemu klubu na Dunaju, ki bo skrbel zato, da bodo Slovenci lahko izrazili svojo narodno voljo. Jugoslovanski klub, Dunaj.
Ju g o s lo v a n si k o d e ki a r a e i j o so podpisali in poslali našemu uredništvu : občine: Po-lenšak in Slomi pri Ptuju, Razbor pri Slov. Gradcu, Slovenke iz Gornje Hudinje 59, Slomi pri Ptuju 98, Polenšak 252 ženskih in 40 moških podpisov', Sv. Štefan pri Šmarju vse, Trema rje pri Celju 50, Sromlje 117, Artiče 351, CermlenŠak In Selce v Sl. g. 162 in 54, Gornja Voličina 116 in 25, Šmartin p. Vurberku 500. Zlatoličje pri Ptuju 172, Spodnja Hajdina pri Ptuju 199, Sv. Kun got a-N j iv e ree pri Ptuju 73, Slovenja vas pri Ptuju 106, Skorba pri Ptuju 121, Gornja Hajdina pri Ptuju 126. Breg pri Ptuju, ptujsko predmestje, 221 žen in 101 mož, Hodaše pri Ptuju 98, GereČa vas pri Ptuju 135, župnija Sv. Lovrenc v Slov. gor. 897, občina Sv. Lovrenc 308 Dra-govič pri Ptuju 186, Zagorci pri Ptuju 121, Zakušak pri Ptuju 219, Hlaponci pri Ptuju 56, Šmartin na Pohorju 124, SlovencMopničarji trdnjavskega topni-čarskega polka št. 5 in veliko število drugih vojaških oddekov.
K or o š k e Slovenke za svobodno jugoslovansko drž a y o. Slovenske žene in dekleta župnije Loče, občina Bekštanj pri Beljaku, se iz vsega srca pridružujemo mirovni želji papeža Benedikta in našega cesarja Karla. Želimo ne le miru med državami, ampak tudi sprave med narodi, da preneha neznosni narodni boj in prepir in (Ja pridejo vsi — tudi naš narod — dto svojih pravic svobo-oe in samoodločevanja. Prelita kri vseh naših vojakov in vse vojno trpljenje na fronti in v zaledju Risme biti zastonj. Zato zahtevamo združenje vseh Jugoslovanov habsburške monarhije v svobodni jugoslovanski državi pod slavnim habsburškim žezlom. Z nami sta Bog in pravica. „Prost mora biti, prost n Ž rod, na svoji zemlji svoj gospod!*
Cel Šoštanj s ki okraj za Jugoslavijo. Župani šoštanjskega okraja, zbrani na sestanku dne
9.	januarja t. L, so se slovesno izjavili za združeno Jugoslavijo pod žezlom Habsburžanov. Pozdravljajo mirovna stremljenja Sv. Očeta in cesarja Karla I. Jugoslovanskemu klubu izrekajo popolno zaupanje, ter ostro obsojajo razdor, ki ga je pričel dr. Šušteršič. Podpisani so gg. župani: Za trg Velenje: Ska-za; Št« lij pri Velenju: Koren; Šmartin na. Paki: Drev; Topolšica: Škruba; Sv. Andraž: Brunšek;i Št. Janž na Vinski gori: Kroflič; Št. Florijan: Godec; Skale: Jan; okolica Šoštanj: Denudi.
Občinski odbior občine Skale zahteva, da se prej kopre j združijo vsi Jugoslovani v samostojno jugoslovansko državo pod žezlom habsburškim. — Sledijo podpisi župana in vseh odbornikov.
V	zgled na župnija: Župniji Hajdin pri Ptuju je sledila tudi župnija S v. L o v r e n o na Dravskem polju, kjer se je nabralo 1165 podpisov za Jugoslavijo in sicer v kraju Apače 461, Sv. Lovrenc 310, Pleterje 294 in ŽupeČja vas 100. Slava ptujski okolici!
V	Kamnici pri M a r i b o r u se je za jugoslovansko deklaracijo nabralo častno število 655 podpisov. Mariborska okolica se vedno bolj zaveda in kliče: Tudi Slovenci severno od Drave hočemo biti v svobodni Jugoslaviji.
Ali še živi, revež? Ali še sanja o miru in upa kakor takrat?	«

Bilo je v nedeljo večerko in sam sem bil v. pi-
sarni.
Odrezal sem ji še en Četrt kruha za tiste, _ se doma.
Kajti žalostna misel me je obšla.
Ali je tudi tisti, ki je tako velika kakor jas kedaj tako, da bi morala prositi kruha? —
*
Iz dni, ko sem bil rekrut, se spominjam tega: Šel je dež in ostali smo v barakah. Bil je to pust predpoldan, še desetkrat pustejši pri vojakih, kot je pust drugače.
Po menaži smo se vlegli po svojih stanicah — nekateri so pisali svojim domačim, drugi so se skušali razvedriti, zbijali šale in se smejali. Nekje od-idaleč. z drugega konca barake, se je otožno glasila pesem Nemcev: „. . . Segle der Heimat zu! . .
Jaz sem vstal, šel ven in se naslonil ob podboj pri vratin. Rad bi bil videl naše gore, a bile so vse prevlečene z meglo.
Potegnil sem časnik iz žepa in ga skušal čitati. A nobena novica me ni zanimala vonjem, nobena beseda se mi ni zdela vredna, da se nastavim ob nji. Zopet sem ga vtaknil nazaj in razmišljeno strmel pied sebe, v to deževno meglo brez konca.
Polagoma se mi je približal star crnovojnik; že nekoliko sivih las, ubit in zdelan. Plaho kakor o-trok je stopil k meni in me vprašal:
„Ali stoji kaj o miru v časopisih?“
„Ne, o miru ne stoji nič.“ —
To je bilo pred skoraj tremi leti. —
Še se večkrat spominjam tistega zgubanega o-Lraza, tiste trudne postave, tistih žalostnih, prosenih oči-
Plaho je nekdo potrkal na vrata. Odzval sem se, a nikdo ni vstopil. Odzval sem se drugič, a tudi tokrat nič. Kdo če biti?
Odprl sem vrata in pred menoj je stalo malo, drobno dekletce. Prisodil bi ji bil pet, šest let. „Prosim, kruha!“
„Odkod pa si, mala? In kako ti je ime?“
Tiho, da sem jo komaj slišal, mi je poredala ime in ulico.
„Ali že hodiš v šolo?“
„ V peti razred “
„Kol'ko pa si stara?“
„Ednajst let.“
„Ali te je mama poslala sem?“
„Ne. Sama sem šla. Samo juho sem imela o-poldne.“
„Ali vas je Še več? Imaš brate, sestre?“ Umolknila je in gledala v tla Cul»! sem: šlo ji je na Jok. Mučil sem jo s svojo radovednostjo, ker sem jo, že itak ponižano, poniževal še bolj.
Odrezal sem četrt štruce in ji ga dal.
Zopet je vzdignila oči, čudovito lepe od bva'e žnosti in nenadoma je postala vsa zgovorna in zaupna.
„Tri brate sem imela. Eden je umrl, roko m nogo mu je odtrgalo. Zdaj imamo samo Še dva. Eden je na vojski, drugi pa je Še premlad. Tisti je doma. Tudi dve sestri imam. Ena je tako velika kot Vi,*
Nekoč, ko sem Šel mimo sadonosnika, sem videi ta prizor:
Posestnik sadonosnika je zalotil mladega vjet-nika. ko je kradel sadje.
„Ho, kaj pa iščeš tu?“
Vjetnik, bled, upadel fant, je stal pod drevesom in molčal.
„Kaj iščeš tu?“
Posestnik je zamahnil s palico in ga udaril po
hrbtu,
Vjetnik se ni ganil. Samo udano, kakor da bi prosil, je zaječal:
„A pane, kaj delaš? Lačen sem."
„Lačen si?“ je ponovil z mirnim glasom kmet. Usmiljenje je padlo v trdo, grčavo srce. „Na, tukaj imaš jabolk! Zdaj pa glej, da bežiš!“ —
Velikokrat se spomnim na ta prizor, ko vidim bedo sedanjih dni. —
Kajti videl sem vjetnike, ki so iskali kiselice po travnikih in žvečili travo. Videl sem Črnovojnika, ki je dolge ure razkopaval zamrznjeno njivo, da le najde v njoj pozabljen krompir.
In videl sem dobre ljudi, ki so pomagali, kolikor je mogoče pomagati dandanes.
A videl sem tudi zaprta vrata, sebična srca in brez razumevanja»
In večkrat se spomnim na tiste besede:	pane, kaj delaš?“ —	T, G.
Slovenske žene in dekleta v S t. 11 j n v S 1. -f «r,, stražnice naše obmejne zemlje, se z vso dušo pridružujemo jugoslovanski deklaraciji, ki nam naj pod žezlom Habsburžanov donese jasnejših dni. Svobodno, spoštovano in edino hočemo domovino, zlasti «ne, ki trpimo že leta in leta pod krutim nasilstvom, me, ki ne poznamo vojske le zadnja štiri leta, temveč ves Čas svojega zavedanja. Naj ne bodo razvaline naših domov, naša prodana polja in gorice žalostni pomniki potomcem! Nikdar! Iz sleherne ruše., osvežene z našim znojem in našimi solzami, vstani nova moč, nova vera in novo upanje, iz teh treh pa nova preizkušena ljubezen, ki naj bo zvesta stražnica Jugoslavije. V to pomozi Bog in delo naših poslancev, kojim izrekamo svojo zahvalo in popolno zaupanje. (Sledi 485 i odpisov iz občin St. lij in Cirk-®jca ter 588 iz Ceršaka in Selnice.)
Slovenske žene in dekleta iz občin Kapela, ft a d i n c i, M n r š è a k in R. .1 h t a r o A- c i v o-kraju Gornja Radgona navdušeno pozdravljajo delo ’Jugoslovanskega kluba za osvoboditev, mir in srečo našega naroda ter jim izrekajo popolno zaupanje. Solze in bol slovenske matere, žene, hčerke in neveste morajo biti skupno s krvjo slovenskih mož in mladeničev odkupnina za ljubljeni narod iz spon zatiranja in nesvobode. Bodi nam bodočnost jasna in mila in odprta pot k napredku in razvoju „Mlade Jugoslavije.“ Klical te je Napoleon: Vstani, Ilirija! Bodite Jugoslovani! Zdaj je prišel > naš veliki dajn: Svoboden bodi Jugoslovan! Vstaja naš rod in druži se z brati : Z nami Srbi, z nami Hrvati !, Živel Karel, naš svetli vladar, Mlade Jugoslavije car! — Kapela 151, Murščak 250, Radine! 92, Rihtarovci 33 podpisov. Skupaj 526.
Slovensko ženstvo iz Dobove in okolice za deklaracijo. Veliki Slovan, nepozabni dr. Krek, je nam v svoji oporoki izročil: „Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo iiubezen posvečali vaši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in omiko!“ Izpolnjujoč to oporoko, se pridružujemo podpisane žene in dekleta majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, ga pozivamo, da ne odneha, dokler ne bomo v smislu zagotovila na-gena presvitlega vladarja Karla, v „lastni hiši lastni gospodarji" in obljubljamo, da bomo tudi me po svodih močeh pomagale uresničiti svobodno Jugoslavijo pod habsburškim žezlom. — Sledi 377 podpisov.
Žene in dekleta župnije Sv. Lenart v Sl. g o r. se enoglasno pridružujejo deklaraciji Jugoslovanskega kluba, z dne 30. maja 1917 in zaupajo popolnoma našim gospodom poslancem. — Sledi 341 podpisov.
Konjice. V naši nadžupniji se je izjavilo za Jugoslavijo s svojimi podpisi 566 žen in deklet, fTudi pri nas vlada veliko navdušenje za Jugoslavijo, v kateri bomo Slovenci neodvisni gospodarji v lastni hiši.
■Žene in dekleta občine Griže pri Cel j v. se z najsrčnejšim navdušenjem pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, ga pozivamo, «aj ne odneha, temveč vztraja do končne uresničbe, v smislu izreka našega presvitlega vladarja. V lastni hiši hočemo mi gospodariti. — Sledi 492 podpisov.
Velenje. Za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba se je podpisalo v občini Velenje 408 Slovenki»
Topničarji z a 7 n jg o sl a v i j o. Pišejo nam: Z veselim srcem čitamo v Vašem cenjenem listu, kako se slovenske občine ena za drugo, izjavljajo za združenje Jugoslovanov. Prav je tako! Tudi mi slovenski topničarji na bojnem polju se temu z vsem srcem pridružujemo in popolnoma soglašamo z vsemi sklepi Jugoslovanskega kluba. Živela Jugoslavija! — Slovenski topničarji težkih havbičnih bat
Izjava. Podpisana Peitlerjeva družina zahteva, da se prejkoprej združijo vsi avstrijsko-ogrski Jugoslovani v samostojno jugoslovansko državo v smislu deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. majni-ka 1917, pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše, ker vidijo edino v tem rešitev slovenskega naroda, Sv. Primož nad Vuzenico, dne 8. febr, 1918. Josip Peitler, Jozefina Peitler, Reza Peitler,,
i #1 jiym 4%	f-f ?
Mariborski okrajni zastop In Jugoslavija. V soboto, dne 9. t. m., je povabil mariborki župan in načelnik okrajnega zastopa dr. Schnöderer župane in druge veljake, katere prišteva med „svoje“, to je: nemškutarje, v dvorano okrajnega zastopa, kjer jim je „Staierčev" urednik v poldrugo uro trajajočem govoru opisal groznega jugoslovanskega zmaja. Linhart je trdil med drugim:	Napeti moramo vse sile,
fla preprečimo Jugoslavijo. 'Jugoslovanski klub je s-pravil vso stvar že tako daleč, da, je treba še samo cesarjevega podpisa in — ustanovljena bo Jugoslavija. Linhart je s povzdignjenim glasom trdil:	In
tedaj bodo izgubljeni vsi Nemci v Mariboru, Ptuju, Celju, in v vodo bo vržen ves denar, ki sta ga izdala Südmarka in Schulverein za ponemčenje slovenskih krajev. Štajerska bo raztrgana, severno od Spiellelda bq meja in kdor bo hotel Čez mejo, mu bodo delali Slovenci težave. Vlada Jugoslavije bo zaprla vse nemške Šole, odstranila nemške uradnike.,
prepovedala bo izvoz vina, sadja in vseh življenjskih potrebščin v nemški del Avstrije. Davkoplačevalci bodo imeli plačevati ogromna bremena, ker bo treba ’ zidati palače za jugoslovanske ministre in druge u-rade. Linhart je celo trdi, da ima Jugoslovanski klub že pripravljen načrt za organizacijo in uniformo jugoslovanske armade. Preplašeni so poslušali nemškutarji Linhartova razkritja, dvomljivi pa so se smejali in na tihem napravili sklep, 'da zapustijo še v pravem času nemškutarsko ladjo. Konec zborovanja je bil, da je načelnik dr. Schnöderer pozval na,- 5 vzoče, naj se udeležijo potovanja na Dunaj. Z deputacijo se mora preprečiti, da cesar ne bo potrdil Jugoslavije. Razlika je v Mariboru bila n apr am Ptuju ? samo ta, da je dr. Schnöderer pozival navzoče, naj j vsak sam utrpi stroške potovanja na Dunaj, samo Če . materi res sam ne zmore stroškov, za tega se bo že odnekod poskrbelo za povrnitev stroškov. Tako se je I shod končal brez navdušenja, brez posebnega vspeha. 1
Dr. Duhač proti Jugoslaviji. Iz zanesljivega • vira smo izvedeli, da agitira namestnik državnega j pravdnika dr. Duhač v Mariboru proti jugoslovanski j deklaraciji. Sestavil je nemško protijzjavo, katero je i v svoji gorečnosti dal tudi prestaviti na slovensko.
S to Dnihačevo protiizjavo se bo „hauziralo“ po Ma- j riboru in zbiralo podpise proti Jugoslaviji. „Marbur- \ gerca“ je zagnaJa grozen halo. ko je nek pismonoša 1 v svojem ožjem družinskem in v krogu znancev na ! izrecno željo dotičnih pobiral podpise. Sedaj pa pri- ! de celo namestnik c. kr. državnega pravdnika in bo j zbiral podpise proti Jugoslaviji, čeravno izrecno za- j htevamo, ‘da mora biti bodoča jugoslovanska država j pod žezlom nabsburške vladarske hiše. Dr. Duhaču i želimo pri njegovi podjetnosti obilo sreče!
Kaj pa to? Iz Krčevine pri Ptuju se nam iz zanesljivega vira poroča, da je ptujska okrajna sodnija začela klicati na zagovor osebe, ki so pobirali podpise za jugoslovansko deklaracijo. Naj se nam ali pa Jugoslovanskemu klubu na Dunaju javi vsak slučaj, če bi katero okrajno sodišče si drznilo plašiti, begati ali celo klicati na zagovor ljudi, ki niso zakrivili ničesar dražega, nego če so pobirali podpise za jugoslovansko deklaracijo ! Sodnije bi morale vedeti, da vendar ne gre, klicati ljudi na zagovor in jih odtegavati od dela za — prazen nič !|
Štajerski nemški krščanski soci alci proti jugo slovanski deklaraciji. Deželni odbor nemške krščan-sko-sociaJne stranke za mesta, trge in industrijske kraje na Štajerskem se je izjavil proti ustanovitvi j jgoslovanske države. Svoj sklep utemeljujejo s tem, da je baje v nevarnosti skupnost države, ker se Nemcem ne da nobenega jamstva za prost dohod do Trsta in ker bi baje bili nemški bratje n», jogo v nevarnosti da se raznarodijo.
Orožniki proti slovenščini. Poslfcnci Pišek in tovariši so stavili dne 23. jan. f. 1. na domobranskega ministra sledečo interpelacijo:, Orožniškemu vice-stražmojstr u Martinu Š imen ko v Oplotnici se je 7. dec. 1917 narodil otrok, ki je bil 16. dec. 1917 krščen v župni cerkvi v Cadramu na ime Fridolin. Župni urad v Cadramu je izdal uradni krstni list v slovenskem jeziku. Orožniška postaja v Oplotnici je poslala, dotični krstni list na poveljstvo orožniškega oddelka v Celju, ki je pa zahtevalo od župnega urada v Cadramu, da mu mora vposlati krstni list v službenem, t. j. v nemškem jeziku, ali pa v latinskem jeziku. Župni urad v Cadramu pa tej neutemeljeni zahtevi ni mogel ustreči, ker je bilo očividno, da je poveljstvo orožniškega oddelka v Celju iz nagajivosti stavilo to zahtevo. Kajti v resnici je neverjetno, 'da bi v Celju, Čegar okolica je popolnoma slovenska, na orožniškem oddelku ne bilo nikogar, ki bi ne bil zmožen slovenskega jezika. Rubrike v z-glavju krstnega lista se glasijo v slovenskem in v nemškem jeziku, torej bi bilo tudi za takega, ki razume samo nemški, prav lahko umljivo, kar pomenijo posamezne besede v krstnem listu. Podatki o rojstvu, krstu in spolu so itak označeni v arabskih črkah. Nadalje se mora pripomniti, 'da je Čadramska župnija, v kateri se nahaja vas Oplotnica, čisto slovenski kraj in se torej vodijo vse župne matrike v slovenskem jeziku. Krstni list mora biti natančno tako izgotovljen, kakor se glasi krstna matična, knjiga. Za krstni list, izgotovljen v nemškem jeziku, bi trebalo uradnega legaliziranja, kar bi pa zopet zahtevalo precej dolgo pot v Konjice. Zaradi tega prihajajo iz Ogrskega na župne urade in na vse javne urade matični izkazi samo v madžarščini. Okrajna glavarstva si večkrat oskrbijo prestavo takih krstnih listov, večkrat pa tudi ne. Zahteva poveljstva c. kr. orožni škega oddelka v Celju je tudi nepostavna. Po § 19 državnih osnovnih zakonov je vendar vsak v Avstriji običajni jezik enakopraven, spisi in listine se morejo izgotoviti v vsakem v Avstriji enakopravnem jeziku in izročevati državnim uradom. Zaradi te nezakonite, 'državnim osnovnim zakonom nasprotujoče in slovenski narod globoko žaleče zahteve vprašajo podpisani:	Je-li ekscelenca domobranski minister
pripravljen, da. pouči poveljstvo orožniškega oddelka v Celju, da ni upravičeno zahtevati listine, ki so izgotovljene samo v nemškem ali v latinskem jeziku?
Hrvatje se nočejo več ukloniti Madžarom. 0-grski prehranjevalni minister je zahteval, da se mo-

I ra kontrola uvoza živil iz Hrvatske v Avstrijo kon-1 centrirati v Budimpešti. Ban pl. MihaloviČ je proti temu odločno protestiral in izjavil, da Hrvati ne bodo nikdar dopustili, da bi Madžari posegali v avtonomijo Hrvatske. — Do spora grozi priti tudi glede bodočega, finančnega razmerja med Ogrsko in Hrvatsko. Madžari bi radi naprtili Hrvatom večja bremena, posebno glede vojnih davkov. Hrvatski zastopniki v regnikolarni deputaciji so izjavili, da se na noben način ne bodo udali. Poročila iz Zagreba na-glašajo, da utegne priti do resnega spora z Ogrsko^ Razburjenje med Poljaki radi Huima. Minulo j soboto je Poljski kub sprejel dve resolucji, eno, ki so jo malo poprej sklenili poljski člani gosposke zborni’e. dofim je drago sestavila parlamentarna komisija poljskega kluba. Obe resoluciji se izrekata f najostrejše proti odcepitvi Holmske gubernije. Prva resolucija, ki jo je baje sestavil bivši gališki namestnik grof Pininski, očita m*d drugim grofa Czerninu verolomstvo. Obe resoluciji sta bili sprejeti brez razprave, da ne bi se motila enotnost manifestacije. Poljski poslanci so se poleg tega hoteli obrniti v posebnem, v soboto sklenjenem manifestu na poljski narod. Vlada je zaplenila toliko manifest, kolikor resolucijo. O taktičnem postopanju v državnem zbora bo klub sklepal danes. Poljski člani gališkega deželnega odbora so brzojavno protestirali pri ministrskem predsedniku in ministra zunanjih zadev proti krivici, storjeni poljskemu narodu. Protest so sklenili na posebnih zborovanjih tudi profesorji lvovskega vseučilišča, tehnične visoke šole, učiteljstvo Ijad-sfeih in srednjih šol, vsa kulturna in gospodarska draštva, uradniki in uslužbenci lvovskega magistrata, sodni funkcijonarji, uradniki itd. Danes pa se vrši v vsej dež? li splošen štrajk. Temu protestnemu štrajku so se pridružili tuii poljski denarni zavodi, društvo časnikarjev, društvo zdravnikov, odvetniška zbornica in vsa ženska društva. Pol,ski denarni zavodi so sklenili, da pretrgajo zveze z avstrijskimi bankami. Lvovski odvetniki so naprosili predsedništvo višjega deželnega sodišča, da odgodi za danes določene razprave Dines, od 9 predpoldne, do 6 zvečei je ustavljen ves železniški promet. Vse trgovine — izvzemši lekarne — so zsprte. Obrat v tovarnah in delavnicah je ustavljen. Enako obrat cestnih železnic in elektrarn. Časopisi niso izšli. Ta narodna manifestacija se je začela s službo božjo v vseh cerkvah Vršilo se je mnogo manifestacijskih shodov, na katerih so nastopili govoru,ki vseh strank.
Iz politične službe. O krajni nad komisar v Gra-deu dr. Emil pl. RajakoviČ, ki je delj časa služboval kot okrajni komisar pri celjskem glavarstvu, je imenovan za okrajnega glavarja.
Odlikovan vojni kurat. Vojni kurat Bogdan Lfindošek je vnovič odlikovan in sicer z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda z meči.
Do 50.000 Hrvatov in Srbov iz Hrvatske, Slavonije. Bosne in Hercegovine, Istre, Dalmacije, Fie-ke in Medmurja je padlo v tej vojni za našo monarhijo — tako je izračunal v „Domu" g. dr, Rudolf Horvat.
Za slovenske obrtnike. Na občnem zboru Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug se je sprejela še naslednja resolucija:	Po drugih deželah skrbe po-
sredovalni zavodi za obrtništvo v sedajni vojni krizi s tem, da dobavajo mali rokodelci usnje, obleko, sukanec ter druge za obstoj malega rokodelca neobho-dno potrebne pripomočke. Štajerski zavod se v tem oziru sploh ne briga, ali pa deli svoje dobrote samo onim mestom, od katerih slovenski obrtnik sploh nič ne dobi, Eer je vsa organizacija štajerskega obrtpo-spešujočega zavoda prikrojena tako, da sploh Slovenci nimajo do tega vstop. Da je dobava usnja za čevljarja nemogoča, pomeni za ta stan naravnost katastrofo, ali zakaj dobavljajo istega trgovci z usnjem, ki ga ali potom izmenjave oddajo ali pa tako drago, da ga ne more kupovati čevljar, ker bi prišla cena za Čevlje strankam neznosno drago. Medtem ko druge dežele že zdavnaj dobavljajo za svoje obrtnike — krojače in šivilje — blago in sukanec, spodnještajerske zadruge ne vedo o tem povedati druga, kakor d!a do danes niso dobili udje le v enem slučaju, kar so zahtevali od obrt pospešujočega zavoda. V kuratori-ju Štajerskega obrt pospešujočega zavoda ni zastopan slovenski obrtnik, trgovec ali industrijalec kljub temu, 'da tvorijo Slovenci eno tretjino štajerskega prebivalstva in da je obrt in trgovina v tem delu ‘dežele zelo razvita in kljub temu, da tudi slovenski krogi zavod prav pridno podpirajo. Štajerska obla-čilnica, koje vodja ie g. Einspinner, ne zadostuje o-pravičenim zahtevam slovenskega dela dežele, ker se na od zadrug priporočane osebe splob ni oziralo, ker ne zadostuje nujnim zautevam in ker tudi V tem zavodovem oddelku ni slovenskega zastopnika, Ker
se vidi, da je vzel štajerski obrt pospešujoči zavod gospod Avgust Euispinuer v oskrbo, do tega nam narodnega nasprotnika pa slovensko obrtništvo nima zaupanja, se izreka zavodu nezaupanje in se zahteva, da se ustanovi za Spodnje-Stajersko s sedežem v Celju obrt pospešujoči zavod. Jugoslovanski klub se pa naprosi, da pri ministrstvu za javna dela posreduje za uresničbo naših žalitev.
Dajte nam trgovsko in obrtno zbornico za Slov. Stajer! Slovenski obrtnik nam piše: Spodnji Stajer šte„e 10.697 glavnih in 413 postranskih obratov, kakor nam je povedal na občnem zboru naše Zadruge v Mariboru poslanec dr. Verstovšek. Srednji in Gornji Stajer imata 18.000 obratov, a imata kar dve zbornici, eno v Gradcu in drugo v Ljubnem, Slovenski Stajer pa nobene. Zakaj ne? Zato, ker bi moral biti slovenski trgovec in obrtnik vedni tlačan nemških Gradčanov. Tudi slovenski obrtniki in trgovci se pridružujemo slovenskim kmetom in kličemo:	Proč od Gradca! Proč od naših tlačiteljev!
Mi hočemo biti sami svoji gospodarji v domači hiši. Naša zahteva po ustanovitvi trgovske in obrtne z-borniee za Slovenski Stajer ne sme več z dnevnega reda. — Obenem prosim uredništvo „Straže“ za s-prejem dopisov iz obrtniških krogov. Slovenski obrt-
nik.	(Dostavek uredništva: Le pridno se oglašajte! „Straža“ Vam je vedno drage volje na razpolago.)
Vojaška potrata. Pod tem naslovom smo v št. 10 od dne 4. februarja t. 1. priobčili sledeče: Da je pri vojaštvu grozna potrata, je splošno znano. V Mariboru je ta potrata pri plinu kar izzivajoča. Že nad tri mesece ni v učiteljišču in v gimnaziji nobenega vojaškega bolnika. Kljub temu pa so razsvetljeni celo noč od večera do jutra vsi hodniki in vse sobe, k er spijo maloštevilni vojaški strežniki in vojaške strežnice. In to se godi v Mariboru, kjer nam tako silno primanjkuje plina! — O tem nam je poslalo vojaško postajno poveljstvo v Mariboru sledeče pojasnilo: „Že nekaj tednov so v gimnazijskem poslopju razsvetljene vsak dlan sobi št. 6 in. 8 (spalnica komandiranih) in sicer do retrete, hodnik v pritličju 4da se more stražiti pohištvo, prìpravl'eno za preselitev) in soba za ponočno inšpekcijo skozi celo noč, v poslopju moškega učiteljišča soba št. 29 (spalna soba kuharice in kuhinjske dekle) kakjor inšpekcijska soba za telefonsko inšpekcijo sta razsvetljeni do retrete, pisarniške sobe poveljstva bolnišnice in poveljstva sanitetnega oddelka po potrebi do proti 6. liri zvečer, kuhinja tamkaj zjutraj in zvečer je razsvetljena po potrebi. V zadnje imenovanem -i«'|jn se nahaia zasebno stanovanje ravnatelja tega zavo da; glede razsvetljave tega zasebnega sta oranja pa povel stvo bolnišnice nima nobene ingerenee. Notica v „Straži“ je torej neutemeljena, in ne odgovarja dejanskim razmeram.“
Železniška nesreča v Rušah. V sredo, dne 13. februara, ob 5410. uri zvečer, se je zgod la v Rušah železniška nesreča, katera je zahtevala več človeških žrtev Tovorni vlak je trčil v vojaški bolniški vlak, ki je stal prazen na postaji. Ubite so bile štrri osebe, med temi sprevodnik Heuberger iz Celovca, Štiri oselle so bile težko in več lahko ranjenih. Od težko ranjenih so pozne'e umrle še tri, Četrto, nad=prevod-
i.ika Lešnika, so spravili v mariborsko bolnišnico. Razbitih je več železniških vozov. Tir je b i tako poškodovan, da je bil promet delj časa ustavljen, iz Maribora sta takoi, ko se je izvedelo za nesrečo, odr pehala dva pomožna vlaka v Ruše. — S koroškega kolodvora se nam poroča, da so mrtve šemo št'ri o-sebe. — O vzroku nesreče se ne ve nič gotovega. Nekatere vesti pravijo, da je bil na tovornem vlaku
r.ov strojevodja, ki ni bil popolnoma vešč svoje naloge.
Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje za nedel o, dne 24. t. m., po brzovlaku št. 1, sestanek na Zidanmost, gostilna Juvančič. Na dnevnem rodu bo razgovor o stanovskih in organizatoričnih vprašanjih. Doston ima vsak jugoslovanski železničar brez razlike. Ker se vabila ne bodo razpošiljala, vabimo jugoslovanske železničarje tem potom, da se sestanka polnoštevilno udieleže. — Odbor.
Mala Drava. Drava že dolgo ni bila ob sedanjem času tako nizka kot je danes. Z brodovi se le z veliko težavo pride preko reko. Vzrok: zima brez snega.
Usnje za kmetsko prebivalstvo. Na posredovanje poslancev je trgovsko ministrstvo dalo zagotovilo, dia sme kmet za svo'o lastno rabo ustrojiti za podplate in za gorn'e usnje kože doma zaklane ali v sili zaklane goveje živine, Če prosi za tozadevno do-voTen e. Prošn e, kolkovane s kolkom po 3 K, morajo biti naslovl'ene na trgovsko ministrstvo. Storili so so tudi primerni koraki glede kož doma zaklanih o-vac in koz.
Bhš' turški sultan umrl. Dne 10. februarja je v Carigradu vsled vnetTa nljuč umrl bivši turški vladar sultan Abdul Hamid II. v 76. letu svoje starosti. Zasedel ie prestol leta 1876 in je vladni do let^ 1909, ko ga. je zarota mladoturških častnikov odstavila, ga rollala v "roana stvo in za turškega vladarja izklicni a njegovega brata, sedaj vladajočega turškega sultana.
JikiS : ?3 4 Mm-
gar no vprašajo, ali in kje smejo vrtati zid. Pravijo, dia bo že meseca aprila Maribor električno razsvetljen.
dl an bor. Mestni prehranjevalni urad naznanja, là bodo tisti, ki si pečejo kruh doma, dobivali v em tednu samo polovico toliko moke, kolikor bi e sicer morali dobivati in sicer bo prišlo na osebo ;/8 kg jedilne moke in ravno toliko koruznega .uroba. Stranke, katere ti same pečejo kruh doma, bodo dobivale samo 1/4 kilograma koruznega zdroba, stalo pri p dajočo množino pa koi krušno rnoko.
Pesnica. To je že od sile, kako se sedaj postopa z nami kmeti. Pri zadnji oddaji živine so nam pobrali mesarski vajenci, pomočniki in- vojaki celo vence od oddanih volov. Vpilo se je nad nami, zakaj ne prinesemo seboj vrvi. In Če je kdo tudi imel vrv, vzeli so mu še tudi verige. In vse pritožbe nič ne pomagajo. Obrnili smo se do živinozdravnika in veterinarnega nadzornika g. Fišerja, a tudi ta nam ni hotel pomagati. Mi kmetje smo izročeni na milost in nemilost raznim odurnežem, ki si iz nas kmetov samo norce brijejo. To si ne damo več dopasti. Odločno zahtevamo od merodajnih činiteljev, naj vendar poučijo mesarsko osobje bi vo'aštvo, na,j postopa tako kot je prav in naj ne smatra nas živinorejcev za neko nižjo vrsto ljudi. Naša gospodarstva so že brez vrvi in nazadnje še verig ne bomo imel. Naj oblast odredli, da nam bodo mesarji in vojaki dali naše vrvi in verige nazai. Čemu pa jim so? Ce ta opomin ne bo nič pomagal, obrnili se bomo nekam drugam! — Posestnik od Snodate Sv. Kungote.
Ljutomer. Veleposestnik 'J. Mursa baje namerava zgraditi ob Muri veliko	elektrarno, kar
tora bi oddajala električno silo in luč za Mursko polje in tudi v Prekmurje. Strokovnjaki že izdelujejo tozadevne načrte.
Vagina. 'Javnosti je gotovo že znano, da imamo tukaj slovensko sirotišČc, v katerem, dobiva 80 sirot pod) dobrim vodstvom čč. šolskih sester Vincencije, Pankracije in Kaliste popolno oskrbo. Da morejo iste izvrševati svojo tako težko in požrtvovalno nalogo, gre najprej zahvala g. upravitelju taborišča dr. Vol-teju, predvsem pa g. dr. Ipavicu, ki se zares z oče-
tovskim srcem zavzema za uboge slovenske sirote. Dne 9. in 10. t. m. smo imeli tu majhno pustno veselico, katero so posetili prvi dan tukajšnji predstojniki in razni gostje iz Lipnice, drugi dan pa slovenski begunci. Veselica je uspela prav dobro, dasirav-no je bilo tako malo časa na razpolago. Zaslugo pri tem. ima največ č. sestra voditeljica Vmoencvti Lab. Otroci so bili tega dne jako veseli, posebno še, ker so bili pogoščeni z malo južino, a ljudje istotako. ker so za par uric pozabili vse gorje, ki jim je ta Kruti čas naložil.
Sp. Polskata, Zlato poroko sta dne 16. febr. v ožjem krogu otrok, znancev in prijateljev obha ala g spod Karel in gospa Helena Hrastnik. Poročena sta bda dne 16. februarja 1868. Blagima jubilantoma še mnogo veselih dni na vičer njunega živčen a 1
Zreče. Tudi izven mej naše občine znani gos-j pod Presker, tuka šnji veletrgovec, je nedavno odšei j v Gradec iskat zdravniške pomoči. Sedaj pa smo dobili naznanilo, da je ugledni, Še le 55 let stari mož tam umrl. Delavni duši svetila večna luč!
Šoštanj. Cnalnua pnreoi v nedeljo 24. t. m. b 3 uri pop v hotelu Avstrija narodno igro s petjem v 5 dejani h »Revči k Andrejček« Posebna vbila se ne bodo razpošiljala Za zabavo bo skrbela igra in srečo!« v za lačne želodce in žejna ria pa gostilničarka »Avstrije«.
Posoiiia ca v Mar bora Narodni dom naznanja, da uraduje vsak drlavmk od Vž9 do l 2. ure predpoldne.
Slov. Bistrica:	Radi shoda se obrnite
na državnega poslanca. Radi razmer v hotelu „Avstrija“ pa se obrnite na Posojilnico kot hišno lastra-co. Kritizirana v listu bi menda malo pomagalo. Prosimo, pišite večkrat kaj.
OGIiA§.
Najboljši kavni nadomestek v kockah ali odprto na vago v poštnih zavitkih 5 kg prodaja najceneje Alojzij Olifčič Ti st, via Co-roneo 13.	34
Jecen*ke prasre
: kakih 5 ali brejo svinjo želi ku-I piti Simo« Doško, posestnik Kam-I niča pri Mariboru.	31
> Sprejmem dva učenoca v uk, ka-
j tera sta dobrih starišev, in sta vsaj t z dobrim uspehom dovršila štiri-j razrefTho ljudsko šolo. Ivan Rebek, ? stavbeni in umetni ključavničar v ’ Celju.
'upim pianino, madraca in posteljni vložek za denar in druge stvari. Naslov v upravništvu.
JKUPtM;
I dobro ohranjen |
! PIANINO ;
ali	I
f HARMONIJ >
1 Naslov na upravo | I tega lista št *24«. I
I	N
Na Nroje dovolilo Njegoša ces. fg| in kralj, apostolskega Veličanstva
izvanredna C. If, đlOTM iötffijä
sm» vojaške dobrodelne namene.
Ts Soteriia % denari« vsebuje 21.146 dobitkov f gotovini v skupnem znesku 625.060 krom
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Zr* banie jo javno in se vrši na Dunaju dne 21« feb- uarj* ISIS«. runa $reck@ 4 feroce.
Dobe se srečke v oddelke za dobrodelne loterije na Donajn, 111., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštn o-brzojavnik in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kiv eénerelro r»vi**te;ilstvo ta drfmnm loterije
(ođd@!ek i& dobrodelne iofeHje).
4M5BSaS
Tis

Maribor. Po našem mestu delajo sedaj vojaški oddelki preddela za električni tok. Stavbo droge in nritrjajo v hiše železne kline. Čudno je to, da niko-
Tzdajatelj ln založnik: Konsorcij „Straža.*
V aeizmerai žalo*ti javjjsino vsem znam eni in rjat-ijem, da je naš l]ublpm bfat. s* »c relè. g.
KAREL TRIBN K,
župnik v Jun-loši u, častni < b «n è ne Ju kiušt r in imejib lj »vet n e ia 0 letno zvesto aiužbovan e
naglom a v ned Ijo, dne 10. Lbra Eta v Gospodu zasp i
P grel» pr bhg g r j .«k* se je vrši! v tore*, dne 12 f »hr na pokopališča v Jarkloštro.
Jor 1 šter Mar ti r dne 12. f brsarj» ' h18
ž loj oči 'bjelji
Tribnik - Festevrek.
ZAHVALA.
Na zadnji p »i pre . gosp župnika v JurkJoštru,
Karla Tritnik
gs je sp-emila neprevreta m u otira ljudi iz domale in sosed j< žn nij. Vsem iikrina zal vai»! Najkre-nejša zahvala velò. g. duh svet. Fr. Krol c dekana in nadžapiihn v L4bm tta v srce sega toč go-ur v cerk®i m v-e ib duhovnim sobratom r jo. poHojn. z- spr> mstvn.
Big piai in spomin e j te se blagega rajnik«, v moli vi !
Jirklošter-Marihcr, lž f br. 1918.
Ž I joč lil it« Tribnik - Festevrek.

KUPNJI
korenje,
repo,
kislo s e) j e, kisi« repo, strd,
d e t esno skorjo,, ježi o e,
po najvišjih cenah in tudi po va-
gonih za a[irovizaci)e Ponudbe Karlu Ray er. Maribor, Te-gethof-ova ulica 57.	
Slovenci !	à
Naročajte in	
razširjajte	a
Stražo!	a m m
AV	g
jmmmmms	aa
Hflgovorai urednik: Vekoslav Stupau,
Tisk tiskarne sv. Girila v Marin«?