Politični ogled. Avstrijske dežele. D u n a j. Grof Thun se je odpeljal včeraj s finančnim, trgovinskim in poljedelskim ministrom v Budapešt, da se razgovarjajo z ogrskimi ministerskimi tovariši o nagodbenem vprašanju. Ako se doseže med ministri v nagodbenih zadevah sporazumljenie, potem se snide tudi kmalu naš državni zbor, da se mu predloži nagodba. Nekateri listi trdijo, da se skliče državni zbor dne 12. septembra. Slovanski listi izražajo tem povodom bojazen, da Thun prekliče še pred zborovanjem tudi jezikovne naredbe. Mogoče je sicer, da se kaj tacega zgodi, toda s tem polisne ' Slovane v opezicijo. Kajti Slovanl niso več voljni trpeti vladinih krivic ter še vendar pri vsem tem vlado podpirati. K r a n j s k o. Družba sv. Cirila in Metoda ie imela 11. avgusta t. 1. v Ribnici na Kranjskem (Dolenjskem) svoj trinajsti občni zbor. Nepriličen zborovalni kraj je bil kriv, da se shoda ni udeležilo toliko občinstva, kakor si družba zasluži. Vsled tega pa seveda ljubezen in zanimanje za družbo med nami ne bode pojemalo, kajti mi jo sodimo ne po zborovalnem kraju, ampak po njenem blagonosnem delovanju. Družba vzdržuje in podpira 16 Sol. Med temi je tudi otroSko zabavišče v Mariboru, ki je vzgojevalo tekoče leto 58 otrok. Podpirajmo požrtovalno prekoristno družbo. C e š k o. Katoliški shod v Pragi se vrši na izredno sijajen način. Kar nara posebno ugaia, je to, da se ga udeležujejo tudi učitelji iz Češkega in Moravskega. Katoliški Slovenci z zanimanjem in radostjo spremljamo razprave čeških katolikov ter jim želimo najboljšega vspeha. Da bi duh krSčanski globoko prešinil vse slovanske narode! Vnanje države. Italijansko. Italijanski poslanec Vigla je dejal pri nekem banketu v svojem govoru: »Moje misli hite v Trst, ki je kri od naše krvi, ki je vglobljen v naSe življenje, ki nam pripada in ki bo v bližnji prihodnosti tudi politično z nami združen«. Te besede dokazujejo, da so Italijani že pozabili na batine, ki so jih leta 1866 od Avstrijcev vsprejeli. Naj le Italijani pustijo pri miru avstrijski Trst ter se naj veselijo, da jih Avstrijci ne motimi pri njih polenti.