fiev. 271.
'<1 LiibljMl, s so&oto, flnž Z5. novembra 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
ia celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-~ ti četrt leta „ „ 650 a en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu:
aa celo leto naprej K 20"— ga pol leta „ „ 10"— ga letrt leta „ „ 5"— si mesec n » mt
2a polil], na dom 20 h hm mesec.
Posamezne Stev. 10 h,
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod tez
...- dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (IrednlSkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, Inseratc In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Pred novo dobo.
Redkokdaj so avstrijski narodi še s toliko nestrpnostjo pričakovali otvoritve državnega zbora. Nezadovoljnost s sedanjim načinom ljudskega zastopstva je prikipela do vrhunca. Da ne more iti več tako dalje, je postalo splošno prepričanje, in ker vidi ljudstvo omahljivost in breznačelnost vlade, zato izkuša vplivati nanjo, da se prej vda modernim potrebam.
Ali se ni pri nas v Avstriji vsaka stvar morala izsiliti? Slabih zgledov so dali dovolj, in zdaj se naj ne pritožujejo, če so se ti zgledi občinstva prijeli. Kar je Oger hotel s trmo izsiliti, je vse dosegel, vsako reformo je bilo treba uprav iztrgati birokratom iz rok, in ko so zadnjič popravljali volivni red, so tudi dovolili ljudstvu le to, kar je bilo najmanj mogoče.
In zdaj stoji vlada pred najhujšo ljudsko zahtevo, pred splošno in enako volivno pravico, a ne ve, kaj ti storila. Naših državnikov ne vodijo načela, ampak le oziri. In zato so njihova dejanja tako nezanesljiva in negotova. Ni še dolgo, odkar je državna vlada izrazila, da se o splošni in enaki volivni pravici sploh ne da govoriti. Ko so se pa začeli socialni demokratje izprehajati pe dunajskem Ringu, se je takoj iz strahu pred dogodki mišljenje v višjih krogih iz-premenilo. A danes je še negotovo, kaj bo baron Gautsch dne 28 novembra naznanil v državni zbornici.
Ravne ta zavest, da je avstrijska državniška modrost bolj dostopna dokazom ulice, nego pa treznemu preudarku, pa žene ljudstvo na ulico. Prihodnji terek namerava delavstvo po celi državi s političnim štraj-kom pokazati, da smatra ta dan kot svoj praznik, kot odločilni dan, ko se naj odloči useda ljudstva in parlamenta. Pri nas bo šla cela stvar mirno naprej, a na Dunaju bi utegnilo priti do velikih demonstracij pred parlamentom, kjer bodo izkušali pritiskati neposredno na državni zbor in na vlado.
Tudi kranjski deželni zbor je stopil v novo dobo svoje delavnosti. Z izredno naglico so šle od rok najtežje razprave. Pogled na prošlo zasedanje nam kaže da so
s katoliško-narodnimi poslanci prišle v deželni zbor izborne moči, ki že sedaj vkljub nasprotni večini vodijo vso zbornico. Nemška veleposest je poparjena in ponižana, liberalna stranka je razbita in needina, ker en del drži še zvezo z Nemci, drugi so pa katoliško narodni poslanci odtrgali Kot edina stranka z jasnim programom stoji zdaj tu katoliško narodna stranka, in gre z veseljem na delo, da izvrši svoje velike načrte v blagor našemu ljudstvu.
Prihodnji ponedeljek bo nov pomenljiv dan v razvoju katoliško - narodne stranke. Zopet se snidejo njeni zaupniki, da poslušajo poročilo vodstva, da izjavijo svoje mnenje in svoje nasvete in da na novo volijo strankino vodstvo ter mu določajo smer za nadaljna tri leta.
Dne 13. oktobra 1902. je zboroval zadnji shod zaupnikov katoliško nar. stranke. Neposredno prej sta se bila na Dunaju združila »Slovanski centrum" in »Hrvatsko-slo-venski klub" ter s tem okrepila stališče Jugoslovanov v državnem zboru. To je vzel z zadovoljstvom na znanje shod zaupnikov. Diugo dejstvo je bilo, da so katoliške narodni poslanci v deželnem zboru začeli z obstrukcije. Liberalci so sklicali protestni shod, katoliško narodni stranki pa je vlada prepovedala ljudski tabor v Ljubljani. In tedaj je dr. Susteršič ob splošnem odobravanju konstatiral, da dvojna m6ra tlači kranjske deželo: liberalna deželnozborska večina in deželna vlada, shod zaupnikov pa je odobril taktiko katoliško - narodnih poslancev in jih v resoluciji poživljal, da naj vztrajajo v najstrožji neizprosni obstrukciji, dokler ne izvojujejo ljudstvu splošne volivne pravice. Boj do skrajnosti proti liberalnemu krivičnemu terorizmu in obstruk-cija do zmage v deželnem zboru — to je bilo geslo, izdano dne 13. oktobra 1902.
V ponedeljek se zberemo, da pogle-j damo, kaj smo dovršili in kolike nam še ostane dela. 27. dan novembra 1905 bo pokazal, koliko smo napredovali na poti do zmage. Pomladili se bomo zopet in okrepili za nadaljne borbe. Naša stranka je ljudska stranka in zato ima svoje korenine v ljudstvu in iz njega dobiva vedno novo živ-
ljenje, da ne zastari in ne zamrzne Zato pa pozdravljeni vsi zavezniki iz raznih krajev naše dežele. Bratje v borbi bodite nam tovariši v zmagi!
Deželni zbor Kranjski.
Kranjski deželni zbor je imel včeraj obširno sejo. Ker smo se v včerajšnjem poročilu obširneje ozrli na velevažna poročila upravnega odseka in ker je bil konec seje še-le ob 4. uri popoldne, nismo mogli že v včerajšnji številki priobčiti vsega poročila. Iz včerajšnje seje sta za delavske sloje pač najvaž nejši 2. točki: Na predlog dr. K r e k a se je osnoval pri dež. odbora socialno politični svet, v katerem bodo tudi zastopniki delavskih slojev in ki bode dajal potrebne informacije deželnemu odboru. Temu svetu je izročil dež. zbor v presojo tudi zavarovanje življenja in starostnih rent, kateri referat je izdelal naš poslanec g. Povše. Tako tudi z ustanovitvijo socialno politiškega sveta oziru koraka kranjski deželni zbor na čeluavstrij-skih deželnih zborov, kar je zopet le zasluga katoliško - narodnih poslancev.
Nadalje je po poročilu dr. K r e-k o v e m pritrdil dež. zbor zakonskemu načrtu za oprostitev delavskih stanovanj. Gledališče.
Včeraj smo kratko poročali o tej točki, pri kateri se je razvila obširna debata. Poslanec Hribar je v imenu fin. odseka poročal, naj se da »Dramatičnemu društvu" ostanek podpore 10 311 K 24 v.
Dr. Šusteršič se oglasi k besedi in pravi: V fin. odseku smo glasovali zoper ta predlog in tudi tu bomo. Vzroki tega našega postopanja so: Res je, da ima gledališče lep kulturen pomen, dasi se to visoko precenjuje Z ebžalovanjem se mora konstatirati, da kulturna stopn.a provinci-jalnih gledališč silno pada. Vprašati se bomo kmalu morali ali ni zahteva kulturnega napredka naroda, da se gledališče, ki stoji na tako nizkem nivoju, raje popolnoma zapre. Jaz ne govorim specificično o slov. gledališču. Smptomatične za kulturni razvoj teh gledališč je: kadar se igra kaka klasična igra, takrat je gledališče prazno, kadar se pa igra kaka igra, ki predstavlja kako ten-denčno smer ali celo pornografije, tedaj je natlačeno polno gledališče. To je simpto-mstično in zato sem dejal, da se kulturni pomen gledališča veliko precenjuje. Kar se
tiče slov. gledališča se mi zdi, da bo prišel moment, ko se združijo vsi slovensko resno misleči rodoljubi, da povzdignejo nivo slovenskega gledališča na tako stopnjo, da nam bo res mogoče govoriti o kulturnem zavodu. Treba pa bo, da sežemo potem v svoje lastne žepe in . a interesenti to podpro. Udomačila se je navada vse podp rati iz javnih sredstev. Stojimo na načelnem stališču, da dežela ni poklicana podpirati gledališča, v dež. ustavi ni nobena taka naloga dež. zboru. Če bi bila recimo že dolžnost slovenske dežele podpirati slovensko gledališče ker je edino slovensko na svetu, ni nikaka dolžnost dežele podpirati nemškega gledališča, ker je dovolj nemških gledališč na svetu, ker je docela 95% slovensko in se ljubljanski Nemci dovolj sami ftnancijelno močni. Vsaki prošnji nemškega ravnatelja nedostaja upravičenost. Danes je tu samo prošnja slov. gledališča, a dežela jsodpira tudi istotako nemško gledališče in današnja svota je le diferenca tiste svote, katere bi »Dramatično društvo" manj dobile, kakor je dobilo nemške. Radi takega postopanja be že deželni odbor poklican na račun.
Nekega dne je večina dež. zbora izdala neki manifest, v katerem je izrekla, da se nehajo vse podpore in tudi podpore gledališču To bi bilo korektno, če bi dež. odbor ne delal razlike Tu se je pa napravila razlika pri gledališču. Dež. odbor je rekel: Podpore 12.000 kron ne moremo dati, dež. odbor pa si je v protislovju s sklepi dež. zbora našel drugo pot. sklenil je, da se odpove najemnini lož. Brez sklepa dež zbor te pravice ni imel! Reklo se bo: ali naj gledališče prazno stoji, če se pa igra, lahko odstopimo najemnino od lož in dežela nima škode. To bi se pa moglo narediti le radi slov. gledališča. Vemo, da manjka pri gospodih, ki se posebno zanimajo za slovensko gledališče požrtvovalnosti. Nikakor pa bi tega ne smelo bitiglede nemškega gledališča. Nemci bi bili kljub temu hvaležni dež. odboru, če bi jim brez najemščine dal na rszpnlago gledališče. To bi bilo za deželo dohodek, sicer pa bi nobene nesreče ne bilo, če bi nemškega gledal šča te „šmire" ne imeli. Glede nemškega gledališča ne razveljavimo tega nikakor, glede slov. gledališča se lahko argumentira stvar tako, da bi bilo žalostno, če bi ne bile slov. predstav.
Tu pa tiči nekaj drugega zadaj. Sedanja gledališka deželna podpora za slovensko in nemško
LISTEK.
Pismo s Kitajskega.
(Piše Veselko Kovač, apost. misijonar.)
Zanimivo pismo sem prejel pred par tedni od prijatelja iz domovine. Ker je z današnjim podlistkom nekolike v zvezi, ga priobčim. Pisme slove:
»Predragi! Dolgo Te že pogrešam v .Slovenčevem" podlistku. Ne vem sicer, kaj je Tvojemu dolgotrajnemu molku vzrok, vendar mislim, da utegne biti to v zvezi z rusko-japonsko vojsko. Slutim namreč, da si vendar obrnil hrbet tistim umazanim ru-menekožcem ter pohitel tja v Mandžurijo bratom na pomoč, lo bi bilo edino pametno. Nisem klerikalec, če tudi berem »Slovenca" — a toliko verskega prepričanja vendar imam, da vem, da je bolje umirati z molitvijo, nego s kletvijo na ustih. Vi črnorizci pa to še bolje veste. V časnikih berem, da poljskim vojakom, oz. katoliškim Rusom manjka duhovnikov. Tu je prilika pokazati slovensko vzajemnost v dejanju! Upam torej, da že stojiš v ruskih
vrstah ali pa vsaj za njimi .... A navdaja me neprijetna slutnja, da je morebiti tudi Tebi upihnila japonska kroglja luč življenja. Ako se moja slutnja uresniči — zavidam Te odkritosrčno. Dulce et decorum ... Če pa še dihaš in se Te še vnaprej ne prime nobena japonska krogljica, tedaj bodi pameten ter pusti Kitajce in pridi po sibirski železnici domov. Bodi prepričan, da Te med prvimi iskreno objame na rodni zemlji vedno Tvoj ......-
Pripis: Pozdravi mi Linjeviča in mu
reci, da naj kmalu udari... — * * *
Prijateljeve slutnje se niso uresničile. Cel čas grozovite vojne nisem prestopil mej Šantunga. Bil sem torej varen pred japonskim svincem. Med hrabrimi ruskimi bojevniki, ki so neustrašeno prelivali vročo kri nič manj hrabrih Japoncev, pa sem vsejtdno bil; in sicer iz istega vzroka iz katerega me prijatelj želi v ruskih vrstah na mand-žurskem bojišču.
Kako je prišlo do tega ?
Kakor znano, planilo je 10. avgusta lanskega leta rusko bojno brodovje iz port-
arturske luke hoteč prodreti v Vladivostok. To se mu, žal, ni posrečilo. Japonci — zvite buče, da je malo takih — namerili so namreč večino svojih težkih topov na admiralsko ladjo »Cesarjevič", ki je plula ruskemu brodovju na čelu. Nesreča je hotela, da so japonske kroglje izborno zadevale. Jedna 12 palčna granata je zadela poveljniški stolp, ga razbila ter pri tem raztrgala admirala Vithefta na kosce. Ob enem je bil zdrobljen tudi stroj, s katerim se ravna krmilo, Nesrečna ladja — brez poveljnika in krmila — se je začela vrteti po morski gladini liki pijana muha. Iz japonskih topov pa so granate še hujše deževale na nje. Dobrih deset minut je trajalo to strašne stanje In ravno ta kratki čas je bil za Ruse usodepoln. Ker druge ladje niso vedele, kaj pomeni to čudno kroženje admiralske 1 dje, ji niso več sledile: večji del se je vrnil nazaj v Port Artur — v past, druge pa so jo udarile proti jugu v okrilje nevtralnih pristanišč. »Cesarjevič" je pribežal v spremstvu dveh torpedovk v nemški Tsingtau. Prehudo zdelan moral j e ostati ondi, ter bil »raz-orožen".
Med moštvom „Cesarjeviča" je nekaj nad trideset vojakov katoliške vere. Ti so letos želeli opraviti velikonočno izpoved. V Tsingtavu so štirje kf.tol ški duhovniki, sami Nemci*) a nobede?^ izmed njih ne razume ruščine ali kakega drugega slovanskega jezika. A duhovnik — poštena bavarska duša, — ki mu je izročena duševna skrb katoliških vojakov nemške posadke, je Rusom obljubil, da si bode prizadeval najti duhovnika zmožnega njihovega jezika. Pisal je v Šangaj jezuitom in lazaristem, kakor tudi v Čifu frančiškanom, a nikoder povoljcega odgovora. Po naključju zve za mojo malenkost ter me nemudoma povabi. Seveda se nisem obotavljal in izgovarjal, ampak takoj odgovoril, da kljub drugim nujnim opravilom z veseljem pridem prihodnji petek.
1) Tsingtau je bil prej v frančiškanskem misijonskem okrožju A ker so frančiškanski misijonarji na Kitajskem večji del nenemških narodnostij, Nemci pa trpe v svojih ozemljih le Nemce, priklo-pile so merodajne oblasti „nemško posest" v cerkvenem oziru vikarijatu, v katerem delujejo Io nemški duhovniki iz „misijonake družbe Steyl".
2.	Deželnemu odboru se naroča, da deželni stavbeni urad izdela načrt za napaja-lišče na sedlu Javernika in izposluje običajno državno podporo.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da potrebne ukrene glede nadaljevanja te ceste v loško, odnosno cirkniško dolino in svoje-časno predleži deželnemu zboru načrt zakona za uvrstitev te ceste med deželne ceste.
4.	Dokler ni dograjena vsa cesta in uvrščena med deželne ceste, se deželni odbor pooblašča, da po potrebi dovoljuje udeležencem iz občine St. Peter primerno podporo za vzdržavanje že narejene ceste.
Te predloge, ki so soglasno obveljali, je podpiral tudi poslanec Fr. Arko.
Razne prošnje.
Prošnja dr. V. S m i d a za defin. na-meščenje kustozom dež. muzeja se odstopi dež. odboru v poročanje; obenem naj dež. odbor predleži svoje nasvete glede reorganizacije dež. muzeja.
Prošnji gospodar, odbora v St. Petru na Krasu se v toliko ugodi, da se mu za povračilo zemljemerskih stroškov dovolijo 4 obroki počenši s 1. jan. 1906.
Šolske zgradbe.
Dež. zboru so došle razne prošnje za podporo k šolskim zgradbam.
Ker ne sme obveljati različna mera, zato se dovoli dež. odboru za 1. 1905. kredita 12 000 K, ki naj jih primerno razdeli. S tem so v zbornici rešene dotične prošnje. (Por. Pogačnik.)
Deželne naklade in potres.
Dr. T a v č a r v imenu finanč. odseka predlaga:
Deželnih naklad oproste se vsa ona po-slepja in na isto dobo, katera in kaker so oproščena v smislu zakonov z dne 23. junija 1895, drž. zak št. 88, z dne 24. junija 1900, drž. zak. št. 100, in z dne 23. maja 1905, drž. zak. štev. 89, od hišno-najemnin-skega in hišno razrednega davka.
Pesi. Povše predlaga, da se vsem onim posestnikom, ki se vsled tirjanja davč nih oblastnij te doklade plačali, povrnejo. (Te se je zgodilo v okrajih ljubljanska okolica in v okraju Kamnik.) Obvelja.
Železnice.
Dr. Tavčar nato poroča v imenu finančnega odseka o nujnem predlogu posl. Hribarja glede podper konsorcijem za napravo važnih železničaih načrtov, osobito za belokranjsko železnico in predlaga:
Deželnemu odboru ss naroča, da v pri hednjem zasedanju predloži primerne nasvete.
Posl. Hribar pa predlaga 10.000 K konserciju za belokranjsko železnico. Dr. Susteršič najodločneje naznanja, da posl. Hribar predlaga podporo za konsorcij, katerega član je sam. To nikakor ne gre. to tem manj, ker je to vprašanje že v pravih rokah in v najboljšem tiru. Posl. Hribar nato umakne svoj predlog. Ta bi bila lepa, da bi dež. zbor metal v žepe znanega notarja Ivana Plantana. Dr Šusteršič je vsled tega prav krepko zaropotal in zagromel, da naši poslanci kaj takega takoj preprečijo.
Pesi. dr. Krek v imenu uprav, odseka predlaga:
Deželnemu odboru se naroča, da glede podaljšanja dolenjske železnice preko Bele-krajine stopi v dogovor s c kr. osrednjo vlado v ta namen, da se pripravijo tehniške in finančne podlage, ki omogečijo zgradbo belokranjske železnice.
Ceste.
Deželnemu odboru se nareča, da zaradi zgradbe ceste skozi črne do kranjske-šta-jerske meje v namen zveze skezi Lučenske dolino do Luč zaukaže poizvedbe; da v do-tiko stopi s štajerskim deželnim odborom radi nadaljevanja te ceste na štajerskih tleh in z interesenti osobito grajščino gornje-gradsko in c. kr. vlado radi prispevkov in da po izvršenih poizvedbah poroča deželnemu zboru in radi zgradbe stavi primerne predloge.
Posl. Demšar v imenu uprav odseka predlaga:
I. preko predlogov deželnega odbora naj se uvrsti okrajnocestna proga od Želez nikov do Podrešta med deželne ceste in naj se prevzame nova cesta od Podrošta do Petrovega brda med deželne ceste, se preidi na dnevni red;
H. deželnemu odboru se naroča, da ne izplača prej št? ne izplačane od deželnega zbora dovoljene svote za imenovano cesto, dokler se temeljito ne popravi, o čemur pa naj deželni odbor poroča deželnemu zboru. — Obvelja.
Dr. K r e k v imenu uprav, odseka, naj zbornica pritrdi načrtu zakena, s katerim se okr. cesta Črnomelj-Metlika uvrsti med dež. ceste. — Pesi P f e i f e r pravi:
Znana je visoki zbornici temna slika o Belikrajini, pozabljeni od vsega sveta, — vedno trka, vedno ponavlja prošnje po že-leznični zvezi, po pitni vodi, po pripravnih cestah, po katerih je vožnja semtertje tako nevarna, da je treba življenje asekurirati, če se vozi po tako vratolomnih cestah.
O zakonu glede uvrstitve Metliško-Crnomaljske ceste med deželne ceste — ko bo danes sprejet — bi se lahko rekle s spremenjenimi besedami slavnega našega pesnika:
.Belokrajini se ena med mnogim je želja spolnila, da se cesta Metlika-Črnomelj v deželno spojila."
Danes mi je še ena cesta pri srcu, ta je cesta Luža Crnomelj-Vinica, glede katere je pred 5 leti dež. zbor kranjski sklenil naprositi vlado, da se omenjena cesta po-državi, pa še danes ni rešitve.
Z ozirom na to prosim prečast. gospoda deželnega predsednika, da blagovoli podpirati to opravičeno želje Belokrajine, da se ugodno reši, da se ta s cestnimi nakladami preobložena pokrajina vsaj nekoliko razbremeni
Posl. Fr. A r k o v imenu upravnega odseka predlaga:
Prošnja županstev Budanje, Planina in Sturja za uvrstitev občinske poti „Cegenca" med okrajne ceste odstopa se deželnemu odboru z naročilom, da zasliši o tem okr. I cestni odbor vipavski in v prihodnjem zasedanji deželnega zbora o poizvedbah poroča.
Isti poroča in predlaga:
Posestniki iz vasi Mavrnik, Suhidol, ' Lučne, Ž rovski vrh in Podlesc prosijo, da naj bi se cesta, ki se namerava graditi ed Smrečja proti okrajni cesti idrijski, ne gradila čez Trate, marveč po Lescu in Račevi.
Dež. odboru se naroča, da zasliši v tej zadevi okr. cestni odbor idrijski in da odpošlje na lice mesta dež. tehnika, ki naj se o stvari natančno informira. V prihodnjem zasedanju naj o stvari poroča deželnemu odboru.
Industrijska podjetja.
Poslanec dr. Krek poroča v imenu upravnega odseka o predlogu dr. Maja-rena glede davčnih in pristejbinskih oprostitev za industrijska podjetja in predlaga:
C. kr. vlada se naprosi, naj brez odloga izposluje, da se ene davčne in pristej-
gledališče ni nič druzega, kakor kupnini zasek« politično k u p č i j o , ki se je sklenila prvič 1. 1895. To je ena tistih kupnin, s kater« sta stranki večine ena drugo kupile. Nam vendar ne morete pripisovati n a j i v -nosti, da bi mi glasovali za tisto kupnino, katero Vi potrebujete, da se skupaj drži-* t e. Že iz tega samoumevnega vzroka je umljivo, da glasujemo zeper predlog fin. odseka, posebno pa če pogledamo tudi na žalostni položaj dež. financ Ljubljanski Nem ci razpolagajo z milijoni rez. zakladov, njih finance so stokrat boljše kot finance kranj. dežele Gospodje nemški pos lan-ci bi najlepše storili, če bi se prostovoljno odpovedali pod-pori revne dežele za zabavo bogatih ljudi j. Mi smo načeloma proti temu, da bi dežela iz svojih sredstev podpirala gledališče. To spada v delokrog Ljubljane, kakor se n. pr. šetališča v njeni upravi. Radi tega sem mnenja, da s e t a sporna točka, kije razdvaja 1 a s 1 e v e n s k i s t r a n k i skozi deset let, odpravi. Naj se gledališče pod primernimi pogoji odstopi mestu Ljubljani. Stavlja resolucijo:
Deželnemu odboru se naroča, stopiti takoj z mestno občino ljubljaisko v dogovor in pogajanja radi pre-vzetja deželnega gledališča v last in eskrb ljubljanskega mesta in naj o uspehu tega pogajanja deželnemu zboru č i m p r e j e poroča.
(Odobravanje pri kat. nar. poslancih, pa tudi sicer se vidi, da je dr. Susteršičeva resolucija ugodno vplivala.)
Dr. Tavčar: Katoliško - narodna stranka podemače „klerikalci" se danes še na tem stališču, kakor 1. 1901, ke smo imeli burne volitve. Takrat je sicer katoliška na rodna stranka bolj salonsko nastopala, ne v tako visokih škornjih, kakor dr. K r e k, a tudi takrat so v oklicu z vso strastjo napadali gledali še. Nobeno gledališče ne more izhajati brez podpore. Naša dolžnost je, podpirati slov. gledališče in mu zajamčiti bodočnost. L. 1895. sm® morali tako glasovati tudi za nemško gledališče in če smo to storili, je častno v zgodovini te zbornice, ker s tem smo rešili slovensko gledališče. Mi se bome dogovorov z Nemci tudi častno držali.
Grof Barbo izjavlja, da je podpora dežele nemškemu gledališču le majhna. Sicer pa razmerje prebivalstva ni 95% proti 5%, ker se ne sme šteti po glavah, ampak po davku. Tudi radi prometa tujcev je potrebno nemško gledališče. Susteršičeva resolucija mu ni nesimpatična. Priporoča, naj se jo izroči dež. odboru, ki naj jo študira in poroča o uspehih dež. zboru.
Dr. Krek:
Mi nismo grobokopi slovenskega gledališča, res pa je, da dežela ni poklicana vzdrževati gledališča. Ce te pravimo, še nismo grobokopi slov. gledališča. Moderno gledališče je doma na Francoskem, iz on-dotnega dvora se je razširilo po drugih dvorih in odtod drugam z namenom služiti le lahkotni zabavi, ni izviralo iz narodne duše, kakor gledališče srednjega in starega veka. Opravičevati bi se morda dala pod-pera s tem, da je namen gledališča gojiti lep naroden jezik. Bil sem pri „Ro-kovnjačih", a vztrajati sem mogel samo pri enem aktu, tako so trpinčili na odru slovenski jezik, katerega izgovor je naš kras, vokalizacija naš ponos. In to ljakovanje !
Razdalja med glavnim mestom Šin-tunga Tsinanfu in Tsingtavom ni majhna. Od polsedmih zjutraj pa do osmih zvečer je sopihal železni konj. Odrvenelih udov sem stopil na električne razsvetljen kolodvor razcvitajočega se nemškega primorskega mesta. Vendar se nisem niti glasno niti na tihem hudoval nad neprikladnimi vozovi nemške železnice, četudi so sedeži drugega razreda mnogo prikladnejši kakor oni tretjega razreda avstrijske državne železnice. Misijonar, ki je mora na svojih misijonskih potovanjih kresati po najslabejših potih ter po cele dneve požirati v pekoči vročini nadležni cestni prah, ve namreč mnogo bolj ceniti veliko dobroto železnih cest, kakor eni, ki ima do vsakega zeljnika posebno železno prego. Kdor je hotel pred par leti iz Tsinaufu v Tsingtau, potreboval je dobrih 9 dni
Vožnja ni bila brez zanimivosti. Omenimo samo eno. V sredi velikega polja, blizu velikega sela začel je železni stroj nenavadno žvižgati in jako počasno voziti. Pogledal sem skozi okno in vprav kitajski prizor sem imel pred seboj. Železniški
Deželni zbor bi pač smel nastopati, da povzdigne dramatike slovensko, kajti kulturnega gledališča ne bomo imeli, če ne povzdignemo slovenske dramatike. Sedanje stališče kulturnosti slov. gledališča ne povzdiguje.
Dr. Krek odgovarja nato davčnemu računu grofa Barbota in pravi: Hišni davki in davki industrije so sicer po imenu direktni davki, pe bistvu pa ne. Slovenski delavec prinaša k industrijskemu davku svoj davek. Dr. Krek zaključuje svoj govor: Napra vime raje med nami kolekto za slovensko gledališče, a glasujmo proti dež. podpori.
Nato je imel končno besedo še poročevalec H r i b a r , ki je omenil, da tudi češka in hrvaška dežela dajeta znatno podpore gledališču, izjavil je, da mu dr. Susteršičeva resolucija ni nesimpatična, da be tudi glasoval zanjo, da brez deželne podpore gledališče ne bo moglo uspevati, če tudi prevzame mesto gledališče.
Pri glasovanju je večina sprejela predlog finančnega odseka, soglasno je bila pa sprejeta tudi dr. Susteršičeva resolucija.
Podpore.
Poslanec Pogačnik predlaga v imenu finančnega odseka:
Prošnja tehnika Jos. Pavlina za podpero se odstopi deželnemu edberu.
Pogorelcem v Ratečah se dovoli 10000 kron podpore.
Dijaški kuhinji v Ljubljani se devoli 600 kron, salezijanskemu zavodu na Rakovniku letna plača za učitelja 900 in stana rine 360 kron; ustanovi se šest mest po 200 kron, katera podeljuje deželni odbor, zavodu se povrne za učitelja izdanih 1575 K in 630 kron za stanovanje
Cesta na Javornik.
Poslanec Žitnik v imenu finančnega odseka poroča:
Vaščani iz Št. Petra, Trnja, Petelinja, Palčja, Radohove vasi, Klenika, Hrastja in Selc, vse v občini St. Peter, posekujejo na Javorniku gozde in deloma tudi gorske se-nožeti, skupaj okoli 2738 ha.
V te gozde je vodila iz Trnja na Javornik strma, slaba in nevarna gozdna pot. Po vodom nadrobne razdelitve ekvivalentnih gozdov je zastop občine St. Peter v seji dne 18 prosinca 1900 sklenil, naj se navedena pet preloži in razširi tako, da jo bode mogoče podaljšati d® Loža in uporabljati kot okrajno, oziroma deželne cesto. Troške za naprave te ceste je prevzela občina in jih porazdelila med posamezne posestnike po razmerju zemljišč.
Občina je to delo izvršila. Zgradila je vseskozi pet metrev široko in jako složno cesto na Javornik do gozdov kneza Win-dischgratza in šest dovoznih potov iz gozdov. Glavna cesta je dolga 11.366 20 metrov, dovozna pota 3136 metrov. Vsi troški se znašali po kolavdacijskem zapisniku 37.95342 K, torej v primeri s proračunom v znesku 26 900 K več 11.053 42 K.
Z ozirom na to, da je prebivalstvo vsled vednih elementarnih nezgod in slabih letin jako ubožno, da je poljedelsko ministrstvo za zgradbo te ceste d »volilo 5000 K državne podpore iz melioračnega zaklada, okr. cestni odbor postojinski pa tudi 4000 K in da bode cesta, ko se še podaljša v loško, odnosno v cirkniško dolino, velikega nar. gospodarskega pomena, predlaga finančni odsek:
1. Za napravo 11.366 20 metrov dolge ceste iz Trnja na Javornik se občini St. Peter na Krasu dovoli deželni prispevek v v znesku 10.000 K, ki ga naj deželni odbor izplača v dveh letnih obrokih, in sicer leta 1906. in 1907.
kurjač je neusmiljeno vlekel za dolgo kito mladega Kitajca, kateremu je sprevodnik z debelo palico na vse kriplje udrihajoč po-kladal gorke batine na goli hrbet. Nesrečnež je tulil, da je bilo strah. Dasi nerad, moral je na vlak, da ga izroče bližnjemu sodišču. Vlegel se je bil namreč na železni tir, da ga vlak pevozi. Ali iz ebupa ali iz sovraštva proti tuji napravi, to je imel preiskati sodnik. Ko je prebivalstvo videlo, kake neusmiljeno ebdelavajo — najbrž — njih sovaščana, je trumoma drlo za vlakom ta se je za nje malo brigal ter kakor v posmeh še parkrat zažvižgal ter izginil v daljavi. Od sprevodnika sem zvedel, da taki prizori niso redki...
V seboto predpoldnem me obišče ruski podčastnik. Bil je poljski katolik. Sprva je govoril poljski, a ko je videl, da se jaz poslužujem ruščine, govoril je tudi on .po ruski". Zmenila sva se, kedaj bo izpoved in obhajilo.. .
Vojaki so se vedli v cerkvi prav lepo. Ne samo, da se niso pogovarjali in ozirali okrog, večina njih je klečala in molila iz molitvenih knjig. Kaka razlika med njimi
Posl. M e j a č poroča o zgradbi ceste skozi Črno do štajerske meje in predlaga:
in nemškimi vojaki! Ti so med celo mašo malomarno sedeli, zijali okrog in šepetali med seboj. Zato se pač nisem čudil nemškim misijonarjem, ki niso mogli dovolj prehvaliti ruskih vojakov, češ, da bi bili naši taki! Sploh vejaški duhovnik v Tsing-tavu nima lahkega stališča. Same britke izkušnje! Pripovedoval mi je, da vojaki križarke „Knez - Bismarck" že tri leta nise opravili svoje velikonočne dolžnosti. Temu so krivi častniki. Veliko moledovama je vsako leto treba, predno se določi čas izpovedi. A moštve ne dobi prostega popoldne, da bi na predvečer opravilo izpoved, ampak vselej je določene za to le eno predpoldne. Poveljujoči častnik na „Bismarcku" pa naznani izpoved vedno šele zjutraj, ko je moštvo že — zajtrkovalo. To se je zgodilo tudi letos, isto jutro, ko so prejeli ruski vojaki velikonočno obhajilo. Nemški pomorščaki se prišli v cerkev, a nihče ni hotel pristopiti k izpovednici. Ko duhovnik praša po vzreku, zve, kaj se je zgodilo, Kdor je še tešč, je dejal, naj vsaj on opravi svojo dolžnost. Poizvedovanje pa je dognalo, da je med vsemi samo
Dalje v I. prilogi.
eden, ki ni še ničesar zavžil. A ta je izjavil, da sam tudi neče prejeti zakramentov, ker ga je pred tovariši sram. Križarka .Knez Bismarck" je drugo jutro odplula na jug preti Filipinskim otokom, uneti vojaški duhovnik pa je bil zopet za eno britko izkušnjo bogatejši. — .Zakaj pa takih reči ne naznanite katoliškim poslancem?" pra-šam potrtega duhovnika. A ta mi odgovori, da bi bilo potem še slabše, ker to bi smatrali častniki za denuncijanstve, pa bi bili potem še nestrpnejši. — Take razmere bi pač ne smele biti v državi, kjer ima mogočni kat. centrum vlado v škripcih!
Večina vojakov, ki so opravili velikonočno izpoved, bila je poljske narodnosti. Le par je bilo pristnih Rusev. Poljaki pa so govorili precej dobro ruski. To je bilo meni jako prav, ker s poljščino sem se mnogo manj bavil nege z ruščino ...
Po maši je prišlo odposlanstvo treh mož v zakristijo zahvalit se v imenu vseh. Videlo se jim je, da so bili res hvaležni. Eden izmed njih je plačal za dve maši, eno za dušo prijatelja, ki je utonil, ko se je razletela Makarova admiralska ladja „Pe-
binske sprostitve, ki veljajo za nova industrijska podjetja v Trstu in katastralni obč. Milje po podaljšanem zakonu dne 10 avg. 1895, št. 131. drž. zak., raztegnejo tudi na celo kranj. deželo.
Dr. Krek obširneje utemeljuje ta predlog rekoč: V smislu drž. zakona z dne 10. avg 1895., ki se je podaljšal dne 27. dec. 1900, dajeta finančni in trg. minister davčne olajšave za industrijska podjetja v Trstu in okolici ter v kat. občini Milje. Olajšave so: osvoboditev kolkov za pogodbe in nakup zemljišč za podjetja, osvoboditev pri-bodninskega davka za 12 let, davka od poslopij, ki neposredno služijo industriji, če niso najeta, za 12 let. Dotična podjetja pa morajo proizvajati stvari, katere še ne proizvaja naša drž. polovica ali ne v zadostni meri. Kranjska je zanemarjena v industrijskem in obrtnem oziru. Treba nam je teh nikov, strojev, obr.ne državne šole itd., no rih obrtnih sredstev, gospodarske organizacije in podjetnosti. Denarja je dovolj, a ker je v deželi pri denarnih zavodih mnogo denarja, je dokaz, da je treba le še podjetnosti. Torej na delo! (Živahna pohvala.)
Posl. Luckmann se toplo zahvali predgnvorniku za lepe in navdušene besede dr. Kreka.
Vseučilišče v Ljubljani.
Dr. Krek v imenu upravnega odseka poroča o predlogu glede vseučilišča in predlaga:
1.	C. kr. osrednja vlada se glede na sklepe deželnega zbora kranjskega v sejah dne 28. februarija in 28. decembra 1898. nujno poživlja, da pospeši vse predpriprave za ustanovitev vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani in da kar najpreje mogeče pri državnem zboru izposluje ustanovitev tacega vseučilišča.
2.	Izvoli se pod predvoditeljstvom deželnega glavarja odposlanstvo še dveh članov deželnega zbora v ta namen, da zaprosi avdijence pri Njegovem Veličanstvu cesarju ter ob vznožji Najvišjega prestola izroči najudanejšo prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
3.	Izvolijo naj se iz deželnega zbora trije člani v ta namen, da stopijo v stalen vseučiliški odbor, v katerem naj bodo z enakim številom odposlancev zastopani: občinski svet ljubljanski, „Matica Slovenska", društvo „Pravnik" in profesorski zbor knezoškofijskega semenišča v Ljubljani. Ta odbor naj stopi na primeren način v do-tiko tudi z zastopniki slovenske akade-mične mladine na dunajskem, graškem in praškem vseučilišču.
4.	Dovoli se iz deželnega zaklada svota 3000 kron, ki naj se izplača navedenemu vseučiliškemu odboru v ta namen, da razpiše darila po 1000 kron za troje najboljših znanstvenih spisov, katerih eden naj bode pravoslovne, drugi modroslovne, tretji pa bogoslovske vsebine in katerih vsak obsegaj najmanj pet tiskanih pol. Ta svota izplača se pa temu odboru le tedaj, če se zaveže poskrbeti za to, da eni spisi, katerim prisodi darila, izidejo v tisku.
Grof B a r b o v imenu veleposestnikov izjavi, da bodo glasovali za predloge, ker vedno pospešuje narodni mir v deželi.
Dr. Šusteršič omenja : Glasovanje veleposestnikov v dež. zboru ni odkritosrčno, ker igrajo dvojno vlogo. Tu
glasujejo za predloge, na Dunaju pa delajo ovire v družbi ž ostalimi nemškimi strankami. Tu hočejo mir, a na Dunaju se družijo z nasprotniki slovenskih zahtev. To se je zgodilo 1. 1901, ko je govornik v drž. zboru vložil nujni predlog za slovenske vseučilišče v Ljubljaui Tedaj sta zastopnika nemških veleposestnikov baron S ch w e-g e 1 in grof B a r b e glasovala proti nujnosti dotičnega predloga jugoslovanskih poslancev. Ako ravno je dr. Susteršič pri utemeljevanju svojega nujnega predloga na Dunaju izrečno izjavil, da stoji popolnoma na stališču soglasnih sklepov dež zbora kranjskega in je tozadevno citiral doslovno dotične izjave barona Schwegla v deželnem zboru kranjskem. To zadržanje kranjskih veleposestnikov je govornika prepričalo, da nima nobenega smisla več ostati na temelju dvojezičnosti (nemško - slovenske) kakor je bil to storil svojedobno dež. zbor, temveč da je edino pravo postaviti se na naravno stališče čisto jugoslovanske univerze, kjer bi bili dopuščeni samo jugoslovanski jeziki.
To je tudi iz praktičnih ozirov edino priporočljivo, kakor kažejo vzgledi utra-kvističnih vseučilišč Treba le navajati žalostni vzgled inomoški, kjer je prišlo do silovitosti in prelivanja krvi.
Utrakvistična vseučilišča pa niso pripravna tla za mirno znanstveno delo, temveč za narodne prepire in pretepe. Razun tega preti nevarnost, da se vseučilišče z nemškimi stolicami prelevi v neugodnem tre-notku v popolnoma nemško vseučilišče. Govornik pravi: edino pravo je sedaj, ko stoji Avstrija pred velikimi izpremembami postaviti se na stališče izključno jugoslovanskega vseučilišča in sklepa z besedami: Z železno voljo in brezobzirno energijo bodemo tudi ta ideal i z v o j e v a 1 i ! (Odobravanje v zbornici in na galeriji.)
Grof B a r b o je na»o trdil, da ne igrajo dvojne vloge veleposestniki in pravi, dasta on in Schwegel, če sta glasovala preti nujnosti v držav, zboru, to sklenila radi tega, kerje dotični predlog bil o b -strukcijonističen.
Dr. Susteršič nato konstatira, da dotični nujni predlog, katerega so vložili vsi jugoslovanski poslanci brez razlike strank ni bil obstrukcijonističen in da takrat sploh ni bilo ob-strukcije v državni zbornici. Sklicujese n a s t e n o g r a f i č n e zapisnike drž. zbora.
Grof B a r b o se na to umika in pravi, da se ne spominja, ali in zakaj da sta pravzaprav on in Schwegel glasovala proti nujnosti!
Dr K r e k je izjavljal, da je jako slaba prilika, da veleposestniki tu povdarjajo miroljubnost, ker zapisniki dež. zbora pričajo ravno nasprotno.
Nato so obveljali navedeni predlogi z dostavkom dr. Schweitzerja,kije predlagal, da se med korporacije, ki naj so zastopane v vseučiliškem odboru sprejme tudi „Leonova družba" kot emi-nentno znanstveno društvo. Ta predlog je podpiral tudi poročevalec dr. Krek.
Za domačo živinorejo.
Posl. M e j a č v imenu upravnega odseka poroča in predlaga:
I. Odredba državne vlade, ki dopušča, da prihaja iz Italije, ki je okužena s prašičjo kugo, v našo državo uvoz prašičev,
tropavlovsk", drugo pa za - se v zahvalo Materi Božji, ker je bil po njeni priprošnji pri isti nezgodi rešen gotove smrti. — Jako me je zanimalo imeti pred seboj samovidca največje nesreče, ki je Rusije zadela v vojski z Japonci. Žalostna smrt Makarova, najboljšega ruskega admirala, bil je vsekako smrtni udarec za rusko bojno brodovje. Ako bi ne bili Rusi izgubili tega vrlega pomorščaka, skoro gotovo Port Artur ne bi bil padel, in Roždestvenskega brodovje ne bi bilo uničeno v Korejski morski ožin. — Vojak mi je pravil, da je bil on edini Poljak in sploh edini katolik, ki se je rešil pri tej priliki. Admirala Makarova je videl v tre-notku, ko se je ladja razletela: prijel se je z desnico za glavo, pogledal kvišku, in ni ga bil« več .. . Kaj je ladjo pognalo v zrak, ali japonska ali ruska mina, ali eksplozija v ladiji sami, tega mi vojak ni mogel povedati.
Da bi vi videli tega junaka, ki je že tolikrat neustrašeno gledal smrti v obraz, — s kako pobožno stjo je prisostoval sveti maši in sv. blagoslovu! Med celo mašo je vpričo ljudstva in nemških vojakov klečal in molil iz knjižice. Molitveniku se je poznalo, da je bil najbrž birmsko darilo, kajti obrabljen je bil dovolj. In po maši ostal je v cerkvi ter molil sv. križev pot. ..
Popoldne sem srečal v mestu starega znanca Bavarca. Ko mu povem, zakaj se mudim v Tsingtavu, mi pravi: „Velečastiti! To je lepo! — Dobro poznam ruske vojake. Vsako nedeljo jih vidim v cerkvi. To je vedenje! Da se pa radovoljno, brez višjega povelja, opravili svojo velikonočno dolžnost, to je naravnost vzorno. Kaj takega med našim vojaštvom ni najti. Da so ruski vojaki izborni, junaški, je splošno priznana stvar. Sedaj tudi vem, od kod to junaštvo ! Ko bi ne bila ruska uprava tako razdra-pana in črviva, Japonci bi bili že zdavnej premagani...
Četrtošolec hotel sem pred šestnajstimi leti kupiti pri Tandlerju v Novem mestu hrvaško slovnico. Ker te ni imel v zalogi, ponudil mi je rusko. Dasi do tačas na ruščino niti mislil nisem, segel sem takoj po ponudeni mi knjigi in jo plačal. Mesto hrvaščine poprijel sem se z vso dušo ruščine . . .
Človeku čez sedem let res vse prav pride!
V prihodnjem pismu se vidimo na , Cesar jeviču*.
je naši prašičereji silno kvarna. Zato zahtevamo, da se temu uvozu zopet zapro naše meje.
II.	Deželni zbor nujne prosi, da se pod nikakimi pogoji ne odpravi dosedanja mejna zaprtina proti živini iz Rusije in balkanskih držav ter da državna vlada skrbne ščiti pri sklepanju trgovskih pogodb našo živinorejo, to najvažnejšo panogo našega kmetijskega gospodarstva.
III.	Državna vlada se prosi, da z zdat-nimi državnimi podporami pospešuje razvoj in napredek vseh vrst naše živinoreje tako, da bo domača živinoreja kar najbolje zmožna oskrbovati ves domači trg in tudi še znaten del razpolagati za izvoz.
Poročevalec gosp. poslanec M e j a č je govoril:
Da naš kmetijski stan propada, mi bode gotovo vsakdo priznal. Zato se mi vidi zadeva, o kateri imam poročati, za naše kmetijsko prebivalstvo jako važna, gre se namreč za to ali se ima mejna zaprtina proti uvozu tuje živine, osobito proti uvozu iz Italije, Rusije in balkanskih držav še ohraniti, ali naj se ta zaprtina odpravi in pusti prosti uvoz živine iz teh držav, v katerih razsajajo razne živinske kužne bolezni.
Povdarjati moram pred vsem, da je bil nujni predlog tovariša P o v š e t a , ki ga je stavil vsled soglasnega sklepa kluba, kateremu pripada, povsem potreben v obrambo in varstvo najvažnejših interesov našega kmečkega ljudstva. Izrecno povd.rjam kot zastopnik kmečkega ljudstva, da ima naše kmetijstvo le v živinoreji še malo zasiombo, da je to edina mala bilka, katere se naše kmetijstvo še oprijemlje in da ako mu to bilko vzamete, bode brez vse dvojbe omagale in propadlo.
Jasno je kot beli dan, da ta njegova opora velja kot pomoč le do tedaj, dokler bode živina obvarovana raznih živinskih kužnih bolezni in bode imela tudi primerno cene.
Zadnji čas jeli so se oglašati zastopniki mest in obrtnij, osobito pa mesarji z zahtevo pri ministrstvu, da naj se tuji živini dovoli prosti uvoz v našo državo. Gospod tovariš Povše je kot predlagatelj nujnega predloga že v svojem utemeljevanju jasno na podlagi uradnih podatkov dokazal, kake slabo je v navedenih tujih državah skrbljeno za živinozdravstvene razmere in ministrstvo samo je moralo konštatirati na prašičih, upeljanih iz Italije prašičjo kugo. Uradno je dokazano, da v Rusiji in balkanskih državah vedno razsajajo razne živinske bolezni. Ni mi treba obširno tega dokazovati, saj je vse to dovolj prepričljivo in natančno dokazal gospod predlagatelj v svojem ute m e 1 jev a 1nem govoru, kjer je stvarno dokazal golaneovrgljiva dejstva! Navedem naj le nekatere dokaze, ki izpričujejo, kako treba biti opreznim, ker bi se res po tuji živini zamogle zanesti kužne bolezni med našo živino. Prav te dni je bilo čitati v listih o neki izjavi ministra v bavarskem zboru, ki je dotičnemu interpelantu odgovoril: „Uvez prašičev iz Italije je absolutno izključen, ker pe uradnih obvestilih razsaja v Italiji zelo huda prašičja kuga."
Usojam si staviti vprašanje, ali ni naše kmetijstvo že dovolj trpelo ali mu hočete napolniti zadnjo čašo z grenkim pelinom, ali niso naši kmetovalci imeli že dovolj bridkih izkušenj in škod vsled prašičje kuge, katere v naših krajih poprej ni bilo in se je zanesla le po prašičih vpeljanih iz Srbije in Rumunije?
Kmetijski listi so svojedobno dokazali, da se je prav po tej prašičji kugi, zaneseni k nam iz tujine, povzročilo več sto milijonov kron škode našim živinorejcem.
Vprašam le, ali naj po govedi, ki se hoče k nam vpeljati iz Rusije dobimo še grozno govejo kugo, ki je bila svojedobno pravi strah naših živinorejcev in katero smo tedaj ravno iz Rusije dobili?
^ Pri roki imam uradno knjigo, v kateri je čitati uradno poročilo cesarske državne uprave, kako grozno je razsajala goveja kuga po Bosni 1. 1878., ko je Avstrija zasedla to deželo. Tiste čase je bilo treba novi bosanski vladi večletnega truda, mnogo napora in samo v sebi umevno ogromnih denarnih žrtev, da se je zadušila ta kuga, ki je Bosni povzročila grozno škodo. Cele vasi, ali kraji bili so brez govedi, ker je vsa gsved vsled kuge počepala.
Vprašam, ali naj mi kranjski kmetovalci mirno čakamo, da se take nesreče priklatijo tudi k nam ? Nikakor ne! Kmetovalci zahtevamo, da se te nesreče zabranijo, ker smo prepričani, da bi bile smrtni udarec za naš stan.
Prepričan sem in tako gotovo tudi vsak kmetovalec, da je gospod tovariš Povše kot zastopnik kmetskega ljudstva kot strokovnjak, ki pozna potrebe ljudstva, storil le svojo dolžnost in zato smo vsi z njim kot en mož, ker nas sili v to varstvo na-
šega največjega vira, naših itak skromnih dohodkov.
Želimo pa tudi, da se kon-sumentomnudi zdrava hrana po primernih cenah, zato je predlagatelj tudi nasvetoval predlog, da kakor država, tako tudi dežela pospešujeta našo živinorejo, da bodemo zamogli domači mesni trg konsumentov oskrbovati. Dolžnost države in dežele bodi, da z vsemi mogočimi sredstvi pospešujeta živinorejo. Ta sredstva so: Izdatne podpore kmetijski družbi in Zadružni zvezi, premovanja govedi (telic, krav in bikov), predavanja potovalnih učiteljev in živinozdravnikov, naprave vzornih hlevov in vzornih svinjakov; dokler takih ni, naj bi se dala kmetovalcem prilika, da si iste zamorejo ogledati v gospodinjski šoli (Marijanišče) v Ljubljani.
Končno naj še omenim, da naša živinoreja napreduje, kar nam sledeče številke dovolj jasno kažejo.
Na Kranjskem se je naštelo: leta 1890. govedi 227 613, leta 1900. 253 839; 1 1890. prašičev 94 895, leta 1900. 107 836, torej tekom desetih let nad 26 000 več govedi in tekom desetih let skoraj 13 000 več prašičev. To je pač lepa pomnožitev, ki pa se ob ugodnih razmerah tekom tekočih let lahko podvoji. Sicer pa naj se le mesni trg uredi, bodite uverjeni, da je živine v Avstro Ogrski dovolj, vsaj se je približno za 1 000 milijonov kron izvozilo, torej jasni dokaz, da je domače živine več kot dosti za domači kon-sum.
Sklepam to svoje utemeljevanje z besedami moža, ki živi med kmetijskim ljudstvom in pozna njegovo bedo; on pravi: „Kmet je na robu propada; izjeme so bele vrane. Naj bi se gledale sedaj v tako neugodni jeseni in zgodnji zimi, koliko naš kmet trpi, potem se bo o njegovem delu, • njegovem trudu pač drugače sodilo!"
Pristavljam še: Kdor ima srce za obstoj kmetijskega stanu, ta more pritrditi, da je slehern poslanec dolžan zanj povzdigniti svoj glas in da je ni sile. kateri bi se v tem pogledu uk 1 oni 1 i z a s t o pni k i kmetijstva v tej visoki zbornici!
Predlogi upravnega odseka so obveljali.
Vipavske vode.
V imenu upravnega odseka predlaga posl. Fr. Arko: Dež. odboru se naroča, da nemudoma poskrbi za popolnitev že iz-gotovljenih načrtov za uravnavo vipavskih voda ter zanesljivo v prihod, zasedanju predloži načrt zakona v končno sklepanje. — Obvelja.
Bolnica v Postojni.
Isti poroča o prošnji za pravico javnosti okrožni bolnici v Postojni in predlaga: Dež. odbor se pooblasti, da izposluje od c. kr. dež. vlade okrožni bolnici v Postojni pravico javnosti.
Končno sta obveljala predloga: Deželnemu odboru se naroča, da takoj, ke nastopi za preiskovanje studencev primeren čas, odpošlje dež. tehnika na lice mesta, ki naj se natančno pouči o množini in kakovosti vode in legi dotičnega studenca, in ako so dani vsi pogoji za napravo vodovoda, naj dež. stavbni urad do prihodnjega zasedanja napravi potrebni vodovodni načrt in stroškovnik, in o celi zadevi naj deželni odbor poroča v prihodnjem zasedanju dež. zbora.
Figovo žganje.
Zbornica je sklenila:
Ces. kr. vlada se pozivlje razveljaviti ukaz. c. kr. fin. ministrstva z dne 21. avg, 1905, št. 56658, izdan dogovorno s kr. ogrskim fin. ministrstvom, s katerim se kmetovalcem zabranjuje kuhanje figovega žganja iz doma pridelanih fig.
Konec zasedanja.
S tem je bil dnevni red končan. Dež. predsednik izjavi o b 4. u r i, da je deželni zbor odgoden.
Iz slouanskega sveta.
sl Ženske na češki univerzi.
Na češki univerzi v Pragi študira letos 113 žensk. Izmed teh je 35 rednih poslušalk (4 na zdravniškem in 21 na modroslovnem oddelku). 39 izvaniednih in 49 hospitantinj.
sl Ženske in bogoslovje. Letos se je oglasila pri vpisu na češki bogoslovni oddelek v Pragi absolventinja češke gimnazije „Minerva" z maturo kot redna poslušalka Dekan bogoslovnega oddelka pa je njeno zahtevo odklonil. Absolventinja ni bila s tem zadovoljna, ampak je vložila pritožbo pri zboru profesorjev, ki je njeno zahtevo istotako odklonil zavoljo tega, ker poleg veljavnih predpisov ženske dozdaj ne morejo študirati niti na bogoslovnem niti na pravniškem oddelku ne kot redne, ne kot izvanredne poslušalke.
Idrijske novice.
Javen shod so imeli rudarji v nedeljo. Razgovor je bil o malem štrajku dne 28. t. m. Od socialno demokraške strani se je ostro govorilo, da je vsak delavec dol žan ta dan delo opustiti, da se pokaže ze-dinjeno delavstvo in tudi njegova volja po vsej Avstriji. Deputacija, v kateri bodo pa vse tri stranke zastopane, pojde k naši rudarski direkciji in naznani želje vseh ru darjev, da naj se za ta dan opusti delo. Delavci zagotove, da bodo popolnoma mirni; •ni rudarji pa, ki so neobhodno potrebni za varstvo v jami ali v žgalnicah, pojdejo na delo. ter bodo vestne vršili svojo dolžnost. Drugi delavci praznujejo. Da ne bo kakih izgredov, se županstvo naprosi, naj pove vsem trgovcem in krčmarjem, naj dopoldne svoje prostore zapro, da se ne bode kateri upijanil.
Dtžilni poslanec Arko omenja, da je bila zadnji petek resolucija za volilno reformo v deželnem zberu sprejeta; 95 % prebivalstva Kranjske pa se je po svojih zastopnikih izrazilo za splošno in enako volilno pravico. Poslanec razloži, kaj je ta proporcni zistem. Nasvetuje torej deputn-ciji, ki pojde k direkciji naznanit sklepe navzočih naj omenja, da je sicer Kranjska se že izrekla cflcijelno zato, kar mi z mirno demonstracijo nameravamo, a delavci hočemo biti solidarni s tovarši cele Avstrije, radi tega prosimo, naj 28. t. m. delo počiva
Na te blagohotne besede se je razto-gotil Ant. Kristan ter dekana dolžil, da uči lagati. Deputacija bi lagala, ake bi tako govorila. Zakaj bi lagala, govornik ni dokazal. G poslanec je to omenjal radi tega, ker se je iste dni mudil v našem mestu pl. Posch, c. kr. nadsvetnik v poljedelskem ministrstvu. On je ravno preiskaval, v koliko so želje in težnje rudarjev opravičene, bo li mogel kaj pribeljška in zvišanja plač doseči alt ne. Lahke bi se dopust dne 28 t. m. napačne tolmačil, češ, da ne mara je zaslužka, ako delavci en dan delo opuste. Da ne bode kake škode, priporoča tako postopanje.
Vodja naših socialnih demokratov pa je menda menil: Danes se moram znositi nad klerikalci, zato je začel udrihati po Lu-egerju in njegovih pristašh in po slovenskih kat. narodnih poslancih.
G. dekan odgovarja, da Lueger je res mož, mož, ki ima srce za ljudstvo, osobito še za delavstvo, in to je tudi v dejanju pokazal. Pri volilni reformi je šel kot župan tako daleč, kakor je le mogel. Oa je dal 180000 novim davkoplačevalcem volilno pravice. Pri plinarni in mestni električni železnici pa pridobi na leto 8 milijonov kron. Prej so vlekli od enacih naprav judovski bankirji, zate tak vik in krik. Od teh milijonov, je on pa dal priboljška svojim uslužbencem 1 milijon in 60000 kron. Znano je, da uslužbenci mesta Dunaja in sicer od prvega inženirja do zadnjega cest nega pometača imajo tako ugodne plače, kaker je nimajo njih tovariši ne v Parizu ne v Londonu. Ni čuda, saj 1.060000 kron se nekaj pozna.
Poglejte naprava za ubožce v Lanz u, kar celo predmestje je zidal z vsemi modernimi pripomočki in te za proletarce, ne da bi c bremenil meščane. To Vam je vzor župana 1 On išče vire ne pri davkih, temveč pri novih napravah in z dobičkom daje ugodnosti onim, ki so najbolj potrebni. — G dekan bi bil še lahko omenil, da je Lueger polovico svoje letne p^če kot dunajski župan odstopil mestu in njegovemu zgledu so sledili tudi magistratni svetovalci. Tako so ti preklicani dunajski klerikalci prištedili mestni upravi v 10 letih milijon kron. Kje imate enactga župana in enake svetovalce?
Anton Kristan na to ni odgovarjal, kaj li hoče? Sploh smo pa na zadnjih dveh shodih opazili, da se voditelji soc. demokracije posebno uljudno ne vedejo proti nasprotnikom. Oni sicer vedno govore o omiki, izobrazbi, napredku itd Občudovali smo dekana pri zadnjih shodih, da ni reagiral na Etb. Kristanove psovke, kakor .pop" in na Ant. Kristanove opazke „laž" ali „ta stranka bode daia le za škofove zavode, kedar bo v večini". Nojbrž ni hotel razburiti shoda, ko bi bil tudi on lahko ojstro protestiral proti takim insinuacjam in razžaljivim opazkam. Radi stvari same se je raje premagal,
TržiJke novice.
Narodov dopisnikar se je pred
par tedni zaletel v erainentno narodno podjetje v tukajšno hranilnico in posojilnico, v kateri vidi po svojih »načelih" krah za slovenski narod. Dokazali smo mu, da so njegova načela pristno ž'dovsko liberalna in da je lagal ali pa je neveden Io »vitez" je padel raz konj* in ie mn'č'1
»Klerikalno podjetje". Z velikim navdušenem je vabil vse Slovence na ustanovni zbor Narodovega doma t Tržiču. Odličen narodnjak je pokazal edino pravo pet k temu zaželjenemu c lju. Vitez pa je že videl v tem klerikalno podjetje in nad-
vlade. Nastavil je sulico in se zaletel v klerikalce.
To smo se smejali, ko smo brali da nas imajo v Tržiču Nemci na vrvici. G. dopisnik, ali mislite, da je pri nas značaj -nost in narodnost tako na prodaj, kakor pri Vaši stranki ?
S pametjo se krega v »Otroškem vrtcu" iz Kranja naš Don Kihot, kateremu pravijo naši ljudje »Garjevc* en pa hoče biti .Gorenjec". Enkrat trdi, da hočejo slovenski klerikalci s pomočjo klerikalnih Nemcev zidati katoliški dom, v katerem bodo hujskali delavce zoper delodajalce. Drugič pa pravi, da denunoiramo delavce, ki hočejo z ustanovitje »Narodnega doma* baje delati zdražbe. Za Boga, kdo lazume te filozofijo? —Gosped! mrzle ob-kladke na glavo. Sicer se v resnici bojimo za Vaše pamet
Bolna domiSljija. Čudni »svobo domislec" podtika možu, ki je odkrito povedal svoje mnenje, reči in lastnosti, ki so poštenega moža nevredne Seveda je vse to podlo sumničenje. — Kedaj je kdo zahteval, naj bo .Narodni dom" klerikalno podjetje? Kedaj je bil kdo poslan od naše stranke na Vaš zbor z namenom špijonaže ? Sami ste jih vabili in letali okrog naših mož, kaker muhe okrog medu Ste že vedeli, zakaj. Ce bi ne bili ugledni, bi tega pač ne bili storili. In sedaj ti ostudni napadi. Ne, saj to je tem možem le v čast in hvalo, ako jih napadajo taki listi. Izrazi: »brezdomevinci", .mohamedanci", .špijoni" padejo z vso silo na Vašo glavo Fej.
Skvarjena filozofija. »Narodno slovensko ni katoliško in ni krščansko, ampak samo slovensko, kar pa katoličanstva ne ovira. Kadar se bijemo za narodnost, ču -tirne samo eno: da smo Slovenci in da delamo za slovensko stvar." To je »načelo" ,Narodovega" dopisnika o narodnosti. Gospod dopisnik, ali ne vidite, da ste s tem podpisali smrtno ebsodb« svojemu glasilu —: »Slovenskemu narodu", ki neprenehoma tuli, da je narodno napredno — protikrščan-sko! — Sramotna hinavščina je, če se tako piše v listu, katerega jasni namen je boj proti krščacstvu. — Vaše glasilo ima geslo »proč od R ma", in njegov prvi namen je b j proti katolicizmu, narodnost mu je pa le goljufi "a vaba. Taki stavki v »Narodu" so le goljufija in sleparstvo. Kdor v »Narod" piše, nam je izdajavec! — Dober narodnjak mere biti le dober kristjan; drugače je njegova narodnost ali krivica drugim narodno stim, ali izdajstvo lastnega naroda Dokazov zato imate v obilici: Pruski Nemci zatirajo po svojih brezverskih načelih kat. Poljake. Mažari Hrvate in Slovake, Lahi primorske Slovence in Hrvate. Pri nas doma pa so nas izdali lastni bratje, liberalni Slovenci, ko so se zvezali z Nemci, v škodo slovenski stvari. Zato ostanite doma s takimi načeli. Ce si bomo z Vašimi načeli pestiljali, bomo kmalu ležali na tleh. V krščanstvu je rešitev narodov ne pa v brezverskem liberalizmu. »Naredovcem" je pa le za boj med Slovenci.
Odgovor g. dopisniku v ,,Narodu" in »Gorenjcu". Lepa hvala za napade v »Narodu" in »Gorenjcu", o katerih sem zvedel iz ust drugih ljudij, kfer s&m takih listov po navadi ne berem. Kako sedim o ustanovitvi »Narodnega doma" sem Vam povedal na ustanovnem zborovanju in ste isto tako brali v »Slovencu". Le na ta način bi bili Slovenci v Tržiču lahko prišli do svojega »skupnega doma", kar je bila moja srčna želja in edino radi tega sem stavil svoj predlog. Odgovornost sedaj pade na Vas. Mi pa ostanemo tudi za naprej odločni Slovenci, ki ljubimo svoj jezik in svojo vero. Franc Ahačič.
V društvu sv. Jožefa je bilo 19. novembra predavanje. Govoril je gosped I. Barle: o socijalističnem gibanju koncem srednjega veka.
Se za nameček s Janičarji v Tržiču. Kdo pa so bili Janičarji? Jani čarji so bili otroci slovenskih mater, katere so nekdaj divji Turki ropali iti odpeljali na Turško. Tu so jim vzeli vero Kristusovo in naredili iz njih najbolj divje turške vojake. Te poturice so potem hodile plenit, požigat in morit slovenski rod. Ali niso tem Jani-čarjem podobni slovenski liberalci ? Zavrgli so vero Kristovo in sedaj bijejo gnusni boj proti lastnemu narodu ki je ostal še veren in naroden.
Imamo še mnogo gradiva, ki bo vzbujalo senzacijo. A o tem drugič. N< zdarl
Jeseniške novice.
j Obletnica. 21. t. m. je preteklo leto, kar se je zredila stn-šna nesreča v karavanškem ptedoru. Podjetništvo Gross k Comp. je dalo vsem delavcem prosto ta dan. Na mestu nesreče so gorele cel dan in celo noč luči. Pri mrtvaškem opravilu v župni cerkvi na Jesenicah je bila polna cerkev delavcev, pričujoči so bdi tudi uradniki podjetništ a
j Odhodnioa. V torek zvečer 21 t. m. je v .Kat. deiav. drušivu" na Savi g.
kaplan Val. Zabret obhajal edhodnico z Jesenic. Omenjamo to le radi tega, ker je ta odhodnica poka ala, da sovražniki in nasprotniki na Jesenioah kljub svoji int nzivni gonji niso omajali zaupanja in udanosti ljudstva do duhovščine.
j »Jeseniška Straža" vabi na narečbe V svojem vabilu jasno izpove svojo vero. Kakšna je ta vera ? Vera n a -rodno-napredne stranke. In ta? .Krščanskemu Bogu nobene pokorščine! Kdo je, kakor mi? Mi sami hočeme biti bogovi."
j Kaj je dosegla »Jeseniška Straža" v teku enega leta? Sama se tako baha: »Pomogli smo narodno-napredni stranki na nege. P«dprli sm« »Sokola", ta steber narodno- napredne stranke". Kaj hočemo še več dokazov, da ima »Jes. Straža" »amen, širiti liberalizem v gorenjski dolini in ljudstvo polagoma razkristjaniti?"
j Štiri krone na leto mora dati, kdor hoče »Jes. Straži" pomagati, da be izhajala in širila napredno oliko surovosti. Se tri strani berila ne prinaša ,Jes. Straža«, a še polovica ja samo psovanje in — to hoče imeti tako drago plačano.
j »Domoljub" pa bo stal samo tri krone in bo vsak teden prinašal berila resnega in zabavnega po dvanajst strani. Kakšen razloček med »Jeseniške Stražo" in »Domoljubom"!
j Volivni imenik za občinske volitve ni bil postavljen na ogled 20. t. m. kakor bi bil moral biti, bo pa 27. t. m. V komisijo, ki bo imela razsejevati o reklamacijah je občinski odbor izvolil Trevna, Schreya, Guština in Jurija Krašovica. Komur bi ta komisija ne edgovorila na reklamacijo v treh dneh ali bi ji ne ugodila, pritoži naj se na c kr. okrajne glavarstvo v Radovljici.
j Škandalozna pota je gradbeno vodstvo napravilo čez železniške progo na jeseniškem polju. Zlasti tisti grdi klanec na Plavžu in tista ozka vožnja pot, priča kako skrben je bil sedanji obč. odbar za ljudske koristi. Jeseniško polje je vsled teh potov izgubilo pole»ico vrednosti!
j 75 vinarjev od krone direktnega davka je naložil doklade obč. odbor v zadnji seji
j Več luči! Pred kolodvorom vlada ponoči egiptovska tema. Tujec ne ve, kam bi se obrnil, ko stopi iz kolodvora v t« temo, domačin pa tudi ne ve, kam naj stopi, da v slabem vremenu ne zagazi v blato ali luže. Ravno pred kolodvorom časi stoji celo jezero vode, ia bolj blatnih poti menda ni tudi v najslabši gorski vasi, kakor na Jesenicah od kolodvora pa tam pri novi Fer-janovi na pol dozidani hiši.
j Koncert »Kat. delavskega društva" zadnjo nedeljo je še sijajneje kot prvič pokazal, koliko zmorejo tudi delavci. Čeravno izmučeni od dela, hodili so pridno k vajam in tako dosegti uspeh, ki jim ga iz srca privoščimo.
j Javen shod za splošno in enako volivno pravico bo na Savi v nedeljo, dne 26 t. m. popoldne ob 4. uri v prostorih strokovnega društva »pri Jelenu". Po shodu bode izprevod na Jesenice
Poslano.
1974 10-9
Izurjeni agenti
se iščejo povsod proti prav visoki proviziji za prodajo splošno priljubljenih kroš-njarskih predmetov. Ponudbe na Evgen Hirschl, Budimpešta, "VVaitzner-Boulevard 69.
Kupujte
narodni
Proti katarom
sopilnih organv, pri nahodu, hripavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočani je	38 12 II.
mjTO
mm
---- naravna
alkalična kislina
katera se z vspnhom rabi sama ah jcdji šana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
im> : Giesshubi Sauerbruna,
•al«. postaja, zdravilne kopališč* pri Karlovih varil
Prospekti zastonj in franko. V Ljublj ant oe dobiva v 78fih Ifkarnah, vetfjU >«jaernekih prodajalnioalt in trgovinah z ieutvinuau h
triom
Ztloga pri MIh«*; XA*iitw->ji i« Pe!®" L»!mlk-» v failjanl	32 62-45
N< <
fO CA
•o
Ceno oCaik posteljno perje
.koiilj.n.n
K »dO. boV-
b«'«n. lok. mthk<(. iknbljcntg. K 1« —; kron M-iniinobcftga, mcbk.g., .kob-U.n.pi K 30 kroo 3«--. p0.
tr.oko proU povutj«. Tudi <« i»mtn|a tli n«xa| vitm. proU povrnitvi poitnib .Iroiko? Bsaedikt Saohiel, Labea Ifig p. Plzen na ČeSkem.
1793 D 6-8
fej/dliii/
Najbolje za z<
= Veliko presenečenje! =
Hlkdar v življenju več take prilike! & 500 komadov £
2385 3-3
Za $ld. 1*95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, t par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz aimili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj i uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1"95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošlljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
&&„.-«.-.-IT ni t&vLZZf--
mmMT
.IfflMH-j
1 r4ai«ai3JBUcH»i«iiBBrj
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za ielodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
V. steklenica 1 K, 1 steklenica 2 K.
S
VARILO!
Vsi deli embalaže imajo postavnojleponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja ===== ,,pri črnem orln" ■
Praga, Mali Strana, ogelNerudove ul.203.
Po pošti lazpoSilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 f>6 se pošlje velika steklenica in za K 1'50 mala steklenica na vse postne avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske, v Ljubljani se dobiva pri gg lekarnariih G. Piccoll. U. pl. 7rnk6czy, M.Mardetschia ger, J. Mayr. 431 b 20-15
Tedenski pregled.
Na Dunaju se je v torek zvečer završil V. splošni avstrijski katoliški shod. Navzoči so bili trije kardinali, mnogo škofov, visoko plemstvo, delavstvo in kmetje. Fovdarjalo se je takoj spočetka, naj katoličani gredo na delo, da se v razcepljeni Avstriji ustvari edino in bratsko ljudstvo, namesto narodnega boja. V tem zmislu je pozdravljal shpd tudi dunajski župan dr. Lueger kot brate vse, ki so došli it palač in koč. V imenu Slovencev je na pozdravnem večeru govoril dr. Lampe, ki je dokazoval, da katoličani ne poznejo razločka med gosposkimi in hlapčevskimi narodi. Enakopravnost je prvi pogoj, ki bo na njem mogla temeljiti prihodnja, močna avstrijska katoliška stranka. — Najvažnejša točka katoliškega shoda je bila gotovo akcija za povzdigo katoliškega časopisja. Osnovalo se je v ta namen Pijevo društvo, t. j. katoliško tiskovno društvo za celo Avstrijo, ter kat. korespondenčni urad. — Katoličani so 20. nov. zvečer na Dunaju demonstrirali ter klicali: Živelo katoličanstvo! Proč z judi in socialnimi demokrati!
Za politično stavko, ki naj bi bila 28. t. m., se mnogo agitira tudi po Ljubljani. Delavstvo je imelo shod v „Narodnem domu", kjer je pozivalo trgovce, podjetja in ostalo občinstvo, naj bode isti dan z njim solidarno. Če bo ugodno vreme, bo manife-stacijski shod 28. nov. ob desetih na cesarja Jožefa trgu, potem pa sprevod po mes'u.
Na Dunaju je bilo 20. t. m. 25 shodov za politični štrajk ob otvoritvi državnega zbora. V Gradcu bo dn«S 28. nov. 17 shodov. - Društvo »Abstinent" se je ustanovilo v Ljubljani. Priglasilo se je takoj 24 popolnih abstinentov in 7 abstinentinj. Med njimi je več duhovnikov.
V	Krškem so otvorili za odrasle mladeniče zimsko šolo, kjer se bodo poučevali v vseh za kmetijstvo in gospodarstvo potrebnih rečeh. — Danski princ Karol je izvoljen za norveškega kralja; izbral si je ime Hakon VII.
Mednarodno brodovje je odplulo proti Turčiji, ker je turški ministrski svet odbil ultimat velevlasti glede uredbe finančne k ontrole v Makedoniji. Sultan je razburjen ter je prosil nemškega cesarja, naj bi posredoval. Viljem mu je svetoval, naj odneha. Avstrijske bojne ladje so dospele v sredo v grško pristanišče Pirej, kjer so se združile z ladjami velevlasti. Turki nameravajo povrniti s tem, da pretč vprizoriti klanje kristjanov. Turški derviši navdušujejo mahomedane proti kristjanom. — Združeno brodovje šteje 15 ladij in je pod poveljstvom avstrijskega admirala pl Ripnerja. Brodovje bo odplulo proti otoku Lesbos v Egejskem morju, ki je oddaljen od vhoda v Dardanele di brih 100 km. V bližini Lesbosa je najvažnejše turško mesto Smirna.
V	Turčiji se je jela gibati mladoturška stranka, ki po zgledu Rusije namerava priboriti svobodščine ljudstva. — Pristai išče v Šibeniku hočejo izpreme-niti v bojno luko, ki se bo dala utrditi, kakor Port Artur. — Morje je preplavilo obrežje mesta Čresa.
—	Poslanec Šuklje je b 1 v Zagrebu, ter je stopil v zvezo z važnimi političnimi osebami glede nove železniške zveze z Dalmacijo. Načrti so v bistvu že izgotovljeni. — Kranjska industrijska družba je sklenila, da zviša svoj delniški kapital za 15 milijonov K. Delničarji vlečejo 10% dividendo — žulje slovenskih delavcev.
Rusija. Revolucijsko gibanje se je i t Vladivo-stoka raztegnilo po celi Mandžuriji. — Ob Visli je zadnji čas obolelo 249 oseb za kolero, umrlo pa 136. — Med ruskimi vojnimi ujetniki na Japonskem so se vršili boji ter je bilo več ranjenih in mrtvih.
—	Zdravje ruskega carja peša. Ni čuda! — Na Ruskem širijo vesti, da je car v židovskem ujetništvu. Iz donskega okraja se je zato napotilo proti Petro-gradu 10.000 kazakov, baje vsled oklicev, naj gre ljudstvo carju na pomoč.
Na Dunaju se je pričel pasivni odpor črko-stavcev, ker so se razbila pogajanja o novem tarifa. Črkostavci so prihajali v tiskarne pol ure pozneje in stavili poča->no. Ker so se pričela nova pogajanja, so prenehali z odporom. — Deželno-zborska volitev namesto Pakiža za ribniško-kočevske občine bo 4. jan. prihodnjega leta. — V Rajhen-burgu na Štajerskem se neprestano ponavljajo potresni sunki. Vzrok je najbrž stanovitno deževje — Okolu Zagreba so velike povodnji. Mnogo dolin na Kranjskem je pod vodo. — Goriški deželni zbor je soglasno sprejel predlog, da se vpelje splošna in enaka volilna pravica.
Deželni zbor kranlski je deloval na vso moč. V šolskem odseku pogajanja glede draginjske doklade učiteljstvu prvo pot niso uspela. Narodno-napredna stranka je zahtevala, da se ustreže vsemu učiteljstvu, a katoliško-narodni poslanci niso mogli glasovati za ta predlog, ker so deželne finance pre-žalostne in ker liberalna stranka ni podala nobenega načrta, kje dobiti denar za pokritje. V soboto zvečer se je odsek še enkrat sešel. Poslanec Hribar je sedaj izjavil, da se njegova stranka strinja s predlogom dr. Šusteršiča, ki je svetoval, naj se da 2n % doklada samo oženjenim učiteljem Včeraj je dež. zbor ta predlog sprejel.
V	seji 21. nov. je bil zopet boj za slovenski zapisnik. Dr. Krek je poročal v imenu ustavnega odseka, ki je sklenil, da bodi zapisnik samoslo-venski. Hribar je stavil resolucijo, da naj deželni odbor vsem c. kr. uradom in avtonomnim oblastim v deželah, kjer stanujejo Slovenci, dopisuje le v slovenskem jeziku. Slovenska večina je vse to sprejela Poslanci Ferjančič, Tavčar in Grasselli so se odtegnili in jih ni bilo v zbornici. Nemška zveza še drži. , Slov. Narod" po navadi piše, da je to .malenkost", V isti seji je bil sprejet predlog finančnega odreka gledč zgradbe železnice Trebi je-Mokronog-Tržišče, kakor tudi predlog za osuševanje barja. Natečaj za pridobitev tehniških moči se takoj razpiše. Potrebščina znaša po proračunu 4,184.000 K. Mestna občina bo prispevala 10%.
Poslanci Povše, Žitnik, Dular in tov. so predlagali, naj dež. odbor izplača 40 000 K posojila vinogradnikom za nove vinograde. Predlog se je izročil finančnemu odseku. (Predlog je bil 23. nov. v dež. zboru ugodno rešen) — Poslanec Hribar je utemeljeval samostalni predlog v zadevi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. — Finančni odsek je sklenil, naj d ivoli dež. zbor ženski bolnici v Novemmestu 55 000 K. Deželni zbor je temu pritrdil
Dne *2. t m je v imenu finančnega ods ka poročal dr. Tavčar o napravi vodovoda za Kranj in okolico. K troškom prispeva država za 40%, dežela, mesta in vasi pa po 30 J". Zbornica je odobrila z večino glasov načrt zakona.
V	četrtkovi seji so se rešile razne vodovodne in cestne zadeve ter predlog, da se razbremeni krošnjarji deželne doklade in drugih avtonomnih doklad Deželni zbor je dovolil tudi običajne podpore. Zakonski načrt za osuševanje ljubljanskega barjaje bil sprejel.
Črna Gora je dobila splošno in enako volivno pravico. In Avstrija?
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 26. nov. Konrad, Silvester op.; ponedeljek 27. Virgil, Valerijan; torek 28. Ebarhard, Sosten; sreda 29. Saturnin, Gelazij; četrte* 30. Andrej apostol, Benjamin, Justina; petek 1. dec. Eligij, Natalija; sobota 2. Pavlina d.; Bibijana, Kromacij.
Novomeške noulce.
Veselica »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" v Novem mestu se Je dne 19. t m.
zel« dobro obnesla. D /orana je bila precej dobro obiskana in vsi nastopi so bili zelo srečno izbrani, jako dobro sta ugajali pesmi »Naše zvezde" in „Dneva nam pripelji žar", ki ju je pel močni zbor pomočnikov na splošno zadovoljnost. Gosp C i g 1 e r je vzbujal n nogo smeha s svojim kupletom in se je izkazal v takih stvareh pravega mojstra. Nadalje je prišla na vrsto burka „Srečen konec" in za njo še ena „ Modri N a t a n ". Vse vloge so bile v dobrih rokah in človek bi komaj verjel, da ima pred sabo diletante. Seveda je vzbujal največ smeha humorist g Cigler. Veselica je žela obilo zasluženega priznanja, kar je pričalo burno odobravanje in ploskanje.
Redek lovski slučaj. Gg. Božič in Barborič, trgovca v Novem mestu, sta ustrelila ob Krki 3 jako lepe takozvane „Male žagarice". Te vrste posebno lepih rac se dobi le malo katero leto, in kolikor izkušnja uči, so te izvanredne ptice severne selivke, navadno predoznanje-valke hude zime. No včeraj so jo deloma že .pngruntale". kaiti snežilo je pošteno.
Mlost v Valti Vasi se baje zelo nevarno maje pred veliko po-vodnijo narasle Krke.
Skala utrgala se je na vsled deževja izprani nad Kolodvorsko cesto viseči strmi steni. Vzela je seboj veliko plast zemlje in zasula precejšnji del cestnega jarka. Skala leži čez jarek in nekoliko tudi čez cest«.
Na cesti napadel je neki lopov gospo Kobetovo iz Ž.bje Vasi, ko se je vračala po 7. uri zvečer domov. Vrgel jo je ob tla, na kar se je gospej posrečilo napadalcu uiti.
Shod tobačnega delavstva.
Sijajno obiskani shod tobačnega delavstva se je vršil v četrtek zvečer v areni »Narodnega doma". Prvi govornik je bil dr. Krek, ki je izvajal: Vprašanje splošne in enake volivne pravice globoko sega tudi v druga vprašanja. Boi proti političnim privilegijem je tudi boj proti socialnim privilegijem, boj je za ljui sko čast, protest je, da bi kdo koga zaničeval. Res je, da se splošna in enaka volivna pravica za ženske sedaj še ne bo dala doseči, a delavke ko demonstrirajo za splošno in enako volivno pravico, demonstrirajo tudi sebi v korist, ker ko se splošna in enaka volivna pravica za moške Ustanovi, tudi čast ženske delavke postane večja, kajti tisti, ki bodo izvoljeni, bodo morali častiti človeško dostojnost. Nekateri od sedanjih gorenjih 10.000, ako delavstvu dajo kako pravico, hodijo okolo kakor farizeji v sv. pismu in hočejo, da bi jim delavstvo radi tega lizalo čevlje. To kar dela kdo v obrambo delavca, ni dobrota, ampak zahteva pravičnosti. Tisti, ki ne dela, dela krivico, tisti, ki dela ali glasuje za to, ne zasluži zahvale, ker je storil le svojo dolžnost. Misel zakonodajstva se bo s splošno in enako vol. pravico v tem sm slu izpremenila t. j., da se ne bodo zastopniki vpraševali, kake dobrote naj delimo, ampak kaj smo dolžni ljudstvu, ki nas je poslalo. (Gromovito odobravanje) Govornik omenja zavarovanja za starost. To more storiti le ljudski parlament. Boj proti privilegijem je tesno zvezan z občutki pravic in z občutki krivic, ki se Vam gode. Govornik omenja nameravane deželne zavarovalnice za starost in pravi, da je pri tej priliki predlagal, naj se osnuje pri deželnem odboru socialno-politični svet, v katerem bodo tudi zastopniki delavstva. Ta predlog je imel namtn oploditi z delavskimi zastopniki zakonodajstvo naše dežele in razne uredbe po občinah. Tu se bo lahko urejevala tudi dobava živil. Govornik poziva delavstvo, da navdušenje za splošno in enako volivno pravico ne dd na led, da gorko v svojih gorkih srcih obdrži to navdušenje, iz tega se pa razvij krepak vsemu svetu viden boj ljudstva za svoje pravice. Z.it'» je vse dobro vse lepo, kar se druži v tej misli. Pozdravlja vse, kar more vzdržati to navdušenost! GrofBirboje govoril v dežel nem zboru o neizobraženih masah, a lahko se re<!e, da je delavstvo danes najbolj politično izobraženo. Prva stvar je sedaj, da se doseže splošna in enaka volivna pravica, vse drugo je postranska stvar. Kdor je v tem boju naš tovariš, mi smo njegovi tovariši. S paznim očesom glejte na delovanje državnega zbora in na delovanje deželnega zbora in imejte pred očmi vedno to, da je
dolžnost zastopnikov, dajati vam pravico, ne pa darov! Naj bode uvedba splošne in enake volivne pravice pomlajeno zastopstvo in naj se s tem vrne čast človeški naravi, teptani v delavstvu!
Nato je govoril Etbin Kristan, ki je dejal, da je potreba ravno splošne in enake volivne pravice, da naše ljudstvo postane izobraženo. Splošno in enako volivno pravico za ženske bo sklenil le drž. zbor, ki bo izvoljen na nodlagi splošne in enake volivne pravice. Če v marsikateri rodbini ženska vzdržuje pamet, zakaj bi ne imela tudi politične pravice. Govornik omenja v številkah velikih dobičkov, ki jih ima država od tobačnega delavstva, poleg tega pa tudi drugo delavstvo prinaša ogromne dobičke državi, ker kadi tobak, katerega se največ proda. Zato mora delavstvo imeti tudi politične pravice. Govornik je omenjal manifestacije avstrijskega delavstva, ki bo 28 t. m. Ministrski predsednik bo izdal izjavo o volivni reformi. Delavstvo hoče ta dan mirno manifestirati in za to se mu ne sme kratiti pravica. — Mi sploh hočemo mir, in če bi izvestna gospoda tako ljubila mir, bi že pred 10 leti dala splošno in enako volivno pravice, pa bi že davno imela mir. Manifestacija 28. t. m. ne bo naperjena proti tovarni, zato bi bila pa nesmisel, če bi se delale kake ovire in te bolj nazadnjaška, kakor „Industriel-lenbund", ki je svojim delavcem dovolil prosto, pač tudi tobačna tovarna biti ne sme. Govornik je pravil, naj delavstvo iz tobačne tovarne agitira za dan 28 novembra tudi pri drugem delavstvu pa združenoz drugim delavstvom naj gleda tudi naone, pri katerih jemlje svoje blago.
Ko je par navdušenih besed izpregovo-ril še tovariš I. N. G o s t i n č a r, je delavstvo z nepopisnim navdušenjem sklenilo zahtevati, da bodi 28. november prost dan, da tako z ostalim avstrijskim delavstvom manifestira za svoje pravice.
Stolerske novice.
š Zveza slovenskih posojilnic v Celju se je preosnovala iz društva v osrednjo zadrugo. Tem potom nameravajo gospodje okoli celjske Zveze začeti uspešnejšo konkurenco z Zadružno in Gospodarsko zvezo. Ali se bo ta namen dosegel, je zelo dvomljivo, a za marsikatere posojilnice na Štajerskem in Koroškem bode nastalo sedaj vprašznje, ali hočejo podpirati ta boj ali pa se pridružijo vseslovenski organizac ji v Ljubljani. Celjska Zveza bo povabila tudi vse one kranjske zadruge pod svoje okrilje, ki jih vodijo liberalci in nočejo pristopiti k vseslovenski organizaciji.
š Potovalna knjižnica za slovensko nemško mejo. Pododbor Slov. k. s. z. za Štajersko je sklenil v zadnji seji, da osnuje za slovensko-nemško mejo uzorno in obsežno potovalno knjižnico. Snovanje je drage volje prevzel g. J o ž e K r a n j c , kaplan pri Sv. Petru pri Mariboru, p. Maribor. Rodoljubi, ki se zanimajo za tužne razmere ob meji, naj svoje doneske v knjigah in denarj h blagovolijo poslati na omenjeni naslov. V vsaki župniji ob meji se nahajajo ljudje, ki bodo vodstvo knjižnice iz rodoljubja prevzeli, in na slovenski javnosti je, da samo pomaga knjiž nico ustanoviti. Platonična ljubezen mnogih narodn h gospodov do meje se sedaj lahko pokaže tudi v dejanju !
š Dekanijske pomožne odbore za lavantinsko škofijo je pododbor S. k. s. z. za Šiajersko v zadnji seji določil, in sedaj prosi imenovane gospode, da gredo kmalu na delo. Nasprotnik dviga glavo, in nam je treba hiteti, da nihče ne postane žrtev nasprotnikov. Dekanijski odbori edini lahko raše društveno delovanje spravijo v živ tempo in na pravi tir.
š Knjižnice bralnih društev so mnogokje že prečitane, a za nove kniige ni denarja. Pododbor S. k. s. z. nasvetuje, da se društva obračajo za podporo na rodoljube, obč nske zastope, posojilnice, okr. zastope in na deželni zbor. Za poizkušnjo bo eno izmed Zvezinib štajerskih društev stopilo v zvezo z drugimi društvi zaradi izmenjavanja, da tudi na ta način poskrbi za več gradiva svojim udom Izkušnje, ki se bodo pri tem novem početju pridobile, se bodo naznanile in se izkušalo uvjsti snlošno izmenjavanje.
š K Slovenski krščanski socialni zvezi je pristopilo izmed štajerskih društev že 41 Leno število.
š Odpoden nemški agitator. Iz Hrastnika se nam poroča : G. L o r b e r, poslovodja tukajšnje bratovske skladnice rudarjev, je d«lgo uganjal nemško politiko Vsiljeval je ljudem SiiJmarkine vžigalice naročeval blago le pri nemških tvrdkah itd Delavci so na skrivnem govorili, da tudi pri računih ni vse v re.1u. Prejšnji teden jih torej pride kakih 200 v prodajalno in kratkomalo zahteva o, da mora oditi Ubogal je, pobral svoje reči in odšel v Gradec,
kjer ima svojo vilo. Adi« ! Ž njim sta se morala posloviti tudi dva pomočnika, ki sta pa pri tem nedolžna. Njihova mesta so dobili drugi. Tako so si rudarji sami napravili pravico
š Učiteljske usposobljenost-ne izpite so napravile v novembrovem terminu pred c. kr. izpraševalno komisijo v Mariboru sledeče gospodične ©z. gospodje: a) Za ljudske šole: B e 1 e c I v a n a iz St. Ožbolta nad Eibisvvaldom, Bobič Ferdinand iz Smarjete niže Ptuja, F r o m Alojzij iz Kapele, Grosslinger D i e t m a r iz Marije v Puščavi, K o r ž e Ivan iz Sloven. gradca, Lavrenčak F e r d. iz Loke pri Zid. mostu, L a u t e r Marija iz St. Petra pri Mariboru, W e s-s i a k Ana iz Poberš, P a v a 1 e c F r. iz Rogatca, PermoserAleksander iz St. Petra pri Cmureku, Pleško Marija od Sv. Duha, Pestevšek R i -h a r d iz Reke pri Hočah, R e i d i n g e r Elizabeta iz Maribora, S c h m i d -1 e c h n e r Terezija iz Smarjete na Dravskem polju, Sok Marija iz Maribora, Toplak Ivana od Sv. Barbare, W a s-serman J iz Maribora, A 11 e n e d e r K a r o 1 i n a iz Gradca (dominikanka), D i e t n e r J. iz Marenberga, F e v n e r F r. iz Rogatca, Heiss Marija iz Ormoža, Majcen Pavla iz Legna, Gratze Jožef iz St. Vida pri Lipnici, Goričan Marija iz Pristove, K o s -ser Terezija iz Maribora, L i e b i s c h Marija iz Maribora, Lavrič Ladislava iz St. Lenarta pri Ormožu, Poklic Ana iz St. Petra pri Cmureku, P i n-t e r i c Karol od Sv. Miklavža pri Ormožu, Resman Jožef iz Retnja. b) Za meščanske šole: K v e d,e r K a r o 1 iz St. Jurja ob južni železnici, ZivanovicMa-r i j a iz Maribora.
Koroške novice.
k Celovec. Čitalnica spi spanje pravičnega. Celovška inteligenca se čudno malo briga za njo. Gospodje pokažite vendar vaše rodoljubje, tukaj je prilika! So gospodje, ki samo zgage delajo v borbi koroških Slovencev, za narodno stvar pa stiskajo svoj mošnjiček. Pri vinu prerešetaje vsa politična vprašanja, nič jim ni prav, kar storijo naši pravi rodoljubi, ki se pošteno trudijo za sveto stvar. Veste gospodje, kritikovati je lahko, a delati pa je bolj težavno — še bolj pa, če izkušnjo nekateri, ki se javno sploh nič ne pokažejo, na zavraten način onemogočiti delo, ki je kulturnega pomena za ves slovenski rod in ne samo za koroške Slovence. Tako postopanje ni častno.
Volivna izprememba.
Predvčerajšnjim sta prosila poslanca Hybesch in Eldersch Gautscha, naj odpokliče iz Brna vojaštvo, ki izziva delavstvo. Gautsch je rekel, da se hoče o tej zadevi posvetovati z moravskim namestnikom in je pri tem pripomnil, da vlada ni sodelovala pri volivni izpremembi za moravski deželni zbor. Glede narodnih kurij je izjavil, da je to poizkus in treba počakati, kako se sponese. Gautsch je še pristavil, da v deželnih zborih ne bo mogoče ostati pri kuri-jah, če se uvede v državni zbor splošna volivna pravica. Tudi v deželnih z a s t o -pih mora priti do korenitih volivnih izprememb.
V	socialno političnem d u-najskem društvu je govoril poslanec dr. B a r t h o izkušnjah v Nemčiji glede splošne volivne pravice, po kateri je postala Nemčija velika.
Grof Dzieduszycki je sklical predvčerajšnjim načelnike poljske desnice v gališkem deželnem zboru. Izjavil je, da mu je rekel Gautsch, da ne predloži vladarju v potrditev propinacijskega zakona, če deželni zbor ne razširi volivne pravice. Izjavil je, da odloži svoje mesto kot načelnik poljskega kluba, če večina ne ugodi vladi. Odpotoval je na Dunaj.
Delavski praznik 28. novembra.
Dunajski trgovskigremij je sklenil, da prepusti trgovcem prosto, če 28 t m. 7apro trgovine ali ne.
V	Trstu delajo velike priprave za 28. november. Zaprte bodo šole, trgovine in kavarne, tudi časopisi ne bodoizšli.
V	T e š i n u bo 28 t. mes. p o p o l -noma počivalo delo. Tovarne s« dale delavcem prosto.
Izboljšanje za nemške državne poduradnike.
Proračun za Nemčijo obsega novo postavko, ki izboljša drž. poduradnikom stanarin« za polovico.
Odpor črkostavcev.
I n o m o s t, 24. nov. Tu je končan odpor črkos'avcev.
Gradec, 24. nov. Tu izvršujejo črk* stavci še tajni odpor. Graški dnevniki izhajajo zato v manjši obliki.
Češko dijaštvo in delavstvo^
Češko dijaštvo je izdalo oklic, da bede na dan delavskih manifestacij e b rami delavstva m a n i tes t o v a 1 o za splošno in enako volivno pravico tudi češko dijaštvo. Noben dijak na ta dan ne pride k predavanjem. — Posamezne fakultete imajo svoje shode z a splošno volivno. pravico.
Položaj v Novem Pazaru«
V novopazarskem sandžaku je zavladala prava anarhija. Mohamedanci plenijo in more ob belem dnevu. V Belempolju je bilo ubitih več
S»bov.
Mednarodno brodovje proti
Turčiji.
Z Dunaja poročajo, da velevlasti ne odgovore Turčiji na njen dopis, s katerim je odklonila ti lančno kontrolo v Makedoniji. OJgovor velevlastij je marveč povelje da nastopi mednarodno brodovje proti Turčiji. Včeraj so se poveljniki na ladji podadmi-rala pl. Ripperja drugič posvetovali. Poveljniki so soglašali. Predvsem so se posvetovalo o navigaciji. Nadaljna navodila dobe poveljniki potom svojih carigrajskih poslaništev. Redno dobiva p»velja vrhovni poveljnik mednarodnega brodovja podadmiral pl Ripper po avstrijskem poslaništvo v Carigradu Dtrdantlske utrdbe so pripravljene za obrambo. V utrdbah so Kruppovi topovi in so utrdbe v dobrem stanu.
.Matin* poroča, da si je dal sultan po Otomanovi banki naprej izplačati carino za M tylene v znesku 57 000 turških funtov. Velevlasti tako ne bodo megle zapleniti carine
Iz Skoplja poročajo, da Turki napadajo in morč reformne orožnike. Mnoge orožnikov je prosilo, da smejo izstopiti.
Pariški „Le Journal" poroča iz Carigrada, da nasledkov odpora od strani porte ni mogoče premotriti. Ob tej priliki se lahko izproži celo vzhodno vprašanje. Naj-boli intrigirata Anglija in pa Nemčija, ki podpihuje Turčijo, da si tako ohrani svojo moč v C-iPgradu.
Nemiri in upori u Rusiji.
Peterburški črkostavoi in po-litiška stavka.
Zveza lastnikov .tiskarn je sklenila, da plača vsem črkestavcm za čas politične stavke vso plačo. V Moskvi je to sklenila mestna cestna železnica. V Mos'<vi so bojkotirali prodajalci časopisov , Večerno pošto* in popolnoma razdrli tiskarno.
Uporni duh v ruski armadi.
Se vedno se ponavlja uporni duh v ru ski armadi. V Grodnem sta se uprli prva in druga baterija 26 art. brigade proti svojim predstojnikom Zahtevali so, da se oprosti neki njihov tovariš, ki je bil zaprt, ker je ktš I disciplino. Zvečer so došli kazaki in se je baie vršil boj med kazaki in top ničarji. V Paerbu g so došla poročila, da se v mnocih krajih branijo priseči vojaški novinci. V Bumluku (samarska gubernija) so nastali nemiri, ker so se stepli vojaški novinci s policijo. Le s težavo so zadušili nemire.
Dnevne novice.
Gorenjci na zaupnem shodu.
Več Gorenjcev se je oglasilo, da gredo ob 7. uri zjutraj v ponedeljek si ogledat škofove zavode v St. Vidu in potem šele pri dejo v Ljubljano. Popoldne jih pojde mnogo ogledat Gospodinjsko šolo v »Marijanišču".
Vstopnice k banketu zaupnikov kat. narodne stranke se bodo oddajale v ponedeljek od 8. do 12. ure dopoldne v prostorih »Krščansko-socialne zveze". Tam se bo tudi plačavalo za osebo po 2 K.
Seja finančnega odseka v zadevi podpor po povodnjih oškodovanemu bednemu prebivalstvu. Ta seja, ki se je vršila včeraj tekom seje deželnega zbora je bila ve-lezanimiva. Najprej se je oglasil k besedi poslantc Barbo, ki je predlagal 12.000 kron za celo deželo, nato dr. Šusteršič, ki je rekel, da je ta znesek za celo deželo popolnoma nezadosten in je predlagal 20 000 kron. Poslanec Hribar je rekel, da stavi «posredovalni predlog": 15000 kron. Posl. A p f a l -t r e r n je izjavil, da glasuje za d r. S u -steršičev predlog, nakar je tudi grof Barbo izjavil, da bo glasoval za
večji znesek, ki pride prvi na glasovanje. Nato je bil sprejet z glasovi katol. narodne stranke in veleposestnikov zoper glasove slovenskih liberalcev, (Hribar in Tavčar) predlog dr. Šusteršič a za 20.000 K podpore bednemu kmečkemu prebivalstvu ki je trpelo po zadnjih povodnjah. Dr. Tavčar je o priliki tega posvetovanja izkušal utihotapiti politično pomoč bedni večini deželnega odbora in predlagal resolucijo, da se dež. odboru dovoli kar mu denarja manjka pokriti z novimi dolgovi v breme dežele. Dr. Šusteršič je protestiral zoper ta predlog, ki je poleg vsega drugega v nasprotju s splošnim redom in pr dlagal, da se sklene same pokritje za ravnokar omenje-n i h 20.000 kron bednemu kmečkemu prebivalstvu. K* je bil ta dr. Šusteršičev predlog sprejet, so kat. nar. poslanci vstali in rekli „Se priporočamo", nakar je slavna večina nemškega „teatra" nesklepčna ostala skupaj in se z bistveno podaljšanimi nosovi razšla. Zbornica je, kakor smo že včeraj poročali, sprejela predloge finančnega odseka.
Stara ekscelenca je bolna. Odkar so začeli katol. narodni poslanci neusmiljeno krtačiti njegovo kožo, ga ni več v zbornico. Zavlekel se je v svoj lepi .brlog" na Rečici in simulira bolezen. Mi bi jo diagnozirali: „Strah pred zbornično javnostjo in egiptovskimi sanjskimi bukvami". Ta korak kaže, da ima jako dober nos in da noče povedati iz egiptovskih sanjskih bukev „ta prave numare". Izroča namreč svoje tovariše v nemškem klubu novemu vodstvu prestolonasledniku grofu Barbotu, ki je že zavozil trhli čolnič po razburkanih valovih političnega življenja.
Deželni zbor in ljubljanski mesarji. Povodom razprave v deželnem zboru o nujnem predlogu poslanca Povšeta glede uvoza klavne živine v Avstrijo se je, kakor naravno, pokazalo nasprotje med pro-ducenti in konsumenti. Kot zastopnik kmečkih občin, oziroma živinorejcev, je poslanec Povše storil le svojo poslansko dolžnost, ako se je potegnil za kmečke koristi. Tega mu nepristransk človek ne sme šteti v zlo, kakor mi ne očitamo poslancu Hribarju, ko je kot župan in poslanec ljubljanski zagovarjal koristi svojih volivcev. Zato pa je naravnost nečuvena zlobaost, s katero je .Narod" tem povodom napadel poslanca Povšeta samo zato, ker je kot vesten poslanec storil svojo dolžnost Nobenemu stanu, torej tudi mesarjem ne zamerimo, ako zagovarjajo svoje koristi, a zgodi naj se v do-x stoj ni obliki. Z ozirom na dotični »Narodov" napad na moravška mesarja pa smo dobili od županstev v Moravčah in Pečah naslednjo izjavo: Na neosnovani napad vsled prav umestnega predloga g. Povšeta v deželnem zboru izjavljajo podpisani, da moravška mesarja nikdar ne koljeta „buš", ampak tudi vole in sploh živine po potrebi, kakor se more spečati meso. Da bi pa iz Moravč pošiljali po meso v Ljubljane, ker je „doma preslabo", ni res. Res je pa, da pri tukajšnjih mesarjih kupuje tudi admiral baron Minutillo, ki živi tukaj v svojem gradu Ign. Klopčič, župan v Moravčah; F. Barlič župan v Pečah; J. Birgant, Fr. Bizil, Ign. Detela, svetovalci.
»Naša moč". Razposlali smo že „Navodila" za društva in poverjenike. Ako bi slučajno kako društvo ne dobile „Na-vodil", naj nam to naznani. Prosimo tudi somišljenike v krajih, kjer so delavci, a ni še naše delavske organizacije, da se posvete nabiranju naročnikov in naznanijo svoje naslove takoj na naslov „Naša moč" Kopitarjeve ulice št. 2. Kakor smo že poročali, je določena cena „Naši moči" letno 3 K. Kdor ga naroči v svojem društvu in želi plačati mesečno naročnino, plača vsak mesec 26 h. Naročnina se plača naprej.
Upravništvo ,Domoljuba* vabi vse tiste gospede, ki se zanimajo za listov razvoj, v ponedeljek takoj po shodu zaupnikov (pred banketom) k razgovoru v dvorano „s1ov. kršč. soc Zveze".
Velika senzacija se je zgodila v hrvaškem saboru. Z; nekaj let ni prišel k saborskim sejam baron Pavel Rauch. Predvčerajšnjim pa se je mož seje udeležil
ter je v svojem govoru odobraval reško resolucijo, češ, da se morajo Hrvatje boriti rama ob rami z Mažari. Napadel je narodno stranko in čisto stranko prava, češ da sta stranki agenta Dunaja. Rauch se je nekako predstavljal za bana reških reso-lucijonistov. R a u c h a je pobijal poslanec Tomažič. — Hrvatska je rešena, ker se je Rauch zanjo ogrel. Reška resolucija postaja vedno zanimivejša.
—	Občinske volitve v Domžalah. Včeraj je volil tretji razred, v katerem so bili z veliko večino izvoljeni: Fr. Bernik, Matevž Janežič, Fr. Habjan, Janez Habjan, Jakob Gerčar, Mihael Kremžar. To listo so sestavili jako umetno. Na čelo so postavili g. Bernika, ki je splošno priljubljen in so ga vsi radi volili, potem g. župana Janežiča, ki ima močno zaslombo, in slednjič so pritisnili Tirolci, ki so dali vsem delavcem prosto, da so volili njim ugaja-joče kandidate.
Občni zbor ,,Obrambnega društva" bo v ponedeljek ob 3. uri popoldne v prostorih „Slov. kršč. socijalne zveze" (hotel »Union", Frančiškanske ulice.)
Umrl je včeraj ob 11. uri zvečer župnik v pokoju č. gosp. Ivan Golob. Pogreb bo v ponedeljek dne 27. novembra ob 10. v Smartnem pri Liliji
—	Zasedanje dež. zborov je odgodeno.
—	Koledar za kmetovalce je
izdala tvrdka B o n a č. Sestavil je koledar j iko spretno g. mlekarski nadzornik Legvart. Cena koledarju je 1 K 80 v. Več o tem prihodnjič.
—	Zastrupiti sta se hotela v Gorici neki častnik in neka H Z. v ulici della B >na. Gospodar je pravočasno poiskal zdravniško pomoč, in dva zdravnika sta ju kmalu spravila izven nevarnosti.
—	Umrl je v Gorici davčni prakti-kant g. Roman Golja, star 22 let.
—	Fantje iz Straže. Verodostojna priča nam piše: Dae 7. novembra sta bila neki orožnik in ženska, katere mož je v Ameriki, v neki gostilni v Gor. Straži. Odtod sta šla na njen dom. Domači fantje pa so v takih slučajih že od nekdaj nagajivi. Prastara navada je namreč, da hočejo biti gospodarji in varhi v domači vasi. Obstopili se torej hišo ter zastražili vrata in okna. Pozno v noči so sprejeli orožnika in ga po vabili k občinskemu odborniku, da se ta prepriča o junaškem činu na Straži. Seveda je občin odbornik takoj ukazal, da morajo orožnika izpustiti. A že drugi dan je bil g. stražmešter iz Novega mesta fantom za petami — Dne 18. t m. pa je g. stražmešter „povabil" tiste tri junake, ki so stali na straži, da dokažej« „staro pravdo". G. stražmešter pa gre nato še v dotične gostilno in ne ravno prijazno rekel gostilničarju, da on in njegova žena nista sposobna za gostilni-čarski obrt in ju bode naznanil. Nam se zdi, da tak nastop ni umesten proti možu, ki ga ljudstvo doma in v okolici čisla in spoštuje.
—	Obsojeni slepar. Iz ljubljanske prisilne delavnice pobegli Karol S t a m c a r je bil pred novomeškimi po rotniki obsojen na 6 let v Gradiško, potem bo prišel nazaj v prisilnico. Goljufal je ljudi kot „pobožni romar", kot .vinski trgovec" in kot „ietniški paznik" iz Gradiške
—	Shod Sodalitatis Ss.Cordis Jesu za novomeško dekanijo be sredo 29 t. m v Prečini ob 10. dopoldne
—	Za pomožno učiteljico je imenoval pestojinski okrajni šolski svet otroško vrtnarico gospico Štefanijo Pečar.
—	Umrl je dne 21. t. m. v Nevljah pri Kamniku 201etni mizarski pomočnik Franc Končnik, član društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. K pogrebu rajnega tovariša je prihitelo iz Ljubljane 11 drust venikov imenovanega društva z zastavo, ki so v zvezi z mekinjskimi pevci krasno zapeli nekaj pesmi pokojniku v slovo. Bil je ranjki med tovariši jako priljubljen in vsestransko pošten mladenič.
—	Deževje, sneg, povodnji. Take jeseni že davno ne pomnimo. Dež dan na dan, zgodnji sneg, posledice — nena vadne povodnji v raznih krajih dežele. Tako se nam poroča iz St. Vida pri Zatičini, da se vasi v občinah Dob, Podboršt in Zagc-rica v vodi. Iz mnogih hlevov so morali ljudje izgnati živino in sami zapustiti stanovanja. Voda je ljudem odnesla drva in ži vila. Enaka poročila prihajajo od Cirknice in Planine. Iz Zagradca pri Zjžemberku pa se nam poroča: Pri nas je zgodnji sneg na
i pravil ogromno škodo, zlasti v mladih hra stovih gozd h. Vasi Kuželjevec, Malo in Ve liko Globoko ter Grintavec imajo do 400 oralov hrastovega gozda. Sneg pa je polomil večino mladega drevja. Skoda je neprecenljiva. En sam gospodar ceni škodo v
gozdu na 4000 kron, ker mu je uničen mlad hrastov gozd, ki mu je obetal lepe dohodke. Res, povodenj je huda nesreča, a nič manjša ni, ako gospodarju nemaren sneg polomi najlepše sadno in gozdno drevje. Tudi to je huda gozdna in vremenska nezgoda ali uima. Gospodte poslanci! AUo b^dete prosili podpor za ljudi v vodi, prosite tudi za posestnike, katerim je zgodnji sneg napravil nešteto škrdo
—	Vabilo k veselioi, katero priredi „Bralno društvo* v Ž i r č h v spomin 25letnice obstanka v nedeljo, dne 26 listopada 1905 v prostorih g. Val. Olak-a v Žirčh. V-ipored: 1. Slavnostni govor 2. „Posestrimi", igra v štirih dejanjih. 3 Šiljiva pošta. Tombola. 4 Petje in prosta zabava Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 60 vin., stojšča 30 vin. Ker je čisti dohodek namenjen za društvene namene, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
—	Razstava v Milanu. Od srede junija 1906. do konca razstave * Milanu bodo tudi mednarodne razstave: Živil, kemičnih izdelkov dišav, orožja, fotografi', godbenih orodij in igrač. Naznanila sprejema de 15. dec. t. 1. avstrijske trg. ministrstvo, ki daie tudi potrebna pojasnila.
—	Zganjetoči so c. kr. okr. okr. glavarstvu v Krškem silne priljubljeni Neki tujec na Trebelnem je prosil za žganjetoč. Občinski odbor se je soglasno izrekel zoper dovoljenje in še celo na poziv c. kr. okrajnega glavarstva dvakrat, toda poročilo orožnika je pri okrajnem glavarstvu več izdalo, kakor 24 občinskih mož, in tujec je dobii žganjetoč, dasiravno se komaj 50 metrov dalje vže dolgo let toči žganje. In ko je. prosila neka tujka v vasi Cešnjice za gostilne, je bil zopet občinski odbor prot< dovolitvi, orožnik pa za dovolitev in ta je, kakor vselej, zmagal. Cemu pa predlaga okrajno glavarstvo take stvari občinskim odbeiom ! Menda se bode blagostanje ljudstva povzdignile, če bode veliko žganjarij in gostiln I
—	Krajevni napisi. Občinski odbor na Trebelnem je soglasno sklenil napraviti s a m o s 1 o vens ke krajevne napise. C. kr. okrajni glavar v Krškem je ustavil dotični sklep in zahteval, da morajo biti napisi dvojezični. Na Kočevskem pa ne vidijo samo nemških napisov. Obiinski odbor je seveda sklenil, naj se napravi pritožba zoper dvojno mero.
—	V Mirnu je sklican za nedeljo, 26 t. mes., javen shod za splošno in enako volivno pra-v i c e ob pol 4. uri popoldne.
—	Smrtna kosa. Dne 19 t. mes. ob pol 10. uri zvečer je mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti, č. gosp. Josip G e 1 j a , župnik v Tinjanu pri Kopru.
—	Novomeško prizivno sodišče. J. B. iz M;tlike je, kiker trdi, dne 17. junija t. 1. pri davčnem uradu v Metliki plačal neko pristojbino v znesku 50 40 K. Tega se spominja, kakor pravi, a ne, da bi dobil kako pobotnico. Cez nekaj časa pozneje pa je dobil opomin za ravno isto vsoto. Sel je v urad in povedal kako je bilo, da je namreč plačal. Davčni urad pa trdi, da omenjene vsote ni dobil, ker sicer bi morala biti v blagajni. Torej, pravi ovaiba, da je trditev B le sumničenje urada. Obsojen je bil na 100 kron in se pritožil. Novo meško sodišče je sklenilo, da se mora ta zamotana stvar še natančno preiskati. — .Smrkavec" velja 10 kron Nekje na Dolenjskem sta se pri igri sprla dva znanca. A reže B smrkavec in je bil pri okr. sodišču obsojen na 10 kron. Novomeško prizivno sodišče je to obsodbo potrdile.
—	Hud bolnik. V Trstu so nedavno zaprli nekega Karola D e a n g e 1 i, ki j j pogoliufal mnogo denarja. Ker je bil bolan, so ga poslali v bolnišnico in odredili, da je stal poleg njegove postelje polic-jski stražnik. Deangeliju je postalo v bolnišnici dolgčas, zato se je vzdignil iz postelje in jo hotel popihati. Policaj mu tega veselja seveda ni hotel privoščiti in ga prijel za roko. Bolnik pa je hipoma ozdravel, vrgel se je na policaja in ga začel pretepati. Sele ko sta prišla dva stražnika, so Deangelija ukrotili.
—	Zaradi klica: „Zivela Italija11 je bil te dni v Pulju obsojen J o -sip Germanis, delovodja v ces. kr. mornariškem arzenalu v Pulju na 100 kron globe. G e r m a n i s je 19. a« g. t. 1. v delavnici arzenala zbadal delavce, ki so govorili med seboj hrvaški in slavil Italijo, ki pošilja svoje sinove v Avstrijo, da si tu služ jo kruha in potem žalijo druge narodnosti.
Razpisane službena kranjskih državnih srednjih šolah.
Za II tečaj šolskega leta 1905/06 so razpisana sledeča mesta: Mesto učitelja na II. ljubljanski državni gimnaziji za nemščino in slovenščino kot glavni predmet, oziroma nem-šiina glavni; klasiška fi ologija postranski predmet; na kranjski gimnaziji učno mesto za nemščino kot glavni, klasiška filologija
kot postranski predmet. Prošnje do 20. decembra t. I. na dež šolski svet.
— Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je daroval c. kr. računski svetnik gospod Anton Mrak svoto 50 kron povodom smrti svoje soprcge, ki je bila vedno blaga debrotnica ubogih in posebna prijateljica nadebudne mladine. Po-kejnici blag spomin! — Namesto venca na krsto Sentpeteiskega župnika g. Martina Malenšeka je daroval odvetnik gospod dr. lv«n Milan Hribar, glavni blagajnik družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 20 kron za družbo sv. Grila in Metoda
LlubllonsKe noulce.
lj Zaupniki katoliško nar. stranke v Ljubljani in okolici,
ki do jutri zjutraj pemotoma še ne dobe vabila na zaupni shod, dobe lahko jutri v nedeljo zjutraj od 9. do pol lt. ure dopo-ludne v prostorih .Kiščansko - socialne 2veze-.
lj Dan 28. novembra v Ljubljani. Manif.stacija za splošno in enako Vulivno pravico se bo v Liub jani prihodnji torek vršila po naslednjem redu: Ob 10. uri dopoldne bo shod pred »Mestnim Domom" ali v veliki dvorani „Mestnega Doma". Po shodu bo manifestacijski pohod Cesarja Jožefi trga do rotovža, potem po-Spitalskih in Prešernovih ulicnh do pošte, dalje po Selenburgovih ulicah in po Gradišču, po Hilšerjevih ulicah, mmo palače dež. vlade in po Bteiweisovi cesti do Narodnega Dema, kjer se izprevod razide Takoj po k nčanem shodu se postavi izprevod v vrste po štiri in štiri. Kadar pride izprevod do palače deželne vlade, odide posebna deputacija k g. dež. predsedniku, da mu po jasni želje delavstva, izprevtd ra koraka, ne da bi se ustavil, dalje do „Nar. Doma". Ob pol 3 uri popoldan pndstava v slov. gledališču Jernej Turazer". — — Čevljarska zadruga nam na-znania, da je na svojem sestanku sklenila, da bodo gg. člani svoje predajal-nice od 10. ure dopoldne do 1. ure popldne zaprl i. — Brivska zadruga je sklenila, da bodo bri vnice v t orek od 9 ure dopoldne do 1. ure popoldne zaprte. Tudi mnoge drugih podietij bo za prtih. Tako nam naznanja tudi nL j u d -s k a p o s o j i 1 n i c a" da 28. t. m. celi dan ne bo poslovala m bo imela svoje uradne prostore zaprte. Že sedaj je gotovo, da stavci v tiskarnah dopoldne za časa manif-stac je ne bodo delali. V mno gih podjetjih se je delavstvo soglasno izreklo za piaznovanje 28. t. m. Tudi delavci Samassove tovarne so imeli shod in sklenili praznovanje, bil je samo eden proti, a še temu svetujejo delavci, naj postane ž njimi solidaren. Iz drugih krajev poročajo, da so n. pr. v L i b e r c i h na Češkem sklenili vsi podjetniki dati delavstvu prosto. Tudi vTrstu, Pragi i. t. d. bo počivalo vse delo. Zadruga žganjetočnikov na Dunaju je sklenila, da bo 28. t m. imela svoje prodajal-nice zaprte V Trstu in v Pragi stavci cel dan ne bodo delali in ne izideio ne j utranji ne večerni listi. Dunajske zavarovalne družbe so skle • nile dati svojim uradnikom 28 t. m. prosto, upati je torej, da tudi zavarovalne pisarne vLjubljani ne zaosta-nejo. V Budjejevicah je sklenil trgovski gremij, naj trgovci zapro prodajal-nice. Celjska slovenska »Domovina" poziva celjske trgovce in ofcnnike naj 28 t. mes. zapro svoje prodajalnice. Tudi nekaj ljubljanskih trgovcev je že obljubilo da za dobe manifestacije zapre prodajalnice posebno po onih ulicah, po katerih se bo pom-kal izprevod. Naj veljajo tudi za Ljubljano besede celjske »Domovine«: „D a n 2 8. t. m. bo pomenljiv dan za našo trhlo Avstrijo! Zavedajmo se te pomembnosti tudi mi Slovenci! Ali izvojujemo ljudske pravice — in to moramo — ali pa se zvijajmo še nadalje v prahu in blatu pred mogočniki. Avstrijsko delavstvo praznuje v torek, 28. t. m. Storimo to tudi mi Slovenci ! Vstrajajmo v vrstah bojevnikov!" — Po medsebojnem dogovoru v torek neizideta tukajšnja slovenska dnevnika .Slovenec" in „Slov. Narod". Skoro vsi stavci so se izrekli za to, da se v torek ne dela
lj Gg. zasebne uradnike, trgovske uslužbence itd. še enkrat opozarjamo, naj se gotovo udeleže shoda zasebnih nastav-ljencev, ki bo danes zvečer ob 8. uri v mali dvorani hotela „Union" (tk restavracije) T a poziv velja vsem zj< vabilo. — Opozorite na ta sestanek svoje gg kolege, ako bi slučajno še ne vedeli za ta sestanek, ki bo nemenien eiinele stanovskim interesom zasebnih nastavl|encev. Na dnevnem redu so velevažna poročila o starostnem zavarovanju zavarovanju zasebnih nastavljen c e v. Ker se mora usoda te zadeve, ki je za nas življenske važnosti, odločiti v
državnem zboru v par dneh, zato — na shod! — Sklicatelji.
lj Vrsta porotnih obravnav pri tukajšnjem deželnem sodišču. Dne 2 7. novembra t. 1.: 1. France K o 11 n i g, 68 let star, potepuh iz Kojnic, zaradi tatvine; 2. Mile R o g i č, 20 let stari delavec iz Klanca na Hrvaškem, zaradi hudodelstva ropa. Dne 28. novembra t 1.: 1. Matija Hanaček, 36 let stari delavec iz Sevnice, zaradi hudodelstva tatvine; 2. Marijana Jakolič, 43 let stara dekla iz Zgor. Pirnič zaradi hudodelstva požiganja Dne 29. novembra t, 1: 1. Janez Rekar, 29 let star iz Trebeljevega, delavec, zaradi hu dodelstva tatvine; 2. Martin Rak, 29 let stari rudar iz Lok pri Zagorju z a -radi hud o de1 s t v a z a vra tneg a umora.
lj Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo, dne 26. t. m. sta dve pred stavi. Popoldan ob 3 uri se uprizori narodna drama s petjem „Deseti brat". V vlogi Manice nastopi prvič novoangaževana gdč. K o b a 1 o v a , rodom iz Vipave, doslej član srbske gledališke družbe g. Iličiča; vIoro Matevžka pa je iz prijaznosti prevzel g. Fr. P e r d a n. — Zvečer je zadnjič v tej sezoni najlepša velika ruska opera „ P i -kova dama".
lj Ugovori meščanstva proti splošni in enaki volivni pravici. O tem predava, kakor javljajo lepaki, danes ob 8. uri v veliki dvorani »Mest nega Doma-* g. dr. N o v a k. Delavstvo naj se tega predavanja polnoštevilno udeleži! Vstop za delavstvo prost.
lj Odbor slovenskega trgov-< skega društva „Merkur" je sklenil postaviti na dnevni red slavnostnega občnega zbora, ki se vrši jutri v n e -d e 1 j o ob pol 11. uri dopoldne v „Narod. domu" tudi točko „0 osnovi zaklada za društveni dom", (poroča gosp. dr. Viktor M u r n i k). Gg. člani in prijatelji društva udeležite se tega velevažnega občnega zb*ra v prav ob'Iem številu
lj Vabilo k zabavnemu večeru, katerega priredi „K a t o 1 i š k o mladeniško društvo v Ljubljani* v nedeljo, 26 nov. 1905., ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu, Komen skega ulice 12 Vspored: 1. Dav. Jenko : .Lipa", zbor. 2. Greg. Rihar: .Žalostni glas zvonov", zbor. 3 L Bslar: .Dramilo mojih rojakov", zbor. 4. Govor. (Dr. J. Gruden.) 5. Roparji pri Mariji Kulmski. Vstopnina: Sedeži 1. do 4. vrste 30 kr.; sedeži 5. do 10. vrste 20 kr.; stojišča 10 kr.
lj Petdeset let je danes, kar je bila posvečena trnovska cerkev.
lj Ljubljanica je narasla včeraj I 22 m nad normalo, sava pri Z-alogu pa za 70 cm.
lj „Naša moč". Ljubljanski delavci in delavke naj naročajo „Našo moč" po svojih društvih, ki jim tudi dostavijo pravočasno list. Kdor bi želel, da se mu lošilja *Naša moč" na dom, naj plača celoletno naročnino 3 krone naprej in naj to naznani društvu, ali pa naravnost uprav ništvu „Naše Moči", Kopitarjeve ulice št. 2. Kdor ni v kakem strokovnem društvu in želi plačevati naročnino mesečno naprej 26 v, naj se prijavi pri knjižničarju kršč. soc. zveze Kosu ali blagajniku Sedmaku odroma pri predsednici ženskega oddelka, kršč soc. zveze gospej Manfredo.
Ij O deželnobrambnem polku št. 27 se govori, da pojde 28. t. m. v Trst.
lj Trije koncerti v ,Unionu(.
Jutri vrše se v veliki dvorani hotela „Union" ! trije koncerti, in sicer: zajtrkovalni, začetek ob 10. uri dopoldne, popoldanski, začetek ob 3. uri popoldne, in večerni, začetek ob 8. uri zvečer
lj Spominski dan. Danes je petdeset let, odkar je bila trnovska župnijska cerkev slovesna posvečena
lj Pogreb gdč. V. Praprot-nik, katere smrt smo naznanili včeraj, je jasno pričal, kako je bila pokojnica priljubljena v Kranju in Ljubljani. Kakor smo izvedli, udeležil se je pogreba celi učiteljski zbor dekliške šole v Kranju, deputacija njenih bivših učenk, ki so ji darovali kot zad nji pozdrav lep venec in veliko gospodov in dam iz Ljubljane in Kranja. Rajnko bode pogrešala zlasti šola, kjer je bila ena prvih i moči. Znanci in prijatelji ji bodo ohranili trajen skomin. N v m p I
Ij Zanimivo javno predavanje bi> prihodnji torek točno ob pol 8. uri Z' eier v prostorih »Slov. kršč socialne zveze". K obilni udeležbi vabi delavstvo odbor ,S1. kršč soc. zveze".
lj Najmodernejže opravljen in najštevilnejše obiskan v Ljubljani je seda) — fcOtel „Umonu. Povprečno ima na dan izmed vseh tukajšnjih I hotelov le ta največ tujcev. Ni čuda, da de : lajo zelo razvajeni tujci kar med vož njo po železnici živahno reklamo zanj. Saj je bil pa tudi že zadnji čas, da se je zgradil!
li Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov prireja vsak ponedeliek ob 8. uri zvečer predavanja. V ponedeljek, 27. t. m„ bo predaval gospod prrfesor dr. Alfons L e v i č -n i k. — V nedeljo, 26 t. m., ob 11 uri bo sprejemanje novih članov. — P o u k v obrtnem knjigovodstvu se prične meseca decembra. Poučeval bo knjigo vodja .Ljudske posojilnici", gosp. Franc K o v a č i č.
Izgubil se je majhen, mlad, rjav psiček v bližini Sv. Petra cerkve. Kdor bi ga bil našel, naj ga odda g. Iv. C e r n i č na Sv. Martina cesti št 3.
lj Opereta nemškega nacijo-nalca na slovenskem odru. Te dni so listi naznanili novo „izvirno" < pereto na slovenskem odru. Po Ljubljani se govori, da je dotični gospod precej nemško nacijo nalno pobarvan in je svojo opereto ponujal že nemškemu ravnatelju Wolfu, ki je pa ni hotel. Kako pride slovensko gledališče do tega. da uprizarja taka dela ?
lj Za kateheta na tuk. gluhonem-nici je nameščen vč. g. Viktor Sega.
lj Umrli so: Antonija Hren, po sestnica, 82 let, Krakovske ulice 15; Peter Repe, mizarjev sin, dva dni, Pavel Repe mizarjev sin, tri dni; Hranilniška cesta 8, življenske slabosti. — V vojaški bolnišnici: Andrej S u š a n i, pešec, 21 let, črevesni legar.
Telefonska m hrzolauna poročila.
Gorica, 25. nov. Deželni zbor je sklenil zboljšanje učiteljskih plač.
Celje, 25. novembra. Poštni uradnik Nemec je bil radi spoliranja pisem obsojen v 15roesečno ječo.
Gradec, 24. novembra. V včerajšnji večerni seji štajerskega deželnega zbora so sklenili, da naj deželni odbor prouči vprašanje o vpeljavi splošne, enake in direktne volivne pravice po občinah. Danes so raz pravljali o lokalnih železnicah in sklenili deželno naklado 2 kron na vsak hektoliter piva.
Trst, 24. novembra Mesto odstopiv-šega Scaramanga kandidira liberalna stranka dr. P i t a c c a.
Dunaj, 24. nov. Preiskava proti češkemu polku v Inomostu, ki so ga dolžili pristrasnosti proti Nemcem, je dognala, da se je češki polk pravilno obnašal.
Dunaj, 25. novembra. 28 t. mes. se bodo demonstrantje tu zbrali na Karlovem trgu. V vsaki vrsti bo deset oseb. Rediteljev bo 3000. Demonstracija bo mirna in tiha. Izprevod bo šel pred parlament, a se ne bo tu ustavil, temveč se bo razšel na Schottenringu. V slučaju, da se bo kdo spoprijel z redarjem, bodo posredovali reditelji. Šolske oblasti bododaledne 2 8. t. mes. šolski mladini prosto, da ne pride mladina v kako nevarnost.
Dunaj, 25. novembra. Občinski svet poživlja vlado, naj pri demonstracijah v torek varuje varnost življenja in posesti. Schuhmeier dokazuje, da bo demonstracija čisto miroljubna.
Dunaj, 25. novembra. Vprašanje volilne reforme dela vladi veliko preglavico. Ni misliti na to, da bi volilna reforma gladko šla skozi poslansko zbornico. Vlada nima za svoj predlog dvetretjinske večine in vprašanje je, če se ji posreči dobiti kva-lifikovano večino. V slučaju, da bi predlog za splošno in enako volivno pravico v poslanski zbornici propadel, ne preostane vladi nič drugega, nego da oktroira nov volilni red in nov poslovnik za zbornico.
Dunaj, 25. novembra Danes je pred porotniki stala žena železničarja Nemec, ki je po dvamesečnem zakonu povila otroka, a ga vsled strahu pred možem umorila. Porotniki so krivdo potrdili, ker so pa pristavili, da je umor storila pod nepremagljivo silo, je bila oproščena.
Dunaj, 25. nov. Danes je bil Feyer-vary pri cesarju do en četrt na 1 uro popoludne. Popoludne je bil skupni ministrski svet, ki se je pečal z vprašanjem pokritja skupnih zadev. Od avstrijske strani se predlaga, da se kvota za skupne izdatke da kot posojilo, ne da bi bilo treba dobiti za to postavnega dovoljenja od državnega zbora.
Dudimpešta, 25. nov. Poslopje ko-mitata obkroža 600 policistov. Novi nadžu pan je dants prevzel mesto, odstavljen stari nadžupan je izjavil, da se umakne samo sili.
V uradu so samo pisarji. Uradniki izvršujejo administrativni štrajk.
Budimpešta, 25 nor. Vlada bo 19. dec. predložila državnemu zboru načrt zakona o avtonomnem carin, tanfu.
Tokio, 25 nov. Agitacija proti vladi zaradi obsednega stanja v Tokiu in omejitve vobode tiska vedno narašča.
Bruselj, 25. novembra. Cuje se, da bo belg jski kralj Leopold odstopil.
Peterburg, 25. novembra. Tu se je vršil ministrski svet. Witte je predlagal, naj se Židom dajo vse svoboščine. Sklepa ministi skega sveta še ni.
Peterburg, 25 nov. Odposlanci kergresa zemstev v Moskvi se pogajajo z Wittom. Sprejel jih bo tudi car. W,tte se se pogaja s poljskimi člani kongresa radi avtonnmrje Poljske.
Peterburg, 25. nov. Poroča se o napadu na neki vlak. Vsi potniki so morali izstopiti, nakar so bili oropani.
Moskva, 25 novembra Tu se pričenja novo veliko stavkarsko gibanje. — V mnogih tovarnah so delavci že ustavili delo. Vršili so se že veliki izgredi. Več tovarnje popolnoma porušenih. Za dan 4. decembra se pripravlja zopet splošna železniška stavka.
Peterburg, 25 nov. Zatrjuje se, da bo ruski car dal Rusiji splošno in enako volivno pravico
Carigrad, 25. novembra Danes se je začela obravnava zaradi atentata pri Jil-diz-Kiosku. Belgijsko poslaništvo je povabljeno k obravnavi.
Carigrad, 25 novembra. Včeraj je mednarodno bredovje stopilo v akcijo ter hoče okupirati Mitilene in otoke ob darda-nelskem ustju. Kabineti v Belgradu, Scf.ji in Atenah so dobili z Dunaja obvestilo da to ne znači signal za njihove akcije, nego morajo biti nevtralni. Evropa hoče napraviti red v Makedoniji.
Carigrad, 25. novembra. Turška vlada se že posvetuje o denarnem vprašanju, kako izvršiti program, ki ga je bila Turčija prej velevlastim odbila. Ko je turška vlada izvedela, da je del demonstrujo-čega brodovja zapustil Pirej, se je takoj vdala. Sklicevanje turške vlade na berohn-sko pogodbo je brezuspešno, ',ker Turčija sama več točk te pogodbe ni izpolnila.
Razne stvari. Najnovejše.
V	Bregencu je ustrelil častnik Quinz svojo zaročenko, hčerko bankirja Veitha, in sebe.
I z k 1 jučeni č1 ani nemškega visokošolskega odbora, katerih izključenje je premenil rektor v ukor pred senatom, so se izjavili, da jim je nemogoče sprejeti pomiloščenje, ker so uverjeni o svoji pravici. Izpovedali so, da se ne bodo ozirali na pomiloščenje in bodo zapustili vseučilišče.
VCahi(Aachen) je umorila soproga svojega moža Wil-b e r t a. Prerezala mu je vrat in se ni umaknila potem od postelje mrtvega. Drugi dan je oblekla žalno obleko in je rekla sosedom, da mora moža pokopati. Odvedli so jo v norišnico.
V	Nantesu je padel voz cestne železnice z mosta v reko Loire; štirje potniki so utonili.
Angleški kralj med brezposelnimi delavci. V torek 21. t. m. je priredilo 8000 brezposelnih londonskih delavcev manifestačni izprevod. Med izprevod se je peljal angleški kralj v kočiji nepoznan.
Klub proti spanju. V New Yerku so ustanovili klub, katerega člani so se zavezali, da ne bodo spali več kakor 4 ure na dan. Kdor spi več časa, mora na avtomatično postelj, ki ga po štirih urah vrže na tla. V salonu, kjer se navadno shajajo ni stolov ne zef, zato da ne bi kdo mogoče zadremal.
39 oseb zgorelo. V neki delavski hiši v GlasRovu je izbruhnil požar. V ognju je našlo smrt 39 c.seb.
„Nočemo miloščine, marveč dela" so se glasili napisi na zastavah, ki so jih nosili 20. t. mes. londonski brezposleni delavci pri svojem manifcstač-nem izprevodu na shod, kjer so zahtevali, naj vlada pospešuje javna dela.
Skladišče zgorelo je včeraj na dunaiskem zahodnem kolodvoru. G<silo je pet požarnih bramb. Skoda znaša 90000 K. Poš odov&ne so bile tudi tri bizovlakne lokomotive.
flleteorolojično poročilo.
Vidina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 m m
24
26
Čai opazovanji
9. zveč.
Stanj« barometra t mm

Temperatura
po Celzija
7327
7. zjutr. 2. pop.
73» 7
736 2
3-7
12 1-7
Vetrorl
Neb.
sl. jvzh.
sr. sever sl. sever
obl.
obl.
U'
59
Srednja včerajšnja temp. 3 3', norm. 17°.
Borzna poročila.
Ljubljanska ,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 24. novembra 1905.
Založbenl papirji.	D«n*r	Blago
	100"-	100 20
	9995	10O15
4°/0 avstrijska kronska renta .	99 95	10015
4"/0 „ zlata renta . . .	118 20	118 40
4°/0 ogrska kronska „ ...	95 4 >	95-65
4°/0 „ zlata „ . . .	11390	113 10
4"/„ posojilo dežele Kranjske .	99 50	101'-
4V/0 posojila mesta Spljet . .	100-60	101-60
4V/„ „ » Zader . .	100 —	
4l;,°/o bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	100-65	101-65
40/o češka dež. banka k. 0. . .	99-75	99-95
4°/0 . , , ž.o. . .	99-75	100 —
4'/j7o zast- pisma gal. d. hip. b. .	100 40	101-40
4'/j7o pešt. kom. k. 0. z lo7, pr.	106 30	10730
4l/i°/o zast. pisma Innerst. hr.	100 50	101 50
4V/. » . ogr. cen. dež. hr.	100 —	10010
4V/o » » hip banke.	100-—	100-30
41/j7„ obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	9950	100 50
4,/,0/o obl. češke ind. banke . .	100-25	101 25
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. . .	9990	
4°/0 prior. dol. žel......	9950	100 —
3°/o „ juž. žel. kup.'/,'/, ■ •	317-25	31925
4»/,°/. avstr. pos. za žel. p. 0.	100-70	—
Srečke.		
Srečke od 1. 1860'/,.....	19020	192 20
» » 1864 ......	298 50	300-50
n tizske.......	159 -	161-
„ zem. kreditne I. emisije .	396 50	302 50
n » n 11* n •	297 —	304'-
„ ogr. hip. banke ....	261 —	269 -
„ srbske d frs. 100 — . .	101--	107-—
„ turške.......	146-25	147-25
Basilika srečke . . .	24-90	26-90
Kreditne „ ...	472 -	482 —
Inomoške „ ...	79'—	84'—
Krakovske „ ...	91"—	98'—
Ljubljanske „ ...	64 —	70'—
Avstr. rud. križa , ...	52-75	54 75
Ogr. „ „ „ ...	33--	35'-
Rudolfove „ ...	60 —	64' —
Salcburške „ ...	72--	78'—
Dunajske kom. „ ...	529--	540' —
D e Inl 0 e.		
Južne železnice.......	119-75	120 75
Državne železnice.....	66375	66475
Avstr. ogrske bančne delnice	1636 —	1646 —
Avstr. kreditne banke ....	668 25	669 25
Ogrske „ „ ....	777—	778-—
Živnostenske » ....	247 -	24R-—
Premogokop v Mostu (BrUx) .	674" —	680 —
Alpinske montan......	529-90	530 90
Praške žel indr. družbe . . .	2K20--	2628'—
Rima-Murdnyi.......	530' —	531-—
Trbovljske premog, družbe . .	283 —	286 —
Avstr. orožne tovr. družbe . .	584'-	585'—
Češke sladkorne družbe . . .	151"—	154'—
V a 1 n t e.		
C. kr. cekin........	11-34	11-39
20 franki.........	19-15	19'18
	23'49	23'57
	23 98	24-06
	117-525	117 725
Laški bankovci......	9570	9590
Rublji..........	253-50	254-25
	484	5"—
Naročajte se na „Slovenca" I Nabirajte novih naročnikovi Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Goriško vinarsko društvo""
(registr. zadruga z omejenim jamstvom)
v Gorici
ima v svojih zalogah in prodaja
:
:
:
■
< pristna in. naravna vina
iz Brd, z Vipavskega in s Krasa.
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje.
Uzorce pošlje na zahtevo.
Cene zmerne, postrežba točna In reeina.
Sedež društva:
Gorica, ulica Barzellini \
\ 2019 9 štev. 22.	i
3
co
Razstava Miklavževih, božičnih in novoletnih daril v bogati izberi
pri
F. M. Schmittu
Pred škofijo štev. 2
vabi p. n. občinstvo na blagohotni obisk z zagotovilom reelne in najcenejše postrežbe.
2414 3—1
Rlchterjeve omarice s kamni, lesene omarice.
* *
O) o>

Naravni dobri
brinjevec
1673 16—15
se dobi pri
L. Sebeniku v Sp. Šiški.
Stenske ure z godbo.
je zadnja novost v izdelovanju ur. Te francoske mi-niatur-stenske ure so 72 cm dolge, omara, kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa, najfinejše polirana, z umetno izrezljanim nastavkom in igra vsako uro najlepše koručnice in plese. Cena
2409 6 gld. 101
Ista ura brez godbe, vendar z bitjem vsake pol ure, z zabojem le gld 4-50 — Z bitjem liki zvonu gld. 5- - Te stenske ure niso le zajamčene na minuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca gld.6- —, nikelnasta Roskopf-rem. ura gld. 2-— Pošilja se le proti povzetju Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nikakega rizika. Velik ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih itd. zastonj in franko.
Josip Splering, Dunaj, L, Postgasse 2—19.
proda se več tisoč kilogramov
krompirja, pese
ter prve vrste korenja
po najnižji ceni — Naslov pove upravništvo.
2413 1-1
!!Božična priložnost!!
presenetljivo!
100 komadov za samo 3 Marke
1 prekrasno pozlačena, precizijska ura, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, t moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarenjem žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broša, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko veselost, 10 kom. najlepših božičnih kart, 1 jako koristno navodilo za pisma, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo 3 marke. — Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če se denar naprej pošlje 2401 3—1
en gros razpošiljaina tvrdka
Ch. Jungwirth, Krakov II.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Koledar za kmetovalca
spisal držav. mlek. nadzornik J. Legvart.
Prepotrebni ročni zapisnik
za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd. itd.
Vsebina: Koledar za leto 1906. Poštne določbe Živinoreja. MU-karstvo. Vinoreja. 1 Kletarstvo S dj a reja Živino zdravništvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke.
Cena močno v platno vezane knjižice z žepnlcama K P80, s pošto K —
] Pri naiočilu od 10 kom. višje se razpošilja 1 poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmttij->ke podružnice. Naroči se pii založništvu	2402 5-1
Iv. Bonač v Ljubljani.
Kdor ima
(okrogelj les) jih lahko nemudoma proda
po sledečih cenah:
Smrekove hlode 4 m dolgosti in od 28 cm debelosti naprej, kubični čevelj krajcarjev 30;
Jelkove hlode (kakor pri smrekovih)
£°rove »
Bukove „ „ v B	n
Hrastove „ od 2 metra dolg. naprej „ Hrastove frize (deščice) na kvadratni meter
28; 26; 25; 52; 98;
vse postavljeno na državni kolodvor Ljubljana. — Odpošiljatve in ponudbe nasloviti
je na
2389 1
Parno žago in toy. parketov Ljubljana
cesta na Rudolfovo železnico št 47. Pisarna: Šelenburgove ulice 6
žššiiižiišššiiiššššsšižižžžižiižžiiišlišžižližii
priporom« rsiooTieln«
vizitulce
oo oliki '-um
llelika, sloveča in znana pivovarna išče
gostilničarje
v vsakem večjem kraju na Kranjskem, da ustanovi ali prevzame zalogo piva.
Pismene ponudbe pod	2407 2-1
Dober zaslužek, postni predal 73 Ljubljana.
Krojaški pomočnik
se takoj sprejme v stalno delo
pri Fran Lukmanu, organistu in krojaču v Poljanah nad Škofjo Loko,
Kdor ima glas in veselje do petja, ima prednost.	2375 2-1
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 912 46	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
I
Francozi JMatalija-urdee
na shodu naravoslovcev in zdravnikov v Merami označen kot
Sčsg* idealna voda fjfeg
priporočajo odlični zdravniki proti trganju, revmi, tvoritvi peska in kamna v obistih in mehurju kot
izborno zdravilno vodo
2412 10-1	in obenem kot
•v* izborno, prijetno, okusno namizno vodo.
Glavna zaloga v Ljubljani pri gosp. MIHAELU
KASTNI ER, velika zaloga mineralnih voda.
W|ff|i*a
r
1 ***********

2U
Bivši prvi hišni zdravnik v zdravišču A lian d za bolne na pljučih
Med. univ. dr. August Levičnik
naznanja uljudno, da ordinira za notranje bolezni	od 27. t. m. naprej
vsak dan od pol 9.—10. ure dopoldne in od 2.-3.	ure popoldne (ob
nedeljah in praznikih samo dopoldne) v Ljubljani,	Sodnijske ulice
it. 11., pritličje.	2411 (3-1)
Županstvo v Sežani.
Razpisuje se s 1. prosincem 1906
služba občinskega tajnika
z letno plačo K 1000 zahteva se kavcije 400 K. Ako dotičnik prevzame tudi cerkveno orglanje plača za to po dogovoru.
Prošnje in tozadevna spričevala vsprejema in daje pojasnila do 22. grudna t. I.
2406 (2~1}__županstvo v Sežani.
HM^	B	2391 3—1
Razpis.
Stavbeni odbor za zgradbo nove župnijske cerkve na Teharjih!
odda a konkurenčnim potom giadbo nove farne cer&ve na Teharjih po od oolasti potrjenih načrtih in sicer za:
Zemeljsko delo................314 K 32 v.
Zidarsko delo................ 71883 , 98 „
Tesarsko delo ................ 5006 „ 92 „
Klepaisko del®................. 1540 „ 40 „
Streharsk« delo................ 4826 „ 03 „
Mizarsko delo................2194 „ — „
Kamnoseško del«................ 5320 „ 35 ,
Razno in dobavo............... 6221 , 66 „
Les za odre in nadzorstvo............4167 „ 68 „
P»prava kapele sv. Lucije............ 1000 . — .
Skupaj 102 475 K. 34 v.
Ponudbe se vlagajo zapečatene pri „stavbenemu odbrru za gradbo nove župnijske cerkve na Teharjih" do ekskluzivno 1. prosinca 1906 Natančni proračun, načrti kakor tudi splošni in posebni stavbeni in ponudbeni pogoji so na razpolago v dvorani nove kaplanije. Vsak oferent mora položiti 10% ponudbene vsote kot varščino.
Čemožar
načelnik stavbenega odbora.
Po svetu.
Otročje gledišče v Belgradu.
V	Belgradu je ustanovljeno gledališče za otroke, kjer nastopajo tudi na odru sami otroci. Predstavljajo se pravljice, potem dogodki iz zgodovine, ki imajo na otroke lep in dober upliv.
Iz težaka postal milijonar.
V	Iudianopolisu je umrl Heniy Schnull v 72. letu. Rodil se je v Westfaliju in leta 1850. je odpotoval v New Orleans in imel s seboj le toliko denarja, kolikor je potreboval za potovanje. Po 73 dneh je dobil službo težaka in pozneje je pričel z malo pekarsko obrtjo, ki pa se je povečala in donašala milijone. Potem je ustanovil denarni zavod. Tako so mu milijoni narastli.
Kazen za berače v Holandiji.
V	prejšnjih časih so imeli za prosjake v Holandiji zelo radikalne sredstvo. Ako so katerega dobili na cesti, ki je bil še čvrst in zdrav, pa je beračil, odvedli so ga v izbo, v katero je tekla po neki cevi neprestano voda. V izbi je bila tudi sesalka, in če ni hotel berač utoniti, moral je naglo in naporno odstranjevati vodo ssesalko. Pravijo, da kdor je bil enkrat v dotični izbi, ni prosjačil nikoli več.
Posebnosti glasovitih ljudi. Erazma Rotterdamskoga, največjega humanista, se je lotila mrzlica, če je videl ribe Tycho de Brache, glasoviti astronom XVI. stoletja, je padel na zemljo, če je opazil lisico ali zajca. Marija Medici je iz dna srca sovražila naslikane rože, a imela rastoče in cveteče nad vse rada. Ivan II, veliki knez moskovski, je omedlel, ako je videl sploh cvetico. Ladislav, kralj poljski, je zbežal, če je videl jabolko. Nekemu sedaj živečemu bogatašu v Berolinu se pošibč kolena, če vidi neznatno rano, ali tudi samo obvezo.
Višji dvorni maršal vjet. Iz Moskve poročajo, da so kmetje višjega dvornega maršala carice, kneza Sahovskoja vjeli, ko je prišel na pozorišče, da bi zadušil upor in preprečil ropanje.
Iz življenja gledališčnega igralca. Angleški igralec Palmer je ves čas, skozi 45 let, ko je bil gledališčni igralec, točno beležil vse, kar je igral na pozor-nici. Igral je vsega skup 9991 krat in to v 1112 raznih igrah. Ženin je bil v 2827 slučajih, oženjen pa samo 887krat. Imel je 1731 otrok in to 1421 ženskih in 310 moških. Dedič je bil 231 krat, a na veliki loteriji je zadel 37krat. Bankrotiral je 89krat, bežal je pa s poverjenim mu denarjem 119krat. Ponaredil je podpis na menicah ter napravil krive oporoke 510krat. Zaljubljenih polju bov je dal 12.831, a isto toliko jih je tudi prejel. — Izvršil je 468 raznih ubojstev ter 1116 tatvin, ulomov in ropov. Zažgal je tuji imetek 44krat a izdajstev je storil 253. Za davil se je 31 krat, obesil pa samo 17krat.
V	nesvest je pal 132krat. Oslepel je 3krat, •glušil 19krat, onemel 16, a gluhonem je bil lOkrat. Blagoslavljali so ga464krat, prokli-njali pa 571krat Cesar je billl8krat, kralj 455, plemič 511, sultan 4, prikazen 221 krat. Odvetnik, zdravnik, duhovnik, mestni župan, učitelj 302krat, slikar, pesnik, muzik 226 krat, trgovec ali obrtnik 1888krat, gozdar, lovec 714krat, častnik v vojski in morta-rici 929krat, vojak in mornar 333krat, ribič 15krat, slepec 118krat, krvnik 24, ječ?r 39 krat. Zastrupljen je bil 117krat, ubit iz puške 532krat. Zaprt je bil 1714krat, sploh s silo usmrten 1095krat. Naravne smrti je umrl samo 9krat.
Odkod ime Lloyd ? V XVII. stoletju je imel v Londonu kavarno Edvard Lloyd. Ker je znal ravnati z gosti in jih pridobiti za se, zahajal je v njegovo kavarno velik del londonskega trgovskega sveta. V kavarni so se vršili naposled sestanki, sklepale pogodbe za prevažanje blaga po morju in tako je prišlo, da si je zadalo društvo posestnikov ladij ime Lleyd. Iz Angleškega se je razširilo to ime po vsem svetu.
Cerkveni letopis.
Za kardinale namerava papež imenovati svojega majordoma Cagiano de Azevedo, nadškofa Rio-de-Janeirskega Joahima Arcoverde, nadškofa sevilj-skega, Marcello Spionola y Maestre in nadškofa iz Erlava na Ogrsskem S a -m a s 3 a. Nekateri menijo, da bo za kardinala imenovan tudi nadškof vestminstrski B o u r n e.
K


Delavnica za m cerkvena dela
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, ,» posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih 294 24-21	kipov, križev in slik.
== Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto. zzzz= Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Skaza, st. Ulrich-Gr6den (Tirol).
3!
Kz

SI
Kašelj!
i
Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kaiser*jeve karamele za prsa
o71ft not" PotrJenih spričeval dokazuje LI gotov uspeh pri kašlju, hripavostl, kataru in žlezi.	712 36 -17
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke".
Zaloge v: orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladoviču v Novemmestu in Fr. \Vaeha v Metliki.
Ura bodočnosti s sidro
je moja prava Svičarska antimagnetiška
patent remont, ura s sidro »Sistem Roskopf
z masivnim v kamnih se vrtečim, solidnim kolesjem s pristnim email-kazališčem, masivnim, pristnim z varstveno plombo zavarovanim nikelnastim okovom in šarnir-pokrovom nad kolesjem, ovalnim priponom, 36 ur idoča, z okrašenimi in pozlačenimi, natančno uravnana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad
kron 5a— kron
3 kom. K 14-- 6 kom. K 27-—. Ista ura s sekundnim kazalcem komad K 6-—, 3 kom. K 17' — , 6 kom. K 33 -.
Ista ura s črnim jeklenim okovom kom. K 6 50, 3 kom. K 18--, 6 kom. K 34 -.
Ista ura z dvojnim okovom, v pristno nikeln. okovu, brez sekund, kazalca K 81—, 3 kom.'K 22-—, 6 kom. K 40- —
Ista ura z dvojnim okovom, v črnem jekl. okovu kom. K 8 50, 3 kom. K 23' -, 6 kom. K 42'—. Ista ura z dvojnim okovom, v prist. nikeln. okovu, s sekund, kazalcem, kom. K 9-—, 3 kom.
K 24--, 6 kom. K 45--. Ista ura v pristno srebrnem okovu, odprta brez sek. kaz., kom. K 10'—, 3 kom. K 28-—, 6 kom. K 52' Ista ura v posebno močnem srebrnem okovu, odprta s sek. kaz., kom. K 12-50, 3 kom. K 35'—, 6 kom. K 68-—.
Ista ura dvojno pokrita, v srebrnem okovu, s tremi plašči, s sek. kaz. komad K 16-—, 3 kom.
K 46--, 6 kom. K 90 -. Ista ura dvojno pokrita, v izredno težkem, bogato graviranem srebr. okovu s sek. kaz. komad
K 18--, 3 kom. K 50--, 6 kom. K 96--. Prosim nikar zamenjati teh ur s cenimi Roskopf urami, ki jih ponujajo trgovci z vsemi mogočnimi reklamami.
Moja ura bodočnosti s sidro je določena, da služi p. n. občinstvu kot res soliden, dober in zanesljiv časomer, in odgovarja popolno vsem zahtevam, ki jih stavijo na solidno, dobro uro. Vsako leto razpošljem nad 50.000 komadov ur v največjo zadovoljnost svojih p. n. odjemalcev. To v Avstriji gotovo edino število je najboljši dokaz za solidnost moje tvrdke. Vsako tudi
najmanjše naročilo se reši najtočnejše.	2202 10-4
Zamena v nepoškodovanem stanju dovoljena ali se vrne denar brez odbitka. Razpošilja * ^Up proti povzetju
Prva trgovina ur Haus Konrad
v Mostu (Briix) 1157 Češko,
c. kr. sodno zapriseženi cenilec. — Odlikovan s c. kr. avstr. državnim orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami in nad 100.000 priznalnlcami iz vseh delov sveta. Bogato Ilustrov. ceniki z nad lOOO slikami se pošljejo na zahtevo vsakomur zastonj In Iranko.

Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
Pozor! Citaj! Slabemu — moč!

Paaraake kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj prilj ubij enejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraško kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurlšlč lekarnar v Pakracu Stev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklentčlo (1 ducat) S K, 24 steklentčlo (2 ducata) 8 K 60 v, 38 steklentčlo (3 ducati) 12 K 40 v, 48 steklentčlo (4 ducati) 16 K, 60 steklentčlo
'5 ducatov) 18 K. - Manj kot 12 stekleničk se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sEne ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 3 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih stekleklento 8 K 20 v.
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:	2149 20-5
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 108, Slavonija.
a
O pfi
tU g
»O O
h fc
«a
■M
«|H
O
Zahtevajte le
Globus
761 III 5
kafcor kaže slika
ket* se ponuja mnogo slabih ponarejanj.
Edini tovarnar: Fric Schulz ml. akc. dr., Heb in Lipsko.
flERB*Bfly-Jev
podfosfornokisll
apoeni* železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
Je slez odstranjujoče ln kašelj pomirjujoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospešuje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno telezo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker^ima v sebi fosforovo apneno sol. žij Cena eni steklenici HerbabujJevega apnenega železnega sirupa K 2-50, po poŠti 40 h več ca zavijanje.	2307 D 14—1
Svarilo! &S5
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbabuyJe? apnenoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven sto)eča, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje ln glavna razposlljatev: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Vien, Vili Kaiserstrasse 73-73. Zaloga akoro v vaeh lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJubljani: M. MardetschlSger, I. Mayr,
G.	Piccoli, U.pl Trnk6czy; B e 1 j a k . L. Ass-mann, Jobst& Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči; Celj e: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger,
H.	Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; S o vodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, T.Pigatti, Dr. J. Se-ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec:
I.	Jobst; Volšperk: I. Huth.
»ItOIHEg^JNVJIEkSj
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
1*1
m: dr
4 't S 'i P ®
j i' llš JL . _
tO (ti
N ®
U
C
<D
O
H

^^Odlikouan z najvišjo odliko „firantf Prijf" v svetovni razstavi St. Louis 1904. K
- čistilni izvleček n
p 3
i
Ustanovljeno 1882. Priznano najboljše in najizdatnejše g£3r" oljnate barve firnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in gtg" najfinejše lake angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barveeaštudije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah y za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatlja za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-1 in mizarje, najnovej ši slikarski v z o r o i,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
-W JLi.Jj ■■ l>IJi»nl
Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarokega Ideja.
Največja zaloga mavca (glps), karbolineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno In najboljših čopičev za zidarje In vsako obrt.
Zahtevajte cenike!
kleja i naj- H
-I
^ Pri nakupovanju jg
18 = suknenega = & in manufakturnega = blaga =====
se opozarja na tvrdko
HUGO1HL
1600 64—62
Valentin Golob
(pr. Andr. Draškovičj LJubljana, Mastni trg št, 10.
trgovina z železnino - priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka.	=
Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-«•»• grobnih krlžev. sv* Postrežba točna! Cene zmerne! Založnik iviza avstrijskih • . k». dviavnlh unadnikov
Največja izbera IS
najaoljših in najcenejših
duoKoles m žfp ginlli 5trolco
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
MMm Ivan Jax in sin
♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
lastna delavnica za poprave.
60 52-46
M
L
V
E <
v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4-
250 52—41
Velika zaloga =====
suknenih ostankov. Dunaj-
•ko ielod&ne kapljico, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalno krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščnjoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika ppi zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	42—37
A. Kraczmer ffi^
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-^	igra si klavirji, solidno in
^bs stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi, bbb
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, nbirajo ln izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno ln ^ naraiunavajo najcenejše.
2178 52-5
aST Najcenejša vožnja v Ameriko, ff
E. Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice it, 41
468 43—38
(na dvorliču).
>
3
®
T
W
8)
8Gsr Najcenejša vožnja v Ameriko.
Izvrstna prilika potovanja v
AMERIKO HAMBURG
z^najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta.
prvi • Amerika 69,° CrevlJev d°ig, 74
p rtulwlllul rok, 53 globok, nosi 22.250 ton,
drugi: Kaiserin Angusta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
Fran Ševčik
v Ljubljani, Židovske ulice št 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih	vi »min
pušk =
Na žetfo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
FR SEU^IG, Lijubljana
1928 52-io Dunajska eesta 31.
Stavbeno, umetno in konstruk cijsko ključavničarstvo.
HFdralične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. ___
obmejno omrežJe,
c .. ,.	vode' železna okna, železne stole itd	strelo-
kakor tudi samokresov
SihPSah:Seh l0VSkih P0™" Pri naJ"
Popravila se izvršujejo točno in najce-
^ ... v 1600 20-16 Ceniki na zahtevo zastonj.
6 mesecev na poizkušnjoi
3 mesec* krediti Popolno zastonj I
ln enake širokoustne reklam« moja svetovnoznan.
;irf,kft PotrebuJ° P" Pohvali svojih ur. Ra* pošiljam že leta	2148 20-5
v popolno zadovoljnosf
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ain«. rlkansko, antlmagnetlško, sistem
patentnem, nro

ll^pISI^lUU 1 .t tm;
Prešernove ulice St.
LJubljana.
Zaloga čevljev
Julija Štor v Ljubljani
V Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga moiklh, damskih In otročkih
čevljev, čevljev za lawn-fennlj In pristnih
golsserskih gorskih čevljev.
■ttMMfe. 731 Čevfr Se"'
Elegantna, skrbna Uvrjifev po vseh cenah.
771 52-33
nepokvarjenem stanu. — če se denar pošlje naprej.
S sidrom št. 99
s plombo
t črnem imlt. jeklen. >11 al. keinastem okrom, pat. eraali kalaliSče, 36 nr idočo, natanIS no repasirano g triletnim pri-mernim jamstvom, v futeralo ii jolenine, z nikeln. verižico in priveskom za ceno sl. 2-— 8 komadov gl. M6, 6 kom! igl. U-iS. Ist» ora z dvojnim [pokrovom gl. 3 40. Cone «1-•tem „BosliepP< • are, brei plombe, kikorine prodajno ■«11 urarjl ln trgovci, ko-ul gl. 1 60-
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
PoSilja proti povzetju ali
Pratofmair^HaisM
v Mostu (Briix) St. w 844, (OeSko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec.
b™im?Vann V' kr- 8VStr- drŽ- orlom'	i" src-
em,mi razstavn. svetinjami in ,00.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta.
eojtato lluatr. ceniki z nad rooo slikami se na
btevo pošljejo gratis in franko.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
v sodčkih in steklenicah. _____ Najstarejša sveSarska tvrdka. ~ Ustan. pred 100 leti
£
,tlL<!-n.a ?.4r:?,ni.mi 8tr°i| voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska oesta 17.
k
P
•C CQ
Ci
m* v:
^
o
N
4
mm
Hnjcenejia in najhitrejio vožnjo v Ameriko je j narnlhi
^Severonemškeja Lloyda" «*
□ Bremena Nea»-9orK
S cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d.
---Grosse. mm
Prekomorska vožnja traja samo 5-6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse pTge amS kih že-doblte * Ljubljani edino-le pri 1663 52-15
Etf»nrtl TtIUi!lir-]Uf u Kolotluorsklh ulicah St. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
on,,	'';?vE.1,,.k°r:	M«iko, C.lifomia, Ari-
priporoča velečastitl duhovščini (er slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čehelno^ voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, Izbornl m6d-pitanec
ko,I se dobiva v steklenicah. Skatljah in žkafih v pol|ubnl veli-kosti ter poceni.
KUPU|ein3VuhnV,S„aLČ°,'mcd VL.p?S!lh'sod{kih. kakor ludi vosek m suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni
Za obila naročila se toplo priporoča in zastavlja ločno in pošteno postreči.
1657 52-l&IjjUBllJA^fl)
Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiša.
Važno!	Važno!
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalno moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste sredstva za desinfekcUo, vosek in paste za tla itd ~ Velika zaloga najfinejšega ruma m konjaka. - Zaloga svežih mineralnih Ib58	vod iz soli za kopel. 52—15
OblastY. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, ki mm, apno i. t. d. - Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drojerlja JVnfOH Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
na Sv. Petra cesti 35 u Ljubljani
pdilio Mi
kjer se bode prodajal 3 krat na dan sveži kruh tudi na vago.
Ravnotam se sprejemajo
naročila na razno pecivo in se točno oskrbč.
Priporočam se za obilne naročbe z vsem spoštovanjem
3-3 Jean Schrey.
P. n. občinstvu javljam najvljudneje da sem otvorila
na Su. Petra cesti 35 v Liubljani
filijalko
ki bo imela vedno v zalogi sveže, najfinejše slaioice raznih vrst in čokolado kakor tudi Miklavževa božična darila ter nakit za božično drevesce v največji izbiri po najnižjih cenab. Priporočam tudi špecijalitete medenih potic in ob priliki raznih domačih slovesnosti po želji izvršene torte, čajno pecivo itd. V zalogi imam tudi vedno pristni malino« vec in najfinejšo štajersko medico od Viljema Mandla v Gradcu, prve firme v monarhiji, ter vo&čene sveče in zvitke.
Za obilni obisk se priporoča
T. Novotny.
j Staoje fiog 81. avg. 1905 j	j	«. «,. |
\ čez 11 milijonov kron. i št 2> , nadstr# j 1.1905 čez 37 milj. kron. [
•IIIIIIIIIMHHIIIIHIHIIIIIIIHIIHIHIIIIIIIIIIIIII*
Lastna glavnica K 214.843*38.
fiajboljša in najsiguirnejša pitilika za štedenjel
Ljad^et posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delav-
o
brez kakega odbitka, tako, da
rt sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- A}L poldan ter jih obrestuje po	'
Stanje vlog 31. avg. 1903: K n,831,564-77. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,419.749 39.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dni 1. septembra 1905.
Dr. Ivan Susterilj,
predsednik.
Josip Slika, knezoškofijskl Vancelar, _______ --------------------podpredsednik.
1906 40-21	Odborniki.
Josip Jarc,	Anton Belec,
veleposestnik v Medvodah.	posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andrej Karlln, Karol Kauscheeg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v LJubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. Bvet. trg. in obrt zb. v Ljubljani. Prančllek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Greg. Sllbar,
hlini pos. in blag. Lj. pos.	tovarnar.	tovarn. In pos v Ljubljani. župnik na Rudniku.

Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
lastni iiiSi
regfstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
V Ltjubljani
lasmi im
na Dunajski cesti St. 18, na vogala Dalmatinovih ulle
obrestuje hranilne vloge po
2 57
4
11 Ol |2 |0
brez adbitka rentnega davka, katerega posojilnica sam« za vložnike
plačuje.
8Wr Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilni čnega urada.
Upravno premoženje kmetske f » . nQ Qt\ posojilnice znaša	R /,U/4./10 0(J.
^g^- k 7,651.915-41. k 32,039761-84. 1120.878-15.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilnlčnega urada št. 828.406. — Telefon St. 185
Podpisana ima t raloffj nairaznovrstnojfce trpežno, krasno
blago «a bandera, baldahlne, raznobarvna plašče, kaaule, pluviale, dalmatike, voloma, albe, koretelje, prte itd
»ploh vse, kar 8(5 rabi i oerkvi pri službi božji. — Prevzema iKdi vezenje, prenovljenje st»re obleke ln vsa popra-tfla. — Issdeluje rožno !n poSteno po uujnlJijl eoul bandera ln vso drugo obleko.
Prež&atite gospode prosim, da se blagovole pri uaro.Vilih irsirati na dom&žo tvrdko ter ne uvažujajo tujih tvrdk, din Stev i» potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoetenejšo postrežbo in najnižjo sen©, r.afcrjuje, da bode hvaležna tudi aa najmanjšo naredilo. Najodližnejčiim apo&tavanjam se priporoma 2189 26—3
Ana Hofbauer,
imajlteljica zaloge cerkvene obleke, orodja mi posoda
v kjabljanl, Wolfove nlloe 4.
I
I
*
i± fr
w »
fr fr s*
Najcenejše ln največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje rsklh ur na kraje sveta.
2237 (26—12)
VJtr-
^feT? švicarskih ur na vse
Urar in trgovec
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših, natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk: Šafhausen, Ornega, Roskopf, Urania itd.
Zlatnine in srebrnine, kakor nakraskl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najniž ih cenah.
Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest.
Ravno je izSel najnovejši veliki cenik,
kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
St 502 Nikelnas ta anker remont „Roskopf" Irpež no kolesje gld. 2'45 enaka Iz pravega srebra gld. 3 95, Ista z dvojnatlm, 3 srebrnim pokrovom gld. 6'50.
ure 7„ naravne velikost! o o o

Št. 505. Prava srebrna cilinder remont trpežno kolesje In z močnimi pokrovi gld. 4*85, ista z dobrimi anker - kolesjem gld. 5 95.
imiFieJ^Sl Za BožIčMšfll
Velika izbera
daril za Miklavža
kakor tudi
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka. Nadalje se priporočam slavn. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peolva. — V zalogi imam različnih deaertnlh in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desertnlml vini in raznimi likerji.
HT l^in i turinski pelink->vec.
Vsak dan sveže medene, orehove in rozlnove potloe, sarkelj, plnoe in drago peolvo, v pekarni pa fin domač ržen kruh.
Slaščičarna, kavarna in pekarija
JAKOB ZALAZNIK
Stari trg štev. 21.
Mestni trg št. G.	Sv. Petra cesta št. 26.
HI Za godove! iSf^f« Za novo leto! B«BI
MM
> po celem svefu
znani so naši čudovito revi i
čevlji.
Moški štiljetni, trpežni,	
s čepico.....	par gld. 2'90
Moški čevlji na tra-	
kove, trpežni in eleg.	» „ 325
Damski čevlji na tra-	
kove, lični in trpežni	„ „ 2*90
Damski čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	„ „ 180
Otroški čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	M M 1 """* 1
Specialiteta: Goodyear svetovno blago.
M ■ c	m m/m mm u _■ prodaja izdelke
Alfred Frankel najpomembnejše
tvornice za čevlje komanditna družba.	v monarhiji.
Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch.
2291 15
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjuvii ln ekskomjituje	Daje predujme na vrednostne paplrj*.
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
jld Eskompt ln lnkasso menlo.	JUt" Borzna naročila, 'aji
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Gospodične
katere se želč izobraziti
v šivanju in krojnem risanju
1828 52—22	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po životni meri. -ws
iz portland-cementa in peska
fingetr,
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Preselitev trgovine.
S tem vljudno naznanjam, da sem se iz začasnega mesta na Francovem nabrežju preselil zopet nazaj v svoje prejšnje trgovinske prostore
na Mestnem trgu štev. 17
S preprijazno prošnjo naj mi p. n. občinstvo dosedanje zaupanje in dobrohotnost ohrani v neprikrajšani meri, se priporočam še nadaljnemu mnogoštevilnemu obisku z odličnim spoštovanjem
J. Giontini
v Ljubljani.
2386 3—3
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line' to je getevo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vezne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek,_doslu*eni uradnik državnih želežnic in hišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bliz® cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ah pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 10
JJJL
j-ll:
" j
Primerno božično darilo!
konfekcije za gospode, dečke, tfome in deklice .'.	se dobe za polovično ceno v
Angleškem • •
cu oblek
radi izredno velike zaloge
• • t •
2404 (6—1)
o.
Ljubljana. Mestni trg 5.
I.

Otvoritev trgovine.
Podpisana vljudno naznanjata, da sta otvorila v Ljubljani na Mestnem trgu št. 17, pod tvrdko:
Fellin & DalF-Au
trgovino z vinom, kjer se bodo prodajala na debelo in drobno
prisfna tirolska vina
iz najinih lastnih vinskih goric pri Revo v južni Tirolski.
Od 5 steklenic naprej dostavimo vino v mestu vsakemu brezplačno na dom.
Priporočamo posebno naslednje vrste :
1.	Groppello, rdeče namizno vino ....
2.	Groppello, „	„ (špecijaliteta) :3. Belo namizno wino (špecijaliteta) . .
4.	Marzenino, fino, prav prijetno desertno vino
5.	Teroldlgo, črno vino, izvrstno za malokrvne (). Hasslol, belo močno vino z zelo finim aroma
2394 3-1
32 e "J /-a	kr.
	??
. 40 O O	«
	V
AO . "trV t ^	??
. 45	J?
m debelo.	
Q> «
m
im
Velike množine odpošiljajo se naravnost iz Revo. 7 velespoštovanjem Feiiin & Dair Au,
a
istifi


Nlkaklh sivih las In brad« več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
EST nucina
[zak. zajamčeno) 1298 bil 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri pr. VI-teku & Comp., PraSa, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji Anf. Kane,
^"^■HanBnngB^
"Izvoz piljjiv.
2a 3 krone pošljem 5 kg. najfinejših bosanskih suhih sljiv (češpelj). pri naročbi 100 kg. zaračunam 70/^ 22, 80/85 20, 85/100 18, no/120 16 gld. Lequar (Pekinci) v sodih a 15 gld. Išče se zastopnikov. 2224 1 0 -8 Lj. lfukovic, Brod n./S.
Lepa
uriložnostna flarila!
Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mostnem trgu.
Novi ceniki tudi po poŠti brezplačno. 256 52—42
Mlin
se proda iz proste roke
na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22-15 Več v upravništvu ..Slovenca".
Ign. Hladnik op. 50.
Missa Salve Regina
za mešan zbor z orgijami.
Partitura in 4 glasovi 2 K 40 h, posamni glas 20 h.
Dobi se v Kat. bukvami in pri Schwent-nerju v Ljubljani ter pri skladatelju Novo-mestO.	2374 5—2
* Josip
krojač v Celju, Kolodvorske ulice št. 5
se priporoča prečast. duhovščini in drugemu slav. občinstvu v izdelovanje
vsnlioorstne obleke
iz trpežnega in solidnega blaga, po najnovejšem kroju po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo
Izjotovijene obleke, zimske in Športne suknje, haveloke in o paierine, ms i0-m
O za gospode in dečke v največji izberi 0 ^^ P° najnižjih cenah. ^o^
Najelegantnejše izvršene
' obleke
za gospode in dame.
Konfekcija, solidne cene,
kulantna postrežba le pri
JOS. ROJINA
Ljubljana.
2179 20—9
.	-p.	603 104—72
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini ijiihniitiiflin nhlobo v izdelovanje vsakovrstne UUHUW»mUS UUIsllE
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
0posSKznaVg?k0 izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavltei] uniform avstrijskega društva železniških uradnikov,
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato llustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastih, srebrnih in tUtlb ur z znamko Uuskopf. Hahn, Ornega, SchaRhauaen, Glashutte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnln po lzrirnlu tovarniških cenah.
Nikel. remont, ura......K 3'—
slst. Roskopf patent ura.....4—
„ „ črna jekl. rem. ura , 4-— švic. izvir. Roskopf pat. ura . . . 5-— Ooldin rem. ura „I.una" kolesje , 7 50 Brebr. , „ „01oria" , . 7-60 , „ , dvojni plašč . , 11-50 » oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka „ 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem , 9-50 ura s kukovico K S-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'— ivarcvaldska ura K 2'—. Za Tfiako uro 31etuo pismeno Jamstvo 1 Nikak rlslkol Zamena doroljena, ali denar naz^J!
Prva tovarna za ure llanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—46
Izurjenega
mizarskega pomočnika
obenem
2378 2—2
delovodjo
ki se razume na strojno delo in je vešč nemškega jezika v govoru in pisavi ter popolnoma izurjen v izdelovanju načrtov za stavbeno in pohištveno mizarstvo, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
Fran Šusteršič
tovarna za stavbeno in pohištveno mizarstvo Vižmarje nad Ljubljano.
n i ■ 11
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
I *»s In - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-Jjah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarra
pri ,.zlatem levu" » Pragi Elizabethgasse štev. 5 nova. QV l>wvtfte rntpotMJanje,



Vabilo
k
izvanrednemu
občnemu zboru
posojilnice In hranilnice u Moravčah
registr. zadruge z neomejeno zavezo
dne 3. det. 1905 ob 3. uri pop. v Horavčab St 1.
VZPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	„ nadzorstva.
3 Volitev načelstva in nadzorstva
4.	Citanje revizijskega poročila in pre-memba pravil.
5.	Slučajnosti.
2403 i-i	Načelsfvo.
Proda se
2405 3—1
posestvo
obstoječe iz zidane hiše z gospodarskim poslopjem v dobrem stanu, iz njiv s 15 mernikov posetve, travnika in zaraščenega gozda. Tik hiše je zasajen sadni vrt. — Ponudbe sprejema Martin bizovičar. posestnik v S-ari Loki št. 35 pošta: Škofja Loka.
Cerkvene orgle
primerne za vsako cerkev, lepega in močnega glasu (priacipal cinast, solicinal 3fich cinast, flavta, copel itd.) z lepo omaro in belo klaviaturo, prodajo se prav poceni po dogovoru Pri	2410 3—1
f. Korifniku
občina Vel. Dolina pošta Jesenice ob Savi
Dolenjsko.
Prodajo se nevezani, še dobro ohranjeni letniki 24o« 3-1
Jluhovn. pastirja1
in sicer: 1. 1887, 1888, 18s9, 1890, 1891, 1892 po 5 kron vsak.
Naslov rove upravništvo „Slovenca".

Um
Panorama Kosmorama
Dvorni trg Št. 3, pod »Narodno kavarno".
Od nedelje 26. novembra do vštete sobote Z. decembra 1905:
Egipet.
(Aleksandrija in Kairo).
2392
a
< i o i ■i
3 S3
5=3
N E3< N< (v«
3
»T «1»
o ta
< «3
r> sr
cr 2. n 5T v' ~
5=3
s*r <
o
T3 o
2.5-3
g g-s-
33S
o - sr
u o. o e
3 ..
5*5
3"T3 O
O
2	3
3	N
Os 3
P* O
<
►t
C/2
3 O
n< —. n 3
o.
Er
7T
Htf
O cr c
o <
0<T3
3 3.
a T3
■d o ž "-t C o . o< < fu
rs o m o<
31 3 O
3 c«< 2* a. 5' rs _
N< 3 n> 3 3? M
ST <
o. 3
< r.
G a cr hm
t- ■
2 <0 o o
3 c
P O
o< o
c/><
o«
1 S-
>-> (T to >
OQL£S!
NEW
* nictn
■Y0RK in LONDOB
i
nista prizanašala niti evropski C»-lini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmetf le proti temu, da se mi povrne
[>jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no-
2«V s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic i*
anega komada. 6 kom. amer. pat. «rebrn!h Jedilnih {lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih havnHe lile;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal* nlca za |uho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal' nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlkforla čašlč za P04* klado:
2	kom. efektnih namiznih svečnika«; i kom. cedilnik za CaJ; i kom. najfin. slpalnlce za sladkal.
42 komadov skupaj samo gld. 6*<0.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni jld. 6'60. Ama ričansko pat. srebro je znano, je sko«! in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantuje. X najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakrinl Slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo! ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
Božič 1905
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1923 10
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat srebrnega blati
na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. * Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture j akt zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. peš poli i S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker ja vaša garnitura v gospodinjstvu jai>» koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški cdiavnlk. S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zado-dvoljen — Mihael Kovačevič,ravnat, pomoin uradov dež pri viadi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904
* H*
i * «■ S.'*
r

Fran Šusteršič
Vižmarje nad Ljubljano it. 60
si usoja slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje naznaniti, da je z dnem l. novembrom letos otvoril svojo novo, najmodernejšo opremljeno
mehanično mizarsko tovarno
za ^izdelovanje predmetov vseh strok stavbenega in pohištvenega
mizarstva v najnovejšem slogu, natančno po izraženi želji, ali po lastnih načrtih.
To svoje novo podjetje najvljudneje priporočujoč vsem svojim dosedanjim in novim naročevalcem, si usojam vsakomur zagotoviti najsolidneje delo, najboljšo postrežbo ter najnižje mogoče cene.
Velespoštovanjem
Fran Šusteršič.

2379 3-1
Dobi se povsod.
INDRA TEA
B8	1927 30-20 indra Tea Import Company, Trst.
Najboljši čaj na svetu.
Jesenske in zimske novosti
za gospe in gospode, se priporoča maiiufakturiia trgovina 2155
ČEŠNIK & MILAVEC Ljubljana, Lingerjeve ulice.
2155 6—5
Cene strogo solidn e !
fln^ImnncSnn^ (ImajditeljP.Herr-f y O* liuiup vj VII mano, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 33	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljater t Ljubljani pri gosp. VflSO PetTlČIČ_U.
v iBlogi imajo tudi g?. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
Prava
radost
za vsako gospodinjo so izborne testenine Žnlderšič & Valenčič-a, ako pozna različne načine izdelovanja za juho, prikuho in močnato jed.
Ofvorifveno naznanilo.
Slavnemu p.n. občinstvu Ljubljane in okolice si usojam uljudno naznaniti, da semotvoril
^ moderno mizarsko delavnico
v Wolfovih ulicah št. 8 w Ljubljani CAh&inova hiia)
Posebnost! Izdelovanje pohištva v slogu kraljev Ludovika XIV., XV.in XVI. kakor tudi v angleškem slogu.
Prevzemam pa tudi izvršite* vsakovrstnega tudi najfinejšega pohištva in drueih mizarskih del.	"
Najboljša in najsolidnejša izvršitev. - Dolgoletno delovanje v inozemstvu osobito v Parizu in Londonu mi omogoča zadostiti tudi najrazseinejnim zahtevam p n čč. naročnikov po zmernih cenah.
Priporočaje se za obilna naročila beležim z odličnim spoštovanjem
Ant. Roj 1113, mizarski mojster. V	Bflr Zmerne cene.
2342 6 -3
Solidna izvršitev.
GDODCO
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
—zraven Figovca, '
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 38
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznlc, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za koč(je. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".
Šolska zgradba na Dolih pri Litiji.
Zaradi oddaje zgradbe nove šole v Dolih pri L!tiji se bode dnč 3. decembra 1905 ob 3. uri popoldne vršila
»ar obravnava v šoli v Dolih
Starbinska dela so proračunjena:
1. Zidarska in težaška dela................K 18.200-—
2.	Kamnoseška dela
3.	Tesarska dela in pokrivanje strehe
4.	Mizarska dela..........
5.	Kjučavničarska dela......
6.	Kleparska dela.........
7.	Pleskarska dela........
8.	Slikarska dela.........
9.	Steklarska dela........
10. Pečarska dela.........
1.678 02 5.628-13 1.728-— 1.578-01 704-59 436 56 13681 371-20 878"—
Skupaj K 31.339-32
Krajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico oddati vsa dela enemu podjetniku, ali pa posamezno. Podjetniki naj pridejo omenjeni čas na lice mesta k obravnavi. Vadija je položiti 10%. Načrt in proračun s stavbenimi pogoji vred, je na ogled pri podpisanem krajnem šolskem svetu, od 11. t. m. naprej v šoli.
Krajni šolski svet na Dolih,
dnč 5. novembra 1905.
2288 3-3	S/avko Povše, predsednik.
Dobro blago m nizke cene!
Anton Schuster, Ljubljana
Spitalske ulice St. 7
priporoča novosti v 2002 12 9 konfekciji za dame in deklice, bluze, deških oblek, modnega blaga za dame in gospode, tirolski loden, parlient, šerpe, žepni robci, garniture, flanelaste odeje, najboljše belo blago in vsakovrstne preproge.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti!
Zahtevajte pri nakupu
■ovo š
Ono je
zajamčeno čisto
in br»z vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
m znamko
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SOmOHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.