/ Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 S£0VENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 4004, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserale, Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.797 L p r a v a: Kopitarjeva ulica štev.b. Dve latinski sestri Novi francosiki veleposlanik v Rimu Poncet Francois je zasedel svoje mesto. Dve leti je bilo skoraj nezasedeno in dve leti so se od-■nošaji med Italijo in Francijo stalno slabšali, tako da je danes sploh vprašanje, če je še čas in če so še dani pogoji za to, da pride do splošnega razčiščen j a vseh sporov, ki so se Nakopičili, da niti ne govorimo o kakšnem prijateljskem sodelovanju, za katerega je v Parizu sicer dobro razpoloženje, medtem ko ga je v Rimu le zelo malo. Ko sta v januarju 1935 Mussolini in takratni francoski ministrski predsednik Laval podpisala francosko-italijan-sko prijateljsko pogodbo, se je Italija pripravljala na zasedbo Abesinije in je bila pogodba s Francijo zelo dobrodošlo zavarovanje v Evropi, za katerega je bila Italija pripravljena izkazati se hvaležno. Takrat tudi še ni bilo »osi Rim—Berlin« in Italija v ničemer in z ničimer ni bila vezana na Nemčijo, kajti v srednji Evropi je razpolagala z Avstrijo in Madžarsko, ki sta v Podonavju zastopali tudi njene interese. Toda pogodba Mussolini-Laval ni nikoli mogla zaživeti. Prišla je abesinska kriza, ko je morala Francija pri Zvezi narodov podpreti angleško protiitalija.nsko politiko in s tem v očeh italijanske vlade in italijanskega naroda tudi prevzeti soodgovornost za vse ukrepe, ki jili je Zveza narodov predpisala proti Italiji. Nesreča je hotela, da je takrat prišla v Franciji na oblast tudi ljudska fronta, ki je brez pomišljanja — in tudi brez premisleka — otlpoklicala iz Rima poslanika grofa de Chambruna, češ da je preveč desničarsko usmerjen človek. Medtem pa je Italija končala svojo vojno v Abesiniji in proglasila svoj imperij, italijanskega kralja pa imenovala za cesarja Abesinije. Ko je Blumova vlada bolela poslati v Rim poslanika Saint Quentiiia, ki je po svoji miselnosti bolj odgovarjal ljudski fronti, je Italija že pokazala trd hrbet in zahtevala, da novega poslanika sprejme le pod pogojeni, če bo pooblaščen, da zastopa Francijo pri kralju Italije in cesarju Abesinije, to se pravi z drugimi besedami, če Francija prizna zasedbo Abesinije po Italiji. Francoska vlada tega ni storila, novi poslanik sploh ni odpotoval na svoje mesto, v Italiji pa je nastala nevolja nad Francijo, ki se je iz dneva v dan stopnjevala. Vrzel, ki je nastala v odnošajih med Francijo in Italijo, je spretno izkoristila Nemčija, ki je brez oklevanja priznala italijanski imperij in tudi drugače javno izrazila svoje veselje nad italijanskimi uspehi v Afriki. Pozno v jeseni leta 1936 je že prišel italijanski zunanji minister grof Ciano k Hitlerju v Berchtes-gaden, kjer so po obsežnih in temeljitih razgovorih podpisali berchtesgadenske protokole, 'ki so od takrat naprej temelj, na katerem sloni in deluje italijansko - nemško zavezništvo. Pogodba Mussolini-Laval iz januarja 1935, ki je Italiji dejansko omogočila, da je organizirala svoj pohod v Abesinijo, torej sploh ni zaživela, Franciji pa ni prinesla nobene hvaležnosti od strani Italije, ampak je zaradi cele vrste nesrečnih naključij v francoski notranji in zunanji politiki celo pomagala Italijo potisniti ob stran Nemčije in proti svojemu namenu dosegla, da se je ustanovila in utrdila itali-jansko-nemšika zveza, ki je na koncu leta 1938 podrla ves francoski vpliv v srednji, južno-vzhodnih in severnovzhodni Evropi, dvignila v Španiji nasprotstvo proti Franciji in v Sredozemskem morju utrdila veljavo italijanskega imperija v škodo francoske moči in francoske varnosti. Redkokdaj bomo v diplomatični zgodovini (našli primer prijateljske pogodbe, ki je imela najboljši namen utrditi položaj obeh pogodbenikov ter jih med seboj povezati v trajnem, ivornem sodelovanju, ki bi izključevalo med-seboj no* tekmovanje, a ki je zaradi nespret-nosti francoskega pogodbenika, ki se je pod vodstvom ljudske fronte vdal prišepetavanjem moskovskih boljševikov, na vsej črti rodila protivne uspehe. Danes, po skoraj štirih letih, odkar je bil francoski ministrski predsednik Laval v Rimu, so odmošaji med Italijo in Francijo takšni, da si jih slabših misliti ne moremo, in pot do novega sporazuma je postlana z zamujenimi prilikami, ki so zapustile v Italiji same spomine zagrenjeuosti, ki jih 1k> mogoče izbrisati ie z največjo dobro voljo in morda celo z — novimi zadoščenji. Sedanji francoski ministrski predsednik je pokazal iskreno voljo, da grehe ljudske fronte v zunanji politiki popravi, v kolikor se sploh še popraviti dajo. Novi francoski veleposlanik v Rimu je mož, ki bo svoji vladi pri iskanju novih potov lahko mnogo pomagal. Toda vprašanje je, pri katerem koncu naj se zgrabi italijansko - francosko razmerje, da bo prišlo z mrtve točke. V srednji in vzhodni Evropi ni ničesar za zgrabiti. Tu je vse prepozno. Nova dejstva so se strdila in srednja Evropa in evropski vzhod z njimi računajo. V Španiji so prepadi med francosko in italijansko politiko preširoki, da bi jih mogli pokriti s hitro zgrajenimi čustvenimi mostovi. V Sredozemskem (morju so prav tako nastopila nova dejstva, ki so vlogi Italije in Francije znatno spremenila v škodo slednje. Vrhutega pa je tukaj še ita-lijansko-nemško zavezništvo, o katerem danes nikdo ne ve, kako daleč sega in za katera področia evropske, odnosno svetovne politike velja. Ali velja na primer tudi za vprašanje nemških kolonij? Če je temu tako, potem bo General Izmet Inoni novi predsednik Turčije Carigrad, 11. nov. AA. (Reuter) Na današnji seji turške narodne skupščine v Ankari, ki se je začela ob 11 dopoldne, je bil izvoljen za predsednika turške republike bivši predsednik vlade Izmet I n e n i s 340 glasovi. Pred sejo narodne skupščine je imela parlamentarna skupina narodne stranke ob 10 dopoldne svojo sejo, na kateri je za kandidata s 324 glasovi' postavila Izmeta Inenija. Seja narodne skupščine se je začela oh 11 dopoldne. Ozračje je bilo zelo napeto. Med drugim so se slišali tudi vzdihi narodnih poslancev. Na govorniški oder je takoj stopil predsednik vlade Dželal Bajar in imel krajši govor, s katerim je pozval narodne poslance, naj se lotijo svoje dolžnosti in zbero novega predsednika re- publike. Nato se je takoj začelo glasovanje, kl je bilo tajno. Po običaju je predsednik turške vlade Dželal Bajar danes popoldne podal ostavko svoje vlade v roke novemu predsedniku republike Izmetu Ir.eniju. Ineni je nato zaprosil ministre, naj še naprej opravljajo svojo službo, ter poveril sestavo nove vlade Dželalu Bajarju. Življenje in delo novega predsednika Mustafa Izmet paša, kakor se je prej pisal Izmet Ineni. je liil rojen leta 1884 v Smirni v Mali Aziji. Udeležil se je niladotiuške revolucije leta 1908 ter vseli vojn od leta 1910 dalje. Leta 191,3 pa je bil šef generalnega štaba kavkaške armade, dve lefi pozneje pa poveljnik tretjega ar-luadnega zbora v Palestini. Po vojni so njega smatrali za prvega sodelavca Keniala Ataturka in ga je leta 1921 narodna skupščina že imenovala za vrhovnega šefa generalnega štaba. On je poveljeval novim turškim armadam, ki so v letih 1921 in 1922 očistile Malo Azijo vseh tujih čet. Kot se je že izkazal za sijajnega vojskovodjo, tako se je izkazal tudi za dovršenega •diplomata. On je vodil mirovna pogajanja in podplslal mir v Lau-sani. Njegovi spretnosti gre v veliki meri zasluga, da je Turčija dobila tako ugodno mirovno pogodilo. Leta 1925 je postal ministrski predsednik in je ostal na tem mestu do leta 1937. Užival je neomejeno Ataturkovo zaupanje. V tej dolgi dobi je pokazal vse svoje zmožnosti izredno bistroumnega in pogumnega državnika, saj je 011 v veliki meri sodeloval pri ustanovitvi balkanskega sporazuma in četverozveza med Turčijo. Perzijo, Afganistanom in Irakom je njegovo delo. Leta 1036 je dosegel končno zadoščenje, ko je s pogodbo, podpisano v Montreuxu v Švici, Turčija postala neomejen gospodar Dardaneske in Bos-porske ožine in s tem tudi Carigrada. V septem- Bivši kralj Edvard VIII. se bo vrnil v Anglijo Sprava vojvode Windsorskega s kraljevsko družino London, 11. nov. TG. Na merodajnem mestu v Londonu nočejo ničesar povedati v zvezi z vestmi, ki se vedno bolj širijo, da bo prišlo do sprave med bivšim angleškim kraljem Edvardom VIII., sedaj vojvodom VVindsorskim, in angleško kraljevsko družino. Res pa je, da se bosta te dni v Parizu sestala brata vojvoda Windsorski in vojvoda Glou-cesterski (izg. glosterski). V Londonu menijo, da na tem ni nič in da imata dva brata pravico, da se med seboj sestajata, kadar in kjer hočeta. Sicer pa ni res, da bi bil vojvoda Windsorski potem, ko je nehal biti angleški kralj, izgnan iz Anglije. Njega nikdo ni izganjal, ampak on sam je prostovoljno odšel iz Anglije. Morda so mu tudi nekateri njegovi prijatelji svetovali, da je zanj boljše, da izgine, kar je tudi storil. Ni pa res, da bi bil s kraljevsko družino v Londonu skregan. Nasprotno. S svojo materjo kraljico Mary se vsak dan po telefonu razgovarja. Res pa je, tako pravijo v Londonu, da je vojvoda Windsorski nedavno, ko je Angliji grozila nevarnost, da bo vpletena v svetovno vojno, pisal angleški vladi, da bi se rad vrnil domov in služil angleškemu imperiju. Vlada se je o tej ponudbi posvetovala in je skle- nila, da bo vojvodi Wlndsorskemu, če bi zares do vojne prišlo, ponudila zelo važno javno službo. Posebno kraljica-mati Mary si prizadeva, da bi vse napetosti in nesporazumljenja izravnala in ublažila. Ona sama se je baje obrnila do vlade in sporočila, da naj stori vse, kar more, da njenemu sinu, ki je neliiil vodili angleški imperij kol njegov kralj, omogoči vsaj, da mu bo služil. Angleška vlada se tudi s tem predlogom bavi in poučeni ljudje menijo, da bo vlada sama posredovala, da se bo po novem letu vojvoda \Vi11dsorski vrnil vsaj za nekaj dni k svoji družini v Anglijo. Nekoliko pozneje pa bi bila vlada pripravljena, da poveri vojvodi \Viiidsorskemu vodstvo velike in važne politično-gospodarske misije v Južni Ameriki. V Londonu mnogo ugibajo, kako bodo rešili vprašanje vojvodove žene, ki po angleških predpisih še nima pravice do naslova vojvodinje in lorej nn dvoru tudi ne uživa tistih prednostnih pravic, kot jih uživajo osebe, ki sn okrašene s tem plemenskim činom. Upanje pa je, dii ho tudi ta stvar urejena in dn bndo vojvodinjo sprejeli v družbo z vsemi častmi, ki gredo njenemu naslovu. Sporazum med Cehi in Slovaki glede bodoče ustave Praga, 11. novembra. A A. DNB. Po vesteh iz političnih krogov je bil danes v Pragi dosežen sporazum med slovaškimi in češkimi zastopniki o bodočih odnosih med obema zveznima državama. Zaenkrat pa uradno sporočilo o tem še ni bilo izdano. Vprašanje nove ustave, ki se mora postaviti na popolnoma nove temelje, je trenutno glavni predmet pogajanj med odgovornimi češkimi in slovaškimi državniki. Po dosedanjih informacijah je bil že dosežen načelni sporazum. Izven debate je vprašanje skupne armade, skupnih financ in zunanjega ministrstva. V ostalih upravno-politič-nih vprašanjih pa so Slovaki uveljavili svoje zahteve. Slovaki zahtevajo za samoupravo jamstva in bodo šele, nato prešli na rešitev drugih vpra- Italija pri bodočem obravnavanju tega lvolečega vprašanja stala ob strani Nemčije, ki bo imela proti sebi Francijo. Ali velja >o sporu z Ataturkom ni več pomiri! /. njim ter je bil bržkone izvoljen tudi proti njegovi poslednji volji. V diplomatskih krogih smatrajo to izvolitev 7.11 zelo značilno za nadaljnji potek notranjepolitičnega življenja v Turčiji. Ni izključeno, dn bo sedaj prišlo na dan, zakaj sta se sprla s Kenialoin Ataturkom in nato povsem razšla. Pogreb Ataturka Ankara, 11. nov. A A. (Havas) Akademiki in učenci srednjih šol. zbrani na Nacionalnem trgu, so prisegli, da bodo posvetili vse svoje sile obrambi tistih načel republike, ki jih je postavil Kenial Ataturk. Ministrski svet izdeluje spored veličastnih pogrebnih svečanosti. Zemeljske ostanke predsednika Keniala Ataturka bodo položili na mrtvaški oder za tri dni v Carigradu, da bi se prebivalstvo moglo poslovili od očeta nove Turčije. Zatem bodo umrlega predsednika prepeljali v Ankaro. Pogreb bo približno v 10 dneh. Mesto, kjer bo Kemal Ataturk pokopan, še ni določeno. Ankara poslane Ataiurk Carigrajski listi navdušeno pišejo o predlogu, da se ime turške prestolnice spremeni in da se bo odslej Ankara imenovala »Ataturk«, Kriza vlade v Sofiji Sofija, II. nov. b. Krni j Boris je sprejel dane* ministrskega predsednika Kjnseivanova. V bolgarskih političnih krogih mislijo, dn je ministrski predsednik ponudil ostavko po včerajšnjem porazil v parlamentu. Pogajanja za sestavo nove vlade so se že pričela. Ostavka doslej še ni biln sprejeta, jasno pa je, da jc bolgarski kabinet zašel v hudo krizo. Eden ustanavlja novo stranko iz vse opozicije London, 11. novembra, b. Zadnji politični dogodki bodo bržkone imeli zo posledico ustanovitev nove politične stranke. Kakor poroča današnje časopisje, bo la stranka bržkone zbrala vso opozicijo, ki jc nezadovoljna z zunanjo politiko sedanje vlade. Šef stranke bo bržkone bivši zunanji minister Antho,ny Eden. V kolikor so ločne vesti današnjega britanskega tiska, bn Anthony Eden zbral okrog sebe vse nezadovoljneže in bo iz te iz-vcnparlamentarne opozicije ustvaril nov krog, ki bo zelo nevaren sedanji vladi. Govorijo, da jc že izdelan konkreten program dela nove opozicijske stranke. Najprej se bodo priredila številna javna zborovanja, na katerih se bo sporočil narodu program nove politične stranke ter se bo ugotovila tudi njena sili in število njenih pristašev. Po verzijah zmernejših opazovalcev pa baje namerava Eden izvesti samo pritisk na Chambcrlaina, da razpiše nove volitve. Drugi opazovalci so zopet mnenja, da bi mngla nova stranka imeti povsem druge, mnogo radikalnejše cilje, Francoski generali proti „monakovshi politiki" Pariz, 11. novembra, b. Hcnry de Kirilis objavlja v *Epoque« pismo 14 francoskih generalov, ki so vodili v zadnjem času hudo bo.rbo proti mn-nakovskenni sporazumu. Med generali so tudi bivši inspeklor letalstva Armingaut, bivši vojni guverner Strasbourga Precard in še nekateri drugi ugledni generali. Boji v Španiji Salanianra, 11. nov. A A. (DNB) Poročilo na-cionalisličnega |x>veljslva se glasi: Nacionalisti so na bojišču ob Ebru zavzeli več hriliov, s katerih gospodujejo nad cesto od Compnsiona do Asca. V teh bojih je bilo ujetih 400 republikancev. Na bojišču ob reki Segre so so ponesrečili vsi sovražni napadi. Republikanci so izgubili več sto vojakov, 2000 pa jih je bilo ujetih. Francove čete «> zaplenile tudi 20 strojnic. Na ceslellonski fronti so rdeči brezuspešno napadali in so imeli težke izgube. Nacionalistični oddelki so začeli v protinapadi in zasledovanjem sovražnika. — Letalstvo Francove vojske je v sredo uspešno bombardiralo valencijsko pristanišče. Burgns, 11. nov. AA (DNB) Foluradno sporočilo nacionalistične vlHde opozarja, da je marksistični tisk v Inozemstvu popolnoma zamolčal strahovito bombardiranje nezavarovanega mesta Cabre od st ruti i republikanskega letalstva. To je nov dokaz pristranosti gotovih tujih krogov, ki se tudi drugače obnašajo nečloveško. Saint .lonn de Lil*, 11. nov. AA. (DNB) Republikansko poročilo pravi, da so v četrtek trajali srediti boji na bojišču ob Segri. Na fronti ob Ebru nacionalisti napadajo na vsej črti. Na ca-stellonskem bojišču so Francove čete odbile sovražne nap,'ule. Zagrebška vremenska napoved. Nestalno in oblačno s slabimi padavinami. Zapiski iz volivnega boja »Obešenci In rablji skupaj plešejo kolo« Včeraj smo poročali, kako radičevski kmet piše o tej volivni zvezi med Mačkom in Jeftičem ter Živkovičem. Pravi, da se ni ,še usedla zemlja na grobovih hrvatskih žrtev, pa že plešejo kolo labelj in voditelji obsojencev. Tako presojajo slvar radičevci sami, katerim morajo Mačkovi listi dopovedovati, da ne gre, da bi kdo v tem volivnem boju še spomnil Živkoviča in Jefličn. Na drugi strani pa smo dobili v roke tale letak, ki ga je JNS za petomajske volitve izdala in v katerem svari vse Jugoslovane, naj nihče ne glasuje za listo tedanje združene opozicije, ki jo je tudij vodil dr. Maček. Letak JNS iz leta 1935 6e glasi: >Dragi prijatelji Ako želiš, da jugoslovanski narod propade, le glasuj 5. inajnika za avstro-ogrskega oficirja Vladka Mačka! - Dobro ves, kdo je obešal in ubijal jugoslovanski narod za časa »JNS nima vet pravice obstanki!« V »Jugoslovensklh novinah« je Ante Kovač napisal članek pod naslovom »Mi na volitvah«, kjer med drugim veli: -»Ko smo ustanavljali JNS, smo jo lako uredili, da bodi instrument kraljeve politike in nikogar drugega^ Sedaj .pa imo do-, živeli, da je postala instrument Mačkove politikel S tem je JNS izgubila pravico svojega obstanka ter smo zaradi tega iz nje tudi izstopilLc Dr. Maček in Pera živkovič Eden izmed ustanoviteljev HSS iz Koprivnice na Hrvaškem ptše v »Samoupravi« 10. t. nt:> »Zakaj je Maček sprejel Živkovičevo ponudbo, je fe nekam razumljivo. Zakaj neki ne bi sprejel glasov listih, ki so ga, ko so bili na vladi, preganjali, zahirali, preganjali in zapirali njegove pristaše. Tako razlagajo njegovi listi. Dr. Maček si misli: Naj vidijo moji pristaši, kako se mi je posrečilo ukrotiti moje največje sovražnike, ki so se okupacije v Srbiji. - V družbi neprijateljev Jugo- | mi suženjsko ponudili, da mi pomagajo in gla . .. • , ,. i . . r>...:,i„..;x MiinUtrski i suieto za moto isto. Nal vtdno moli pristaši, kaki slavije je tudi Ljuba Davidovič, bivši ministrski predsednik.« Na letaku je slika dr. Mačka v uniformi avstroogrskega častnika, nad njim pa na hribu vse polno vislic, ki na njih vise obesenri. To je bil volivni letak JNS iz lola 1935. Torej so od lislega časa pretekla komaj dobra Iri leta. ln sedaj tisti, ki so se pred tremi leti med seboj drug drugega zmerjali z rablji, plešejo volivni ples. Pa naj kdo reče, da je lo za zdrav človeški razum razumljivo početje. Zato pa ludi Mačkova glasila molče o Jeftiču in Živkoviču, zato tudi JNSarska glasila trde, da je vodja združene opozicije Živkovič in ne Maček. Skoda, da sedaj ni se pred-pusta 1 Tudi dva Mačkova kandidata Poleg vseh drugih JNSarskih velmož bosla na Mačkovi listi kandidirala še tale dva moža iz dobe Živkovičevega in Jefličevega režima: V Kragu-jevcu bo na Mačkovi listi kandidiral glasoviti minister dr. Dragutin Kojič. ki je bil znan pod imenom »Lipicaner«. Bil je velik preganjalec Hrvatov in Slovencev. - V okraju Paracin in Varvarin pa bo kandidiral bivši notranji minister in poznejši glasoviti ban dr. Velja Popovič. Tudi ta sovražnik in zatiralec Mačkovega gibanja bo kandidiral na Mačkovi listi. ^^ ^ m »Noben Hrvat ne bo imenoval ne Živkoviča ne Jeftiča« ■»Hrvatsko J edinstvo«, Mačkovo glasilo, ki izhaja v Varaždinu. piše v svoji številki od 5. nov. tele besede: »Vedeti je treba, da je laka taktična zveza največje koristi za HSS. Volivni zakon podpira velike strankarske grupacije in laka koalicija omogoča, da se bodo pri razdelitvi mandatov upoštevali vsi glasovi, ki bi za Mačkovo listo bili oddani kjerkoli v državi. Kdor je glasoval pri prejšnjih volitvah, ta ve, da daje glas nosilcu državne liste dr. Mačku ter okrajnemu kandidatu. Zato je vsakemu Hrvatu jasno, da se pri volitvah Jeftičevo in Živkovičevo ime niti imenovalo ne ho. Pač pa bodo ti gospodje ' morali, kadar bodo volili, glasovati za nosilca liste dr. Mačka. Kaj to v stvari pomeni, ni treba šele razlagali. Pri teh volitvah je potrebna vzajemnost vseh Hrvatov bolj kakor kdajkoli poprej. Tega ee Hrvatje tudi zavedajo!« Mačkova list« pomeni torej enotno fronto vseh Hrvatov, vsaj tako razlagajo Mačkovi listi. Ali se tega zavedajo tisti Slovenci. ki se obešajo za dr. Markov rep ter s tem kršijo Tzajemnost slovenskih vrst. Kajpada «o ne velja za Kramerjeve pristaše, ker ti so vse, kar hočete. Mačkovo glasilo o volivnih pripravah »Seljački dom«, glasilo dr. Mačka, prinaša 10. t. m. članek, v katerem med drugim veli: >Volivne priprave gredo pri nas naprej po določenem programu. Po večini okrajev so liste že postavljene. Cez nekaj časa bo dovršena državna lista predsednika dr. Mačka. Tedaj bomo šele vedeli, kdo kandidira v kakem okraju. ,, f i Mačkove težave s kandidati Listi precej poročajo, da je zlasti v Dalmaciji mnogo sporov zaradi mačkovskih kandidatur. To bi utegnilo biti resnično, zlasti če beremo mačkov-sko glasilo »Hrvatski Dnevnik«, ki 11. t. m. v političnem uvodniku prinaša med drugim ludi tele misli: »Dr. Maček je letos ravnal nekako tako kakor pred tremi leti: kandidiral je namreč v glavnem tiste, ki delajo zunaj po okrajih, vendar bo letos nekaj osebnih sprememb. Te spremembe pa so postale potrebne zaradi krajevnih razmer. So kraji, kjer so posamezne vasi med seboj sprte, ne da bi ta spor imel kako zvezo s hrvatskim narodnim bojem. Poslanec tiste vasi prihaja v neprijeten položaj. Poslanec pa, ki želi uspešno voditi politično organizacijo, mora biti v resnici nad vsakim takim sporom ler ne sme biti niti sumnje, da je kakor koli zaplpten v kak krajevni spor. Kjer je kaj takega, bo kandidiral v tistem okraju kak strankarski organizator izven okraja. Vse pn se ho tako uredilo, da nihče zaradi tega ne bo užaljen.« Predstavniki Mačkove državne liste Mačkovo državno lislo bodo predstavljali tile gospodje od združen« opozicije: Ljuba Davidovič. joca Jovanovič, Miša Trifunovič, dr. Milan Kostič. sujejo za mojo listo. Naj vidijo moji pristaši, kako globoko morejo pasli laki ljudje, kadar izgube oblast iz svojih rok, kako so potem pripravljeni izneveriti «e svojemu rodnemu političnemu programu zgolj zalo, ker vedo, da te oblasti ne bodo več dobili... Vendar je tudi dr. Maček, ko je stopil v to volivno vprego z Živkovičem, pokazal, da ni politik tistih lastnosli. kakršne bi rad sam sebi pripisoval. Slopiti namreč v volivno vprego z ljudmi, ki so do včeraj bili njegovi rablji, ludi ni moralno, ln tega dr. Maček pred svojimi pristaši ne more z ničimer opravičiti. Zalo se njegovi kmetje tudi že puntajo. Ker dr. Maček tako dela, je lo obenem najbolj'š dokaz, da njegove, vrstp niso več lako enotne. To bo tudi poglavitni razlog, zakaj se je dr. Maček odločil za tako amoraliio politično kupčijo.« »Jutrov« dopisnik — rdeči kandidat Pred ča&om se je vsaki ki si je upal izraziti misel, da bi dr. Reisman bil socialistični poslanski kandidat, močno zameril mariborski Delavski politiki, ki je že takrat vedela, da delavstvu ne bi bilo prav nič ljubo, če bi njegove interese v parlamentu zagovarjal odvetnik dr. Reisman. Sedaj pa Delavska politika sama poroča, da je bil na seda nku socialističnih zaupnikov za kandidata za okraj Maribor levi breg izvoljen dr. Reisman. Ker voli ta okraj dva poslanca in ker so socialisti postavili le enega kandidata, so se torej z našimi jenesarji lepo sporazumeli in si mandata, ki ju ne bodo dobili, prijateljsko razdelili. Socialistični pristaši se s lakim prijateljstvom ne bodo zadovoljili, dr. Reisman pa se bo menda v družbi naših unitarističnih liberalcev dobro počutil, saj je iz njihovih vrst izšel in med njimi, preden je postal prijatelj delovnega ljudstva, igral pomembno vlogo. Pravijo, da se človek vedno vrača k svoji prvi ljubezni! Hrvatski listi ter Koroščeve in Spahove izjave Vsi listi so prinašali izjave, ki jih je minister dr. Korošec podal na zadnjem zborovanju v Ljubljani. »Narodna Svijest« od 9. t. m. pod naslovom »Važne političke izjave« piše: »Voditelj Slovencev, minister notranjih zadev g. dr. Korošec, je predzadnjo nedeljo na zborovanju v Ljubljani med drugim rekel: »Naj govori kdo kar hoče, vendar smo mi, Jugoslovanska radikalna zajednica, po svojem programu prvi in edini poklicani, da se zaradi utrditve naših notranjih vprašanj sporazu-memo z dr. Mačkom. Mi imamo za to voljo, imamo pa za to tudi jasen program.« — Vodja bosanskih muslimanov minister prometa dr. Spaho pa je v Sarajevu dejal: »Med vsemi šefi opozicije delani eno edino izjemo. Tukaj javno priznavam za vodjo hrvaškega naroda dr. Vladka Mačka. Boško Jeftič, Miša Trifunovič in drugi pa nimajo nikogar za seboj.« JRZ pozivlje volivce vse države Belgrad, 11. novembra, m. JRZ je za bližnje državnozborske volitve objavila včeraj po vsej državi prve volivne letake, v katerih pozivlje državljane, naj pri decembrskih volitvah oddajo svoje glasove za nosilce liste JRZ dr. Stojadinoviča in s tem oododt>orov, izreči sledo izjavo: Plenum krajevnega odbora JRZ za Belgrad, Zemun in Pančevo si je v svesti pomena in važnosti poslanskih volitev 11. decembra. Ker zeli polno zmago in ker neomejeno zaupa vam, svojemu predsedniku ter šefu stranke, vas pooblašča in prosi, da izvolite sami izvršiti izbiro kandidatov in njihovih namestnikov za volitve narodnih poslancev za področje Belgrad-Zemun in Pančevo. Plenum mestnega odbora JRZ je prepričan, da boste, dragi voditelj, s svojo izbiro najbolj zanesljivo zagotovili tisli uspeh, ki ga mi iz vsega srca želimo, in da boste s svojim velikim državniškim genijem izvršili tudi lo delo modro v srečo in blagostanje kralja, naroda in nedeljive Jugoslavije, kar je bitni cilj JRZ. _ Tn resolucija jo bila sprejela z dolgotrajnim odobravanjem in vzkliki šefu stranke dr. Milanu Stojadinoviču, ki je očitno ganjen izrekel zahvalo krajevnemu odboru za izraženo zaupanje in poudarjal, da mu ta soglasnost, ki jo izraža resolucija, ni samo v čast, temveč predstavlja zanj tudi Irrlno zagotovilo za veliko zmago JRZ na volitvah 11. decembra. Zaključne besede dr. Stojadinoviča so vsi navzoči navdušeno pozdravili, nakar je bila seja zaključena ob '21.30. Ministri na zborovanjih Brlgrnri, 11. nov. m. Na dr. Stojadinovičevi li«ti za mesto Belgrad. Zenuin in Pančevo kandidira zastopnik vseh bojevniških organizacij pred- Smrtna nesreča na tržiški železnici Tržiški vlak pri Dupljah skočil s tira sednik osrednjega odbora Združenja vojnih invalidov Božidar Nedič. Zastopniki vseh tukajšnjih organizacij so imeli sinoči sestanek ter so soglasno sklenili, naj, g. Nedič kandidira na listi dr. Sto-jadinpviža,.,Nosilec liste JR.Z dr. Stojadinovič je Nediča že sprejel na svojo listo. Kakor drugi kandidati JRZ za upravno področje Belgrada. Zemuna in Pančeva uživa ludi g. Nedič v vseh tukajšnjih krogih velik ugled ter so meščani tudi njegovo kandidaturo toplo pozdravili. Danes je iz Belgrada odpotovala tudi večina članov kraljevske vlade zaradi shodov, ki jih bodo posamezni ministri imeli v svojih okrajih. Med drugim so odpotovali iz Belgrada prometni minister dr. Spaho, ki bo imel prihodnje dni več sestankov s svojimi pristaši v Sarajevu in v luzlanskem okraju, kjer bo poleg Sarajeva tudi kandidiral. Dalje so odšli minister za telesno vzgojo Ante Mašlrovič, prosvetni minister Magaraševič, kmetijski minister Slankovič in minister Voja Djor-djevič. Minister Maštrovič bo imel več shodov v Hrvaškem Primorju, minister Magaraševič v okraju Vrgin most, minister Voja Djordjevič pa v Južni Srbiji. V nedeljo bo imel svoj -četrti volivni govor predsednik vlade dr. Stojadinovič v Novem Sadu. Nedeljski shod v Novem Sadu obeta biti največji shod, kar jih je doslej imela stranka za časa sedanje volivne borbe. Predsednik no^osadske občine Mirosavljevič je izdal oklic na meščanstvo, v katerem ga obvešča, da bo predsednik vlade dr. Stojadinovič dopoloval z dopoldanskim brzovlakom v Novi Sad. Po pozdravu na železniški poslaji se bo odpeljal lakoj v palačo mestne občine, kjer mu ho občinski odbor izročil po častni seji diplomo častnega meščanstva. Nato pa se bo na velikem trgu pričel shod pred palačo banske uprave. Poleg JRZ bodo v nedeljo imele več shodov tudi druge politične skupine, ki so z JRZ napravite volivni sporazum, lako skupine ministra Voje Djordjeviča ter Hodžerova Jugoslovanska narodna stranka, kakor tudi bivša narodno-socialna stranka. Poleg teli skupin je pozvalo vse svoje prislaše tudi društvo za pospeševanje kmetijstva Agrarna misel, da naj z ozirom na veliko važnost decembrskih državnoz.borskih volitev vsi glasujejo za kandidatno listo JRZ. katere nosilec je predsednik vlade dr. Stojadinovič. Društvo Agrarna misel je sprejelo la sklep na svoji zadnji seji dne 3. novembra ler ga je objavilo v zadnji številki svojega istoimenskega glasila ter na posebnih letakih. Predsedniki volišč Belgrad, 12. novembra, m. Poleg sprememb predsednikov volišč, ki smo jih že objavili, je državni odbor spremenil tudi imenovanje predsednika volišča za Pertočo v okraju Murska Sobota. Za predsednika volišča Pertoča II. je imenovan namesto Kovača Štefana Ivkn Žika, profesor v Murski Soboti. Belgrad ob 20 letnici premirja Belgrad, 11. novembra, m. Ob 20. obletnici premirja je bilo danes v tukajšnji saborni cerkvi žalno opravilo, kateremu so poleg kraljevega zastopnika generala Dekaneve prisostvovali tudi poveljnik mesta Belgrada general Kosič, zastopniki generalitete, ministra za vojno in mornarico ler drugih ministrstev in zastopniki raznih bojevniških, invalidskih ler drugih narodno-obrambnih organizacij. Po opravilu v saborni cerkvi je duhovščina opravila žalne molitve tudi ob grobnici branilcev mesta Belgrada, ob grobnici ruskih padlih vojakov ler na italijanskem in francoskem vo-. jaškem pokopališču. Žalnim slavnostim na vojaških Kranj, 11. novembra. Vlak, ki odhaja okrog 6 zvečer iz Tržiča in prihaja v Kranj okrog pol 7 zvečer, je nocoj bržkone zaradi napačno postavljene krctnice zavozil na napačno progo, kjer jc stal vagon. Z v«o »do je vlak udaril v vagon ter g» vrgel » tira. Tudi lokomotiva je zaradi hudega udarca iztirila, medtem ko so drugi vagoni ostali na tiru. Zraven utega vagona je takrat stal mesarski va|enec, uslužben pri g. Kuharju v Duplem. Tcgn je vagtvi tako nesrečno zadel, da je bil fant tako) mrtev. Zaradi nesreče je nastala ludi precejina materialna škoda. . , , . , . , . ,,. Na kraj nesreče sta odšli železniški komisiji iz Kranj* in Tržiča ter uredili vse potrebno, da «e iztirjena lokomotiva spel »pravi na tračnice. Ob 8 zvečer je šla iz Kranja komisija, v kateri so bili: gg- postajenačelnik iz Krania To-poriš. zdravnik dr. B. Fajdiga in več orožnikov. Komisija bo ueotovila. kdo je zakrivil nesrečo. Iz Krania j» peljal ob H pomožni vlak, ki ie peljal potnike samo do Dupel. Senator Piro Hadžiristič ustreljen Skoplje. 11. nov. m. Zaradi nekaterih svojih terjatev napram vardarski tobačni zadrugi v Skoplju. ustanovljeni I. 1932.. je danes popoldne ob 13.45 kolonist Mladen Josič pričakal na ulici predsednika zadruge, senatorja Piro Hadžirističn ler ga ubil z revolverskim strelom. Z drugim nlrelom jr morilec ležko ranil upravnika zadruge in inšpektorja Zveze agrarnih zadrug Milana Ma-lenico, s tretjini strelom pa je ležko ranil sam sebe. Smrt senatorja HadŽIrlstiča, ki je bil znan narodni delaver in zaslužen delavec pri gospodarskem dvigu Južnp Srbije, je glohoko odjeknila v vseh krogih skopljanskega meščanstva. Splošno stanje kraljic«: Marije ' zadovoljivo 3 Belgrad, 11, novembra, AA. Zdravniško poročilo ca 11. november 1938. Nj. Vel. kraljica |e prebila noč po operaciji zelo dobro. Splošno »tanje je popolnoma »adovoljivo. Temperatura 37.5, pul« 94, pravilen in močan. Slabosti, ki so v zvezi z opera-cijo, N). Vel. prenaša zelo strpljivo, — Prof. dr. Clairmont, dr. Ljubomir Zdravkovič. Nova turška vlada Zunanji minister Ruždi Aras izpadel Ankara, 11, novembra. AA. Anatplska agencija: Mandatar predsednika republike Dželal Ba-jar je sestavil novo turško vlado, ki jo je potrdil predsednik republike Izmet Ineni. V «ovi vladi ni dosedanje ga zunanjega ministra R u i d i Arasa in notranjega ministra Sukri Kaja. Zunanji minister je postal dosedanji pravosodni minister Karadzoglu, pravoso.dni minister podpredsednik narodne skupščine llmi Uran, no-, tranji minister pa dr. Faidam. Vsi drugi dosedanji člani vlade so ostali na svojih mestih. pokopališčih sa prisostvovali tudi člani diplomatskega zbora. V znak pietete do vseh padlih vojakov v svetovni vojni je bil v prestolnici ob 11 dopoldne na znak siren iz tovarn ustavljen za eno minuto ves prevnet. Sprejem na italijanskem generalnem konzulatu 1 i Ljubljana, 11. nov. Danes, na rojstni dan italijanskega kralja in abesinskega cesarja je bil na italijanskem generalnem konzulatu velik sprejem, ki se ga je udeležil ves diplomatski zbor, ban dravske banovine dr. Natlačen, poveljnik dravske divizije general Lukič. ljubljanski škof dr. Rožman, predsednik apelacijskega sodišče dr. Golia. rektor univerze dr. Kušej, mestni župan dr. Adlešie ter številni predstavniki ustanov in raznih društev. Povabljena je bila tudi italijanska kolonija. Mnogi gostje so pripeljali s seboj žene in hčeike. Generalni konzul g. Moreale je s svojo gospo soprogo goste ljubeznivo sprejel in pogostil. V salonih generalnega konzulata je vladalo prijetno ozračje, za kar gre hvala gostiteljici ge. Moreale kakor tudi vsem gostom, ki so vsak po svoje prispevali, da je bila ta prireditev vsestransko uspešna. Belgrajska delavska zbornica dobila komisarja Belgrad, 11. nov. m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je razpustil dosedanji odbor belgrajske Delavske zbornice in postavil vanjo svojega zastopnika, višjega svetnika Jankoviča. Komisar socialnega ministra za Delavsko zbornico je sklical za 13. t. m. sejo, na kateri se Ik> nov odbor belgrajske Delavske zbornice konstituiral. Novi Sad. 11. nov. m. Ban donavske banovine Svetislav Rajič je razpustil odbor novosadske borze dela ter postavil novega. Mlakarja gostovala v Belgradu Belgrad, 11. novembra, ni. V tukajšnji operi sla snoči gostovala znana slovenska umetnika Pia in Pino Mlakar v svojem baletu >Vrag na vasi«. Občinstvo je znana umetnika toplo pozdravilo ter jima izročalo šopke cvetja, ( Upokojenci pri dr. Stojadinoviču in dr. Kreku Belgrad, 11. nov. m. Predsednik' vlade dr. Stojadinovič je danes sprejel deputacijo kongresa državnih upokojencev in ujiokojenk iz vse države, ki mu je ob tej priliki izročila na kongresu sprejeto resolucijo. Deputacijo Društva državnih in banovinskih upokojencev iz dravske banovine, v kateri sta bila dr. Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v pok., in dr. Franc Vidic. vladni svetnik v pok., je danes sprejel tudi minister dr. Krek. Deputacija je g. ministra naprosila, da bi podprl težnje ujiokojencev, ki so izražene v resoluciji, sprejeti na kongresu. G. minister je deputaciji obljubil vsestransko pomoč. Pesem, ki nas sramoti Z vso odločnostjo je »Slovenec« naglasil, da jc Gradnikova pesem, ki se jc v kompoziciji skladatelja Škerjanca na koncertu Glasbene Matice v ponedeljek zvečer izvajala za 20 letnico osvoboje-nja, za slovenski narod žaljiva. Izrekli smo zahtevo, da za praznik osvobojenja ne gre, da bi na« kdorkoli žalil. »Jutro« pa je zopet enkrat bilo zvesto svojemu staremu načelu, da slovenskega naroda ni, ter je s prav nedolžnim obrazom vprašalo, v čem je neki tista »žalitev« in »sramotenje«. Razumemo, da Jutrovi ljudje nc čutijo nobene žalitve, če jim kdo pravi, da je vera in jezik njihovih očetov »greh« in »zmota«, katere se moramo čimprej oprostiti, in da je vse to, kar je naša narodna tradicija, le »tujinstveni strup«. Toda slovensko ljudstvo ima to za veliko žalitev, ki je toliko hujša, ker se dogaja v izrabljanju velikega narodnega praznika našega narodnega osvobojenja. Dobro vemo, da jc našim velecentralistom dandanes v Mačkovi družbi težko v političnih stolpcih tako pisali, kakor so vajeni. Takale kulturna in narodna prireditev pa jim je še vedno dobrodošla, da pokažejo svoj onemogli srd nad slovenskim ljudstvom, katerega ne morejo več po mili volji zatirati. Ljudje, ki so s svojo nasilno gonjo zoper slovenstvo ves čas najhuje žalili tudi jugoslovansko državno misel ter jo ubijali v ljudeh, da so mogli sebe vzdržati na oblasti, taki ljudje ne morejo razumeti, kako hude* žalitev slovenskega naroda in našega osvobojenja so zagrešili. V Italiji obsojen na smrt, v Ljubljani - oproščen Ljubljana. U. novembra. Veliki kazenski senat okrožnega sodišča pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je danes razpravljal in sodil ob napeti pozornosti mnogih prebivalcev iz Loške doline o zadevi posestnika Vinka Barage iz IgeVasi, občina Stari trg pri Ložu. Državni tožilec dr. Leon Pompe je Vinka Barago obtožil zločinstva umora italijanskega finančnega stražnika Jožeta Manca in poskusnega umora italijanskega finančnega stražnika Ivana Multinella. Preti velikim senatom sc je razvijala prava tihotapska drama. Ozadje razpravi je tvorilo dejstvo, da se je 23. marca 1936 v lepi dolinici pod Lenčajevim vrhom ne daleč od Lekove doline.pod notranjskim Snežnikom razvil pravcati boj. Padali so streli. Finančna stražnik Manco je bil zadet v želodec in je na mestu izkrvavel. Njegov tovariš Multinella se je skril za drevo in naprej streljal. Po končanem boj ti je bilo vse mimo. Tako. imenovani tihotapci so izginili in tudi stražnik Multiuello je, ko je videl svojega tovariša mrtvega, poklical pomoč, da so1 ga odnesli. Pobrali so tudi izstreljene patrone. Pozneje so pri neki hišni preiskavi Viktorja Bobka našli revolver in hrati prijeli Franca Kruha iz Šeinbij nad Knežakom, vasice, ki je znamenita po svoji geografski in zgodovinski strukturi. Kruh je bil na podlagi izvedeniškega mnenja, da izstrelki, dani v dolinici pod Lenčajevim vrhom, si iti jo onim iz revolverja, pri Kruhu zaplenjenega, obtožen soudeležbe pri umoru finančnega stražnika Jožeta Manca. V sodili preiskavi na Reki je Kruh navajal, da je bil z njim neki Vinko iz Igevasi. Porotno sodišče nn Reki jc Vinka Barago v njegovi odsotnosti obsodilo na smrt, Franceta Kruha pa na dosmrtno robijo. France Kruh sedaj prestaja kazen v kaznilnici Porto Longone pri Livornu. Italijanske oblasti so se obrnile na naše pravosodno ministrstvo, naj naše oblasti iz-roče na smrt obsojenega Vinka Barago v svrho izvršitve kazni. Ker je Vinko Baraga naš državljan,- je bi-la italijanska zahteva odbita, pač pa so naše sodne oblasti odredile Baragovo aretacijo, uvedena je' bila nova preiskava. In danes je bila pred velikim senatom glavna razprava proti Vinkli Baragi. Vinko Baraga, krepak in visokorasel mladenič, ki je bil znan kot izurjen tihotapec konj čez mejo, je v svojem zagovoru danes kratko navajal svoj alibi in poudarjal, da sploh ni bil kritičnega dne, 23. marca, to je na nedeljo, čez mejo. Bil je dopoldne pri deseti maši v Starem trgu in je nato s svojimi prijatelji in znanci popival po raznih gostilnah ter je bil sploh ves dan doma v Loški dolini. Kot glavno obremenilno pričo so pripeljali iz Livorna na dosmrtno robijo obsojenega Franceta Kruha. Na današnji razpravi je po prav točnem in izčrpnem zasliševanju poudarjal, da zaradi umora italijans.kega finančnega stražnika obtoženi- Vinko Baraga ni bil zraven pri spopadu z italijanskimi finančnimi stražniki pod Lenčajevim vrhom. To je posebno poudarjal na vsa ponovna vprašanja g. senilnega predsednika. , Finafiflilr- stražnik -Multinello je prišel iz Matulj pri Opatiji kot priča na danšnjo razpravo. Njegovo izpoved je tolmačil računski nadzornik apelacijskega sodišča g. Dekleva. Kratko je izjavil, da obtoženec ni sličen onemu neznancu, ki je ustrelil njegovega tovariša Jožeta Manca. Zaslišane so bile še mnoge domače priče iz Starega trga pri Ložu, ki so točno izpovedale, da obtoženec Vinko Baraga ni mo^el biti kritičnega dne, na nedeljo 23. marca dopoldne pod Lenčajevim vrhom, ker so se z njim skupno udeležili maše v Starem trgu in so potem z njim imeli po gostilnah razne poslovne razgovore. Dve priči, gostilničarka Žnidaršič in kovaški mojster Franc Debevee, pa sta tudi izpovedali, da je njima France Kruh spontano brez vsakega pritiska izpovedal, da Vinko Baraga ni bil zraven pri spopadu in da je on sam ustrelil italijanskega finančnega stražnika. Po končanem dokaznem postopanju je govoril drž, tožilec dr. Leon Pompe, ki je vztrajal pri obtožbi. ■ Branilec, odvetnik, dr. Voršič je v daljšem govoru analiziral potek razprave in zlasti poudarjal, da ljudje v Loški dolini, ki sc preživljajo z gozdarstvom in lesino industrijo, niso zmožni takega krutega dejanja, da sploh tihotapci nimajo nikdar s seboj orožja iu je zato predlagal oprostilno sodbo. Po kratkem posvetovanju velikega senata je predsednik g. Ivan Kralj objavil oprostilno sodbo. Vinko Baraga, ki jc bil v preiskovalnem zaporu, je bil nato izpuščen na svobodo in njegova dobra mamica je bila vsa radostna, ko jc objela svojega oproščenega sina. 2/l*UWlflJl trajno žareča peč za ciroa OKUSNA B POCENI Ogromni nr.ihranki m ©l na corivu -j proizvod Osječke Ijevaonice željeza i tvornice strojeva d. d., Osijek Spopolnitev prosvetne banske uprave V prosvetnem oddelku ban. uprave sta bila od prevrata pa do 1. 1935 vedno dva banska šolska nadzorniku za ljudske šole. To je bilo tudi naravno, ker je bil v bivši sljerski eden in v bivši Kranjski zopet eden in pozneje v mariborski oblasti eden, v ljubljanski eden tedaj vedno 2. Nad 4300 učiteljev skoraj •KH) šol in približno 200.000 otrok da toliko dela prosvetnemu oddelku banske uprave, da ga imata še dva banska nadzornika dovolj. Zadnja 3 leta pa se je s tem ogromnim delom bavil en sam nadzornik, kar je bila velika pogrešika. Ta pogre.ška in vrzel pa sc je odpravila s tem, da je bil nastavljen še en nadzornik v prosvetnem oddelku banske uprave, in siecr gosi). Ferdo Bobič, prejšnji okr. nadzornik v Mariboru, levi breg, ki je že prevzel posle. Ta službeni nastop se je i/.vršil v slovenski javnosti skoraj neopa-ženo, pa je le velikega pomena tako za ljudsko šolstvo in učiteljstvo. Iles je, da je g. Ferdo Bobič skromen im tih — kot so skromni in tihi vsi pravi pedagogi — vendar lahko rečemo, da bo mož na svojem mestu 1. za ljudsko šolstvo, ki ga pozna dodobra ne samo iz teorije, ampak tudi i/, prakse, 2. za narod, kor pozna njegove potrebe, ker je sam posestnik, 3. za učiteljstvo, ker pozna stanovske križe in težave, saj jih je preživljal sam kot večletni podeželski učitelj in okr. nadzornik. V letih l')2S—30 je bil že tudi oblastni nadzornik za bivšo mariborsko oblast. Za njegovo vestno, marljivo in smotrno delo na šolskem polju je bil tudi odlikovan z redom sv. Save. Kolikor hain je znano njegovo pedagoško mišljenje, moramo reči, da je na njegovi strani ogromna veijna slovenskega učiteljstva, ker mož nc drvi €C4 drn jn štrn za ekstreini. pa si na drugi strani tudi ne zapira oči pred novimi pojavi, ki se jih oprime, če uvidi, da so za naše slovenske ra/.inere dobri in sprejemljivi. Gosp. Bobič je tudi redni član Glavnega prosvetnega sveta v Belgradu in kot tak v zve/.i z najvišjo kulturno ustanovo. Želimo mu na novem položaju veliko uspeha iu zadovoljnosti. Vseučiliška knjižnica in rimski zid Letošnje leto bodo zunanja dela na vseučiliški knjižnici v glavnem opravljena. Na prvi pogled bi človek sodil, da je itak na knjižnici že vse dograjeno in da ne bo dala več mnog dela. Vendar temu ni tako. Vse letošnje poletje so postavljali kamnoseki in'zidarji veličastno stebrovje v glavnem stopnišču, ki bo vodilo z glavnega vhoda v javno čitalnico knjižnice. To ifnpozantno stebrovje s stopnišča je dobilo šele letošnje poletje železo-betonsko streho, ki so jo konec oktobra začeli pokrivati z valovito bakreno pločevino, s kakršno je pokrita tudi vsa višja streha vseučiliške knjižnice. Tudi ta krovska dela je prevzela kleparsko jiodjetje Košenina Fr. z Viča. Do konca novembra bodo ta krovska dela končana, ' nakar bo vsa stavba popolnoma prekrita in Zavarovana pred dežjem. Stavbeno podjetje M. Curk, ki je zgradilo poslopje, je v letošnji gradbeni sezoni dodelalo zunanjost palače, v notranjosti pa je namestilo vsa številna dela iz umetnega kamna. Položene so stopnice, vzidana so vrata in okna na dvorišče, ki so vsa iz umetnega kamna. Vzidavanje sestav- Kje bo stala nova celjska gimnazija Celje 11. nov. 1938. Tik pred izbruhom svetovne vojne je bilo dograjeno novo gimnazijsko poslopje, preračunano za 350 dijakov. Danes zahaja v to poslopje 1257 dijakov. Učilnice so polne dopoldne in pojioldne. In število dijakov rasle od leta do leta. Kam z njimi? Celjski mestni svet je o tej pereči zadevi že ponovno razpravljal ter pošiljal resolucije banski upravi in prosvetnemu ministrstvu. Delni uspeh je bil dosežen s tem, da so se s tekočini šolskim letom otvorile na realni gimnaziji klasične vzporednice. Kraljevska banska uprava pa je po iniciativi za vse prosvetne potrebe vnetega in energičnega bana g. dr. Natlačena stopila še korak dalje ter se odločila pripraviti vse potrebno za gradnjo novega gimnazijskega poslopja za realno gimnazijo, dočim bi sedanja zgradba nudila streho klasični gimnaziji. Trenutno se rešuje vprašanje, kje naj bi stala nova šola. Od merodajnih činiteljev so nekateri za to, da bodi nova gimnazija v neposredni bližini sedanje, drugi pa se vnemajo za industrijsko predmestje Gaberje. Priznati je treba, da je mogoče gradnjo nove realne gimnazije v Gaberju iz gotovih razlogov zagovarjati, toda mnogo važnejši in tehtnejši momenti govore za to, da se pozida na Rakuschovem zemljišču poleg sedanje gimnazije. Javnosti izročamo v presojo te momente, da se vprašanje dodobra razčisti. Končna odločitev je tako daleko-sežnega pomena, da ne smemo prevzeti nobene okoliščine, ki bi kakorkoli mogla pospeševati ali ovirati pouk in vzgojo srednješolske mladine. Nova gimnazija bi poleg sedanje stala v zatišju, odmaknjena od hrupnega prometa. Okoli stavbišča naglo rastejo iz tal vile, ki poleg starih zagotavljajo vsemu naselju miren značaj. Svet je odprt južnemu soncu. V bližini se bo zgradilo ob Savinji letno kojiališče z modernim igriščem. Eno in drugo bo izvrstno služilo novodobnim telesno-vzgojnim težnjam. Prezreti ne smemo, da bo v dogiednem času zazidano sedanje igrišče na Gla-ziji. Prometnih ovir se ni bati, saj je projektirana nova cesta v ravni črti od Narodnega doma preko Sušnice in južno mimo protestantske cerkve in obeli gimnazij. Neposredna okolica — bistra Savinja. z zelenimi logi porastli južni hribi in tiha savinjska ravan na zapadu — omogoča prirodo-slovni, risarski in telovadni pouk v naravi. Vsaj v začetku nova šola ne bo tako bogato opremljena kakor stara gimnazija. Mnogotera učila bi se rnogla uporabljati skupno. Vsak zavod zase bo ob visokih gradbenih stroških težko kdaj dosegel dvorano za slavnostne prireditve ter kapelo za redno službo božjo, za dva zavoda pa bi se to brez dvoma splačalo. Prepričani smo namreč, da bo kr. banska uprava pri projektu tudi to upoštevala. Ne vemo, kaj prinese prihodnost. Kdo bi pred 20 leti slutil, da bo sedanje gimnazijsko poslopje tako kmalu pretesno. Lahko se zgodi, da bo čez desetletja eden ali drug zavod prišel v zagato zaradi učilnic. Kako lahko se sili odpomore, ako je drug zavod v neposredni bližini. Isto okolnost je uvaževanja vredna za vse primere, ako morajo profesorji poučevati na dveh zavodih, da dosežejo predpisano učno obveznost. Pri prehodu skozi mesto bi mladina ne prišla v tako močen vrvež vozil kakor po cesti v Gaberje in hodila bi po snažnem tlaku, ne pa po blatni cesti. V bližini so konvikti za dijake in dijakinje. Tako imenovani »otok« kaže že od nekdaj čisto svojevrstno obeležje, kar so pred vojno z novimi zgradbami hoteli še prav posebno podčrtali, zdaj je češ, da se to zabriše. Nova gimnazija bo k temu mnog pripomogla. Ne vem, kje bi mogel kdo najti protiutež za vse te okoliščine v Gaberju. Že stanovanja za di.jaštvo v tem industrijskem predmestju so po večini iz higienskega ozira dvomljive vrednosti. Nadzorstvo za gibanje mladine v prostem času je težko. Vemo, koliko nevarnosti za pogubne moralne in prevratne ideje se skriva v industrijskih naseljih. Tik mimo novega zavoda bi tekla savinjska železniška proga, ki se bo na njej v teku časa promet zelo razvil. Četudi bi se zgradil prehod pod progo, bi vendar mladina pogosto tekala kar po bližnjicah čez progo. Kolikokrat bi celo nc-ugnaui ob počasni vožnji skakali z vlaka ali na vlak. V neposredni bližini je lesna industrija, ki ne more obratovati brez večnega trušča, na drugi strani široka državna cesta s hrupom in nemirom. Teren je zelo nizek in vlažen ter izpostavljen poplavam. Mimo teče potok, ki prestopi že ob neznatnih nalivih. Nič čudnega, ako je svoj čas komisija za stavbišče nove justična palača označila ta svet za najslabši. Kar ni Za sodišče, bi torej moralo biti dobro za najvišji šolski zavod v Celju! Ne daleč od lega stavbišča je II. dgška osnovna šola. Učenci obeh šol bi hodili po istih dohodnih cestah. Med njimi bi bili konflikti na dnevnem redu. Mestna občina naj se ne ustraši žrtev za nov srednješolski zavod, saj bo pomagala ustvariti vzgojni dom naše mladine, ki bo deloval še dolgo potem, ko bo že zabrisan spomin na malenkostne konflikte, ki se danes 'razvijejo ob vsakem pro-pornem vprašanju. Napačno bi bilo zgraditi poslopje in odpirati zavod v predmestju, ki v moralnem, vzgojnem in nacionalnem oziru ne more šc dolga desetletja nuditi mladini tega, kar je za njen duševni razvoj potrebno, šole so vsepovsod v najlepšem delu mesta v okolišu, ki ludi v duhovnem in estetskem oziru vpliva na razvoj in miselnost. Končno naj bo izrečen še apel na vse odločujoče činitelje, da se že pri sestavi proračunov za 1. 1939-40 upošteva ustanovitev nove celjske gimnazije, ker bi sicer utegnila priti sedanja gimnazija žc prihodnje leto ob velikem navalu mladine v brezizhoden položaj. P. K. nili delov umetnega kamna je bilo dokaj zamudno. Pri velikanski obilici vrat in oken je razumljivo, da so ta gradbena dela trajala neprenehoma vse poletje. Ker bo letošnjo zimo stavba šele prvič prezimila pod streho, je umestno, da jo kar najbolj zavarujejo pred vlago, saj se je namočila že lani dovolj. Kazen lega bodo vsa okna. ki še nimajo lesenih okvirov, zaprli z deskami. Velikanski okni glavne čitalnice, ki sla tako veliki, da bi ntirno spravil skozi nji manjšo vilo, pa so že zaprli z velikansko poševno pregrado iz desk, ki bo lovila sneg in dež in tako varovala strope pred močo. Posebno ralM0;eliJitof, pa jjp,,dejstvo, da je mojster Plečnik, ki fina izreden čut za reševanje najbolj neznatnih in na prvi pogled nevažnih vprašanj, rešil vprašanje odstranitve rimskega zidu pred vseučiliško knjižnico. Rimski zid bi se v dosedanji obliki z mogočno stavbo nikakor ne ujemal in bi jiovzrocal disharmonijo, ki hi ubijala impozantno zunanjost knjižnice. Prav tako pa kar navaden pločnik pred knjižnico tudi ne bi 1 >i 1 primeren. Mojster Plečnik je rešil vprašanje tako, da naj se nizki vrtiček .kakršen je pred Glasbeno Matico in poslopjem banke : Slavi je podaljša v isti črti naprej pred poslopje knjižnice. Rimski zid naj se seveda odstrani. Začetek novembra so delavci že začeli graditi zid, ki bo omejeval ta vrt. Zid bo prav lako nizek kakor pred Glasbeno Matico, vendar bo zgrajen bolj skrbno in iz lepših kosov kamenja. Na ta zid ho postavljeno tudi stebrovje, slično kakor pred Glasbeno Matico. Stebri pa bodo okrogli. Ob vseučiliški knjižnici bo za vrtičkom še hodnik za pešce. S to rešitvijo, ki bo segala vseskozi do konca rimskega zidu, jc napravil mojster Plečnik dvojno uslugo: eno vseučiliški knjižnici, drugo pa ljubljanskemu mestu, kateremu je ustvaril nad vse posrečen urbanistično rešitev v sicer majhni podrobnosti, ki pa je prav zaradi tega tem pomembnejša, ker zajema sedaj že vso Vegovo ulico. Zveza Bohinjskega kota z ostalo Slovenijo Banovinska ccsta, ki veže Bohinjski kot z ostalo Slovenijo, ima šc vedno nekaj delov, ki ne prenesejo težjega prometa. Zaradi tega se je banovina odlačila popravili banovinsko cesto in zgraditi namesto lesenih trajnejše mostove, ki lahko prenesejo tudi večjo obtežbo. Slika nam kaže novi most čez Savo Bohinjko pri Mukrem logu (med Sotesko in Nomnjem) na banovinski cesti. Novi most za promet šc ni odprt, ker tudi še druga dela niso končana. Tako se dalje v bližini gradi nav nadvoz čez železniško progo. Nova cestna zveza bo še izpopolnjena tako, da bo v zgornji obdelavi abdclana s porfirnim kamenjem in sprameksirana, da ne bo na njej preveč prahu in da bo trpežnejša. V glavnem bo nova dobra zveza Bohinjskega kola z ostalo Slovenijo kmalu goto,va in je najvažnejši objekt, ki ga je še narediti, most pri Bohinjski Bistrici, ki je lesen in ne prenese večje obtežbe. Novo železniško postajališče v Dravski dolini Sv. Ožhald ob Dravi, 10. nov. V nedeljo bomo slavili pri nas tradicionalno -flosarsko nedeljo-, ki se praznuje vsako leto ter zbere pri Sv. Ožhaldu na tisoče pohorskih spla-varjev in drvarjev. Letošnja flosarska nedelja pa bo še tem pomembnejša, ker bomo blagoslovili in slovesno otvorili novo postajališče na obdravski, železnici med postajama Sv. Lovronc. na Pohorju in Ribnica—Brezno. To novo postajališče se bo nazivalo Sv. Ožhald ob Dravi ter bo velikega gospodarskega pomnita 7.n obširen okoliš.,Pohorja in Kozjaka. Že prvi jutranji vlak bo obstal na novi postaji, slovesna otvoritev pa bo popoldne po prihodu vlaka, ki odhaja iz Maribora okrog 1. Postajališče je zgradila železniška uprava po prizadevanju narodnega poslanca g. Gajška iz lastnih sredstev, tako da ni bilo treba prizadetim krajem nič prispevati. Zgradba je bila gotova v treh mesecih ter je veljala <>0.tX)0 din. Obstoji iz uradnega prostora, čakalnice in shrambe ter je vse zidano v ličnem slogu. Na novo postajališče bodo vezani predvsem kraji Sv. Ožhald ob Dravi, ki je sedež znane splavarske zadruge ter eden glavnih centrov za lesno trgovino v Dravski dolini, dalje Kapla, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Gradišče, Vur-mat. Posebno važna bo nova postaja za splavarje, pa tudi za turiste. Dohod iz Sv. Ožbalda bo posredoval nov brod, ki ga je napravil posestnik 1'eteržinek. Pozneje pa nameravajo zgraditi na tem mestu visečo brv, slično oni, ki so jo postavili j)ri Mednem čez Savo. Načrte za to brv že delajo jiri banski upravi v Ljubljani. Blagoslo-vitvene obrede pri novi postaji bo opravil mariborski stolni prost dr. Maks Vraber. Poleg postaje pa dobi Sv. Ožhald še novo važno j>ridobitcv — telefon z javno govorilnico. Skrb za potrebe naše mladine Občni zbor društva »šola in dom« v Mariboru Maribor, 11. novembra. V sredo zvečer je bil redni občni zbor društva »Šola in dom«, katerega je vodil predsednik g. Skaza, ki je podal tudi predsedniško poročilo, tajniško poročilo je poda) g. Ignacij Malčik, o društvenih blagajniških jioslih pa je poročal blagajnik g. Fr. Rozman. Pred prehodom na dnevni red je o stikih med šolo in domom predaval prof. Bizjak. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom g. Francetom Skazo. V svojem poročilu je predsednik društva omenjal vse korake, ki so jih društveni odborniki pod-vzeli, da bi se za mariborsko mladino in njeno vzgojo važna vprašanja čimprej zadovoljivo rešila. Društveno vodstvo se je pri merodajnih činileljih zavzelo za zgradbo novega poslopja realne gimnazije v Mariboru, ki je spričo prenapolnjenosti dosedanjih prostorov resnično in nujno potrebno. Hvala Bogu je-ta akcija napredovala bolj, kakor je diuštveni odbor poučen. Predsednik je namreč poročal. da društvo ni dobilo odgovora na svojo vlogo. Medlem pa je akcija že lako daleč, da je mestna občina že odstopila potreben gradbeni prostor, na banski upravi pa se že delajo načrti za novo gimnazijsko poslopje, katero bodo, če bo šlo vse po sreči, spomladi že pričeli graditi. Pereče je vprašanje šolskih telovadnic, ki razen ene. dveh, ze davilo več ne odgovarjajo vsem zdravstvenim zahtevani; Zftto gre društvu priznanje, da se je zavzelo za preureditev naših telovadnic, da bo od njih telovndeča mladina imela korist, nc pa škodo, o kateri Iti se resnično dalo govorili. V Mariboru je bilo že večkrat načeto vprašanje otroških igrišč. Imamo sicer nekaj tega, vendar v tako majhni meri. da bi bilo treba v tem oziru nekaj ukreniti in našim malčkom dati več igrišč, na katerih bi se nemoteno mogli razgibali in razkričati, nc da bi za njimi vedno stal strah v osebi paznika mariborskih nasadov Naše parke bi bilo treba tako urediti, da hi v njih lepoto narave, korist svežega zraka in prostost uživali tudi otroci in nc le upokojenci. Večkrat je bilo pri nas že postavljeno vprašanje vzgojile in poklicne posvetovalnice, ki postajata zaradi vedno večjih težav pri vzgoji in izbiri poklica vedno bolj nujni in upravičeni. To vprašanje je sedaj že toliko dozorelo, da bo s pomočjo Pedagoške centrale društvo v bližnji bodočnosti moglo odpreli vzgojno posvetovalnico, mnogo dela pa ho še treba za poklicno posvetovalnico, za katero bodo morale žrtvovati predvsem naše javne ustanove, V mestnem mladinskem svetu so že večkrat razpravljali o rakrani, ki se pri nas vedno bolj širi, to je o naši zanemarjeni mladini, katere je po mestih, pa tudi po podeželju vedno več in ki pradstavlja za našo bodočnost veliko nevarnost. Zalo jo temu vprašanju društvo posvetilo svojo pozornost. Kakor znano, imamo v Sloveniji le en zavod za vzgojo zanemarjene mladine, ki seveda zdaleka ne zadostuje. Zalo je društvo posredovalo pri banski upravi, da v Mariboru zgradi tak zavod, ki bi zadoščal /.a potrebe mesta in njegove okol ice. Zaenkral pa jo vse dospelo le tako'daleč da bo v banovinskem proračunu zvišana v jioštev prihajajoča postavka, da bo v sedanji zavod na Sclali pri Ljubljani mogoče sprejeti večje število gojencev. Velik koncert ljublj. filharmonije Dne 18. novembra bo \ Ljubljani \elik kulturni dogodek. Ljubljansko filharmonija priredi namreč velik simfonični koncert, ki ga bo dirigiral najznamenitejši jugoslovanski dirigent Lovro Mataeič, član belgrajske opere. Na sporedu bodo: Bach, Passacuglio, Mozart (Ci-mol simf.), Musorgski (Nov iia pustem brdu). Drugi del koncerta bo posv ečen A miru. Izvajali bodo njegov 1'les čarovnic«. -Adaggio in Scerzo«, drugi in tret ji del simfonije Dume«, vstopnice se dobe pri blagajni kina lil ion od danes naprej. Občinstvo ojiozarjuiuo nu tu veliki dogodek. Pomoč pogorelcem v Laporjah Ban. dr. Marko Natlačen nakazal 110.000 din podpore. — Banovinska komisija v Laporjah pripravlja načrt za nove hiše in vodni rezervoar Strahotna nesreča, ki je zadela Laporje pod Rašico ob cesti Turjak-Velike Lašče, je vzbudila povsod veliko pozornost in še več sočutja z nesrečnimi pogorelci. Od 11 hiš, ki jih ima vasica, je pogorelo 7 hiš in 4 gospodarska poslopja s hlevi. Nesreča je tem strašnejsa, ker so prebivalci vasi skromni kmetje, ki se komaj preživljajo s kmetijstvom, gozdarstvom in domačo obrtjo. Obupanost pogorelrev p;i še povečava dejstvo, tla so jim njiliove hiše in gospodarska poslopja |Kigo-iela prav v času, ko lahko pričakujemo vsak dan prvi sneg. S tem so prišli pogorelri v nad vse obupen položaj. Nimajo ne strehe, ne doma iu ne obleke. Ves letni pridelek je bil že spravljen in je postal žrtev plamenov. Ostali so brez vsega in rešili le to, kar so imeli na sebi in j>ri sebi. Pri drugih požarnih katastrofah vsaj reševanje in gašenje olme plamenom precejšen del imetja pogo-relcev. Laporjanom pa lii ostalo ničesar in jc razumljivo, da se jih zato loteva obup. O njihovi nesreči se je prepričal tudi g. ban dr. Marko Natlačen, ki je v sredo obiskal pogorišče in tudi lakoj izročil 10.000 din prve podpore v roke županu Jelencu iz Velikih Lašč, kot načelniku odbora za pomoč pogorelcem. Na pogorišču pa je še obljubil, da bo priskočil na jionioč z gmotnimi sredstvi in s strokovnjaki, tako da bodo pogorelri mogli čimprej sezidati si nove domove. Gospod ban je po načelu »dvakrat da, kdor hitro dat takoj po prihodu v Ljubljano odredil, naj se za asanacijo vasi Laporje nakaže 100 Koledar Sobota, 12. novembra: Martin, papež, mučen ec: A vreli j, škof. Nedelja, 13. novembra: 23. pobinkoštna nedelja. Stanislav Kostka, spoznavalec; Didak. Novi grobovi ■J- V Nevljah pri Kamniku je umrla g. Marija Dornik, vdova po Martinu Dorniku, ki ga je 10. julija 1920 raztrgalo pri eksploziji v kamniški smodnišnici, in mati dr. Ivana Dornika, profcso.rja in pisatelja v Mariboru. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Diplomirana je bila s prav dobrim uspehom na ljubljanskem konserv atoriju gdč. Mirca štefin za profesorico glasbe in petja. Čestitamo. Din 29 50 Vas stane 1 liter najboljšega likerja! Likerske esence in alkohol Droserija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 5. BHKBRBBSSBBBBBSBSBBBSMSBi^SBMBBS — Za božičnico slovenskim misijonarjem je uredništvo »Katoliških misijonov« prejelo doslej sledeče darove: po 100 din g. dr. Anto.n Ratajec, ravn. v p., gospa. Goričanova in A. S., Lj.; po 50 din gospa Juvan Roza; 40 din gdč. Ana Hrovat; po 10 din S. P. in N. N — Plemenitim dobrotnikom in prijateljem slovenskih misijonarjev najlepši Bo.g povrni! Naj bi našli mnogo posnemovalcev! — Darove sprejema Uredništvo »Katoliških misijonov«, Ljubljana, Tabor 12. Lahko se pošiljajo tudi po položnicah, katere pošilja isti naslov. — S posebnim vlakom priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani izlet na Oplenae v dneh od 30. novembra do 2. decembra. Vse informacije in prijave sprejemajo biljetarnice Putnika. — Slovesna blagoslovitev novega šolskega poslopja v Črnem vrhu bc\ v nedeljo, dne 13. novembra 1938 ob pol 13. — Nn vest o imenovanju g. Gnsparinija za lektorja italijanščine na filozofski fakulteti v Ljubljani nam javlja rektorut ljubljanske univerze, da vest ne odgovarja resnici. Filo-zofska fakulteta ima namreč že lektorja za italijanski jezik in se more razen tega imenovati učno in vse ostalo osebje na univerzi le s sodelovanjem rektorata univerze, oziroma prizadetih fakultet. — Mali harmonikarji iz Maribora pomagajo svojim šolskim tovarišem oh meji. solsko vodstvo v Breznu ob Dravi priredi dne 13. I. m. ob 16 koncert malih harmonikarjev iz Maribora pod vodstvom g. šušteršiča v Podvelki. Čisti dobiček je namenjeni materialni podpori šolskih otrok iz Brezna ob priliki letošnje ho-/ičnice. Asi prijatelji naše severne meje so iskreno vabljeni. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-•losef* prenfire. Knjige »Goriške Mohorjeve družbe«. Za leto 1939 bo »Goriška Mohorjeva družba« poklonila svojim udom naslednji knjižni dar: 1. Stanko Stanič »Dobe in podobe iz cerkvene zgodovine«, 2. Bogdan Kazak -Zdravja, kar hočeš. Zdravnikovi spomini«, 3. Rothman -Bralec jn sestrica«, zgodbe s 100 slikami, 4. Pavlina Pajkova »Dora«, novela. Kakor hitra bo odobren še »Koledar«, se bodo začele razpošiljati. Naše ljudstvo jih žc nestrpno pričakuje. Veseli se zdravega in lepega čtiva, ki mu ga vsako leto nudijo mohorjevke, saj ve, da so izdaje Mohorjeve družbe ncle najštevilnejše, ampak tudi najbogatejše po vsebini in iehtnostL tiso? dinarjev iz sklada za pomoč pasivnim krajem. V pelek je že prišla posebna tehnična komisija v Laporje z nalogo, da takoj in z največjo naglico pripravi potreben načrt za asanacijo vasi iti zidavo hiš ter tudi takoj začne potrebna dela. Nakazanih 100.000 din bo takoj porabljenih zato, da se pogorelcem, ki so prav ob vse, pomaga sezidati skromne domačije v kar najkrajšem času. Tako Ito mogoče spraviti pogorelce pod lastne domove, ki res no bodo veliki, a bodo vendar nesrečnežem omogočili, da bodo prebili zimo pod streho. Seveda ta znesek še sam ne bo zadoščal, vendar bo v zvezi z drugimi dajatvami, ki bodo prišlo iz drugih virov, mogoče pomagati vsaj deloma gospodarjem, ki so bili z ognjem najbolj prizadeti. Pri gašenju požara je gasilce oviralo močno tudi pomanjkanje vode, ki so jo morali črpati iz skromnega studenčka. Zaradi tega je g. ban dr. Marko Naltačen odločil, naj se iz drugih sredstev takoj začne graditi v Laporjali tako potrebna cisterna za vodo, s leni vas ne ho oskrbovana samo z zdravo pitno vodo, ampak bo imela tudi pre-potreben rezervoar vode za primer kakega |x)žara. Na drugi strani pa bo to gradbeno delo pogorelcem omogočilo tudi nekaj zaslužka, ki jim je pač gotovo kar najbolj potreben. Laporjani in zlasti pogorelri velikih skrbi in ljubezni, ki jo je pokazal g. ban dr. Marko Natlačen s temi svojimi ukrepi, nikdar ne bodo pozabili in se mu od srca zahvaljujejo z: Bog plačaj. ' — Za Izlet na Oplenae sprejemajo prijave Putnikove biljetarnice do 22. t. m. Zahtevajte prospekte! — Cerkvenim zborom priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče mašne pesmi: Beran E., Tri slovenske sv. maše za mešani zbor. Part. 36 din, glas po 5 din. — Gcrbič Fr., Slovenska maša sv. Frančiška za mešani zbor. Part. 12 din. — Kimovec dr. Fr., Pred Bogom. Mašne pesmi za mešani zbar. Part. 30 din, glas po 6 din. — Laharnar Ivan, Slovenska sv. maša za mešani zbor. Part. 16 din. — Premrl Stanko, Deset maš-nih pesmi za mešani zbor. Part. 24 din. — Premrl Stanko, Deset mašnih daritvenih pesmi. Part. 16 din, glas po 5 din (mešani zbor). — Sattner P. H., Belarjeva sv. maša za mešani zbor, »Oče večni«. Part. 16 din, glas po 4 din; Miklošičeva slovenska maša za mešani zbor. Part. 14 din, glas po 4 din; Kvišku srca! Slovenska maša za mešani zbor z o.rglami. Part. 24 din, glas po 5 din. — Tome Mat., Stopil bom k oltarju! Slovenska maša za mešani zbor z orglami. Part. 20 din, glas po 4 din. — Že-leznik M., 14 mašnih pesmi za mešani zbor. Part. 32 din, glas po 6 din. — Focrster A., Slovenska maša v čast sv. Ceciliji za mešani zbor.,in. orgle. Part. 15 din, glas po 4 din. Obsega tudi krasen slavospev 6v. Cecilije, posebno primeren za ta praznik. ŠVICARSKE URE, zlatnina, briljanti pri ČUDEN, Prešernova ulica 1. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Slari lr? 9, Ljubljana. — Tvrdko oziroma šolo. ki je inserirala v avgustu oglas pod šifro »Garantirano zanesljiv«, prosimo, da se zglasi v upravi »Slovenca,:. — Vremenska napoved. Evropa: Hladen zrak prihaja iz arktičnih krajev nad Rusijo. Njegov vpliv se občuti v srednji in južnovzhadni Evropi. Aktivnost ciklona na zahodni Evropi izriva prihod toplega zraka. Topel zrak, ki prihaja iz Sredozemskega morja čez Balkan prinaša vlažno vreme, meglo in tu in tam dež. Jugoslavija : Pretežno jasno z jutranjimi meglami tu in tam. V severno zahodnih delih oblačno in deževno. Temperatura se ni mnogo spremenila. Najvišja je v Skoplju 19, najnižja v Plevljah —3 stopinje. Napoved za danes: Pretežno oblačno po vsej državi. Jutranje megle pu vsej zemlji. Temperatura se bo zvišala. Ljubljana 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri in odslej naprej v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. I Enodnevni karitativni tečaj za člane in članice Vincencijcvih in Flizabetinili konferenc bo jutri, v nedeljo, t. j. 1t. m. v gledališki dvora ni Man janišča, Poljanska cesta 28, od 9 do 12 dopoldne in otl 2 dalje popoldne. Nujno »e vabijo vsi člani iu članice Vincenci-jevili in Elizabetinih konferenc. Dobra kava Vam je potrebna 1 MOTOHOVA je odlična! Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48 1 Angleško društvo v Ljubljani priredi v čast generalnemu tajniku British Councila v Londonu g. polkovniku Charles Bridgeu društveno čajanko v ponedeljek, dne H. t. m. ob pol 9 zvečer v društvenem lokalu ter vabi člane k udeležbi. 1 Za mestne reveže jc Christofov učni zavod v Ljubljani ob svoji 35 letnici poklonil 500 din in s tem na najboljši način proslavil jubilej za trgovski naračaj pomembnega zavoda. Upravi zavoda se mestno poglavarstvo naileoše zahvaljuje za izdatni dar in vabi tudi druge jubilante k posnemanju. 1 Pomnožen tramvajski promet k Sv. Križu. Na željo občinstva je uprava električne cestne železnice uredila promet k Sv. križu tako, da sedaj tramvaj vozi do pokopališča zjutraj od b do 8.20 vsakih (> minut, torej vsak voz proge št. 2. Od 8.20 do 12 pa vosi moščauski voz k Sv. Križu samo vsakih 12 minut, torej vsak drugi voz proge, ki je obeležena s št. 2. Od 12 do 18.30 vozi spet vsak voz te proge, in od 18.30 do 21 spet vsak drugi voz, da imamo zvezo s Sv. Križem vsakih 12 minut. Od 2t do 24 pa vozi električna cestna železnica do jiokopališča Sv. kri/a vsake |x>l ure, kakor tudi sploh vsi drugi vozovi po mestu. Opozarjamo pa občinstvo, da bo po tem voznem redu vozil tramvaj k Sv. Kri/u le ob zadostni frekvenci, zato se pa poslužujte električne cestne železnice tudi i k) 21 zvečer. Danes ruski večer v Kazini ob 20. uri 1 Kako potreben je bil tramvaj k Sv. Križu, dokazujejo predvsem razveseljive številke o velikem prometu o Vseli svetih, ki smo jih pred kratkim objavili, a jioleg tega je nova proga tudi zelo koristna za Splošno maloželezniško družbo samo. Zaradi proge k Sv. Križu se je namreč povečal promet tudi po vseli drugih progah električne ceslne železnice in s tem so se prav znatno dvignili tudi dohodki tramvaja. Zaradi proge k Sv. Križu so se dohodki električne cestne železnice zvišali v primeri z lanskim letom do 28. oktobra skoraj za 78.000 din in to samo v 28 dneh. Če pa k tej številki prištejemo še inkaso zaradi praznikov umrlih povečanega prometa, dobimo že prav veliko vsoto, ki nam pravi, da je za vozovnice dobila električna cestna železnica od otvoritve nove proge k Sv. Križu pa do vštetih Vernih duš nad 176.000 *lin več kakor lani v tem času. Pa tudi na promet na drugih progah nova proga tako ugodno vpliva, da se je samo zaradi proge k Sv. Križu poživil splošni promet z električno cestno železnico vsaj za 10 do 15%. — Prijavite se za Putnikov izlet na Oplenae! 1 Letos že do 20.000 kg uvoženih morskih rib. Včerajšnji ribji trg jc bil srednji. Povpraševanje je bilo minimalno in tudi kupčije so se srednje razvijale. Zaradi polne lune je bil lov na Jadranu slab. Velikih sardel ni bilo. Sardelice, okoli 100 kg, so bile takoj pokupljene in so veljale 14 din kg, poprej 12 din. Skuš sploh ni hilo. Nekaj morskih rakov je bilo na trgu, ki 60 bili 22 din kg. Boljše morske ribe, kakor luben, triklje, morski jezik in zobotec 60 bile po 30 do 40 din kg. Cipli so bili 20, tako tudi osliči. Vseh boljših morskih rib je ROKAVICE • NOGAVICE • TRIKOTAŽA Ljubljana, šelenburgova ulica 3 bilo včeraj na trgu okoli 100 kg. Letos je bilo splošno uvoženih do 20.000 kg morskih rib. Kon-sum morskih rib v Ljubljani je sicer narasel, toda je o.viran s trošarino, kajti za navadne sardele in skuše je treba pri kg plačati 2.50 din trošarine, za ostale morske ribe boljše kvalitete pa 3.50 din za kg. Cene sladkovodnim ribam 60 ostale neizpre-menjenc. 1 Rimski grobovi. Na Ajdovščini na Gospo-svetski cesti delajo v Knezovi hiši kanalizacijo in so ob tej priliki naleteli na rimske grobove. Danes bodo dela nadaljevali. 1 Dve nesreči. Na oglu Bleiweisove in Erjavčeve ceste sla trčila dva avtomobila. Pri nesreči je dobila lažje poškodbe na obrazu upokojena učiteljica g. Anica Kravanja z Rakeka. — Pri delu si je zlomil nogo 36 letni delavec Franc Škrbonja s Klcnka. Gledališče Drama. Sobota, 12. novembra: Brezov gaj. Red A. — Nedelja, 13. novembra, ob 15: Moliere: Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik. Izven. Znižane cene. Ob 20: Potopljeni svet. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 14. novembra: zaprto. Opera. Sobota, 12. novembra: Don Kihot. Premierski abonma, — Nedelja, 13. novembra, ob 15: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: Gejša. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 14. novembra: zaprto. Prireditve in zabave »Danes boste nekaj videli« je naslov novi veseloigri, ki jo bo v nedeljo, 13. t. m. uprizoril Rokodelski oder. Igra je delo znanega komika Janka Novaka. Vloge so razdeljene med najboljše moči in je prav posebno tudi zalo, ker igro režira g. Janko Novak in sam nastopa v njej, pričakovati najboljšega uspeha. Martinov večer bo priredila frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani v nedelja, 13. t. m. ob osmih zvečer v frančikanaki dvorani. Na sporedu jc godba, šaljivi nastopi dr. Marella in Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba«. Vse vstopnice so na hrbtu opremljene s tekočimi številkami in bo imetnik izžrebane vstopnice dobil živa »martinovo gos«. Prcskrbite si vstopnice od 10 din navzdol v predprodaji v pisarni »Pax et bonum«. Člani Ljubljanskega kvarteta gg. Pfeifer Leon (I. violina), Stanič Fran (II. violina), Šuštcršič Vinko (viola) in Miiller Gustav (čelo) goje z največjo vnemo in najlepšim uspehom v Ljubljani komorno glasbo. Ljubljanski komorni kvartet je edino stalno komorno združenje v našem mestu, ki prireja redne javne koncerte v vsaki sezoni. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Sestanki Bivši satrzijnnski gojenci in oratorijanci imajo svoj vsakoletni sestanek v nedeljo dne 13. t. m. ob pol 0 dopoldne na Rakovniku. Vabljeni so \«i. ki so preživljali svojo mladost pri salezijancih. Občni zbor Stolne prosvete bo v nedeljo 13. novembra ob pol 8 zvečer v steklenem salonu gostilne Čcšnovar v Kolodvorski ulici. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji! Naše dijaštvo Pevci — pevkel Drevi ob 6 in jutri ob 10 bo pevska vaja pri oo. frančiškanih za akademsko službo božjo. Pridite točno! Kino Zvočni kino Vič predvaja danes ob pol 9 zvečer zabaven film »Na veselem, starem Dunaju«. V glavni vlogi Paul Horbiger. Za dodatek zvočni tednik. Lekarne Nočno službo imajo leknrnp: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec, ded., Rimska c. 31. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo ima od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jož., Pleteršnikova ul. št. 13, telefon št. 47-64. Koc/e/fevo tel. 4i-64^m Nocoj ob 20. uri Alarm na vzhodu (Errol F/yn, Kay Francis) Sirota mala bogatlnka (Schir!ey Tempie) Maribor m Martinovanje pri Mariborski koči. Danes, 12. t. m. se z večernim vlakom ob 22.16 pripeljejo hrvatski planinci Sljemenaši do Maribora, od glavnega kolodvora pa z avtobusom do Cvetkov e žage, o cio«. Ob 20: »Hudičev učeuec«, ♦ Danes premiera duhovite veseloigro polne humorja in salirel Dve uri smeha in zabave! V glavni vlogi Rolf Wanka, nepozaben iz filma »Pater Vojteh« Richard Romanovv sky, Ellen Sclnvanecke Vse za ljubezen Proizvod čeških filmskih ateljejev! KINO SLOGA S »bu.»m« Ob 14-30 url po globoko znižanih cenahl TAM It DA Eden na|bol|ših filmov, Id io lilll v jadnlem času pradva-IHriHKH |anl * Ljubljani. Ta tlim si mora ogladall rtakdol I Dnevno ra.prod......d,»ave C Mj £h£fl |JB£9 ^tTn^ j dokazujejo, da triumfira v Ljubljani Kino Union Tel. 22-21 I SADOVI ZEMUE Kino Matica 21-24 Danes ob IR„ 19. in 'i Rezervirajte si vsti v milijonskem veleli trnu OI«wla de Havllland • Georg Brent pravočasno I Mogoinl zgodovlmkt prikaz B141 JI E i U H f.B B"ll IB Danes ob 10., 19. in 21. uri. (love J Iva, zlata in zemlje ^ ■ ■ ■■■■ ■■•■B Rezervirajte si vstopnice Svetovna konjunktura ne nazaduje več Pravkar je izdal nemški zavod za proučevanje konjunkture svoje poročilo, v katerem je podal tudi pregled svetovne konjunkture po stanju iz najnovejšega časa. Uvodno pravi zavod, da kaže svetovna konjunktura po tem, ko je bila spomladi skoraj povsod usmerjena navzdol, zopet znatnejše razlike. Na splošno se mora reči, da se nazadovanje ne nadaljuje več. Industrijska produkcija je od srede leta 6em v povprečju nekoliko narasla, cene na svetovnih trgih so po stalnem nazadovanju v zadnjih 15 mesecih že dolgo časa ostale neizpre-menjene. Svetovna trgovina bo konjunkturno v tretjem četrtletju 1038 le še malo nižja kot v drugem četrtletju 1938. Zunanjepolitične napetosti v začetku jeseni blagovnemu gospodarstvu skoraj nikjer niso znatno škodovale, kvečjemu je bila oddaja naročil nekaj časa bolj počasna. Na denarni strani pa se pozna veliko gibanje kapitalov od države do države, kar se vidi tudi v velikih prevozih zlata in v močnem gibanju funta šter-jinga in valut, ki so z njim zvezane. Med industrijskimi državami kažejo severnoameriške Zedinjene države odločilno izboljšanje gospodarskega položaja. Industrijska produkcija je od maja do oktobra narasla za okoli eno petino. To je izredno naraščanje, katerega tempo v zadnjih 20 letih, če izvzamemo poletje 1933, ni bilo zabeležiti. Nadalje je bilo nazadovanje konjunkture v Veliki Britaniji v poletnih in jesenskih mesecih Ie slabo. Ker so zaloge narasle, ni bilo posledic v produkciji, samo investicijska delavnost popušča. Nazadovanje konjunkture na Švedskem je postalo počasnejše. Japonsko gospodarstvo ima največjo obtežbo v vojni s Kitajsko. Poraba civil- Stanje naših kliringov Po podatkih naše Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 8. novembra naslednje (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. okt.): Aktivni kliringi: Italija (novi račun) 67,400.372 (— 7,677.288) din, Nemčija 25,255.107 (+ 4,785.561) mark, Bolgarija (redni 1,349.010) (— 323.905) din, Bolgarija (turizem) 385.607 (—- 8.813) din, Turčija 18,744.648 (— 258.747) din, Poljska 491.573 (+ 72.191) din in Španija 2,902.913 pezet. Pasivni kliringis Češkoslovaška 165,542.229 (+ 1,184.741) kron, Švica 4,308.155 (— 112.261) šv. frankov, Belgija 2,471.948 (+ 11.253) belg, Romunija 9,637.468 (+ 2,937.322) din in Madžarska 38,421.089 (+ 2,009.483) din. Kakor se je na eni strani izredno zmanjšal naš klirinški aktivum v prometu z Italijo, tako je na drugi strani v teku enega samega tedna rekordno naraščal naš klirinški aktivum z Nemčijo: preračunano na dinarje znaša povečanje celih 68.4 milij. dinarjev. Za tolika je bila naša trgovinska bilanca z Nemčijo v tem razdobju aktivna. Zmanjšanje zaposlenosti Okrožni urad za zavarovanje delavcev objavlja statistiko svojih zavarovancev po strokah za mesec september 1938. Iz te statistike je razvidno, da so sezijsko napredovale t. j. od od avgusta na september: tekstilna in oblačilna industrija ter trgovina. Ponehala pa je sezija v gostilnah, kavarnah in krčmah (tujski promet), v industriji kame.nja in zemlje ter pri gradbah nad zemljo. V konjunkturnem pogledu (t. j. od septembra lani na september letos) je narasla zaposlenost v tekstilni stroki, predelavanju lesa, gospodinjstvu itd., zmanjšala pa se je pri gradbah nad zemljo, vodnih zgradbah, cestnih delih, tobačni industriji ter gozduožagar&ki industriji. Zmanjšanje obtoka bankovcev vsepovsod Češkoslovaška. Tzkaz Češkoslovaške narodne banke za 7. november kaže v primeri z izkazom za 31. oktober zmanjšanje obtoka bankovcev za 160 na 6.970 milij. kron. Istočasno so se zmanjšale tudi naložbe na žiru pri banki. Med izpo-sojili se je zmanjšal menični portfelj za 144 na 1.826, eskont efektov za 208 na 1.504 iu lombard za 146 na 1.015 milij. kron, kar je znatna razbremenitev banke. Zlato kritje je naraslo od 31.1 na 33.0%. Švica. V dobi od 31. oktobra do 7. nov. je obtok bankovcev švicarske narodne banike padel za 39 na 1.696 milij., istočasno pa so narasle tudi naložbe pri banki za 26.5 na 1.668 milij. frankov. Zlati zaklad je ostal neizpremen jen, rano tako devizni, zmanjšala pa so se posojila banke. Holandija. Od 27. oktobra do 3. novembra se je zmanjšal obtok bankovcev za 30 na 1.016 milij. goldinarjev. Belgija. Belgijska narodna banka beleži v dobi od 27. oktobra do 3. novembra povečanje zlatega zaklada za 261 na 16.851 milij. frankov. nega prebivalstva je zaradi vojnih potreb zelo zmanjšana. V Italiji je število zaposlenih sicer naraslo, vendar je induftrijhka produkcija nekoliko popustila. V Franciji sicer v zadnjih mesecih ni bilo posebnega nazadovanja, vendar so napori države, da dvigne gospodarstvo iz krize, doslej ostali brezuspešni. V prekomorskih državah, ki proizvajajo surovine, izvoz ne nazaduje več, uvoz pa se še nadalje manjša, ker je notranji trg slab. Devizni položaj je delno nekoliko boljši in valuta ne beleži več novega razvrednotenja. To velja za Argentino, Brazilijo in Čile. V južni Afriki, Novi Zelandiji in Avstraliji je gospodarska delavnost še zelo živahna. Evropske kmetijske države, ki so se pokazale spomladi zelo odporne proti nazadujočitn tendencam svetovnega trga. so sedaj bolj prizadete od splošnega nazadovanja. V južnovzhodnih evropskih državah pa je bilo nazadovanje omiljeno zaradi tega, ker je povpraševanje Nemčije zelo znatno. Na Poljskem je bila sicer letina dobra, vendar so cene kmetijskih proizvodov vkljub državni podpori nadalje padle. V industrijskem gosjiodarstvu pa se dvig zaradi državnih nabav nadaljuje. Šele v zadnjih mesecih se opaža nekaj nazadovanja. Na Danskem, Estonskem, v Litvi in na Letonskem je bila tudi letina žita dobra in je industrijska produkcija v teh štirih državah ostala nadalje na znatni višini. Za Nemčijo ugotavlja zavod, da je produkcija nadalje narasla in da se je izboljšala preskrba s surovinami, nastale pa so zopet nove naloge za nemško gospodarstvo. Obtok bankovcev je narastel za 113 na 22.825 milij. frankov. Nemčija. Reichibanka izkazuje od 31. okt. do 7. novembra zmanjšanje obtoka bankovcev za 337 na 7.784 milij. mark. To ie v zvezi z velikim zmanjšanjem posojil banke: za 522.5 milij. mark. — Po dosedanjih cenitvah je bilo doslej na sudetskem ozemlju zamenjanih čeških kron za okoli 270 milijonov mark. V Mariboru zopet slinavka. Ker je bila dne 9. novembra 1938 v Volkmerjevi ulici 13 ugotovljena slinavka in parkljevka na dveh svinjah, je mariborski župan odredil: Mestna klavnica, kjer so bile svinje poklane, in dvorišče hiše Grajski trg 3 se smatra kot okužen prostor in je potrebno ukrenjeno, da se bolezen ne razširi. Ostalo mesto se smatra kot ogroženo ozemlje in veljajo zanj sledeče odredbe: 1. zabranjen je promet s parkljarji (goveda, svinje, ovce, koze); 2. izvrši se pregled vseh parkljarjev v mestu; 3. trgovina z živino na področju mestne uprave je zabranjena, izvzetno se bodo dajala dovoljenja od primera do primera; 4. hlevi se stavijo pod zaporo (ne sme se goniti živina na pašo); 5. psi ne smejo tekati po ulicah; 6. kokoši morajo biti zaprte na dvoriščih in ne smejo se puščati na cesto; 7. živinski in svinjski sejmi so do nadaljnjega ukinjeni; 8. vsakdo je dolžan vsako sumljivo obolenje živine prijaviti mestnemu veterinarskemu uradu, telefon št. 22-38 ; 9. dostop goveje živine tudi z vprego v mesto je prepovedan; pripustijo se v mesto le oni parkljarji, ki imajo na živinskem potnem listu opombo: »Za takojšnji zakol v mestni klav-nuffHio. živali v mes^Vm^hia^^oTSJ&^akoj sproti poklati; 11. prepovedano je odpremljanje vseh predmetov, s katerimi še lahko slinavka pre-naša (seno, slama, kože, volna, gnoj itd.) iz mestnega območja; 12. špebarjem je dostop v mestno klavnico prepovedan; 13. kršenje teh odredb se bo kaznovalo po živalskem kužnem zakonu. Bencinske mešanice je v Ljubljani dovolj. Včeraj, 11. novembra, je dospela v Ljubljano velika količina bencinske mešanice (skupno 7 cistern), ki so bile odposlane iz rafinerij 7. in 9. novembra, pa so prišle včeraj skupno v Ljubljano. Zaradi tega se ni bati, da bi nastopilo jx»manjkanje bencina. Poleg tega nam tudi j>oročajo, da je že brez teh pošiljatev večje število črpalk imelo še zadostne količine bencina (posamezne do 3000 1), kar bi bilo dovolj še za dalj časa. Posebna taksa za izvoz orehov, suhih jabolk in hrušk. Minister trgovine in industrije g. ing. Nikola Kabalin je podpisal odlok, po katerem se uvajajo posebne takse za izvoz orehov, suhih jabolk in hrušk. Ta posebna taksa znaša za orehe v luščinah 1 din, za suha jabolka in hruške pa 0.50 din za 100 kg. Ta taksa se zaračuna ob priliki izdaje potrdila o kakovosti sadja in sadnih izdelkov, namenjenih izvozu. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«, kar se bo kmalu zgodilo. Izvoz živine v Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča vse izvoznike živine v Nemčijo, da takoj jx> naložitvi |x>šljejo zavodu naslednje podatke: številko zavodovega potrdila, številko natovorjenega vagona, količino tovora (za živo živino število glav, za proizvode količino v kilogramih), datum natovorjenja in naziv nakladalne postaje. Načelniki nakladalnih jjostaj naj DAJTE TUDI VI HRANE VASI KOZI z aktivnim koleslerinom Solea-kreme! krema takoj pošljejo zavodu izpolnjen izvod potrdila: »Nakladalna postaja vrača zavodu«. Državna tovarna svile v Novent Sadu je pred nedavnim prenehala obratovati. Sedaj se mero-dajni faktorji [x>svettijejo, kako bi tovarno spravili zopet v obrat. Po nekih vesteh nameravajo tovarno spremenili v delniško družbo, nato pa bi se izvršila sanacija. Tovarno cenijo na 30,000.000, dolgove pa nn 15,000.000 din. Tovarna je do zadnjega zaposlovala okoli 150 delavcev. Plačila v naprej za izvoz. Narodna banka je izdala naslednjo devizno okrožnico št. 76 z dne 3. novembra: Pooblaščeni zavodi bodo v bodoče v imenu Narodne banke opozorili vse izvoznike, da ni dovoljeno, v kolikor ne gre za plačilo v svobodnih devizah, zaključevati posle niti sprejemati akontacij za izvoz predmetov, za katere izdaja potrdila o zavarovanju valute Narodna banka, preden jih Narodna banka obvesti v vsakem konkretnem primeru, da jim bo izdala zahtevano izvozniško potrdilo. To obvezno navodilo bodo vsi denarni zavodi sporočili vsem svojim klientom izvoznikom s pripombo, da bodo vsa predplačila za izvoz omenjenih predmetov avtomatično stor-liirana (razen v primeru plačila v svobodnih devizah), če izvoznik ni dobil predhodno navedenega pismenega obvestila Narodno banke. "Pooblaščeni zavodi morajo takoj prijaviti Narodni banki odstop od tega obveznega navodila. Terminski posli v klirinških markah. Pod devizno št. 78 obvešča Narodna banka vse pooblaščene zavode, da se počenši s 7. novembrom ustavlja zaključevanje novih terminskih po-slov s klirinškimi markami v zvezi z uveljavljanjem novega uran/mana med Narodno banko in Nemško obračunsko blagajno, na osnovi katerega se bo vzdrževal do nadaljnjega tečaj nemške marke na borzah v državi na višini 14.50—14.70 din za I marko. Vse okrožnice Narodne banke, s katerimi je bilo urejeno ter-minsko poslovanje s klirinškimi murkami, so razveljavljene. Terminski posli v klirinških markah, ki so že zaključeni, ali pa ki bi bili zaključeni do 7. novembra 1938, se imajo ob roku dospelosti dokončno likvidirati. Nova delnikša družba. V Belgradu je bila osnovana delniška družba »Edicija«, založniško podjetje z glavnico pol milijona dinarjev, ki jc razdeljena na 500 delnic po 1000 din imenske vrednosti. Pri vpisu je vplačati 200.000 din, 100.000 din v teku enega meseca po občnem zboru, ostanek 200.000 din pa do konca prvega poslovnega leta. Vpis delnic je bil 11. novembra, ustanovni občni zbor bo 12. novembra. Ustanovitelji: Mihaj-lo K. Radavanovič, dr. Milan Ristič, Nikola Voj-vodič, dr. Živoj Pop-Kocič, Aleksander Milovano-vič, Berislav T. Milic, Miodrag V. Stamatovič, dr. Radomir Milunovič, Slobodan S. Antonijevič in Jovan Hadži-Stanko.vič. Mednarodni borzni indeks. Od 29. oktobra do 5. novembra je povprečni mednarodni borzni indeks narastel od 63.8 na 64.2. Na posameznih borzah je znašal indeks dne 5. novembra (v oklepajih podatki za 29. oktober): Berlin 68.7 (48.9), London 60.8 (60.3), Pariz 53.8 (53.4), Bruselj 42.7 (43.0), Amsterdam 57.4 (58.i). Stook-holm 28.0 ( 28.0), Curih 61.6 (61.5'A), Milan 123.4 (122.8) in Newyork 87.9 (84.5). Borza Dne 11. novembra 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 14.25—14.45, v Zagrebu na 14.21—14.41, v Belgradu pa so ostali neizpremenjeni na 14.20—14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu 35.55—36.25, v Belgradu 35.4—30.10. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,176.551 din, v Belgradu 4,595.000 din. V efektih je bilo V Belgradu prometa 287.000 din. Ljubljana — tečaji s prlmomi Amsterdam 100 h. gold..... 2390.ti6-2504.2fi Berlin 100 mark . . , . t . 1761.02—1774.90 Curih 100 frankov 996.45-1003.52 London 1 funt....... 208.33- 210.39 Ne\vyork 100 dolarjev , » , » 4871.00—4407.31 Pariz 100 frankov.....i 116.31— 117.75 Praga 100 krou ..,■•.. 150.93— 152.04 Trst 100 lir....... . 230.09— 233.78 Curih: Belgrad 10, Pariz 11.715, London 20.95, Nevvvork 441.75, Brusel) 74.75, Milan 23.22, Amsterdam 239.85, Berlin 177, Slockholm 107.925, Oslo 105.275, Kopenhagen 93.525, Praga 15.Ki, Varšava 82.S7, Budimpešta 85.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.245, Buenos-Aires 103.5. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž papirji: 7% invest. pos. 98.25—100, agrarji 59.61.25, vojna škoda promptna 177.50—178.50, begluške obveznice 90—91, dalm. agrarji 89.50-90.50, 8% Blerovo posojilo 98.75 do 99.75, 7% Blerovo posojilo 91.50-92.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—103, 7% stab. posojilo 98—99. — Delnice: Narodna banka 7350 do 7400, Trboveljska 185—200. Zagreb: Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98—99.50, agrarji 59—60, vojna škoda promptna 474—175, begluške obveznice 90—91, dalm. agrarji 89—90, 4% sev. agrarji 59-59.75, 8% Blerovo posojilo 97.50—98.50 (98), 7% Blerovo posojilo 91— 91.37, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojiio 97—98.50. — Delnice: Narodna banka 7.350 denar, Priv. agrarna banka 222—226, Trboveljska 180—185 (180), Narodna šumska 20 blago, Outmann 50—55 (50), Isis 20 denar, Osj. sladk. tov 85 blago, Osješka livarna 160 denar, Jadranska plovba 350 denar. Belgrad: Državni papirji: 7% inv. posojilo 99.25—100, agrarji 60 denar, vojna škoda promptna 474.50—475 (474.75), begluške obveznice 90.25—90.50 (90.50), dalm. agrarji 89.50-90, 4% sev. agrarji 59—60, 8% Blerovo posojilo 97.25— 98.50, 7% Blerovo posojilo 01.25-91.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 50—103. — Delnice: Narodna banka 7.400 denar, Priv. agrarna banka 227 denar. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jcier, je pravi blagoslov naravna »Franz-Joselova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarjav-pa- se ■ poleg toga tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Žitni trgf Not'! Sad. Koruza bač. sušena parit. Ind. 98— 99, bač. sušena parit. Vršac 98—99. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Somlmr. Pšenica srem. i48—150 si. 149—151. Ostalo prizadove cene. Oves bač. srem. slov. novi 138—140. Pi bač. 137.50-140. Ječmen bač. srem. okolica Sonibor 148—150. Koruza bač. za dec. in januar 85—87.52, bač. sušena pomladan. 96—98. Otrobi bač. 96—97 srem. 92—94. Fiiol bač. beli 2% 280 - 285. Tend. lahka. Promet majhen. Cene živine in kmetijskih pridelkov Ptujski prašičji sejem 9. novembra 1938. Prignanih je bilo 216 svinj in 139 prascev, skupaj 355 glav, od tega prodanih 91 komadov. Cene: prasci od 6—12 tednov stari 65 —175 din za komad, pršutarji 7.25—8 din za I kg žive teže, debele svinje 8 din, plemenske svinje 7 do 7.25 din za I kg žive teže. Prihodnji sejem bo 16. t. m. Tržne cene na sejmu v Vel. Gabru okr. Litija dne 31. oktobra t. 1. Biki 4.50—5 din, voli 4.50 do 4.75 din, telice 4 din, klavne krave 2.50—3 din in klavne telice 4 din za kg žive teže. Krave za pleme 1300 din, konji po 3000 din, ovce in koze po 100 din za glavo. KULTURNI OBZORNIK Koncert Glasbene Matice L. M. škerjanc: »Zedinjenje« Ljubljanska Glasbena Matica je priredila v proslavo 20 letnice osvobojenja in zedinjenja koncert, na katerem je njen pevski zbor v zvezi s filharmoničnim orkestrom in s sodelovanjem solistov Heybalove, Kogejeve, Banovca in Betetta podal pod vodstvom Mirka Poliča novo domačo umetnino. Lucijan Marija Škerjanc je komponiral simfonično kantato »Zedinjenje«, kateri je vzel za I>odlago dva soneta. Alojzija Gradnika in ta skladba je doživela na ta večer svojo krstno izvedbo. Zdi se, da nam je nameraval skladatelj s to umetnino ustvariti nekaj sličnega, kar je dal Smetana Čehom s svojo »LibuŠo«; nekak spev narodove preteklosti z opisom vseh bridkih preizkušenj, po katerih naj vendar zaživi mimo prav tako trpke sedanjosti trdna vera v boljšo bodočnost. Sama v sebi mogoče ugodna zamisel pa je v uresničenju zgrešila svoj smoter, ko se *je ponesrečeno zvezala z vsebino besediln, ki bistveno 7.1'nika danes zopet tako zanosno oživljenega Prešernovega duha, ki nam v teh časih bolj kot kdaj narekuje delo in pot. Čeprav žgo danes v duši vprašanja, ki se zaradi spačene človekove jx>dobe potapljajo do zad-njlh skrivnosti v podstnvnh omajanegn življenja, da bi rnzvozlnla neslišne glasove vesoljstva in razkrila rešilne stopinje — in čeprav hiti v umetnini pojmovno opredeljena vsebina v primerjavi s to teŽino že sama po sebi narekovat dojemalcu raisndbo. ie vendar Drav presoditi glasbeno tvor- bo predvsem po njeni obliki in po čistih tonskih spojih, ki imajo svojo govorico. Verjetno, da je skladatelja, ki je sicer v svojih skladbah izrazit lirik, tokrat pritegnilo besedilo po svoji dramatiki, kakršno je skladatelj ne-glede na njeno stvarno zunanjo podobo v sebi doživel in ji hotel dati duška. Tako vsaj kaže glasbena zamisel, ki se skuša trgati od lirizma in za-zveneti v epsko dramatiko. Dasiravno se tonske jx)dobe vedno znova pomudijo tekom celote v raznih mehkih lirskih občutjih, jih vendarle vodi nek dramatičen zanos, ki se uveljavi že takoj v pričetku, se v mračni tragiki izživi nekam patetično v povsem instrumentalnem »interludiju« ter se končno dvigne v svetlobo upanja in vere ob koncu skladbe. Po teh osnovnih razpoloženjih dobiva tudi skladba svojo osnovno tridelnost; iz prvega, osnovno molovsko občutenega dela, ki je kot pisan trak raznovrstnih fantazijskih utrinkov, se v sredini ujiogne še niže v žalosti pred usodnostjo dogodkov, a se v tretjem delu postopoma dvigne v durovsko zvočnost in izzveni v njenem svetlem razpoloženju. Zgradba umetnine se oslnnin nn zvezo voknln z instrumentaloin, pri čemer noče delati jx>sebnih razlik med enim in drugim, temveč uporablja osnovno oboje kot vrelec zvočnosti, upoštevaje pač različno tonsko barvitost. Zato se gradi umetnina kot kita v vezavi obojnih pramenov, kar je posebno in že poznano svojslvo novejše glasbene tvornosti. Pri tem se ujioštevnjo zopet manjši rnz-lički. kot so v voknlnem toku — v zboru nli med solisti — višji in nižji glasovi, v širokem inslru-inentnlnem toku pa posamezna glasbila ali njih posebne barvne skupine. To predenje barvnih pramenov, za katpro je tu dokazni skladatelj posebno razumevanje, dnje umetnini neko svojstveno enotnost. ki je podobna vzorčni podobi pisane tknnine, Pn slngu spominja to predenje nn pozno romantično kompozicijo, kot jo je zasnoval že \Va- gner v svojem »Tristanu«, le da je vse bolj pri-ostren čut za barvne odtenke ter za njih mavrično prelivanje, kot ga je stopnjeval v nedosežnost impresionizem. V smislu zadnjega se v tej umetnini razvija tudi izredno tenko občuteno slikanje zunanjih vtisov ob dogodku ali pokrajini — slikanje, ki daje skladbi nekak propagandni značaj, dasi v stvari ne gre za grobo prikazovanje snovnih dogodkov, temveč bolj za razpoloženja ob dogodkih. Tudi oblikovanje motivov in sozvočij se sklada z označenimi slogovnimi potezami. Delo je v svojem bistvu homofono, akordičlio; sozvočje mu je nekako osnovna pozornost. — Res, da vsebuje umetnina ludi izrnzilo polifone člene, celo dosledno izvedena fuga se nahaja v njej. Toda značilno je, knko zasnova tudi v njih sili v akordičlio dojemanje in kako se nekaj mest, ki so v tem zmislu izjeme, nekam tuje odraža iz celote. Sicer pa so sozvočja disonančno zelo zmerna. — Zmerna in preprosta je pa tudi metodika. Motivi so jasni in mestoma tako zelo grajeni v smislu že dognane melodične logike, da se ti oglašajo, kol bi vedel zanje. V splošnem zapušča umetninn vtis resno ustvarjenegn glnsbeuegn deln, ki se ponaša z instrumentalno odliko. Skladatelj je dokazni, dn po-ziiH orkester in značaj posameznih instrumentov in če gre morda kje v bizarnosti že presvojsko pot, to ne zanikava sodbe, da ima poseben čut zn instrumentalne barve. Manj jia mu leži zvočnost petja. Zbor je večkrat prenasičen, preozko stavljen v nizkih legah, in solistični glasovi so ninrsi-kje težavno zapleteni. Z ozirom nn veliko zvočno nasičenost in težavno znpredenost delo v izvedbi ni doseglo še prnve umetniške stopnje, ker bi mu bila potrebnn podrobnejša pripravljenost. Dirigentu jo sirrr po svojem bomofonem značaju umetnina pristajala in je v njej lahko sprostil svoj posebni smisel za učinke sozvočij. Mestoma prenasilen zvok in pa premajhna arhitektonska plastika ter še preskromna poglobitev v stvar pa so bile vendar pomanjkljivosti. ki so molile. f'lovok si resnično želi, da bi že enkrat zapustili preživeli okus, ki se naslaja oh živčni reakciji spričo zvočne moči iji prelivanja akordov in hi si prisvojili zmisel za vrednoto podrobnih, tenkih lepot pielodičnega oblikovanja in niotivičnega sorazmerja ter za lepoto dosledne, jasne tonske zgradbe. Kajti v teli zadnjih svojstvih počiva prava in najgloblja lepota in če si hočemo izoblikovati visoko glasbeno kulturo, moramo za to zadnjo lepoto razviti v sebi čut in izdelati svoj okus. — V posameznem je zbor polno zvenel — a lepše v nižjih kot v visokih legah; v velik prid bi mu bilo prečiščenjn in poinlajenje. V splošnem je bilo podajanje golovo, a mestoma ne čisto. Tudi solisti niso bili rnvuo najbolje razpoloženi in glnsovno ne ravno spočiti. Basist Julij Betetto si je s svojim petjem, ki ga je pognalo dodobrn v višine, kljub temu najbolj izvabil priznanje, soprnnistka iloybalova je bila v oblikovanju jasna, a v višinah glasovno preostra, altistka Kogojeva je privlačila z glasom samim, a manj s frnzirnnjem, in prav lako tenorist B/tnover. — Orkester pn je rešil svoj del solidno, s povprečno mero iioglobljenosti. V. U. * Med drugimi deli je skopljnnsko gledališče vzelo nn letošnji program dramo čevljarja llrislr Krljeriča iz Struge blizu Ohrida z naslovom »Novec je prekletstvo«. Sedaj pa je pisec dovršil že drugo odrsko delo *11al'a , ki ima pa globlje ozadje. Sam Krljevič je imel v Strugi svojo čevljarsko delavnico, pa jo je moral zapreti, ker ni mogel tekmovati z Bat'o. Torej zopet nov primer, da se človek iz širših slojev pojavi kot pisatelj, kar se pa zadnje čase tudi pri nas vedno bolj pogosto dogaja. Na modni razstavi v Londonu je posebno pozornost vzbujal tale plašč, ki je zaradi mnogih očes dobil ime »špijonka«. Obrvi očes so iz opičje dlak?. (Pozornost more vzbujati tudi kaka izredno neokusna reč.) Živa in izumirajoča Francija Francoski katoliški list »L'Union Catlio-lique< je nedavno priobčil pretresljivo sliko o padanju rojstev v Franciji in o moralnih vzrokih tega žalostnega pojava. Takole pravi: d.eta 186«.' je bilo v Franciji f,034-.(HK> rojstev, leta »<>13. je to število padlo na 790.000, 1. 1956. na 630.000. Leta 1935 je bilo že IT.OtK) mrličev več kot novorojenih otrok, 1. 1936. pa 12.000. Dežela, ki ima vsako leto več krst kot zibelk, je prava izumirajoča dežela. Gotovo so zakoni in gospodarske razmere tudi sovzroki tega pojava. toda zlo je mnogo globlje in se zgolj s finančnimi sredstvi ne more odpraviti. Nekdanji radikalni minister Ducch je dejal: Potrebovali bi kako izmed takih moralnih moči, Gora, na katero še ni stopila človeška noga •j Kljub vsem modernim pripomočkom v tehniki osvajanja gora se še nobenemu človeku ni posrečilo, da bi stopil na najvišji vrh sveta, na sveto goro Tibetancev : Čomo Lungmac: božanska mati dežele. Pa ni lo zaradi pomanjkanja dobre in močne volje, ampak zaradi divje narave, ki se človeku upira. Vrh je visok 8882 m, zato se ne smemo čuditi, če se je do sedaj še vsaka, tudi najbolj pogumna in najbolje opremljena odprava morala na pol pota vrnili. Naša slika nam kaže pota odprav, ki so imela še največ sreče. Dve izmed njih sta dosegli višino 8500 m. Odprava, ki je 1. 1034 naskočila visoki vrh, je prišla relo 8 m dalj kol odprava iz 1. 1033. i V teh strašnih višinah je teh 8 m že razdalja. | Zaradi redkega ozračja tu brez aparatov s kisi- j kom ni mogoče niti dihati, divjajo strašni viharji z meteži in plazovi in vsak centimeter više si je treba dobesedno priboriti. Zaradi teh okoliščin se je morala vrniti brez uspeha, čeprav se je dokopala že do višine 8100 m. Niti koraka m prišla dalj kakor 1. 1922. Črtkan« črta na nati siiki nam kaže edini možni dostop na nedotaknjeni vrh. Z druge strani je pot na vrh sploh nemogoča, ker so i a ni same stene in neprehodni prepadi, da je vsak poizkus že vnaprej obsojen na neuspeh. Sedanje ime : Motit F.verest- je dal tej čudoviti cori neki angleški inženir, ki je v letih 1823 do 1813 vodil trigonometrična merjenja v Indiji in jo gori tudi izračunal višino. kakor smo jih imeli v nekdanjih časih, da bi mogli plavati proti temu toku. Toda bič modernega skepticizma je skoraj vse te sile ubil.« Iu Clemencaii je dejal: »Vsi napori, da bi dvignili število naših rojstev, so brez velike moralne obnovitve brezupni.« Poglejmo pokrajine, v katerih je število rojstev najnižje. Sta namreč dve Franciji: ena živa in ena izumirajoča. Živa Francija obsega: Normandijo, Maine, Bretonsko, Vandee, Pas-de-Calais in severne pokrajine, Alzaško in Lo-targinijo in zahodne province Savojsko, Lo-zero in Cantal, deželo Baskov in Korziko. To so pokrajine, ki so ostale krščanske. Izumirajoča Francija pa obsega: velika mesta, pokrajine srednje in južne Francije. To so pokrajine, ki so popolnoma laizirane in ki stoje na čelu svobodomiselnih gibanj. Te imajo rekord v izumiranju ljudstva. Gustav Herve, ki je pozneje konvertiral, je pisal leta -1924., ko je bil še svobodomislec: »Samo slepec bi mogel tajiti, da med ugašanjem religiozne vernosti in naraščati jem ljudskega izumiranja ne obstoji ozka zveza. Za nas republikanske svobo-domislece je silno mučno, ko moramo ugotoviti, da so n;iši predniki, čeprav so bili dobri rodoljubi. dolgih 130 let v eni temeljni točki ubirali popolnoma napačno pot in da je njihovo svo-bodomiselstvo našo deželo zamorilo. Ali se naša ošabnost upira pravilnim zaključkom? In vendar: ali ui bolje, tako temeljno pomoto priznati, kakor pa Francijo še dalje voditi in dopustiti, da izgublja svoje ljudstvo? Laizacija s tem, da jc izpodkopala religiozno verovanje, ni dosegla nič drugega, kakor da je v dušah zamorila tiste bistvene studence, ki dajejo veselje nad rojstvi, namreč strah pred božjimi zakoni, pogum za žrtve in smisel za veličino očetovstva in materinstva.« Pavel DU(Ion pa je pisal nekako v istem času: »Zločinstva med mladino so tako inira-stla, da so policijski uradniki dobili navodila, naj prave številke za-niolče. Na svetovni razstavi I. Io vsej Nemčiji izbruhnile velike demonstracije proti Zidom. Ko je prišla še vest, da je napadeni tajnik nemškega poslaništva von Rath na posledicah rane umrl, so demonstracije dosegle svoj višek. V vseh večjih nemških mestiii so množice napadale hiše Zidov, Tako je bilo tudi v Gradcu. Množica demonstrantov je kmalu po izbruhu demonstracij zašla na Mariborsko nabrežje, kjer stoji židovska sinagoga in židovski Dom. Ko je množica prišla do sinagoge, so bila vrata zaprta, pa se pritisku niso mogla dolgo upirati. Vdala so se in množica je vdrla v notranjost. Eden izmed demonstrantov je splezal na vrh kupole in odvil »sionsko zvezdo« in jo vrgel na tla. kjer se je razletela na kosce. Kmalu nato je v sinagogi izbruhnil ogenj, ki se je zaradi mnogih preprog, ki po židovski navadi vise po sinagogah, strašno hitro širil. Kmalu je bila sinagoga podobna veliki bakli. Okrog 1 v čelrtek zjutraj — demonstracije so se začele v sredo zvečer — se je kupola v dimu in plamenih se-sedla, na razvalinah nekdanje sinagoge pa je ogenj divjal prav do jutranjih ur. Ostale so samo še razvaline. V četrtek popoldne pa je pogorela židovska »kapela? na pokopališču. K požaru sinagoge je prišlo tudi vse gasilstvo iz Gradca, ki je okoli stoječa poslopja obvarovalo ognja. V. Mavenburg iz Dresdena je na jezeru Scharmtzel y Nemčiji s svojim motornim čolnom dosegel nov svetovni rekord 104.95 km na uro. Čoln tehta 1200 kg. Dosedanji svetovni rekord dirkalnih čolnov je znašal 89.7 km. Potrpežljivost Dva voznika se srečata na ozkem mostu. Nobeden se noče. umakniti. Prvi malomarno vzame v roke časopis in ga začne prebirati. To pa drugega nikakor ne razburi, temveč mu veselo za-kliče:.»Ko boš prebral, ga posodi še menil« Ugovor na političnem shodu. »Toda, gospod, če je cilj vaše vlade, da naj na tri osebe pride en avto, zakaj pa gradite avtomobile s štirimi sedeži?« »Oprostite, gospod profesor, če gre nekoliko liolj počasi. V taki temi kravato zavezovati res ni igrača.« Prizor iz neke angleške tovarne za orožje. Najmodernejši protiletalski lop, namenjen zračni obrambi Londona, v zadnjih stopnjah izdelovanja. Nemški tisk, ki objavlja lo sliko, jo objavlja s pripombo: »Vodilni državniki Nemčije in Anglije so prav v zadnjem času ponovno poudarjali voljo obeh narodov, da kljub razlikam v vladanju bo-čela živeti v miru med seboj. Proti komu torej le misli Anglija, da se bo morala braniti*« Film o Kemalu Ataturku Film o življenju in delu Kemala Ataturka, komaj umrlega predsednika turške republike, je začel izdelovali sloviti nemški režiser G. W. Pabst. Film naj bi bil epopeja moderne Turčije, njenih naporov in njenega napredka pod »očetom vseh' Turkov«. Pokojni predsednik je to misel neke pariške družbe pozdravil z velikim navdušenjem. Obljubil je za film stvarno podporo turških oblasti in pa, da bo sam nastopil v daljšem prizoru.. Toda smrt prekriža načrte celo lako velikim igralcem, kakor jc bil Mustafa Kenial... Anekdote Grofica Anjouiska, sestra poslednjega- grofa Anjouja, je leta 1060 dala za en izvod '»Honii-li.j« halberstattskega škofa Heimoja, ki je bil slaven cerkveni pisatelj iz 8i stoletja, kar 200 ovac in po pet vreč pšenice, riža in prosa. * Angleški minister Duff Cooper, ki je pred^ sedniku Chmaberlainu oslro nasprotoval glede mo-nakovskih zaključkov in je v znak protesta proti takemu sporazumu tudi odstopil, je bil tudi eden izmed tistih, ki je s svojo jahto »Eiichanlres« (po naše: čarovnica) spremljal ladjo, s katero je angleški kralj pred kratkim potoval v Francijo. Ko se je pred odhodom na svojo ladjico/loma. poslavljal od svoje žene, je šaljivo dejal svojim tovarišem: »Na eni Enchantres grem na pot, drugo moram pa žal pustiti v Angliji.« London se pripravlja na veliko motorno in kolesarsko razstavo, ki bo pokazala najnovejše modele in najdovršenejše tehnične izpo|>olnilve. Seveda bodo ob tej priliki pokazali ludi zgodovino motornih in navadnih koles. Po Londonu vabijo na razstavo z vožnjami ua najstarejših vrstah ko- les. Na sliki prvo kolo z značilnim izredno visokim sedežem in direktnim prenosom sile na os prednjega kolesa, drugo kolo pa sploh še ne sloni na zakonih ravnotežja in je na ročni pogon. Oba vozača pa spremlja kolesarka na kolesu, ki je šele lelos prišlo iz tovarne. Pred nekaj dnevi je bil v vasi St. Julien-en-\Voevre pri Verdunu odlikovan skromen francoski podeželski župnik s križem legije časti. Ker so med vojno v pokrajinah okrog njegove župnije divjali veliki boji, je bil župnik med vojaki dobro znan. Ko mu je francoski častnik v imenu predsednika republike izročal odlikovanje, se je zbralo k slavnosti veliko veteranov, da počastijo svojega 85 letnega dobrega tovariša in neustrašenega dušnega pastirja v najtežjih dneh, župnika Thirieta. Kljub visoki starosti častitljivi župnik še vsako nedeljo peš obhodi vse Iri župnije, ki so mu zaupane in v katerih tudi mašuje, vsako nedeljo trikrat. Odlikovanje so mu izposlovali slari tovariši s fronte. S tem so se hoteli oddolžiti srčni dobroti, pogumu in veliki požrtvovalnosti starega župnika, ki je polna štiri lela vztrajal v ne|>o-sredni bližini fronte kljub vsem granatam in grozotam vojne. Množica vojakov, duševno popolnoma prepuščenih samemu sebi, ga je zadrževala, da je ostal v svojem kraju in tolažil te nove vernike, ki so se vsak dan menjavali, eni so odhajali ali umirali, drugi prihajali. Vojakom je dobrodušen župnik 7. izredno trdnimi živci oslal v živem spominu in med njimi kroži o njeni marsikaka anekdota, ki kaže njegov trdili značaj. Nekega dne so bili vojaki ravno zbrani v cerkvi med sv. mašo, ko se izza meje oglasi toi>ovski ogenj in granate so začele majati vas. Ena izmed njih je predrla streho in v stolpu napravila veliko luknjo. To pa duhovnika, sedaj odlikovanega starega župnika, ni prav nič vrglo s tira. Obrnil se je od oltarja k vojakom in napol v šali dejal: »Tako je še boljše, bomo imeli vsaj nekaj več zraka!« Slar vojak s teh delov fronle pripoveduje, da župnik Thiriet ves čas vojne najbrž nikdar ni ležal na svoji postelji. Je že vsak dan tako prišlo, da so prišli kaki novi vojaki, ki so se nastanili v vasi in je župnik opazil kakega potrebnega in mu je odstopil svoje ležišče. Sedaj ga je domovina odlikovala z najvišjo zunanjo častjo, ki mu jo more dati. Cehi zahtevajo verski pouk v šole Med češkimi katoličani se javlja močno gibanje za uvedbo katoliškega pouka v šole, oziroma za pokatoličanjenje šolskega pouka sploh. Pri tem jim služi za zgled slovaško šolstvo, ki se s hitrimi koraki brez predsodkov in civilizirane nestrpnosti približuje verskemu pojmovanju slovaškega naroda. Praški katoliški list »Lidove Listy« piše o tem vprašanju: »Cas mednarodovanja in nevere propada. Krščanski duh naroda se zbuja in terja svojo pravico. Kliče po križu za v šolske razrede, ker v križu gleda najmočnejšo oporo proti vsemu tujemu, proti razdiralnim silam in proti vsakemu lažnemu napredku. Isto velja glede svojevoljnega odpovedovanja otrok za ure verskega pouka v šolah. Neprestano so govorili o pomenu religije za nravno obnovo naroda, medtem pa so verski pouk v šolah potisnili za telovadbo. Treba bi bilo izdati vladno odredbo, po kateri bi bili vsi otroci dolžni obvezno obiskovali verski pouk o svoji veri. Tudi zamorci imajo svojo himno Zamorci v Združenih državah Severne Amerike imajo tudi svojo narodno himno. Začne se^ z besedami: »Povzdignite glas in prepevajte«. Sestavila in zložila slo jim jo brata Johnson. Prvič jo je pel zamorski deški pevski zbor v mestu Jacksonvville na Floridi. Od takrat jo ob vsaki slovesni priliki pojo (k) vseh zamorskih naselbinah USA. Nov svetovni rekord z motornim čolnom »špijonka« Nova samouprava Borze dela v Ljubljani Ljubljana, 9. novembra. Vlada dr. Stojadlnoviča in dr. Korošca je v triinpolletni dobi, odkar stoji na krmilu države, posvetila veliko »krb socialni zaščiti delavskega stanu. • V času gdspOdarske krize se je izkazalo, da Igra v družabnem življenju preskrbovanje. brezposelnih delavcev veliko vlogo za ohranitev socialnega ravnotežja. Delavec si ne more od svojega skromnega zaslužka ničesar prihraniti, da, bi od tega mogel živeti, če ostane za krajšo ali daljšo dobo brez dela in zaslužka. Razen tega pa pri današnjem stanju gospodarstva tudi večinoma ni v stanju, da bi si sam preskrbel zaposlitev. Zaradi tega je nujno potrebno, da za to skrbi država oblast. Borze dela so žc obstojale pod prejšnjimi režimi, vendar njilj ureditev ni odgovarjala potrebam in so predstavljale več ali manj humanitarne ustanove, kjer je bil delavec deležen le miloščine. Poleg tega eo prejšnji režimi vse socialne samoupravne ustanove delavstva kakor Delavsko zbornico, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Borza dela itd. prepustili salon-proletarskim. voditeljem* ki so z njimi gospodarili po mili' volji in ki so jim služile kot oporišče za .svo.je. strokovno in tudi politično udejštvovanje. Nameščali-»o v teh ustanovah ljudi svojega kova,-takc\ da so se te delavske institucije 6Časoma popolnoma birokratiziralc in okostenele ter s tem vedno bolj oddaljevale od svojega namena. Sedanja vlada je začela vse te nedostatke odpravljati in socialne ustanove vračati svojemu namenu. V začetku tega leta je izdal minister za socialno politiko in narodno zdravje g, dr. Cvetkovič novo »Uredbo o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, s katero je postavljena ta panoga social-nega skrbstva na solidne temelje. Jasno-pa- je, da stare uprave Borz dela niso mogle več biti kos nalogi, ki je stavljena Borzam dela po novi uredbi, ko ima ta uprava vendar upravljati večmilijonsko premoženje, ki izvira iz tozadevnih obveznih 3% prispevkov delojemalcev ter plačuje polovico prispevka delodajalec, polovico pa delojemalce. Ker je stari upravi Bo.rze dela v Ljubljani ?e davno potekel mandat in pristojne ustanove ,ni?o predložile novih uprav, je pooblastil g. minister za socialno politiko dr. Cvetkovič na obnovi čl. 26., odst. 1. lit. b, v zvezi s čl. 23, drugi odst. in čl. 24., 1 c\dst. lit. a gospoda bana dravske banovine dr. Natlačena, da razreši sedanjo upravo ter imenuje novo samoupravo Borze dela v Ljubljani, kakor tudi nadzorne odbore njenih podružnic v Mariboru, Celju in Murski Soboti. G. ban dr. Natlačen M. je izdal dne 8. novembra 1938 odlok št. 26.806-1, s katerim so razrešeni Celje c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so ji s prostovoljnimi prispevki omogočili okrasitev grobov na Koroškem padlih tovarišev. c Vrazov trg razsvetljen. Mestna elektrarna je namestila pred novim Delavskim domom velik kandelaber, kjer bo močna žarnica razsvetljevala Vrazov trg. v . , c Matic Karolina. Na Okopih 9 je včeraj ob pol 3 zjutraj zaprla svoje trudne oči 75-letna vdova po trgovcu Karolina Matič. Pogreb drage po-kojnice bo jutri, v nedeljo ob treh^ popoldne na mestno pokopališče. Naj v miru jk>čiva! c Konj mu jc zlomil nogo. Ko je peljal včeraj 26-letni Ivan Žerovnik iz Ivence pri Vojniku voz s konjem v Globoče pri Frankolovem, ga je konj brcnil in mu zlomil levo nogo v členku. e Srečke etektne loterije za gradnjo Katoli-ližkega doma v Laškem se dobe v podružnici »Slovenca* v Celju. __ IVAN in M lC [ TLAKER naznanjava, da bo na Martinovo 13. novembra otvoritev znane, sedaj povečane in preurejene gostilne Tlaker na Teharju Dobra kapljica l Domače koline I Vabiva IVAN ln MKI TLAKER c Številni vlomi v Celju pojasnjeni. Z obširnimi preiskavami ljubljanske policije, ki je aretirala, odnosno zasačila pri vlomu pri Pezdirju v Ljubljani, 26-letnega Jožeta Turnerja, so v zvezi tudi preiskave celjske policije zaradi številnih vlomov v Celju. Posrečilo se je najti pri delavcih na regulaciji Savinje strašilne pištole, ki so bile ukradene pri Prvi slovenski železnini na Kralja Petra cesti v Celju v noči med 9. in 10. oktobrom. Isti večer je bilo vlomljeno v - mlekarno poleg Starčeve trgovine. V Prvi slovenski železnini je bilo ukradenih 600 dinarjev, tečje število boljših nožičev, posebn> mnogo pa je izginilo namiznega orodja. Te nože se je celjski policiji posrečilo že najti. V zvezi s temi vlomi je celjska policija aretirala neka 21-letno P. iz Zagrada pri Celju in jo bo do nadaljnega zadržala v policijskih zaporih v Celju. Ker so vlomi v Celju podobni vlomom v Ljubljani. Zagrebu in drugod, kjer jih je izvršil v Ljubljani zasačeni Jože Turner, jc skoraj gotovo zagrešil vlome v Celju tudi on. c Nedeljski šport. Jutri bo v Celju bogat nogometni sjiored. Dopoldne ob 10 bo na igrišču na Glaziji drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Laškim in SK Borutom iz Gotovelj. Popoldne se bosta odigrali na igrišču pri Skalni kleti kar dve jiodzvpzni prvenstveni nogometni tekmi. Prva tekma se bo pričela ob 1 popoldne med SK Jugoslavijo in SK Olimpom, ob pol treh je napovedana druga prvenstvena nogometna pod-zvezina tekma med SK Celjem in SK Atletikoni. Še o umoru Ivanke Zakrajškove Celje, 11. novembra. Štorski orožniki so danes ponovno natančno preiskali hišo Apolonije Sovine v Žepinji pri Vojniku. Na domu so našli precej obleke umorjene Ivanke in trenčkot, ki ga je ukradel Sabukovšek v Trbovljah pri svojem gospodarju. Našli so tudi hranilno knjižico Kmetske posojilnice v Starem trgu. To knjižico je Sabukovšek vzel Ivanki Za-krajšek, ki jo je prinesla s seboj od doma. Glasi ee na vsoto 4027 din. V Žepinji so nn domu Apolonije našli pismo, ki ga je pisal Sabukovšek 1. Zakrajškovi. Pismo je precej obširno; v njem Sabukovšek piše Ivanki, da je po poklicu elektro-monter v Franciji, kjer ima dvonadstropno hišo, da je soliden mož, ki ne igra in ne pije. da malo k udi in išče samo dobro in pridno gospodinjo. V pismu jo prosi za čimprejšnji sestanek, češ da se mu mudi v Franrijo, kjer mora nastopiti 4. novembra službo elcklromonterja. Danes popoldne sta prišla na grob rajne Ivanke Zakraiškove njen brat Ivan i Rakeka in nečakinja is Rajhenburga. vsi o,rgani Javne borze dela v Ljubljani in njenih podružnic. Ti so bili prej sestavljeni takole: Člani: zastopniki delodajalčevi Rcbek Josip, ključavničarski mojster v Ljubljani, Vidmar Stane, trg. in ind. v Ljubljani; Rojina Anton, tovarnar v Ljubljani. — Člani: zastopniki delojemalcev: Gol-majei Joža, uradnik Delavske zbornice v Ljubljani; Lombardo Peter, strokovni tajnik v Ljubljani; Kra-vos Vladimir, strokovni tajnik v Ljubljani' Nadzorni odbor podružice v Mariboru: Člani: zastopnik delodajalcev: Vahtar Mihael, knjigovez v Mariboru; zastopnik delojemalcev: Ošlak Josip, tipograf v Mariboru. — Nadzorni odbor ekspoziture v Celju: Člani: zastopnik delodajalcev: Ku-kovec Vinko, tesarski mojster v Celju. Zastopnik delojemalcev: Svetek Franc, uradnik, Celje. Nadzorni odbor ekspoziture v Murski Soboti: Zastopnik delodajalcev: Čeh trgovec v Murski Soboti. Zastopnik delojemalcev: Bajlec Franc, odvetnik v Murski Soboti. Namesto razrešenih je postavljena z istim odlokom nova samouprava iz sledečih člnnov: Člani: zastopniki delodajalcev: Ogrin Ivan, stavbenik v Ljubljani; namestnik Curk Matko, stavbenik v Ljubljani; Kavka Karel, stavbenik v Ljubljani; namestnik dr. Ahačič Kozma, industrialec v Tržiču: Hren Ignacij, industrialec na Vrhniki: namestnik: Lukič Franc, trgovec v Ljubljani. — Zastopniki delojemalcev: Globočnik Rajko, posojil, uradnik, Ljubljana; namestnik: Rostan Ivan, strojni stavec, Domžale; Luzar Franc, strokovni tajnik ZZD, Ljubljana; namestnik: inž. Košir Vinko, uradnik Gospodarske zveze v Ljubljani; Bercieri Avgust, uradnik kina »Union«, Ljubljana; namestnik: Jonke Jože, urar-ski pomočnik, Ljubljana. Nadzorni odbor podružnice v Mariboru: Člani: Zastopniki delodajalcev: Kovačič Ivan, steklar, Maribor; namestnik: Sluga Ivan, ve-letrgovec, Maribor. — Zastopniki delojemalcev: Čepe Adoll, tkalec, Pobrežje-Maribor; namestnik: Mastinšek Franjo, poduradnik uprave mestnih podjetij, Pobrežje-Maribor. Nadzorni odbor ekspoziture v Celju: Člani: Zastopnikidelodajalcev: Gologranc Konrad, stavbenik Celje; namestnik: Golob Karel, mizar, Gaberje-Celje. — Zastopniki delojemalce v : Lcnardon Zvonko, uradnik Ljudske posojilnice, Celje; namestnik; Žagar Janko, delavec mestne elektrarne, Celje. Nadzorni odbor ekspoziture v Murski Soboti: Člani: Zastopniki delodajalcev: Čeh Franc, -trgovec. Murska Sobota; namestnik: Kološa Janez, čevljar, Murska Sobota. — Zastopniki delojemalcev: Brumec Jo/.ko, odvet. konci-pient, Murska Sobota; namestnik: Tuš Mirko, or-ganist, Murska Sobota. Laško V nedeljo, 13. novembra bo v Laškem po ranem sv. opravilu ob pol devetih velik volivni shod, na katerem bo govoril poleg okrajnega kandidata g. prof. Mirko Bitenca tudi g. minister dr. Miha Krek. Shod bo na nadžupnem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v nadžupni dvorani. Volivci laškega okraja vabljeni! Zanimanje za efektno loterijo je izredno Veliko. Saj so tudi dobitki izredno bogati: avto, motorno kolo, par vo.lov, radijski aparat, šivalni stroj, 24 kole {j, jjj šg polno dru^ lernh;' dobitkov.' Spra-ševanje po sj-ečkah je 18*8998? ^ISflfS^IIIP^MMM dan, da bi ni dobil lotenjski%dbar,/iž najoddaljo-n e j šibvk-raje* naše d okm) Vi^b prosijo, da jim pošljemo srečke. Tudi'ti naslovi kartico na loterijski odbor, ki ti bo srečke takoj poslal. Žrebanje v Laškem bo 31. decembra pod državnim nadzorstvom. Izžrebane srečke bomo objavili v časopisih. Jesenice Kino Krekov dom predvaja dvojni spored: Vesela, zapeljivka (Anny Ondra, Paul Horbiger), Mala Katarina: (Frančiška Gaal). Predstave: v pe-> teki soboto ob 8 zvečer in nedeljo ob 3 popoldne in 8 zvečer. Kranj Zaupni sestanek JRZ bo danes, 12. novembra, ob 8 zvečer v Ljudskem domu, Sestanka se udeležita tudi po.jianski kandidat g. Brodar in njegov namestnik Majeršič. Naj ne bo v Kranju hiše, ki ne bi imela dragocene knjige »Zgodovina mesta Kranja«, delo slovenskega zgodovinarja prof. dr. J. Žontarja, ki je pravkar izšla. Cena 200 din. Dobi se v občinski pisarni v Kranju. Prosvetno društvo v Šmartncm pri Kranju vabi k udeležbi priljubljene veseloigre »Brat Martin«, katero uprizori na Martinovo nedeljo popoldne v Smartinskem domu. Sava pri Litiji Na splošno željo se ponovi akademija v Domu sv. Nikolaja prih. nedeljo ob 15. Spored isti ko,t 6. novembra. Začetek po prihodu ljubljanskega vlaka. Po končani prireditvi prosta zabava. Domači in sosedje dobrodoli. Ponikve pri Dobrepoljah Visok obisk. V ponedeljek, 31. oktobra smn imeli visok in časten obisk njegove eksceleuce sarajevskega nadškofa dr. Ivana šariča. Bil je na Dunaju, od tam je prišel v Ljubljano, kjer je bil gost našega presv. škofa, lz Ljubljane se je pripeljal oni dan z avtom, spremljal ga je tajnik našega škofa g. Prešeren, v Dobrepolje h gospodu duh. svetniku A nt. Mrkunn, ki ga pozna že več časa. .Mudil se je tam I uro in pol. Na povratku v Ljubljano je obiskal tudi naš zavori sv. Terezike. Itneli smo ravno roženven-sko pobožnost. Hoteli smo mu razkazati zavod in Zdravstveni dom, pa ni imel časa, ker se je bližala noč-, le kratko se je razgovnrjal s sestrami «v. Križa, ki imajo ta zavod, jim dal svoj višjepastirski blagoslov in takoj odbrzel z avtom proti Ljubljani. Za naš za\od je bila to velika čast. Zahvala Kn Je pred leti zasijala svoboda nagemu narodu, ki sp je zaulo boril skozi dolu stoletja. so se že zbi rnii temni obiski na severni meji. Tuja sila le ie i7.tej.-nla svojo roko po iemljl, do kntere ni imela ni- ^'"Vnilnli položni je uvidela Cetiea idealnih In nese blfnih 11107. In mlndenlfev, ki s-o se konin.i vrnili i7. svetovne vihre, n so kljub temu liili tnkoj pripravljeni 7. orožjem braniti svojo rodno 7.emljo. po kateri so ž.r ilolpn leta hrepeneli. Odšli so nn severn« mejo. se uorli tuji sili ter vodili ogorčeno borbo proti tnnoiro številnelšemu nasprotniku. Mnogo teb borcev, und ?.V1 m številu, se m vm> vrnilo nn svnie domove. Darovali so svoje žlvllenie 7.n bnliSo bodočnost svojegn trpeCega In svobode se radnjofea-n nsrodn. . Mnogim ie hilo usoleno dn so pretili svojo KH. n se lim ie Izpolnil« srPnn žel in. dn no'-ivajo In n« rnlo sv"j vi^nl «eti r T.jnblinni. v domski »rudi. \ sem tem padlim borcem, junakom, krasi njihove grobove TOPI mastne sestavine jedi NEUTRALIZIRA kisline v ustih POLIRA zobe, ali tako, da jih ne kvari UTRJUJE dlesni OSVEŽUJE dih. Sredstva za nepo zob GIBUS se prodajajo v /j elegantnih,čistili in nepokvarljivihškatlicah, " kakor tudi v velikih in malih tubalu Škatlice GinBS-a sc izdelujejo v 6 barvali in sa lahka neštetokrat napolnijo z vložki mila, 'M/, VV zimske olimpijske igre leta 1940 •"^^••^r."•Hailke olimpijske igre se bodo vršile leta IS-vš-^ŠItMoricu, tam, kjer so bile II. Ker Finci IJlUmjfcflfe'1*'1 ~Pcli£n naprav za prireditev zimske oliifipiade, zato se je zimski del olimpiade prenesel v Švico, in je St. Moric ponovno doletela čast prireditelja največje svetovne zimspošportne prireditve, kakor so ravno olimpijske igre. Vendar pa zimske igre v Švici ne bodo imele vsega onega na sporedu kakor zadnje v Ga-Pa. To iz razloga, ker sta- si Fisa in mednarodni olimpijski odbor navzkriž glede amaterskega vprašanja; S tem- bodo zimske olimpijske igre mnogo izgubile, Gre pri tem — kakor znano — za VP™-šaiije smučarskih učiteljev, ki so po mnenju mednarodnega olimpijskega odbora profesionali in če-tuaf je njihov poklic knj drugega. Za Fiso so ti učit olji' atnaterji in smejo zato tekmovati na Fisi-nih tekmah in tudi na olimpiadah, ker je Fisa edina mednarodna ustanova, ki sme prirejali smu-šlte olimpijske tekme. Kar se je zgodilo s tenisom, d sije Z. nogometom, to sc 'je sedaj zgodilo sc s smučnrstvom, Katerega ne Ko v oficižlncm in morda tudi v neoficielncm programu V. zimskih olimpijskih iger. S tem bodo seveda odpadle glavne tekme, to je one, ki so leta 1936. privabile največ gledalcev Ostale bo,do torej samo tele panoge: umetno drsanje na ledu, hitrostno drsanje, hokej nn ledu, bob.. Kakor se zatrjuje, bo v smučanju le nekako demonstriranje v skokih, ter v slalomu, ker ti dve panogi najbolj privlačita gledalce. Zimske igre se bodo vršile v času o.d 3. do 11. februarja 1910. Sedaj se je St. Moric opremil tudi za primer slabega vremena, tako da ni nobene nevarnosti, da hi mogle biti igre ogrožene. Za vsako panogo imajo Švicarji preskrbljeno, da se takoj lahko vrši drugod, v više ležečih krajih in jih zato vremeske prilike niti najmanj ne morejo ovirali pri izvedbi olimpijskih iger. Priprave jug. kolesarjev za Helsinki Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije potrebuje za priprave svojih dirkačev za olimpijske igre okrog 50.000 din. Na zadnjih olimpijskih igrah so bili naši dirkači med najboljšimi na svetu in bi mogli doseči v Helsinkih s primerno podporo in z dobrim treningom zelo dobre uspehe. Priprave za olimpijske igre namerava izvesti kolesarska zveza decentralizirano, v - poedinih podzvezah, kasneje pa, ko bodo kandidatje žc izbrani, bodo pa vsi skupaj trenirali na enem kraju. Za ta trening bi bilo izbrati ceste brez hribovitih delov, ki bodo podobne onim na Finskem. I so Hollo — trener nemških tehnik Znani finski tcka,č, evropski in olimpijski prvak ter rekorder Iso Hollo, ki je v Berlinu sigurno zmagal v teku čez zapreke na 300 m, je bil pozvan v Nemčijo, kjer bo treniral nemške lekače. Ta odlični Finec pa bo samo »časlni trener« nemških tekačev, kčr bo v Berlinu. Kjer bo vadil nemške tekače, zaposlen v neki veliki banki kot uradnik, ter bo žive! le od svoic plače, ki jo bo dobil kot zaposlenec te banke. Za Nemce bo j,so Hollo velika pridobitev, saj ko oni relativno najslabši na dolgih progah z ozirom nh druge discipline. beglja koroških borrev. ki se nn In nmMn spominjajo svojih junaških tovnrišev. katerim ni bilo usojeno vrulti se k svojim družinam. To pielctno dejanje omogofn t.egi j! Izvršiti krog narodno-7.Hvdnih In uglednih dobrotnikov, katerim se l.eglla tem polom kar nnjtoplele zahvaljuje zn bingo hotno podporo Iskreno se zalivnljuje tudi \seui. kl so se spominjati padli- koroških borcev, okrnslli nlili grobove ler se poklonili njihovemu Bpouiiuu. — Glavni odbor Leg-je koroških borcev. Reorganizacija plavalnega prvenstva Jugoslavije i Občni zbor Jtigosl. plavalne zveze, ki bo 19, in 20. t. m. v ZagretfflTse bo bavil v glavnem « spremembami plavalnega prvenstva in z reorganizacijo sodniškega zbora. Vse to naj služi razširjenju plavalnega športa v naši državi, povečanju plavalnih klubov, in da se omogoči našim najboljšim plavalcem, da se mednarodno uveljavijo. Nov držami rekord v metu diska je postavila italijanska atletinja in prvakinja Gubre Gabric na tekmah v ltimu, ki pa ne bo priznan, ker krog, iz katerega je metala disk. ni odgovarjal vsem predpisom. Disk je vrgla 38.24 m daleč. - V Trstu pa je zmagal v disku tudi ljubljanskim atletom poznani športnik Oberueger z metom 45.85 m. Ljubljana: šparta Slavija (Varažrlin : Sparta 1:3 Bask : Ljubljana 1:1 to so rezultati zadnje nedelje, h katerim je vs»V komentar odveč. Na vsak način je Sparta za belo-zenele v nedeljo velik in nevaren nasprotnik. — Tekma se prične ob 14 s predtekmo Ljubljana (jun.) : Jadran (jun.) ob 13. SK Mars : SK Bratstvo Marsovci se ve« teden pripravljajo za nedeljsko tekmo. V nedeljo imajo za nasprotnika močno enajslorico Jeseničanov. Zato sta si nedeljska nasprotnika skorajda enaka in nihče še ne ve, kam poromajo točke. To ho odločilo šele srečanje obeli moštev. Samo |>o sebi je razumljivo, da bo 1ekma ostra in napeta. Igrali bodo na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno pol pol 10 dopoldne. Svoboda : Reka Bitko za prvenstvene točke bosta Svoboda in Reka bojevali julri od 9.30 dalje na igrišču Ljubljane. V prvem srečanju so bili Vičani s 4:2 zmagoviti, zato jim bodo skušali Svobodaši na svojem domu povrniti milo za drago. Enim kot drugim bo limono ležeče na zmagi, ker gre Reki za utr-. dilev položaja v vrlin tablice, Svobodi pa za dokončno učvrstitev višje od poslednjega lnesla. Grafika : Mladika Na igrišču ŽSK Hermesa v ŠiSki bo jutri dopoldne zadnja prvenstvena tekma drugjjjia razreda in to med SK Grafiko : SK Mladiko. Uralika je z visoko razliko golov premagala vse svoje nasprotnike in ni izgubila do sedaj niti ene točke. Ce se ji posreči še jutri zmagali Mladiko, ki je predstavljala minulo prvenstvo enega najmočnejših nasprotnikov, bo jesenski prvak Gralika z naskokom 3 točk. Tekma obeta gledalcem zanimivo hoibo dveh moStev. ki nastopil« v najmočnejših postavah. — V predlekmi, ki se prične ob 9, nastopijo jtitii-orji Hermesa proti juniorjem Marsa. Vstopnina nizka. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Grafika. V nedeljo ob 10 dopoldn« se javite na igrišču ŽSK llermesa sledeči igralci: Bnčak, Tomnžič, Marlinčič, Pipan. Usnik. Felle, Trobevšek, Žagar. Potrato, Kolarič, Verbek. — Rezerve: Cimpcriiian in Mnrn. Vsi in ločno! — Načelnik. NOUGAT GflLAK IZVRSTNA SLAŠČICA FINA NAPOL-NJENA BELA ČOKOLADA 4 NOVE SPECIALITETE N"eštle CRAKLAIT CITRA MLEČNA ČOKOLADA S PRAŽENO RŽJO, ZELO REDILNA ODLIČNA ČOKOLADA S KREMO OD CITRONE Dobro obrit-dobre volje! Za5(* znamka ROTBART Ruše pri Mariboru Smrt vrlega moža. V četrtek zvečer je umrl po dolgi bolezni tukajšnji gostilničar g. Bogoljub Kšela, star šele 33 let. Dolge mesece ga jc mučila zavratna jetika, katere se vkljub vsej zdravniški negi ni mogel otresti. Pokojnik je bil dober in vesten družinski oče, za katerim žalujeta žena J o,sipina in sinček Janko. Pogreb se bo vršil danes v soboto, 12. nov. ob štirih popoldne izpred hiše žalosti na ruško pokopališče. Žalujoči ženi in 6inčku naše sožaljel Poizvedbe Radio Programi radio Ljubljana: Sobota. 1J. novembra: 12.1X1 Plošče veselo v venfek liitiio, vsakemu mnogo zabave želijo — 12.4,i Poročila — 1,1 Napovedi — 13.20 Plošče veselo v vetiček hitijo, vsakemu mnogo zabave želijo — 14 Napovedi — 17 Otro-ika ura: «1 Selma Lngerliiff: Kako je Niels Holgersen popotoval 7. divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih. hI 5dč. Mnniea Romanova — 17.50 Pregled sporeda — 18 a delopust (igra Radij, orkester) — 18.11) liorjilše iu Clorjušci (g. dr. Jože Husl — 10 Napovedi, poročila — 19..in Nae. ura: Nikola Djurkovič. prvi srbski moderni komponist Idr. Mihovi! Hotusiidl) — 10..VI Res"da k prazniku — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Dolenjsko Martinovanje. Napisal Jože »nlfip, iiv. (Mani rad. igral...družine in Fantje na vasi — 32 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec tedna igra Radij, orkester. DrugI programi: Sobota, 12. novembra: Belgrad: 20 Pisan večer. 22.15 Zabavni koncert - Zagreb: 20 Folklorna nra, 20.3" Kmečki zbor. 21 Zabavni koncert, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 10 Mandoline. 19.:ta: 10.15 I,r lika glasba, 21 Glasbeni humor in salira — Budimpešta: 10.:» Igra. 22 Plošče. 22.40 Operni orkester --Trst Milan: 21 Puccinijeva opora Madamp Rutterflj-__ Rim-Rari: 21 igra 22 Violončelo, 22..10 Ritmična glasba — Dunaj: 20.10 Opereta Zakleti grad. 22.45 Orkestralni koncert — Hamburg: 211.111 Filmska glasba. Tvrdko oziroma šolo ki je inserirala v avgustu oglas pod šifro »Garantirano zanesljiv«, prosimo, da se zglasi v upr. »Slovenca«. Kupimoj Hmeljskih drogov večjo množino, kupim. -Pismene ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod »Hmeljevke« št. 17579. I Kam pa kam? i Od 3.-4. dec. avtobusni izlet v Gorico in Trst. Prijave sprejema Izletna pisarna M. OKORN, Ljubljana, hotel Slon,' tel. 26-45.. Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo, dne 13. novembra ob S zjutraj Izpred Mestnega doma. Prijave tel. 3 6-9S itanoianja Trisobno stanovanje sončno-, s kuhinjo, brez kopalnice, oddam z decembrom mirni stranki. Sv. Petra nasip. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17702. (č) I Kožuhovina vseh vrst, v veliki Izbiri in po ugodnih cenah pri Josip Dolenec, krznar -Sv. Petra cesta št. 19. Telefon 22-62. (i) Mati oglasi V lil H11 h oglasih velja vsaka beseda 1 din: ftenltovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za ina'1 oglas IS din. - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enoknlonskn, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din • Z« pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ij ^ftm Štajerska jabolka dobite pri Gospodarski zvezi. Ljubljana. (1) IBD! Pekovski pomočnik mlad, Išče službo (tudi kot raznašalec peciva). -Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1641 (lužbodobe Izurjene pletilje sprejme za stalno K. Soss Mestni trg 18, Ljubljana. Dve frizerki perfektni. sprejrhem .takoj. Salon Hoda, Stross-mayerjeva 4, Ljubljana. Vzgojiteljico veščo nemščine, sprejmem takoj k dvema šoloobveznima otrokoma. Ponudbo v upravo »Slov.« v Celju pod »Poštena«. (b) Trgovski pomočnik inteligenten, prvovrsten prodajalec, dober govornik, zmožen slovenskega in nemškega Jezika - se sprejme v trgovino Alojz Krainz, Ljutomer. (b) Veliko podjetje išče poštenega in agllne-ga zi^Ukfiiki^JHtVsečnl zaslužek 3—4500 din. Lahka kolekcija-, katera se dobi brez kavcije, lahko se vzame tudi kot postranski zaslužek ali kakor honorlrano delo..— Javiti se osebno ali pismeno na Minerva, Zagreb, Praška ulica 6. (b) II Pohištvo 1 Orehove jedilnice prvovrstne, nove — ima Malenšek, Celovška cesta št. 258. (š) SB ODDAJO: Dve veliki delavnici za vsako obrt, takoj oddam. Sv. Petra cesta 8o Nepremožljive hubertuse dežne plašče in obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14. Šivalni stroj skoraj nov, poceni naprodaj »pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica. (1) Globok otroški voziček omaro za obleko, štedilnik in žensko kolo, prodam. Novi trg 1, dvorišče Šivalni stroj pogrezljiv, kateri šiva naprej in nazaj ter štika in štepa, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze). Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan, se dobi v vseh velikostih pri A. Semenlč ln drug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15t telet, it. 4.8r«J. nn?!n.--," f s .i.(l) Ia. suhe bosanske žešplje zaboj 25 kg 175 din, 10 kg 78 din, 5 kg 39 din, vreča 50 kg 295 din, franko voz-nina - razpošilja po povzetju G. Drechsle^ Tuzla rcirgggi Dvostanovanjska hiša z velikim vrtom, naprodaj. Ptujska cesta 132, Tezno, Maribor. (p) Velika trgovska hiša dvonadstropna, v sredini mesta Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. — Ugodna naložitev kapitala. - Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Ugodno« št. 17666. (p) Čitajtc in širite »Slovenca« I Izredna prilika ugodnega nakupa knjig! Pod polovično ceno! Zaradi pomanjkanja prostora smo se odločili, da odprodamo naslednje knjige pod polovično ceno: Germano: Življenje sv. Gabriela . . . Sv. čistost........., , Samec: Za naše male Vole: Roka božja ..••>■■» Turšič: Izgubljeni raj .»•••■ • Sardenko: Dekliške pesmi . ■ ■ , » Scharsch: Spoved malih grehov . . > Potočnik: Dobri pastir, I. del . < ■ » Potočnik: Dobri pastir, II. del , t , Potočnik: Dobri pastir, III. del , , , Teraš: Za visokim ciljem..... Teraš: Pri studencih zdravja in moči . Teraš: Po stezah resnične popolnosti . Vole: Otrok, I. del . ••■•■•» Vole: Otrok, II. del •••■••» din 10— din 5.—i din 8— din 10— din 10— din 18— din 25— din 38— din 40,— din 40— din 24— din 24— din 24— din 25— din 24— Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t. j. 21 knjig, skupna cena 408 din---sedaj pa samo sedaj skupno samo din 15.— sedaj skupno samo din 50.— sedaj skupno samo din 30.— sedaj skupno samo din 20.— din 200.— blaga, dobi: Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj za din 50.-krasno knjigo kot nagrado. Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga! TRGOVINA H.NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 Brez posebnega obvestila. Naša draga mama, stara mama in tašča, gospa Minka Pire odvetnikova vdova nas je danes ponoči, po kratkem trpljenju, za vedno zapustila. Drago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v soboto, dne 12, novembra 1938 ob 15 popoldne iz hiše žalosti, Cigaletova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 11. novembra 1938. Žalujoči otroci z rodbinami lise von Stach: 42 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantsko dobo. Poslovenil Fr. Omerza. Ko je izrekel ime Jezus, ki ga je Servet tako neizrekljivo ljubil, mu je čudovito vzela strah pred 6mrtjo, da je skočil na noge in vzkliknil: »O, polnost božanstva, ki sveti iz Kristusovega cbličja!« Kalvin, ki je spoznal v tem vzkliku enega od onih Scrveto,vih izrekov z več pomeni, po katerih sicer hrepeni človeška duša po večnem Sinu Najvišjega, vanj pa vendar nc veruje v vsi njegovi slavi kot nadčutnega z Očetom — samo kot čutno enega, kot je tudi krščanski vernik lahko eno z božjo vojjo, — Kalvin, ki je vrh tega rajši govoril h klečečemu kakor k poko.nci stoječemu, je že zgubil potrpežljivost, ki si jo jc nadel za to pot v ječo, in spomnil jetnika s silo na njegovo brezupno stanje. »Otročji čvekač!« nahruli Mihaela Serveta. »Ali nimaš vpričo odprte zemlje, ki bo tebe 6 tvojo slino vred pogoltnila, nobenega drugega priznanja ko,t tako nespametno jccljanje?« Stisnjen glas je prišel do prisluškujočih ušes, Ali je zaradi Kalvinovih besed predstava bližnje m grozne smrti zopet zajela s tako silo Mihaela Serveta, da je brez. opravičila samo prosjačil od močnejšega za golo življenje in po.zabil ljubezen do Boga, v kateri si je stokrat želel umreti? Benjamin pritisne bledi obraz, v katerem sc je bliskalo kot ob viharju, na vlažnomrzli zid, nekaj da bi razločneje slišal čuden razgovor dveh protestantov, ki predstavljata krivoverca in sodnika, nekaj da bi skril preveliko razburjenje svoje duše pred poznavajočim duhovnikovim pogledom, »Mene z me.jimi deli vred!« toži zdai Mihael Servet glasno in razločno. »Brezsrčncž! Čezmerni brezsrčnež! Ubij me, žgi me, pogoltni me, razdeli moje zmučeno telo v najmanjše atome, samo privošči mi v smrti tolažbo, da bo duh, ki o,dide za ta rod, govoril še pozneje rojenim!« »Pomilovanja vredni bedak,« odvrne ošabno Kalvin, »ali me imaš za tako kratkovidnega, da ne bom dvignil pogleda čez sedanji svet na vse prihodnje rodove? Ali je to očetovska skrb, če izpuli strupeno cvetlico, odvzeti strup pa da nedoraslim v roke?« Neki tuj glas, najbrž kakega svetnika, se vtakr n tro vmes: »Resnična, mnogo nečednih rok se izteza po zapeljivi in nevarni knjigi doktorja Serveta in jeziki teh siromakov se ne boje tožiti reformatorja, da uničuje to delo le zato, ker vsebuje pobožne misli, ki bi naredile njegova lastno pravovernost dvomno.« Toda Gian Kalvin, veliki teolog, se ne da sramoti od neukega ženevskega meščana. Mogočno odvrne. »Bog mi je podelil milost, da mi odkriva, kaj je dobro in slabo. S to znanostjo zametujem in preklinjam za večne čase krivoversko knjigo ,de trinitatis erraribus'.« (Peter Abalard: Dc unitate et trinitate divina leta 1121, zavržena v sinodi v Soissonu. Opat Petrus Vcnerabilis ga je spravil s cerkvijo [Apologia sive conlcssio fidei], Umit leta 1142, pokopan v Paraklclu z ženo Heloizo. Od leta 1817 počivata oba na Pire-Lachaise v Parizu). Dvojno obsojeni, ki se ni brigal za majhno prasko med svetnikom in duhovnim, zdihuje brez tolažbe slavno ime tovariša svoje stiske: »O, Abelard, Abelard!« Benjamin dvigne glavo in pogleda očeta Ju- ana. »Koga kliče?« vpraša Benjamin. »Dela onega Abclarda«, razloži oče Juan, »ki so tudi krivoversko pisala o sv. Trojici, so nekoč sodili kot danes njegova, da ne najdeš sledi za njimi.« »Toda,« doda duhovnik z dvignjenimi obrvmi, •Mihael Servet dela krivico, če misli, da kliče so- rodnega duha med mrtvimi. Abelard se je ponižno pokoril Kristusovi cerkvi. Če me ne vara vse, kar je prišlo o njem do nas, je smel občutiti tudi njen bogat blagoslo,v. Soprogi in ljubljenki je odkazal po izpolnjeni usodi v samostanu kraj miru in imenoval ono stanovanje Paraklct. Tolažnik, ki naj vodi nas vse, jc njega in nesrečno Heloizo tako čisto potolažil, da sta 6e ga hotela oba vse življenje spominjati.« Benjamin obrne znova obraz k zidu, ker je *ačcl Kalvin zopet govoriti: »Mihael Servet,« se sliši, »ne zapravljaj kratke ure, ki ti je dana v rešitev, z zlobnimi željami glede svojega smrdljivega dokumenta. Vse krščanstvo mi bo pomagalo, da se uniči to peklensko delo iz svetlobne luči sonca. Samo sebi mareš še pomagati, če prekličeš preklinjevanje in prisežeš pravo vero! « »Od spoznanja Kristusovega zavisi vse,« pravi Servet z močnim glasom, »kakšna čast pa, kakšna moč, kakšna mogočnost prišlo,ji Kristusu, bo odločila cerkev.« »Bog, Bog, katera cerkev?« šepeče Benjamin. Tudi Kalvin vpraša, vpraša nezaupno: »Katera ccrkev?« »Večno ena, ki diha v rcsnici duha, nevidno občestvo svelih.« »Zlobni ponarejevalec!« se upre Kalvin, »že symbolum Atlianasianum (Izpoved vere prati Ari-ju.) določa, kaj mora verovati kristjan o mogočnosti Zvcličarjevi in njegovi enoti z Očetom in sv. Duhom.« »Gospo.d,« odvrne Mihael Servet z glasom, ki je premil za priznanje in vendar dovolj skromen, da o,dkriie mogočnemu nasprotniku previdno majhno vrzel. »Gospod, pred sinodo v Lausanni ste izjavili, da prava cerkev ne bi nikdar odobrila symbo,lum Athanasianum . . .« »Pardieu, (Pri Bogu), kje naj iščemo pravega antitrinitarca ?« pade nezvočni glas svčtnikov jetniku v besedo. Če je čutil Mihael Servet ugodnost zase, je •takoj smelo govoril v nespametni drznosti. Obrnil se je k svetniku in rekel: »Gospad, če bi vam mogel popisati, kako sem ljubil svobodne duše reformatorjev, ljubil kot zemlja nebo, ki ji pošilja roso, kot noč luno, ki ji sveti! Toda dali ste se zaplesti z mrežami tradicije (Ustno sporočilo) in zaman so bile moje mo-iitve, naj nadangel Mihael osvobodi njihove visoke duhove z dvoreznim mečem svetega pisma. Ah, pamet, ki nam jo je Bog dal, da razumemo sveto pismo, smatrajo za vlačugo; in če svari in opominja in ne odneha, zakličejo zapovedujoče: mulier ta-ceat in ecclesia! (Ženska naj molči v cerkvi.) Gospod, kje najdete v novem zakonu ono pustolovsko besedo, za človeka razumljivo izraženo, da jc tri-glavi Bog . ,.« S tem je padla kletev, ki je razvezala Kalvinu dolgo zadržano jezo. »Divja zver, nečisti pes, strupena, srkajoča gadja zalega,« pada pa Špancu, »zdaj priznavaš s slino svojih ust, da si eden od tistih prekletih, ki jih je Bog v začetku zavrgel; zato je zakrknil tudi tvoje srce in te prisilil do tako krutega bogo-kletstva.« Pa tudi Servet odvrže vse zadrževanje in odgovori brez trepeta: »Če je naredil Bog moj greh, — nesrečnež, zakaj sodiš mene?« »O ti brezdušni čvekač,« odvrne Kalvin; »naj bom li pametnejši kot Mojster? On je bil, ki te je najprej zavrgel, — dobro tedaj! Zavržem te tudi jaz! S tvojo smrtjo hoče proslaviti svojo mogočnost, — kakor z življenjem izvoljenih...« »Pomilujem te, Gian Kalvin,« ga prekine Mihael Servet ponosno, »in 6ladko čustvo mojega božjega otroštva naj me varuje, da bi šel v temni prepad tvoje filozofije! Česar ne premorejo naše moči, nam jc podelil Bog kot dar svoje milosti, da namreč moremo z otroško voljo v Kristusu Jezusu govoriti: Da, Oče, prihajam. S suženjsko voljo, ki jo učiš ti, sc spreobrne milost v čarovništvo! — Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cec izdajatelj: inž. Jože Sodja urednik: Vikior Cencič V Italiji obsojen na smrt, v Ljubljani - oproščen Ljubljana, 11. novembra. Veliki kazenski senat okrožnega sodišča pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je člane« razpravljal in sodil ob napeti pozornosti mnogih prebivalcev iz' Loške doline o zadevi posestnika Vinka Barage iz Igevasi, občina Stari trg pri Ložu. Državni tožilec dr. Leon Pompe je Vinka Barago obtožil zločinstva umora italijanskega finančnega stražnika Jožeta Manca iu poskusnega umora italijanskega finančnega stražnika Ivana Multineila. Pred velikim senatom se je razvijala prava tihotapska drama. Ozadje razpravi je tvorilo dejstvo, da se je 23. marca 1936 v lepi dolinici m>d Lenčajevim vrhom ne daleč od Lekove doline pod notranjskim Snežnikom razvil pravcati boj. Padali so streli. Finančni stražnik Manco je bil zadet v želodec in je na mestu izkrvavel. Njegov lovariš Multineila se je skril za drevo in naprej streljal. Po končanem boju je bilo vse mirno. Tako imenovani tihotapci so izginili in tudi stražnik Multinello je, ko je videl svojega tovariša mrtvega, |H)klical pomoč, da so ga odnesli. Pobrali so tudi izstreljene patrone. Pozneje so pri neki hišni preiskavi Viktorja Bobka našli revolver in brati prijeli Franca Kruha iz Šembij nad Knežakom, la-sice, ki je znamenita po svoji geografski in zgodovinski strukturi. Kruli je bil na podlagi izvedeniškega mnenja, da izstrelki, dani v dolinici pod Lenčajevim vrhom, sličijo onim iz revolverja, pri Kruhu zaplenjenega, obtožen soudeležbe pri umoru finančnega stražnika Jožeta Manca. V sodni preiskavi na Reki je Kruli navajal, da je bil z njim neki Vinko iz Igevasi. Porotno sodišče na Reki je Vinka Barago v njegovi odsotnosti obsodilo na smrt, Franceta Kruha pa na dosmrtno rabijo. France Kruh sedaj prestaja kazen v kaznilnici Porto Longone pri Livornu. Italijanske oblasti so se obrnile na naše pravosodno ministrstvo, nuj naše oblasti iz-roče na smrt obsojenega Vinka Barago v svrho izvršitve kazni. Ker je Vinko Baraga naš državljan, je bila italijanska zahteva odbita, pač pa so naše sodne oblasti odredile Baragovo aretacijo, uvedena je bila nova preiskava. In danes jc bila pred velikim senatom glavna razprava proti Vinku Baragi. Vinko Baraga, krepak in visokorasel mladenič, ki je bil znan kot izurjen tihotapec konj čez mejo, je v svojem zagovoru danes kratko navajal svoj alibi in poudarjal, da sploh ni bil kritičnega dne, 23. marca, to je na nedeljo, čez mejo. Bil je dopoldne pri deseti maši v Starem trgu in je nato s svojimi prijatelji in znanci popival po raznih gostilnah ter je bil sploh ves dan doma v Loški dolini. Kot glavno obremenilno pričo so pripeljali iz Livorna na dosmrtno robijo obsojenega Franceta Kruha. Na današnji razpravi je po prav točnem in izčrpnem zasliševanju poudarjal, da zaradi umora italijanskega finančnega stražnika obtoženi Vinko Baraga ni bil zraven pri spopadu z italijanskimi finančnimi stražniki pod Lenčajevim vrhom. To je posebno poudarjal na vsa ponovna vprašanja g. senatnega predsednika. FittUMUf^traJhitk Multtndlo- fe prHfel iz Matulj pri Opatiji kot priča na danšnjo razpravo. Njegovo izpoved je tolmačil računski nadzornik apelacijskega sodišča g. Dekleva. Kratko je izjavil, da obtoženec ni sličen onemu neznancu, ki je ustrelil njegovega tovariša Jožeta Manca. Zaslišane so bile še mnoge domače priče iz Starega trga pri Ložu, ki so točno izpovedule, da obtoženec Vinko Baraga ni mogel biti kritičnega dne, na nedeljo 23. marca dopoldne pod Lenčajevim vrhom, ker so se z njim skupno udeležili maše v Starem trgu iti so potem z njim imeli ]x> gostilnah razne poslovne razgovore. Dve priči, gostilničarka Znidaršič in kovaški mojster Franic Debevec, pa sta tudi izpovedali, da je njima France Kruli spontano brez vsakega pritiska izpovedal, da Vinko Baragu ni bil zraven pri spopadu in da je 011 sam ustrelil italijanskega finančnega stražnika. Po končanem dokaznem postopanju je govoril drž. tožilec dr. Leon Pompe, ki je vztrajal pri obtožbi. Branilec, odvetnik dr. Voršič je v daljšem govoru analiziral |)otok razprave in zlasti poudarjal, da ljudje v Loški dolini, ki se preživljajo z gozdarstvom in lesino industrijo, niso zmožni takega krutega dejanja, da sploh tihotapci nimajo nikdar s seboj orožja in je zalo predlagal oprostilno sodbo. Po kratkem posvetovanju velikega senata je predsednik g. Ivan Kralj objavil oprostilno sodbo. Vinko Baraga, ki je bil v preiskovalnem zaporu, je bil nato izpuščen na svobodo in njegova dobra mamica jc bila vsa radostna, ko jc objela svojega oproščenega sina. y-fitunflii Bi trajno 7areča peč za drva OKUSNA POCENI Ogromni prihranki na Gorivu proizvod Osječke Ijevaonice željeza i tvornice strojeva d. d., Osijek Spopolnitev prosvetne banske uprave V prosvetnem oddelku ban. uprave stu bila od prevrata pa do 1. 1935 vedno dva banska šolska nadzornika za ljudske šole. To je bilo tudi naravno, ker je bil v bivši štjersiki eden iti v bivši Kranjski zopet eden in pozneje v mariborski oblasti eden, v ljubljanski eden tedaj vedno 2. Nad 4>IH> učiteljev skoraj 9Šola in dom-, katerega je vodil predsednik g. Skaza, ki je podal tudi predsedniško poročilo, tajniško poročilo je |>odal g. Ignacij Malčik, o društvenih blagajniških poslih pa je poročal blagajnik g. Fr. Rozman. Pred prehodom na dnevni reil je o stikih med šolo in domom predaval prof. Bizjak. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom g. Francetom Skazo. V svojem poročilu je predsednik društva omenjal vse korake, ki so jih društveni odborniki pod-vzeli, da bi se za mariborsko mladino in njeno vzgojo važna vprašanja čimprej zadovoljivo rešila. Društveno vodstvo so je pri nierodajnih činileljih zavzelo za zgradbo novega poslopja realne gimnazije v Mariboru, ki je spričo prenapolnjenosti dosedanjih prostorov resnično in nujno potrebno. Hvala Bogu je ta akcija napredovala bolj, kakor je druStveni odbor poučen. Predsednik je namreč poročal. da društvo ni dobilo odgovora na svojo vlogo. Medlem pa je akcija že tako daleč, da je mestna občina žc odstopijo potreben gradbeni prostor, na banski upravi pa se že delajo načrti za novo gimnazijsko poslopje, katero bodo, če bo šlo vso po sreči, spomladi že pričeli gradili. Pereče je vprašanje Šolskih telovadnic, ki razen ene dveh, že davno več ne odgovarjajo vsem zdravstvenim zahtevani'. Zato gre društvu priznanje, da se je zavzelo za preureditev naših telovadnic, da bo od njih telovadoča mladina imela korisl, ne pa škodo, o kateri bi se resnično dalo govoriti. V Mariboru je bilo že večkrat načelo vprašanje otroških igrišč. Imamo sicer nekaj tega, vendar v tako majhni meri. da hi bilo treba v tem oziru nekaj ukreniti in našim malčkom dali več igrišč, na katerih bi se nemoteno mogli razgibati in razkričati, ne da hi za njimi vedno stal strah v osebi paznika mariborskih nasadov Naše purko bi bilo treba tako urediti, da bi v njih lepoto narave, korist svežega zraka in prostost uživali tudi otroci iu nc le upokojcnci. Večkrat je bilo pri nas že postavljeno vprašanje vzgojno in poklicne posvetovalnice, ki postajata zaradi vedno večjih težav pri vzgoji iu izbiri poklica vedno bolj nujni in upravičeni. To vprašanje je sedaj že loliUo dozorelo, da bo s pomočjo Pedagoške centrale društvo v bližnji bodočnosti moglo odpreti vzgojno posvetovalnico, mnogo dela pa bo še treba za poklicno posvetovalnico, za katero bodo morale žrtvovati predvsem naše javne ustanove. V mestnem mladinskem svetu so že večkrat razpravljali o rnkrani, ki se pri nas vedno bolj širi, to je o naši zanemarjeni mladini, katere je po mestih, pa tudi po podeželju vedno več iu ki pradslavlja za našo bodočnost veliko nevarnost. Zalo je temu vprašanju društvo posvetilo svojo pozornost. Kakor znano, imamo v Sloveniji le en zavod za vzgojo zanemarjene mladine, ki seveda zdaleka ne zadostuje. Zalo je društvo posredovalo pri banski upravi, dn v Mariboru zgradi lak zavod, ki bi zadoščal za potrebe mesta in njegove okolice. Zaenkrat pa je vse dospelo le tako'daleč, da bo v banovinskeni proračunu zvišana v poštev prihajajoča postavka, da bo v sedanji zavod na Selah pri Ljubljani mogoče sprejeti večje število gojencev. Velik koncert ljublj. filharmonije Dne 18. novembra bo \ Ljubljani velik kulturni dogodek. Ljubljanska filharmonija priredi namreč velik simfonični koncert, ki ga Ik) dirigiral n« j/.naincnitcjši jugoslovanski dirigent Lovro Vlutnčič, član belgrajske opere. Na sporedu bodo: Bach, Pussacuglio. Mozart (tirno! simf.), Musorgski (Noč na pustem brilu). Drugi ogo-rišče in tudi takoj izročil 10.000 din prve podpore tisoč dinarjev iz sklada za pomoč pasivnim krajem. V petek je že prišla posebna tehnična komisija v Laporje z nalogo, da takoj in z največjo naglico pripravi potreben načrt za asanacijo vasi iu zidavo hiš ter tudi lakoj začne potrebna dela. Nakazanih 100.000 din bo takoj porabljenih zato, da se pogorelcem, ki so prav ob vse, pomaga sezidali skromne domačije v kar najkrajšem času. Tako bo mogoče spraviti pogorelce pod lastne domove, ki res ne bodo veliki, a bodo vendar nesrečnežem omogočili, da bodo prebili zimo pod streho. Seveda ta znesek še sam ne bo zadoščal, vendar bo v zvezi z drugimi dajatvami, ki bodo prišle iz drugih virov, mogoče pomagati vsaj deloma gospodarjem, ki s3 bili z ognjem najbolj prizadeli. Pri gašenju požara je gnsilce oviralo močno tudi pomanjkanje vode, ki so jo morali črpati iz skromnega studenČka. Zaradi tega je g. ban dr. Marko NaltaČen odločil, naj se iz drugih sredstev takoj začne graditi v Laporjah tako potrebna cisterna za vodo, s tem vas ne bo oskrbovana samo z zdravo pitno vodo, ampak bo imela tudi pre- roke županu Jelencu iz Voli k i h Lašč, kol na- j potreben rezervoar vode za primer kakega požara. čelniku odbora za pomoč pogorelcem. Na pogorišču pa je še obljubil, da bo priskočil na pomoč z gmotnimi sredstvi in s strokovnjaki, tako da bodo pogorelci mogli čimprej sezidati si nove domove. Gospod ban je po načelu »dvakrat da, kdor hitro da takoj po prihodu v Ljubljano odredil, naj se za asanacijo vasi Laporje nakaže 100 Na drugi strani pa bo to gradbeno delo pogorelcem omogočilo tudi nekaj zaslužka, ki jim je pač golovo kar najbolj potreben. Laporjani in zlasti pogorelci velikih skrbi in ljubezni, ki jo je pokazal g. ban dr. Marko Nallačen s temi svojimi ukrepi, nikdar ne bodo pozabili in se mu od srca zahvaljujejo z: Bog plačaj. Danes premiera duhovite veseloigre polno humorja in salire! Dve uri smeha in zabave! V glavni vlogi Rolf Wanka, nepozaben iz filma »P a ler Vojteh« Richard Itnmanovvskv, Ellcn Schvvanecke Vse za ljubezen Proizvod čeških filmskih ateljejev! KINO SLOGA S o" ie. is m 21 Ob 14-JO url po globoko znižanih cenahl ki to bili » zartnjem čnsu la tlim si mora ogledali vsakdo! TAMADA Eden n a I h o 11S i h tlimo*, ki to bili » zadnlem času prodva-IHrlHKH lani v Ljubllant. " " ' Koledar Sobota, 12. novembra: Martin, papež, mu-čenec; Avrelij, škof. !\edelja. 13. novembra: 23. pobinkoštna nedelja. Stanislav Kosita, spoznavalec; Didak. Novi grobovi + V Nevljah pri Kamniku je umrla g. Marija Dornik, vdova po Martinu Dorniku, ki ga je julija 1920 raztrgalo pri eksploziji v kamniški smodnišnici, in mali dr. Ivana Dornika, profe.so.rja in pisatelja v Mariboru. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Diplomirana je bila s prav dobrim uspehom na ljubljanskem konservatnriju gdč. Mirca štefin za profesorico glasbe in petja. Čestitamo. Din 29*50 Vas stane 1 liter najboljšega likerja! Likerske esence in alkohol Drogerija Gregorič dr. i o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Za božičnico slovenskim misijonarjem je uredništvo »Katoliških misijonov« prejelo doslej sledeče darove: po 100 din g. dr. Anto,n Ratajec, ravn. v p., gospa. Goričanova in A. S., Lj.; po 50 din gospa Juvan Roza; 40 din gdč. Ana Hrovat; po 10 din S. P. in N. N — Plemenitim dobrotnikom in prijateljem slovenskih misijonarjev najlepši Bo.g povrni! Naj bi našli mnogo posnemovalcev! — Darove sprejema Uredništvo »Katoliških misijonov«, Ljubljana, Tabor 12. Lahko sc pošiljajo tudi po položnicah, kalere pošilja isti naslov. — S posebnim vlakom priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani izlet na Oplenac v dneh od 30. novembra do 2. decembra. Vse informacije in prijave sprejemajo biljelarnice Potnika. — Slovesna blagoslovitev novega šolskega poslopja v Črnem vrhu bo v nedeljo, dne 13. novembra 1938 ob pol 13. — Za izlet na Oplenac sprejemajo prijave Putnikove biljetarnice do 22. t. m. Zahtevajte prospekte! — Cerkvenim zborom priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče mašne pesmi: Beran E., Tri slovenske sv. maše za mešani zbor. Part. 36 din, glas po 5 din. — Gcrbič Fr., Slovenska maša «v. Frančiška za mešani zbor. Part. 12 din. — Kimovec dr. Fr., Pred Bogom. Mašne pesmi za mešani zbo.r. Part. 30 din, glas po 6 din. — Laharnar Ivan, Slovenska sv. maša za mešani zbor. Part. 16 din. — Premrl Stanko, Deset masnih pesmi za mešani zbor, Part. 24 din. — Premrl Stanko, Deset masnih daritvenih pesmi. Part. 16 din, glas po 5 din (mešani zbor). — Sattner P. H., Belarjeva sv. maša za mešani zbor, »Oče večni«. Part. 16 din, glas po 4 din; Miklošičeva slovenska maša za mešani zbor. Part. 14 din, glas po 4 din; Kvišku srca! Slovenska maša za mešani zbor z o.rglami. Part. 24 din, glas po 5 din. — Tome Mat., Stopil bom k oltarju! Slovenska maša za mešani zbor z orglami. Part. 20 din, glas po 4 din. ,tt Že-leznik M.,* 14 mašnih pesmi za mešani zbor. Part. 32 din, glas po 6 din. — Foerstcr A., Slovenska maša v čast sv. Ceciliji za mešani zbor in orgle. Part. 15 din, glas po 4 din. Obsega tudi krasen slavospev sv. Cecilije, posebno primeren za ta praznik. ŠVICARSKE URE. zlatnina, briljanti pri ČUDEN, Prešernova ulica 1. — Vid vaših oči si obvarujete le z oplično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Tvrdko oziroma šolo, ki je inserirala v avgustu oglas pod šifro »Garantirano zanesljiv«, prosimo, da se zglasi v upravi »Slovenca«. 1 Pomnožen tramvajski promet k Sv. Križu. Na željo občinstva je uprava električne cestne železnice uredila promet k Sv. Križu tako, da sedaj tramvuj vozi do pokopališča zjutraj od b do H.Jo vsakih b minut, torej vsak voz proge št. 2. Od 8.20 1 n ,, t> n J 1< 11 r 11 n \1 imi n\r ■ f.rnlflr! ,-n.etl .1 n 1,'.-. »r I{ n m n.ri 1-iič. \/^ n r*\'t n in zrak prihaja iz arktičnih krajev nad Rusijo. Njegov vpliv se občuti v srednji in južnovzhadni Evropi, Aktivnost ciklona na zahodni Evropi izriva prihod toplega zraka. Topel zrak, ki prihaja iz Sredozemskega morja čez Balkan prinaša vlažno vreme, meglo in tu in tam dež, Jugoslavija: Pretežno jasno z jutranjimi meglami tu in lam. V severno zahodnih delih oblačno in deževno. Temperatura se ni mnogo spremenila. Najvišja je v Mogolni zgodovlmki prikaz tloveJtva, zlata in zemlje v milijonskem velefilmu SADOVI ZEMLJE Olivla de Havilland • Georg Brent Kino Matica 21-24 Danes ob 10., 19. in 21. uri. Rezervirajte si vslopnice pravočasno! — INn vest o imenovanju g. Gnsparinijn za lektorja italijanščine nn filozofski fakulteti v Ljubljani nam javlja rektorat ljubljanske univerze, da vest ne odgovarja resnici. l'ilo-zofska fakulteta iinn linmrcč že lektorja za italijanski jezik in sc more razen tega imenovati učno in vse ostalo osebje na univerzi le. s sodelovanjem rektorata univerze, oziroma prizadetih fakultet. — Mali harmonikarji iz Maribora pomagajo svojim šolskim tovarišem ob meji. šolsko vodstvo v Breznu ob l)ra\i priredi dno 13. t. m. ob lb koncert malih harmonikarjev iz Maribora j >< 11 i vodstvom g. šušteršiča v Pntlvelki. Čisti dobiček je namenjeni materialni podpori šolskih otrok i/ Brezna ob priliki letošnje bo-žičnice. Vsi prijatelji naše severne meje so iskreno vabljeni. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef* crenfiee. Knjige »Goriške Mohorjeve družbe«. Za leto 1939 bo »Goriška Mohorjeva družba- pnklrrtiila svojim udom naslednji knjižni dar: 1. Stanko Stanič »Dobe in podobe iz cerkvene zgodovine«, 2. Bogdan Kazak »Zdravja, kar hočeš. Zdravnikovi spomini«, 3. Rothman »Bralec in sestrica«, zgodbe s 100 slikami, 4. Pavlina Pajkova »Dora«, novela. Kakor hitra bo odobren še »Koledar«, sc bodo začele razpošiljati. Naše ljudstvo jih že nestrpno pričakuje. Veseli se zdravega in lepega čtiva, ki mu ga vsako leto nudijo mnhorjovke, sai ve, da so izdaje Mohorjeve družbe nele najštevilnejše, ampak iuui najbogatejše po vsebini in tehtnosti. Skopliu 19, najnižja v Plevljah —3 stopinje. Napoved za danes: Pretežno oblačno po vsej državi Jutranje megle pa vsej zemlji. Temperatura se bo zvišala. Ljubljana 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri in odslej naprej v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. I Enodnevni knritafivni lečnj zn člane in članice Vinccocijevih in Fli/nbctinili konferenc bo jutri, v nedeljo, I. j. 13. t. m. v gledališki dvorani Marijanišča, Poljanska cesta 28, od 9 do 12 dopoldne in od 2 dalje popoldne. Nujno sc vabijo vsi člani in članice Viiiccnci-jrvili in Eliznhetinih konfcro.no. Dobra kava Vam je potrebna! MOTOHOVA je odlična! Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov Irg 11 lel. 23-48 1 Angleško društvo v Ljubljani priredi v čast generalnemu tainiku British Councila v Londonu g polkovniku Charles Bridgeu društveno čajanko v ponedeljek, dne 11. t. m. ob pal 9 zvečer v društvenem lokalu ler vabi člane k udeležbi. I Za mestne reveže je Chrislofov učni zavod v Ljubljani ob svoii 35 letnici poklonil 500 din in s tem na najboljši način proslavil jubilej za trgovski naračaj pomembnega zavoda. Upravi zavoda se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje za izdatni dar in vabi tudi druge |ubilante k posnemanju. svelski cesti delajo v Knezovi hiši kanalizacijo in so ob tej priliki naleteli na rimske grobove. Danes bodo dela nadaljevali. 1 Dve nesreči. Na oglu Bleivveisove in Erjavčeve ceste sta trčila dva avtomobila. Pri nesreči Ponc SlovonK , je dobila lažje poškodbe na obrazu upo.kojena učiteljica g. Anica Kravanja z Rakeka. — Pri delu si je zlomil nogo 36 letni delavec Franc Škrbonja s Klenka. Gledališče Drama. Sobota, 12. novembra: Brezov gaj. Red A. — Nedelja, 13. novembra, ob 15: Moliere: Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik. Izven. Znižane cene. Ob 20: Potopljeni svet. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 14. novembra: zaprto. Opera. Sobota, 12. novembra: Don Kihot. Premierski abonma. — Nedelja, 13. novembra, ob 15: Grofica Marica. Izven, Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: Gejša. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 14. novembra: zaprto. ^Kino Kodeljevo tel. 41-64— Nocoi ob 20. uri Alarm na vzhodu (Erroi Fiyn, Kay Francis) Sirota mala bogatinka (Schiriev Temple) Prireditve in zabave »Danes boste nekaj videli« je naslov novi veseloigri, ki jo bo v nedeljo, 13. t. m. uprizoril Rokodelski oder. Igra je delo znanega komika Janka Novaka. Vloge so razdeljene med najboljše moči in je prav posebno tudi zato, ker igra režira g. Janko Novak in sam nastopa v njej, pričakovati najboljšega uspeha. Martinov večer bo priredila frančiškanska prosveta M. O, v Ljubljani v nedelja, 13. t. m. ob osmih zvečer v frančikanski dvorani. Na sporedu je godba, šaljivi nastopi dr, Marella in Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba«. Vse vstopnice so na hrbtu opremljene s tekočimi številkami in bo imetnik izžrebane vstopnice dobil živa »martinovo gos«. Preskrbite si vstopnice od 10 din navzdol V predprodaji v pisarni »Pax et bornim«. Člani Ljubljanskega kvarteta gg. Pfcifer Leon (I. violina), Stanič Fran (II. violina), Šušteršič Vinko (viola) in Miiller Gustav (čelo) goje z največjo vnemo in najlepšim uspehom v Ljubljani komorno glasbo. Ljubljanski komorni kvartet je edino stalna komorno združenje v našem mestu, ki prireja redne javne koncerte v vsaki sezoni, Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Sestanki Bivši snlezijanski gojenci in omtorijanci imajo svoj vsakoletni sestanek v nedeljo dne 13. t. m. ob pol 9 dopoldne nn Rakovniku. Vabljeni so vsi. ki so preživljali svojo mladost pri salezijancilt. Občni zbor Stolne prosvete bo v nedeljo 13. novembra ob pal 8 zvečer v steklenem salonu gostilne Češnovar v Kolodvorski ulici, Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji! Naše dijaštvo Pevci — pevke! Drevi ob 6 in jutri ob 10 bo pevska vaja pri oo. frančiškanih za akademsko službo bo,žjo. Pridite točno! Kino Zvočni kino Vič predvaja danes ob pol 9 zvečer zabaven film »Na veselem, starem Dunaju«. V glavni vlogi Paul Horbiger. Za dodatek zvočni tednik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Boliinec, ded., Rimska c. 31. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo ima od sobote ml 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko ]ož., Pleteršnikova ul. št. 13, telefon št. 47-04. Chvalkovski - predsednik ČSR Novi predsednik vlade Černy. — Syrovy postane maršal Praga, 11. novembra. A A. Slovaška bo dobila zelo daljnosežno samostojnost glede lastne uprave, knkor tudi glede ustanovitve lastne vojske pod slovaškim poveljstvom. Slovaki so že dali svoj pristanek za izvolitev sedanjega zunanjega ministra Chvalkovskega za predsednika republike. Popoldne se ie sestal na seja ministrski svet, ki mu jc predsedoval general Syrovy. Navzoč je bil tudi predsednik slovaške vlade Tiso in predsednik vlade Podkarpatske Rusije Vološin. Na seji so govorili o volitvi predsednika, a začasni ustavi, koncentraciji strank in o položaju Podkarpatske Ukrajine. Kot edini kandidat za predsednika re- publike je bil določen sedanji minister za zunanje zadeve Chvalkovski. Volitve novega predsednika republike bodo v začetku prihodnjega tedna. Spremembe v vladi so za zdaj določene takole: Predsednik vlade: bivši notranji minister Černy, zunanji minister bo tokrat prvič odkar obstoja država, Slavak, verjetno Krno. Ministrski svet je dalje na današnji seji sklenil razpustili vse stranke. Na pobudo Slovakov je treba ustanoviti enotno stranko. Dosedanji predsednik republike Syrovy bo dobil čin maršala. Seia ministrskega sveta je bila prekinjena in se nocoj nadaljuje. Čestitke kneza-namestnika Pavla predsedniku Ineniju Belgrad, 11. novembra. AA. Z azirom na izvolitev nj. cks. Izmeta Incnija za predsednika turške republike je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle poslal brzojavko sledeče vsebine: Nj. cks. go. Izmetu Ineniju, predsedniku tur-kc republike — Ankara: Pošiljam vaši eksc. svoje najtoplejše čestitke nad vašo izvolitvijo za predsednika turške republike. Turški narod more mirno in z zaupanjem gledati v svajo bodočnost, ker ve, da bo najboljši sodelavcc velikega pokojnega predsedika v bodoče upravljal z njegovo usodo. Pošiljam naiiskrenejše želje za napredek in veličino prijateljske, zavezniške Turčije in za osebna srečo njenega predsednika — Pavle. Zastopstvo Jugoslavije pri pogrebu Ataturka Beltfrnd. 11 novembra A A- Jngrvdnvan.sUn zastopstvo na pogrebu Kcmala Ataturka bodo tvo- rili minister vojske in mornarice artnijski general Miljutin Nedič ko.t šef delegacije, kr. poslanik v Ankari Branko Adjemovič, častni adjutant Nj. Vel. kralja admiral v p. Dragutin Priča. Delegaciji so prideljeni na službo še polkovnik Zivojin Jevre-movič, šef kabineta ministrstva vojske in mornarice, pešadijski podpolkovnik za generalštabne posle Pctar Tomac, vojaški odposlanec v Turčiji, ler poročnik bojne ladje Nikita Taranovsky. Romunski kralj na potu v London Bukarešta, II. nov. TG. Angleški kralj jc, odlikoval romunskega kralja Karla r. najvišjim redom hlačne podvezo. Kralj Karel odpotuje v v soboto zvečer v Anglijo ter prispe v London 15. novembra. Spremljali gn bodo prestolonaslednik Mihael, zunanji minister Petrescil Comncn, general Underinnu ter drugi odlič-niki. N kraljem odpotuje v London tudi večja skupina gospodarstvenikov, kar nomenja, da se začenja nova doba gospodarskih odnošajev med Romunijo in Anglijo. Po obisku v Londonu obišče kralj Karel tudi Bru\elles in Pari/.