Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 3. maja 1964 Leto XX. - Št. 105 (5788) O v o lil ii i El programih je sporočila, da odobrava V Tan-tove predloge. s turšfce stratii pa ni še odgovora. Voditelj ciprskih Turkov Kučuk je ponovil zahteve za razdelitev otoka. Predsednik Makarios pa je poudaril, da bo priSlo do vojne tned Grčijo in Turčijo, če bi Turki napadli Ciper Po njegovem mnenju bi se :a __ -._H«io Hržitm. mm V Ženevi je odbor osemnajstori-ce. ki razpravlja o razorožitvi, odložil, kakor je bilo napovedano, svoje delo do 9. junija. Na zadnji seji ki je bila v torek, so posamezni delegati podali pregled dosedanjega dela in v glavnem poudari i pozitiven vpliv dela odbora na mednarodno pomirjenje in »a de r i sporazumevanje med velesilam . \ zhodni in zahodni delegati sj s.. :r ‘zrekli običajne obtožbe drugi proti drugim, vendar pa so izrekli upanje v nadaljnje sporazume. Italijanski delegat pa ie med drugim ugotovil, da dosedanji rezultati konference niso sicer bistveni, vendar pa ne opravičujejo peiimizma. Poudaril je, da le konferenca ohranila in okrepila svojo bistveno nalogo kot činitelj pomirjevanja in zbliževanja. Omenil je tudi podobnost med sedanjim in prejšnjim zasedanjem. Preteklo poletje je odbor po dolgi debati o prekinitvi jedrskih poskusov dosegel, da so jedrske države delno sprejele njegove predloge. Letos so vlade velikih jedrskih držav delno sprejele predloge o popolni ustavitvi proizvajanja jedrskega materiala v vojne namene, o čemer so dolgo razprav. Ijali na konferenci. de Slovencev v videmski pokrajini ni opaziti, da bi izvajali. Končno je v tej skupini tudi krščanska demokracija, ki ima v programu zapisan stavek, ki ga spričo dejstva, da gre za večin:ko in krščansko stranko, dobesedno navajamo: «V deželno realnost se vključuje tudi navzočnost jezikovnih manjšin, navzočnost, ki jo vidi krščanska demokracija, spričo svoje ideološke usmeritve, izraženo v encikliki «Pa-cem in terrisn kot koncepciji, ki je prežeta z vrednotami svobode in pravičen. Ne glede na sramežljivo prikrivanje slovenske maftjšine, moramo takoj dodati še bolj sramežljivo in nedopustno opuščanje gornjega stavka iz besedila istega programa, ki je bil priložen o-srednjemu dnevnemu glasilu KD, ki se tiska v Rimu. Todu hujše kot vsfe to, je izjava tajnika tržaške federacije KD v dnevniku «D Gazzettino;., kjer je izjavil, da dežela enostavno ni pristojna za reševanje vprašanj, ki zadevajo uporabo slovenskega jezika v deželi. Torej tako: KD se po eni strani načelni strinja z načeli enciklike «Pacem in terris», po drugi strani pa nima namena teh načel v praksi izvajati! Ko to ugotavljamo nismo sami, saj se nad njimi zgraža tudi slovensko tedensko glasilo slovenskih krščanskih social-cev, še bolj pa goriško-tržaško slovensko glasilo katoliških Slovencev, ki ga urejuje katoliški duhovnik in v katerem je prav zato zapisan ogorčen poziv: Nobenega glasu za KD!» V tretjo skupino volilnih programov, v katerih se nam priznavajo vse pravice, pa spadajo vse ostale stranke In skupine, ki so: indipendentistično gibanje, novonastala, -PSIUP, "Itt sak teden prihaja v našo W deželo več ministrov in * podtajnikov, poslancev in senatorjev v teh predvolilnih dneh, kar je vsekakor znamenje, velike važnosti, ki jo pripisujejo vse stranke letošnjim prvim deželnim volitvam, ki bodo prihodnjo nedeljo in ponedeljek. Tako iz njihovih, še bolj pa iz govorov lokalnih predstavnikov posameznih strank, volivci lahko izvejo vse obljube in vse argumente, na katere te obljube naslanjajo. še bolj pa se volivec pouči o vsem, kar hočejo in česar nočejo, iz programov teh strank, ki jih obilno delijo he le na volilnih zborovanjih, ampak jih tudi raznašajo od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja, ali pa jih pošiljajo kar po pošti. In čeprav gre samo za deželo z 1.200.000 prebivalci so nekatera dnevna glasila večjih strank — kot na pr. Krščanska demokracija — programe priložile kar svojim izdajam za vso državo, tako da je s tem še bolj poudarjena važnost naših deželnih volitev za vso državo. Saj gre — kot smo že zapisali — za prvi nekoliko večji preizkusni kamen ne samo vseh štirih strank levega centra, temveč tudi za stranke leve in desne opozicije, ki bodo po volilnih rezultatih vsaj do določene mere lahko presodile ali je od imenovanja prve vlade, v kateri sodelujejo socialisti, pa do sedaj nastala kakšna sprememba v odnosu političnih sil. Tudi slovenskega volivca zanimajo ti programi, zlasti pa ga zanima, ali so v njih upoštevane tudi volivke in volivci slovenske narodnosti vseh treh pokrajin naše dežele. Zato si bomo v naslednjih vrstah na kratko ogledali programe vseh dvanajstih političnih strank a-1: skupin s stališča priznanja obstoja in pravic slovenske Skupnosti v deželi. Prva ugotovitev, ki jo mora-iho storiti, je predvsem ta, da obstoja Slovencev v deželi ne zanika nobena stranka, ker tega seveda enostavno ne more storiti, saj bi taka trditev pomenila preveliko laž tudi za skrajne novofašistične in monarhistične desničarje. Vendar pa gornja trditev ni povsem točna, ker so si vsi desničarji od liberalcev do novih fašistov »dani v tem, da Slovenci sicer živijo v tržaški in goriški pokrajini, da nas pa v videmski • m ali, kot je dejal neki fašistični govornik, da so nekoč predstavljali 0.00003 odstotka prebivalstva, danes pa da jih ni več... Ce po tej ugotovitvi pregledamo volilne programe s stališča, kaj nam se v njih priznava, potem stranke lahko razporedimo na tri skupine: 1. ha tiste, ki nam pravic sploh he priznajo, 2. na tiste, ki nam jih priznajo le delno in 3. na tiste, ki nam Jih priznajo v celoti. V prvo skupino lahko uvr-*timo dejansko samo novofa-žistično MSI, za katero moramo še dodati, da njeni govorniki včasih celo kršijo veljavne zakone in gredo v svojem Protislovenskem hujskanju tudi v najostudnejše rasistično besedičenje, pri čemer pa jih h' še nobeden od številnih organov varnosti na to niti opozoril, kaj šele, da bi kakega takega hujskača prijavil sodi- pRrfflPš . _ g ts . ker je prišel na razgovore v Ankaro in Atene. Skušal je vplesti o te razgovore tudi ciprski spor, toda grška vlada poudarja, da spada ta spor sedaj pod pristojnost Združenih narodov m da se ni mo. re o njem razpravljati v okviru NATO, posebno se, ker Ciper ni član te organizacije. Turška vlada pa je Stikkerju sporočila, Ja sTurčija ni zadovoljna s stališčem zaveznikov)> in da je turški vladi težko uskladiti taks. nc stališče z načelom «zahodne solidarnosti» Grčija pa je obvestila štab a-tlantske zveze, da ne bo sodelovala na manevrih, ki bodo de. cembra letos v turškem delu Trn-kije. Na teh vajah bodo sodelovale oborožene sile ZDA, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Turčije. Na Cipru se je tudi prejšnji teden stanje ponovno zaostrilo, ko so ciprske varnostne sile začele operacije proti gradu Hilarion, kjer s-o se bili zabarikadirali turški uporniki. Poveljnik sil OZN general Džani je posredoval, tako da je bil sklenjen sporazum o premirju. Tajnik OZN U Tant pa je v Parizu, kjer je bil na obisku, s posebno izjavo pozval vse voditelje ciprskih Grkov in Turkov, naj vplivajo na svoje pristaše, da Prejšnji teden je francoska vlada sporočila, stalni skupini atlantskega zavezništva v IVushinptonu, da bo umaknila iz skupin pomorskega pove-jstva NATO francoske, mornariške častnike. S tern v zvezi poudarjajo v Parizu, da je bil že leta 1959 sprejet sklep, da se J rancosko brodovje umakne iz sklepa brodovja NATO o Sredozemlju, 1. januarja letos pa 'z sklopa brodovja v Atlantskem o. ceanu in Rokovskem prelivu. S tem je prenehal režim, na pu.i n-gi katerega bi morale enote /ran- iščejo pomirjenje in sporazum, U Tant je poslal Varnostnemu svetu OZN poročilo, v katerem pravi, da se s pomoč no Združenih narodov lahko povrne mir na Ciper, če se bo uresničila vrsta smotrov. Med temi so; evakuacija in odprava vseh utrjenih postojank, ki so jih zasedli oboroženi elementi o-beh skupnosti; razorožitev civilistov; svoboda prometa in amne- F r,*i (Nadaljevanje na 2. strani) Makariosa in podpresednlka Kttču-ka, naj takoj javno izjavita, da je zaradi navzočnosti sil OZN na Cipru potrebno prekiniti boje, in naj v tem smislu pozoveta svoje pristaše ter naj se takoj odpovesta uporabi sile za rešitev ciprskih vprašanj. U Tant dodaja, da sile OZN ne morejo brezbrižno gledati nenapovedano vojno, ie* poudarja resnost stanja zaradi napadov na grad Hilarion. U Tant ie tudi sporočil, da bo v kratkem imenoval svojega visokega političnega zastopnika, ki se bo pogajal na Cipru. Njegova dejavnost pa ne bo v navzkrižju z dejavnostjo generala Džanija in finskega diplomata Tuomioje, v katere ima U Tant vse zaupanje. Posredovalec OZN Tuomioja ie medtem zaključil razgovore v Ate. nah in zatem odšel v Pariz, kjer je poročal U Tantu. Grška vlada Podobno kot v Trstu je delavstvo v vsej državi svečano proslavilo svoj mednarodni praznik 1. maja I zborovanji in manifestacijami, med katerimi so bile največ je tiste, ki jih je priredila Splošna italijanska • zveza dela CGIL, katere generalni tajnik No-vella je poudaril, da odločno pod-jira akcijo vseh kategorij, ki se borijo za svoje pravične zahteve ter poudaril nujnost demokratične politike programiranja, v katero naj se avtonomno PSI, KPI in Slovenska skupnost. Toda tudi tu so razlike, in sicer predvsem pri prvih dveh, ki y italijanskem jeziku omenjata naše pravice le na kratko z enim ali dvema stavkoma, v slovenščini pa sta seveda bolj oprezni in tudi bojeviti. Ne moremo razumeti, zakaj taka razlika in to delno prikrivanje lastnega vključi akcija sindikatov. Tajnik Santi pa programa? Moramo pa dodati, da je indipendentistično gibanje postavilo svojo listo le v tržaškem volilnem okrožju ter da sta slovenska kandidata kaj malo znana. PSIUP pa nastopa tudi v goriškem okrožju s precej znanimi kandidati. Razločno in brezkompromisno pa zagovarjata slovenske pravice v svojih programih FSI in KPI. Obe stranki imata v tem smislu tudi podrobno izdelan program ter slovenske kandidate v vseh treh pokrajinah dežele, kar pomeni, da priznavata enake pravice vsem Slovencem v deželi in državi. Poleg tega pa slovenski kandidati KPI in PSI so že s svojim dosedanjim delom dokazali, da so dosledni borci za dosego vseh narodnostnih pravic. Tudi proglas Slovenske skupnosti vsebuje vse zahteve Slovencev v Italiji. Ta skupina pa ni predstavila svoje liste v videmski pokrajini, kar celo njeni zagovorniki sami prizna-vajo kot veliko pomanjkljivost. To dejstvo zagotovo ne upravičuje te skupine, da karkoli o-čita slovenskim komunistom in socialistom, ki so v Beneški Sloveniji svojo dolžnost o-pravili s tem, da so tam vključili v svoji listi tudi kandidate slovenske narodnosti. je dejal, da nameravajo delodajalci in politična desnica naložiti ere-me sedanje konjunkture na ramena delavcev, toda delavci so odločeni braniti svoja delovna mesta, zboljšati svoje gospodarsko stanje in braniti kupno moč mezd. Prizor s prvomajsk e povorke v Trstu niiniiiiiiiiiininiiliHiiniiiHiiiiiiiiniliiiiiiiiUiliniiiiiiiiuiiiiiiuiitiiiiiiiuuiiiniiuiiiiMiiiioiieHuiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiliiiiiniiiiluiiiiiliniiiiilinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliinuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiniiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiMMMiiiiii Precej drugače pa sta govorila tajnika demokristjanskega sindikata CISL Storti in socialdemokratskega sindikata Viglianesi. Prvi je govoril o »umestnosti*, da se omejijo mezdne zahteve, drugi pa je ponovil svoj znani predlog o «pogodbeni štednji*, kar bi omogočilo, da se mezdne izboljšave delavcev »zamrznejo* v posebnem skladu, ki bi bil določen za investicije podjetja. Delavski praznik so praznovali tudi po vsem ostalem svetu ob udeležbi več sto milijonov delavcev in proslave so povsod potekale mirno, razen na Portugalskem, kjer je v Lizboni policija tudi letos v krvi zatrla protifašistične manifestacije. Najbolj veličastna prvomajska proslava je bila v Beogradu. Od proslav na Vzhodu pa so svetovno javnost zanimale zlasti proslave v Moskvi in v Pekingu. V Moskvi je bil navzoč tudi alžirski predsednik Ben Bela, ki ga je minister za obrambo maršal Malinovski, govoreč o politiki miroljubnega sožitja, še prav posebej pozdravil, pozneje pa je Hruščov vnovič odločno označil kot laž ameriško trditev, da obstaja med SZ in ZDA sporazum glede preletavanja ameriških letal nad Kubo ter dodal, da bi nad. ijcvanje preletavanja Imela lahko strašne posledice. V Pekingu pa je bila med slikami tudi slika Stalina, množica pa je vzkliknila proti revizionizmu; sovjetska delegacija je zavrnila vabilo, naj se proslave udeleži. Sicer pa včeraj in predvčerajšnjim po svetu ni bilo važnih političnih dogodkov. Le v Parizu se je stalni svet NATO posvetoval o gr5ko-tur%em sporu zaradi Cipra ; v Pekingu je severnovietnam* ski predsednik Hošiminh izjavil, da znani de Gauulov predlog o nevtralizaciji »zasluži resno pozornost*. Prvomajske proslave je v Italiji nenadoma v nedeljo opoldne pokvarila novica iz Maršale, kjer je utonilo 16 dečkov starih od 10 do 16 let in en 22-letni duhovniški pripravnik med izletom v motornem čonu, ki je bil v zelo slabem stanju ter poleg tega ie prenatrpan. Orožniki so aretirali lastnika čolna, prefekta zavoda salezijancev, ki je izlet organiziral, ter še dva čolnarja, Id sta bila pri krmilu drugih dveh čolnov. Govori sindikalnih voditeljev v Rimu, Milanu in Turinu - Veličastna parada v Beogradu in Moskvi - Hruščov opozarja ZDA na nevarnost izzivalnih poletov nad Kubo - Povsod so proslave potekale mirno, razen v Lizboni, kjer je policija v krvi zatrla protifašistično manifestacijo dola, so proslavljali v vsej meščanov je bila v Beogradu velika prvomajska parada. V paradi so sodelovale izbrane enote vseh . rodoy Jugoslovanske ljudske armade in okrog 40.000 meščanov, članov SZDL in druž-beno-političnih organizacij in članov delovnih kolektivov. Mimohod enot Jugoslovanske ljudske armade, ki je prvič nastopila z novimi protioklepnimi in protiletalskimi raketami, je trajal 40 minut. Nastop vojske je pokazal, da je Jugoslovanska ljudska armada najmoderneje opremljena in da razpolaga tudi z nadzvočnimi letali. Kot vedno eo bili deležni največjih aplavzov gojenci vojaških akademij In gojenci podčastniške šole, zatem pa gardljct In mornarji s svojim brezhibnim držanjem in odločnim korakom, Za njimi so nastopile raketne enote, opremljene a malimi protioklepnimi raketami, po Štiri na enem vozilu, katerih osnovna značilnost je, da z gotovostjo uničijo svoj cilj, Sledilo /e pehotno topništvo, tehnične enote, protiletalsko topništvo, ki je prvič prika-aalo samohodne protiletalske topove kalibra 87 mm, zatem kolone havbic topov ter lahke tn težke tanke. Mimohod se je končal a protiletalskimi raketnimi enotami. Po defileju enot JLA, ki je na vse sapustil mogočen vtis, je sledila pestra povorka, v kateri so bile delegacije iz vseh republik, nad 8.000 beograjskih pionirjev s svojimi najpriljubljenej- Tajnik UIL Viglianesi, ki je govoril v, Aosti, pa je govoril o umetnosti, da »se omejijo mezdne zahteve«. Tajnik CISL Storti, ki je govoril v Milanu, pa je ponovil svoj znani predlog o »pogodbeni štednji*. Kakor je znano, bi ta predlog omogočil, da se mezdne 'Izboljšave delavcey »zamrznejo« v posebnem skladu, ki bi bil določen za inveatidje podjetja. Podpredsednik Vlade Nenni pa je poslel po koelnskem radiu pozdrave italijanskim delavcem v Zahodni Nemčiji. Tudi koelnskl kardinal Frtngs je v svoji tradicionalni prvomajski pridigi posvetil mnogo pozornosti vprašanju tujih delavcev v Zahodni Nemčiji. Pozval je oblasti in podjetnike, naj se potrudijo, ds rešijo vprašanje stanovanj, šol in podpore delavcem, ki prihajajo it tujine. Očital je zahodnonemšklm radijskim postsjsm, da posvečajo premalo časa v svojih programih tujim delavcem, to pe zaradi tega, sker ■ tem olajšajo nalogo, ki sl jo zastavljajo komunistična radijske postaje v Pragi, Budimpešti In vthodntm Berlinu«. BEOGRAD, 2. — Ob nevšečnosti predsednika republike mer-šala Tita, podpredsednika Aleksandra Rankoviča, predsednika svetne skupščine Edvarda Kat* delja in drugih državnih In političnih voditeljev, članov diplomatskega zbora, številnih Inozemskih gostov ln okrog 300.000 širni igračkami in zabavnimi predmeti nad 15.000 članov beograjskih organizacij SZDL, Rdečega križa, rudarji iz Zenice, Kaknja, Kreke, Banovičev, številni zbori, med njimi harmonikarji iz Slovenije, študentje, športniki, člani Ljudske tehnike in zastopniki številnih delovnih kolektivov s svojimi transparenti in ale-gorničimi vozovi so prikazali uspehe svojega dela. MOSKVA, 2. — Veliki tradicionalni prvomajski paradi na Rdečem trgu v Moskvi je prisostvovalo letos tri tisoč tujih povabljencev. Navzoč je bil tudi alžirski predsednik Ben Bela, ki je na obisku v Moskvi. Prisotna pa je bila kitajska delegacija, ki jo je zastopal samo kitajski poslanik v Moskvi. Na paradi so prikazali številne najnovejše raketne izstrelke in drugo moderno orožje. Minister za obrambo maršal Malinovski, je v svojem govoru poudaril zvestobo Sovjetske zveze politiki miroljubnega sožitja in dejal; «SovJetska zveza ne štedi z napori za zmanjšanje mednarodne napetosti in za pre- ___i I_____A rt Uš RIM, 2. — Prvi maj, praznik taliji z zborovanji in manifestacijami, katerih šo se udeležili najvišji sindikalni in politični predstavniki, V Rimu, Milanu ln Turinu so govorili tajniki OGEL Šantl, Novella in Lama. Tajnik CISL Storti Je govoril v Milanu, tajnik UIL Viglianesi pa v Aosti. Predsednik ACLI Uvio Labor je govoril v Bergamu. Predsednik republike Segni pa je prisostvoval včerajšnji slovesnosti v Rimu, kjer so izrodili odlikovanje 56 delav-iz Lazia in Umbrie. Ka- voril v Rimu je poudaril, da leto* obhajamo dvajsetletnico i u- stanovitve CGIL, in je analiziral sedanji politični položaj. Izjavil je, da nameravajo »delodajalci ln politična desnica naložiti breme sedanje konjunkture na delavce*. Toda naj bo jasno, Je dodal, da delavci ne cem_________ .., kor je znano, Je bilo v vsej Italiji odlikovanih 500 delav- C0V Tajnik CGIL Šantl, M je go- V drugo skupino spadajo 11- mlslljo nazaj. Nasprotno, odločeni so braniti svoja delovna mesta, Izboljšati svoje gospodarsko stanje ln braniti kupno moč mezd.* Izrazil je zatem solidarnost CGIL z vzemi kategorijami, ki se borijo za svoje pravice, in Je obsodil poskui delodajalcev, de bi s odpustitvami ošl* bili moč sindikatov. Tudi tajnik Novella je poudaril, da CGIL odločno podpira akcijo kategorij, ki se borijo *a svoje prevlce. Poudaril je nujnost demokratične politike programiranja, v katero naj se avtonomno vključi akcija sindikatov. Pred sborovanjem Je bil velik '»prevod delevcev, ki so Šli s zastavami Izpred sedala Delavske zbornice na Stolni trg po glavnih mestnih ulicah. V Turinu jo govoril tajnik Lama in je pouderil, de morajo vse sindikalne organizacije braniti svojo avtonomijo »v trenutku, ko se a več strani »kult ta avtonomija omejiti*. beralci, ki pa Slovencev v samem programu niti ne orne-hjajo. Toda iz njihovih volilnih govorov vemo, da nam določenih pravic — vsaj z besedo — ne zanikajo. Zanikajo pa liberalci sleherno pravico Slovencem v videmski pokrajini, »aj zanikajo celo njih obstoj. 2al moramo v to skupino u-vrstitl tudi republikance, ki nas v svojem programu popolnoma ignorirajo — kot da nas ni! Kako je tako ravnanje mo-Koče, nam res ni razumljivo Z!'* stranko, ki se sklicuje na Mazzinijeva načela! Tudi za socialne demokrate moramo ugotoviti, da nas njihov program le mimogrede o-nienja, čeprav so njihovi prvaki tudi na tiskovni konferenci javno izjavili, da načel-pravice vseh piečitev imperialistom, da bi sprožili novo svetovno vojno. Znižanje vojaških izdatkov, za katero se je sovjetska vlada Odločila, ni bilo storjeno zaradi gospodarskih težkoč, kakor trdijo nekateri politiki, temveč zaradi iskrene želje Sovjetskega Tako je poljski risar Feratar prikazal Erhardovo metamorfoza no priznavajo nuwvi*in, č®*nr pa v praksi gle- (Nadaljevanje na 2. strani) P FirhorsJcT "dne v m k — 2 3. maja 1964 Sedemnajst mladih ljudi utonilo pri Maršali ko se je prevrnil prenatrpan in star čoln Ponesrečenci so pripadali skupini 92 izletnikov iz salezijanskega zavoda - Aretirani trije čolnarji in prefekt zavoda salezijancev MARŠALA, 2. — Včeraj ob 11.30 se je dogodila v bližini Maršale huda nesreča, pri kateri je utonilo 16 dečkov, starih od 10 do 16 let in en 22-letni duhovniški pripravnik iz salezijanskega zavoda «Casa della Divina Provvidenza«. Nesreča se je dogodila, ko se je približno 300 ------------ metrov od obale prevrnil čoln, v katerem je bilo 32 izletnikov. Ti so sestavljali skupino 92 dečkov in nekaterih duhovniških pripravnikov, ki so s tremi motornimi čolni organizirali izlet na bližnji otok Mothia. Ko so čolni odpluli, je v njih vladalo veselo razpoloženje, toda kmalu je prišlo do nenadne tragedije. Čoln, v katerem je bilo 32 dečkov z nekaterimi duhovniškimi pripravniki in s čolnarjem, je bil v slabem stanju in prenatrpan. Ko so nekateri dečki vstali in skušali priti v sredino čolna, se je ta močno zamajal in se prevrnil. Morje je na tem kraju glo- MmillllmilmiiiiiimuHiiiuiniiiiimmiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiniiiiiiiiHimiliiHiinimimiiiiniiiniiiniiimiiiiimimniiiiiiiiimiiiiiii Zasedanje skupščine OZN bo verjetno odloženo na november Odložitev zahtevajo izvenblokovske države, ki se bodo udeležile konference v Kairu Večina držav pa želi odložitev predvsem zaradi ameriških volitev, ki bodo novembra boko tri metre. Ostala dva čolna, k; sta bila tudi natrpana, nista mogla nuditi nobene pomoči. Morala sta se naglo vrniti k obali, toda tedaj je bilo že prepozno. Eden od teh čolnov je kmalu zatem nasedel na sipini. Na kraj nesreče so prišli drugi ribiški čolni, ki so začeli reševalno akcijo. Z obale je na stotine ljudi gledalo strahoviti prizor. Ne-|ki 18-letni ribič, ki je že spočetka (opazil nestabilnost natrpanega čolna, je ves čas sledil plovbi vseh treh čolnov. Ko je opazil nesrečo, je takoj odhitel na pomoč s svojim čolnom in je z veliko težavo rešil tri dečke. Medtem je organiziral pomoč tudi neki karabinjer, ki je slučajno šel mimo. Ko je zvedel za kaj gre, je takoj obvestil karabinjersko kasarno in kmalu so organizirali reševanje. V bolnišnico so odpeljali 14 rešenih, od katerih jih sedem kaže znake zadušitve; vendar pa njihovo stanje ni resno. Policija in sodna oblast sta takoj uvedli preiskavo. Poveljnik pristanišča v Trapaniju je izjavil, da je odgovornost lastnika motornega čolna zelo velika. Čoln je bi! izven uporabe in oblasti niso dale nobenega dovoljenja za izlet. Poveljnik je izjavil, da preden dovolijo izlete, skrbno pregledajo čolne in določijo največje število potnikov za vsak čoln ter vse potrebne ukrepe za primer nesreče. Poveljnik je dodal, da so za nesrečo odgovorni tudi drugi. Lastnika čolna so aretirali. NEW YORK, 2. — V krogih OZN izjavljajo danes, da je skoraj gotovo, da se bo začetek zasedanja glavne skupščine OZN odložil za dva tedna, tako da se bo to začelo verjetno 10. novembra namesto septembra, kakor je bilo določeno. Odložitev je zahtevalo dvajset držav, ki se je leta 1961 udeležilo beograjske konference nevezanih držav in ki se bodo skupno z drugimi tridesetimi državami oktobra udeležile druge konference izven-blokovskih držav, ki bo v Kairu. V pismu, ki so ga poslale U Tan-tu, poudarjajo te države, da bo oktobra skoraj polovica držav OZN v Kairu in zato se zdi umestna odložitev zasedanja skupščine OZN na november. Ker bodo v Kairu obravnavali številna vprašanja, ki. bodo tudi na dnevnem redu skupščine OZN, poudarjajo, da bi odložitev zasedanja OZN tudi olajšalo delo skupščine. Tajnik O Tant se Do moral sedaj posvetovati z vsemi članicami OZN, toda šlo bo za formalnost, ker se že večina držav strinja o potrebi odložitve. Pismo dvajsetih držav ne omenja ameriških predsedniških volitev. Vendar pa bodo prav te volitve med glavnimi razlogi za odložitev, do katere bi prišlo verjetno, tudi če ne bi bilo omenjene konference v Kairu. V krogih OZN ugotavljajo, da je to že tretjič, ko se zasedanje skupščine OZN odloži na čas po ameriških volitvah, ki bodo letos 3. novembra. Številne delegacije so mnenja, da ni pametno začeti zasedanje skupščine med ameriško volilno kampanjo, ker bi bila ZDA prisiljene, da iz volilnih razlogov zavzemajo v OZN mnogo bolj toga in nepopustljiva stališča kakor v normalnih pogojih. Razen tega ugotavljajo, da bi morebitna sprememba vlade v Wa-shingtonu utegnila imeti . velike posledice na ameriško politiko OZN. Ce bi se torej zasedanje skupščine začelo septembra, bi ve čina delegacij v glavnem čakala na izid ameriških volitev, preden bi zavzela kakršno koli stališče glede številnih važnih vprašanj. Suvana Fuma dosegel sporazum s Nosavanom VIENTIAN, 2. — Predsednil laoške vlade Suvana Fuma je spot rooil, da je dosegel kompromis z desničarsko skupino v svoji vladi im da namerava jutri odpeto- aiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiHiiii Prvomajske proslave (Nadaljevanje s 1. strani) Na koncu svojega govora je pozdravil alžirskega predsednika Ben Belo, kateremu so dan prej podelili Leninovo nagrado za mir za leto 1963. Sledila je vojaška parada ter parada članov številnih organizacij, Na kosilu v Kremlju, ki so ga priredili na čast gostom in udeležencem prvomajske parade, je Hruščov izjavil, da je podla laž ameriška trditev, da obstaja med Sovjetsko zvezo in ZDA sporazum glede preletavanja ameriških letal nad Kubo. Dodal je, da bi nadaljevanje kršitve kubanskega zračnega prostora lahko imelo »strašne posledice«. Hruščov je poudaril, da ne bo nikoli mogoč tak sporazum, ker Sovjetska zveza ne bo nikoli sklenila kakršnega koli sporazuma z neko državo v škodo druge države, pa naj bo ta velika ali majhna. »Vedno smo izjavljali in ponovno izjavljamo, je dodal Hruščov, da grožnja proti Kubi, nadaljevanje kršitve njene suverenosti in njenega zračnega prostora, lahko prineseta katastrofalne posledice za’ tiste, ki vodijo izzivalno in napadalno politiko proti Kubi. »Ponovno želimo povedati tistim, ki. se igrajo z ognjem, da napadajo načela miroljubnega sožitja in kažejo pomanjkanje spoštovanja do drugih djržav in s tem lahko potegnejo svet v novo vojno.« Hruščov je tudi izjavil, da so še nekateri politiki in državniki, ki »menijo, da se morajo načela sožitja omejiti na ohranitev miru med velikimi državami, in mislijo, da je hkrati mogoče ogrožati rtiajhne države, s tem da se ne spoštuje pjihova suverenost in neodvisnost ter da se vmešavajo v njjhove notranje zadeve. »Sovjetska zveza, je dodal, se ne bo nikoli strinjala s tako koncepcijo in Se namerava aktivno boriti proti Silam, ki vodijo tako napadalno politiko« Praznik 1. maja so praznovali tudi drugod po svetu z množičnimi manifestacijami, ki se jih je udeležilo na stotine milijonov delavcev. Proslave so povsod potekale mirno, z izjemo v Lizboni, kjer je policija tudi letos zatrla v krvi protifašistične manifestacije. Sindikalni voditelji so povsod poudarjali pridobitve delavskih sil v preteklem letu in nujnost iskanja sredstev, da se zagotovita mir in pomirjenje. PARIZ, 2. — V Parizu se je praznik 1. maja začgl že v četrtek zvečer, ko so po ulicah začeli prodajati šmarnice. Vsi sindikati so organizirali zborovanja, toda niti letos niso oblasti dovolile tradicionalnega sprevoda z Narodnega trga do Bastilije. Zborovanja, ki ga je organizirala Splošna zveza dela (CGT), se je udeležila o- gromna množica, in potekalo je I vitno jamstvo brez incidentov. * za mir«. PEKING, 2. — V Pekingu proslavili dan 1. maja v ozračju, ki ga tuji opazovalci označujejo za dobro organizirano spontanost«. V uradnih krogih javljajo, da se je udeležilo raznih proslav po parkih in na športnih stadionih in po ulicah nad tri milijone ljudi Kakor poroča agencija »Nova Kitajska«, so na glavna vrata trga, ki je posvečen boginji miru, razobesili slike Maocetunga, Marksa, Lenina, Engelsa in Stalina. Množica je vzklikala »proti revizionizmu«, in «za obrambo marksizma leninizma«. Kitajska sindikalna zveza je sporočila, da so v Sovjetski zvezi odpovedali vabilo kitajski delegaciji, naj pride v Moskvo, in so odklonili pošiljatev svoje delegacije v Peking. V Antwerpnu je na zborovanju govoril najstarejši socialistični predstavnik sveta Camille Huys-mans, ki ima 92 let. Opozarjal je na nevarnost nemške oborožitve. «V zvezi z nemško zahtevo, da dobi jedrsko orožje, je izjavil govornik, se obračam na novega kanclerja Erharda in mu pravim: Zadeva je popolnoma izključena. V petdesetih letih smo že bili žrtev dveh vojn, ki jih je vsilila Nemčija; nočemo tretje«. BARCELONA, 2. — V preteklih dneh so v Barceloni krožili tajni letaki, ki so pozivali prebivalstvo, naj na dan 1. maja demonstrira proti Francovemu režimu in naj ostane doma med 11. uro in 11.30 ali naj se v istem času zbere v katedrali. Letaki so protestirali proti pogojem, v katerih živijo španski delavci, in proti sedanjemu stanju v Kataloniji. Krožili so tudi letaki, ki so pozivali španske delavce, naj na dan 1. maja demonstrirajo proti Francovemu režimu VARŠAVA, 2. — V Varšavi je bila na dan 1. maja tradicionalna parada po glavnih ulicah. Parade se je udeležilo več sto tisoč ljudi. Proslavo je začel prvi tajnik CK KP Poljske G-omulka, ki je v kratkem govoru poudaril uspehe v dvajsetih letih graditve socializma na Poljskem. Pozval je na enotnost mednarodnega komunističnega gibanja in je zatem govoril o notranjih vprašanjih. BUKAREŠTA, 2. — V romunski prestolnici se je nad 250 tisoč ljudi udeležilo velikega prvomajskega zborovanja, na katerem je govoril član vodstva romunske delavske stranke Apostol, ki je pozival na enotnost in strnjenost socialističnih držav in svetovnega komunističnega gibanja. Zavzemal se je za politiko miroljubnega sožitja med državami z različnim socialnim sistemom in za povečanje naporov za nadaljnje popuščanje mednarodne napetosti in za splošno razorožitev. Ižjavil je, da je »enotnost vseh komunističnih in delavskih strank in vseh komunistišnih držav pogla-za zmag0 y borbi vati v glavni štab Patet Laa, da tudi tam doseže koncesije. Dodal je, da je desničarska skupina privolila v razpustitev svojega ločenega vojaškega poveljstva in da je pripravljena postaviti svoje oborožene sile pod pristojnost ministrstva za obrambo. Dalje so se sporazumeli, da bodo ministri imeli dejansko oblast na svojem področju. »Ce bo tudi Neo Lao Haksat sprejel te pogoje, je dodal Suvana Fuma, bo moja naloga mnogo lažja.« Sodna oblast je odredila aretacijo tudi prefekta zavoda salezijancev v Maršali patra Luigija Giu-dice, ki je organiziral izlet, ter dveh čolnarjev, ki sta bila pri krmilu ostalih dveh čolnov. Prefekt zavoda jn ostali trije čolnarji so obtoženi številnih nenamernih umorov, za kar so lahko obsojeni na devet let zapora. Kakor rečeno, je bil čoln, ki se je prevrnil, izven rabe in so ga v zadnjem hipu v vsej, naglici popravili. Tudi nekateri od mladih izletnikov so skušal; rešiti svoje tovariše. Trije od njih so rešili deset svojih tovarišev, ki niso znali plavati, toda to svoje junaštvo so Dlačali z življenjem, ker jim je pri nadaljnjih prizadevanjih zmanjkalo moči in so zginili pod vodo. Pogreb žrtev je bil danes zjutraj. Sole in trgovine so bile zaprte, na poslopjih pa so bile žalne zastave. Predsednik republike Se-gni je poslal venec in sožalno brzojavko. Podobno brzojavko je včeraj poslal predsednik vlade Moro, ki se je vračal iz Francije v Italijo, ter notranji minister Ta-viani. 21 mrtvih pri železniški nesreči DJAKARTA, 2. — Tiskovna gencija Antara poroča, da se je v četrtek iztiril vlak na zahodnem področju Jave, pri čemer je zgubilo življenje 21 potnikov, drugih 108 pa je bilo ranjenih. Med mrtvimi je več častnikov vojske. šan eksplozijo nad dvesto ton dinamita in da je ta eksplozija »rešila problem izsušitve umetnega bazena«. Kakor je znano, je zemeljski u-ad zajezil reko Zarevšan, pri čemer je nastalo umetno jezero, ki je grozilo z uničenjem spodnji dolini in starinskemu mestu Samarkand. Po včerajšnji eksploziji se je začela voda iz bazena odtekati po kanalu, ki so ga v vsej naglici izkopali v zadnjih dneh. Voda se po kanalu odteka v spodnji del struge reke Zarevšan. Delo se brez prestanka nadaljuje, da dokončajo celoten načrt, toda nevarnost je že sedaj popolnoma odstranjena. DAMASK, 2. — Vojaško sodišče v Homsu je obsodilo na smrt 21 oseb, ki so se udeležile nedavnih protivladnih demonstracij v Hami. Drugih 17 obtožencev so obsodili na zaporno kazen od šest let na dosmrtno ječo. Pet obtožencev je bilo oproščenih. De Gaulle s svojo ženo, ko zapušča bolnišnico, kjer je bil trinajst dni zaradi operacije PARIZ, 2. — General de Gaulle je sprejel danes predsednika vlade Pompidouja in se z njim raz- govarjal petinštirideset minut. Potrdil je, da namerava sprejeti predstavnike kmetovalcev, in sicer verjetno konec prihodnjega tedna. Včeraj je sprejel ministra za zdravstvo, za njim pa zunanjega in finančnega ministra. .....................................................................................................................................uniiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiriiiiiuimiiimmiiiiiiiiiiiiiuiii Samarkand izven nevarnosti MOSKVA, 2. — Tass je nocoj javila, da so tehniki povzročili včeraj na področju reke Zarev- liiimitimitimiitiiiiitiiiiiiiiiimiifitniiiiiililliiiiiiiiiltimnininMiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiininiiimtiiiiiiiiiiiii, Sabotažna akcija Vietkonga proti ameriški vojni ladji Po močni eksploziji, ki je razklala trup ladje, se je ta potopila • Hošiminh o de Gaullovih izjavah SAJGON, 2. — Na ameriški voj ni ladji ?a, pfev^žanje letal «Card», ki odriva 15.000 ton in ki je bila zasidrana V reki, ki teče skozi Sajgon, je eksplodiral dinamitni naboj, ki je povzročil v trupu ladje veliko razpoko in ladja se je potopila. Posadka ladje šteje 73 mož, od katerih pa ni bil nobeden ranjen. Ladja, ki je dolga 160 metrov, je prišla v petek v Saj gon s tovorom helikopterjev in je nato sprejela tovor drugih neuporabnih helikopterjev, ki bi jih morala prepeljati v ZDA. Eksplozija je nastala zgodaj zjutraj, pet ur pred določenim odhodom ladje. Domnevajo, da gre za sabotažo, ki so jo izvršile enote giba nja Vietkong. Nekaj ur potem, ko se Je ladja potopila, je nastala ob obali reke nova eksplozija, pri čemer je bilo ranjenih osem Američanov. V intervjuju nekemu avstralskemu časnikarju, ki ga je oddajala agencija «Nova Kitajska«, je se-vemovietnamski predsednik Hoši-minh izjavil, da «predlog predsednika de Gaulla zasluži resno pozornost«. Hošiminh, ki se Je skliceval na de Gaullovo izjavo glede morebitne nevtralizacije Vietnama, je izjavil, da je za Južni Vietnam ena sama rešitev, če se hoče napraviti konec sedanjemu stanju, in sicer: spoštovati voljo južnoviet-namskega ljudstva, kakor Jo izraža južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta. Po mnenju Hošiminha bi morali Južnovjetnamsko vprašanje rešiti na podlagi narodne neodvisnosti, demokracije, miru in nevtralnosti. Prvi pogoj bi moral biti popoln umik ameriških čet in ameriško spoštovanje ženevskih sporazumov iz leta 1964 v zvezi z Vietnamom. Glede stališča, ki ga Je izrazil de Gaulle, je Hošiminh izjavil: »Poudariti moram, da francoska vlada kot podpisnica ženevskih sporazumov o Vietnamu ima dolžnost te sporazume korektno izvajati, vestno izpolnjevati svoje obveznosti in prispevati, da se doseže mirna združitev Vietnama, kakor predvidevajo ti sporazumi.« PREDSEDNIK VLADE MORO SE JE VČERAJ VRNIL IZ LONDONA IR1: 50 milijard obveznic za finansiranje investicij Program investicij obsega: siderurško industrijo in tovarne cementa; telefonsko omrežje in avto ceste, ladjedelništvo in pomorske družbe p.i.n. - Delegacija SFIO Preti in zahteve državnih nameščencev - Fanfani stopnjuje svojo polemiko NATO se vmešava v ciprski spor PARIZ, 2. — Na zahtevo Turčije je bila danes popoldne seja stalnega sveta NATO, na kateri so razpravljali o grško-turšikem sporu zaradi Cipra. Na seji, ki je trajala poldrugo uro, sta turški in grški predstavnik obrazložila »tališče svojih vlad. Grška vlada je bila dala navodila svojemu predstavniku Palamasu, naj odločno zavrne vse turške obtožbe in naj odkloni vmešavanje NATO v ciprsko zadevo, ker je bila zadeva predložena OZN. Palamas je dobil tudi navodila, naj se pritoži zaradi zatiralnih ukrepov proti grškim državljanom v Carigradu. Na seji je govoril tudi tajnik NATO Stiikker, in končno je svet sprejel na znanje izjave predstav, nikov Grčije im Turčije. V Ankari je predsednik turške vlade Inftnu izjavil, da poročilo U Tanta Varnostnemu svetu vsebuje »zanimive dele«, toda važno je videti, »ali se bodo navodila glavnega tajnika izvajala kakor on želi«. RIM, 2. — Predsednik vlade Moro se je vrnil danes dopoldne z vlakom s svojega uradnega obiska v Londonu in je na železniški postaji dejal novinarjem, da je zadovoljen z razgovori, ki jih je imel s predsednikom angleške vlade Homom in z ministroma Maudlingom in Heathom. Dodal je, da so med razgovori ugotovili soglasnost v stališčih obeh vlad glede najvažnejših mednarodnih vprašanj, utrdili prijateljstvo med obema državama in ootr-dili namen obeh vlad, da si bosta še nadalje prizadevali za utrditev varnosti in miru na svetu. Po svoji vrnitvi iz Londona je predsednik vlade imel razgovor s podpredsednikom vlade Nenni-jem in z drugimi svojimi ožjimi sodelavci. Delegacija francoske socialistične stranke (SFIO) je zaključila svoj obisk v Italiji, kamor je pri. šla na povabilo vodstva PSDI. V delegaciji so bili: glavni tajnik Molle- in člana vodstva stranke Pineau in Pontillon. V uradnem sporočilu o razgovorih s Saraga-tom, Tremellomijem, Tanassijem in Cariiglio se pripominja med drugim, da se je delegacija SFIO zlasti zanimala za politiko levega centra, in da so bili mnenja, da utegne ta politika ugodno vplivati na perspektive demokratičnega socializma v Evropi in odpreti nove možnosti evropskemu delavskemu razredu. Ko so pregledali stanje gospodarstva v Franciji in Italiji so ugotovili, da imamo v obeh deželah enake pojave: gre za konjunkturo evropskega značaja, in je zato potrebna akcija, ki naj zavaruje raven zaposlitve in kupno moč mezd, plač in pokojnin. Obe delegaciji sta končno potrdili veljavnost politike atlantske solidarnosti in sta izrazili željo, da bi se atlantsko zavezništvo spremenilo v vedno večji meri v atlantsko skupnost, v kateri naj bi bila Evropa enakovreden partner ZDA. IJt.I. (zavod za obnovo Industrije) je sklenil izdati za 50 milijard obveznic, ki bodo dajale 6-odstotne obresti. Te obveznice bodo v prodaji od 4. do 29. t.m. in bodo stale 980 Ur za vsakih nominalnih 1000 lir. To posojilo bo služilo za finansiranje programa investicij, da bi povečali proizvodnjo siderurške industrije in cementa: izvršili razna dela na področju telefonske mreže in avto cest; modernizirali ladjedelništvo; modernizirali pomorske družbi p.ijn.; izpopolnili strokovno kvalifikacijo delavcev, tehnikov in vodstvenega osebja, ker to zahteva tehnološki napredek in po- treba, da se izboljša sedanja raven produktivnosti. Posojilo je povezano z nagradami: vsako leto bodo izžrebali 400 avtomobilov Alfa Romeo Giulia T.I. Minister za reformo javne uprave Preti je napisal članek za prihodnjo številko tednika »Četo me-dio« (srednji sloj), v katerem pravi med drugim, da bi »pomenilo pravi nesmisel privoliti v nedi-skriminirano revalvacijo plač državnih nameščencev«, ker bi to povzročilo razvrednotenje denarja v sedanjih razmerah, ko proizvodnja nekaterega blaga najširše potrošnje 'ne dohaja povpraševanja. To pa bi spet onemogočila »vsak še tako skromen program socialnih in gospodarskih reform, kar bi o-krepilo tiste nazadnjaške sile, ki že ovirajo z vsemi sredstvi našo pot«. »Največjo škodo pa bi od tega imeli delavci, ki živijo od svojega dela in jim je mezda edini vir dohodkov«. V zvezi z napovedano stavko že- lezničarjev pa Preti zatrjuje, da nobena vlada ne bi mogla prevzeti novih obvez, in da bo moč rešiti tudi vprašanja železniškega osebja šele takrat, ko bodo preuredili železniško službo tako, da bo ustrezala smotrom, zaradi katerih so jo ustanovili. V ta namen bo Preti predložil v kratkem zakonski osnutek za preureditev teh avtonomnih državnih uslug. Ko je govoril na sestanku članov svoje stranke v Pistoji, Pra-tu in v San Giovanni Valdarno, je Fanfani prilil prvega olja polemiki med strujami KD, ki se pripravljajo na kongres. Fanfani je obdolžil druge struje, da skušajo zamegliti predkongresno diskusijo z manevri, da bi zmešali pojme članstvu, s tem da prikazujejo njegovo polemiko kot napad na sedanjo vlado in da.»lažno napovedujejo za konec kongresa sestanke in koalicije, ki jih bo-moč predlagati in sprejeti samo v primeru, da bi koristile obnovi daljevanje politike, ki so jo določili v Neaplju, pa naj bo to s političnimi silami, ki so jo pripravljene podpreti, ali pa z volivci, katerim jo bo treba ponovno predložiti, da bi jo z njihovo pomočjo nadaljevali«. Cuenlaj se pripravlja na novo potovanje PEKING, 2. — V diplomatskih krogih v Pekingu krožijo govorice, da se Cuenlaj pripravlja na novo potovanje na Srednji vzhod in v Afriko. Domnevajo, da bo obiskal Sirijo, Irak, Jemen, Kenijo, Ugando, Tanganjiko in Zanzibar. Zadnje tri države je imel Cuenlaj obiskati že med svojim pnim potovanjem, ko je obiskal več afriških držav, toda je svoj obisk odložil zaradi vojaških uporov v teh treh državah. CGIL potrdila stavko železničarjev in trgovskih nameščencev RIM, 2. — Tajništvo sindikata železničarjev CGIL je danes znova proučilo spor v zvezi z zahte vo za poenotenje plač, in ugotovilo, da vlada vztraja pri negativnem stališču. Zaradi tega je potrdilo že napovedano 24-umo stavko, ki se bo začela 5. maja ob 20. uri. Kakor je znano, se tej stavlci . njsta pridružili ostali dve sindikalni organizaciji. Prav tako je sindikat trgovskih nameščencev CGIL potrdil stavko teh nameščencev, ki je določena za 5. maja. Sindikalne organizacije GISL in UIL Pa sta že napovedano stavko preklicali in sta se odzvali pozivu podtajnika za delo Calvija, ki je sklical sestanek za četrtek 14. maja. (Nadaljevanje s 1. strani) Črnci demonstrirajo v New Yorku, a tem da ovirajo promet pred vhodom na razstavo cotke mornarice v času vojne biti pod integriranim poveljstvom. Te enote so na podlagi omenjenih sklepov odvisne samo od francoskih pomot skih poveljstev. Zato je postalo nenormalno, da bi morali francoski mornariški častniki biti soodgovorni glede poveljstva v organizmih, ki niso izvajali nobene oblasti več nad francoskimi enotami. Francoska vlada je dalje predla, gala, naj za primer vojne uvedejo tesno operativno povezavo med francosko mornarico in ostalimi zavezniškimi mornaricami. V golističnih krogih v Parizu poudarjajo, da se sedanji korak de Gaulla tiče organizacije NATO in ne atlantskega zavezništva. Za de Gaulla gre z dve povsem ločeni stvari. Francoski zunanji minister de Murville je med debato v narodni skupščini obsodil dejstvo, da za vezniki še vedno odklanjajo izvajanje posledic v zvezi s spremembami, ki so nastale na svetu, in to še posebno glede atlantskega zavezništva. Dodal je: »Oprijemati se preteklosti pomeni tveganje oživljanja mitov in živeti v nevarnih iluzijah.« De Murville je tudi iz javil, da je priznanje LR Kitajske v očitnem interesu Francije, da je navzoča povsod, da ne zanikuje dejstev in da realistično išče rešitev velikih problemov. Tudi glede jugovzhodne Azije je izjavil da ni v Aziji nobenega problema, ki bi se mogel rešiti rez sodelovanja Kitajske. Pripom. nil je, da Francija, ki ima za seboj devetdesetletne indokitaj ske izkušnje in sedemletno vojno v Alžiriji, je mnenja: j. da je zaman iskati rešitev usode Vietnama brez Kitajske; 2. da je szasta-na vojna« akcija, katero se je težko rešiti; 3. da bi bilo naivno misliti, da bi mogel Vietnam --ves Vietnam — postavljen pred kitajsko in ameriško vojaško silo, zopet najti mir in dobiti neodvisnost izven nevtralnosti. Vizami Jugoslavija se je sporazumela s petimi skandinavskimi državami o ukinitvi vizumov v medsebojnem turističnem prometu. S tem v zvezi poudarjajo, da ‘ pomeni ukinitev vizumov za potovanje Dancev, Norvežanov, Švedov, Fincev in Islandcev v Jugoslavija ter jugoslovanskih turistov v omenjene države važno novost in uspeh pozitivnega razvoja splošnih medsebojnih odnosov. Predvideno je tudi'izdajanje vizumov tujim potnikom na jugo- slovanskih mejah. Razen tega je Jugoslavija pripravljena ukiniti pristojbine na vizume z vsemi državami, s katerimi ima diplomatske in konzularne odnose, kar naj bi uredili na dvostranski podlagi. S tem v zvezi so nekatere države že poslale pozitivne odgovore. Guy Mollct Tajnik francoske socialistične stranke Guy Mollet je bil več dni na obisku v Jugoslaviji, kjer se je razgovarjal s predstavniki SZDLJ, in sprejel ga je tudi maršal Tito. Pred odhodom iz Jugoslavije je Mollet izjavil ,da se francoska delegacija vrača zelo zadovoljna z vero v tisto, kar je videla v Jugoslaviji. Izjavil je, da je opazil v Jugoslaviji vidno gospodarsko preobrazbo v zadnjih dvanajstih letih. Dodal je, da je del članstva sedanje delegacije sestavljal delegacijo, ki je že leta 1952 obiskala Jugoslavijo. Opisal je pozitivne vtise, ki jih je dobil o samoupravljanju in izjavil, da je splošno družbeno gibanje za utrditev samoupravljanja zajelo vse sloje družbe in družbeno gospodarske organizacije v Jugoslaviji. Zatem je sporočil, da bosta fran. coska socialistična stranka in SZDLJ uvedli medsebojno sodelo. vanje z navezavo stikov med njunimi predstavniki in z izmenjavo mnenj, publikacij, tiska in informacij ter s še nekaterimi drugimi oblikami sodelovanja. Kitajci V sporu med SZ in Kitajsko skuša romunska komunistična stranka posredovati, da bi prenehala javna polemika in da bi se obno-1 ?az9ovori To so sklenili na zasedanju centralnega komiteja, kj, je ,°bjauil v glasilu stranke »Scinteia« poziv vsem komunističnim strankam, »predvsem pa obema velikima partijama Sovjetske zveze in Kitajske», naj združijo vse sile in preprečijo razkol. Romunska delavska stranka se hkrati zavzema za »enotnost in povezavo tabora socialističnih držav m svetovnega komunističnega in delavskega gibanja#. Trenutno bi bil najvažnejši korak v tej smeri — piše v izjavi centralnega komiteja — takojšnje prenehanje vseh oblik javne polemike med komunističnimi in delavskim i strankami. CK RDP pošilja hkrati poziv vsem bratskim komunističnim strankam, naj takoj prenehajo javno polemiko in naj rajši pripravijo posvetovanje zastopnikov komunističnih in delavskih strank. Ce ne bi mogli ustaviti polerni- Juml ke, romunska delavska stranka plati. predlaga, naj bi začeli proučevati načelna mnenja s pogojem, da bi bila objektivna in brez medsebojnega obtoževanja, brez mistifika-cij in napačnega prikazovanja stališč drugih strank. Romunska delavska stranka razen tega meni, da bi morale KP SZ, KP Kitajske in druge stranke ustanoviti komisijo, ki naj bi organizirala posvetovanje predstavnikov vseh komunističnih in delavskih strank. V tem delu izjave poudarjajo, da je KP SZ prenehala objavljati material s februarskega plenuma CK SZ, in to na intervencijo romunske delavske stranke, z namenom, da bi lahko romunska partijska delegacija začela v tej smeri ustrezne razgovore. Toda 31. rharca letos so Kitajci objavili nov članek v «Zen Min Zi Bau« in v časniku eHung Ci«, nato pa je 3. aprila letos tudi sovjetski tisk objavil material s februarskega plenuma CK KP SZ. Na plenumu so proučili poročilo romunske partijske delegacije, ki se je v začetku marca pogajala » Pekingu in v Moskvi z zastopniki KP Kitajske in Sovjetske zveze. V zaključnem delu izjave CK ROP, ki obsega okrog deset tisoč besed,oziroma polne tri strani lista «Scinteia» je kritična analiz® dela Kominterne in Informbiroja. V tej zvezi obsojajo prakso likvidacije in izključevanja članov vod. štev in celotnih partij j z teh organizacij. Pri tem navajajo di napako, ki jo je zagrešil Inform. biro, ko je izključil komunistično stranko Jugoslavije. Po oceni, ki jo vsebuje ta izjava, je bila na osnovi kritične analize »kulta c-sebnosti na XX kongresu KP SZ omogočena rehabilitacija na ta način nepravično obsojenih članov partijskih vodstev in celotnih partij. Medtem je odpotovala v Moskvo delegacija italijanske komunistična stranke, ki jo vodi Pietro Ingrao, da si izmenjajo misli o politični ‘mi ‘n nejavnosti vodstva KP Kitajske in ukrepih, ki bi bili potrebni za ohranitev enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja, S tem se dejansko nadaljujejo posvetovanja med KP SZ in drugimi strankami o resnih težavah, pred katerimi se je znašlo mednarodno komunistično in delavsko gibanje. Hkrati pa na straneh sovjetskih listov še nadalje objavljajo stališča drugih strank do tega vprašanja. Očividno je, da ogromna večina komunističnih strank obsoja dejavnost voditeljev KP Kitajske, obstajajo pa določene razlike glede ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti tako glede njihove formalne kakor tudi vsebinska Ko je zvečer šel po parku, je opazil malo rjavo, kačo ki se je plazila po travi in listju. Segel je po dolgi palici in čultil nagonski človeški strah pred plazilcem. »Naš simbol zla,* je pomislil in se s palico dotaknil kače, ki se je zvijala. Dvignila je glavo, migetala in prestrašena zbežala po travi. Bila je zelo lepa in pametna kača in zato je sklenil, da jo bo opazoval in tako spoznal. Mala rjava kača ga je zapeljala daleč v park. Nihče ga ni mogel več videti in bil je sam s kačo. Malce ga je vznemirjala misel, da mu bo kdo zameril, ker hodi po travi, in izmislil si je prepričljiv odgovor, če bi ga odkrili. «Prouču-jem sodobno moralo,» bi na primer dejal, ali pa «sodobni kipar sem in proučujem telesno gradnjo plazilcev.* Bo že nekako našel pameten odgovor. Vendar ne bi nikomur dejal, da namerava umoriti kačo. Hodil je zraven prestrašenega plazilaa in včasih skoraj tekel, da bi ji lažje sledil in tako se je utrudil pa ni mogel dalje. Počenil je, da bi lahko bolje opazoval kačo, in se je dotaknil s palico. Priznati je moral, da se je boji dotakniti z dlanjo... Kača je bila prikupna, čista, lepo pisana in lepo grajena. Kačin smrtni strah ga je prestrašil, pomislil je, da vse kače v parku hitijo, da bi pomagale mali, rjavi kači in ga ovile s svojimi odvratnimi telesi. Misel' ga je navdala z grozo. Velik park je bil in v njem bi lahko živelo na tisoče kač. Ce bi vse te kače zvedele, da zasleduje malo kačo, bi ga zlahka obkolile in premagale. Vstal je pa pogledal okrog sebe. Molk je bil podoben biblijskemu molčanju, o katerem piše «V začetku je bila...» Slišal je ptico v grmu, kako je skakala z veje na vejo, vendar je čutil, da je sam s kačo. Pozabil je, da je v velemestnem javnem parku. Čezenj je odhitelo letalo, vendar ga ni ne videl ne slišal. Tišina je bila prav nevsiljiva in vsa svoja čutila je namenil kači. Počenil je zraven kače in se pričel z njo igrati... Doživetje je bilo izredno. Spočetka se je bal glasno pogovarjati s kačo, toda potem ni bil več zadržan in začel je govoriti v angleščini. »Prav,* je dejal, »tukaj sem Po vseh teh stoletjih, mladenič na isti zemlji, pod istim soncem in z istimi strastmi. In tukaj si ti, tudi popolnoma ista. Položaj je isti. Kaj nameravaš zdaj? Pobegniti? Ne bom ti dovolil. Kaj nameravaš? Kako se boš branila? Ubil te bom. Na račun človeštva.* Kača je nebogljeno trzala Pod udarci njegove paličice. Večkrat je zagrizla v paličico, vendar še utrujena počasi ni več branila. Dvignil je paličico in slišal, kako je kača dejala: »Hvaležna sem ti.» Pričel je žvižgati, da bi zvedel, če bo glasba delovala na njeno plazenje in jo izpodbu-dila, da bi zaplesala. «Ti Si moja edina ljubezen, edina ljubezen,* toda kača ni hotela zaplesati. »Morda bi kaj v italijanščini,* Je pomislil in zapel »ženska le vara nas.* Namerno le spreminjal besede, to ga je vzradostilo. Poskušal je z Brahmsovo uspavanko, toda glasba sploh ni dedovala na kačo. Bila je izčrpana in utrujena. Hotela je zbežati in se skriti. Nenadoma je prepaden spoznal svoje ravnanje. Pomislil je, da bi izpustil kačo in ji dovolil, da bi se pridružila nižjemu svetu svoje vrste, čemu bi pustil, da bi pobegnila? Dvignil je velik kamen in Pomislil: »S tole skalo ti bom . razbil glavo in gledal, kako • umiraš.* Naj uniči to zlobno milino, naj razmrcvari to grešno lepoto. Toda, presenečen ni imel dovolj moči, da bi vrgel kamen na kačjo glavo. Naglo ga je obšlo kesanje. »Oprosti,* Je rekel in vrgel kamen daleč proč. «Prosim te. oprosti. Razume se. da te ljubim.* Kače se je želel dotakniti z roko, da bi jo otipal. Toda to le bilo težko. Kača se ga je bala in kadarkoli ie iztegnil roko, ga je napadla. »Samo ljubim te. Nič hudega ti ne bom storil.* Naglo -je prijel ka- 3« » M Zrnu, m isvoler ©fltttf tm&ttttt v(^ mmim Min, ju mm Mr( Stmmtrn m mm m p-v-m. bvcouco&vv nm« waur»om,Txm.YS, 1TTR|*TV PAm.AE>R* Alrt 'it: 55* * WILLIAM SAROYAN: EEE7I RACA čo, jo dvignil in spet izpustjl, da je padla na tla. «Tako> je rekel, «zdaj poznam resnico. Kača je hladna, vendar čista. Ni sluzasta, kakor sem mislil.* Smejal se je majhni’ rjavi kači. »Lahko odideš po svoji poti, inkvizicija je mimo. še vedno živiš. Človeka si srečala, vendar živiš. Zdaj si svobodna.* Vendar se kača ni odplazila. Strah jo je utrudil. Močno se Je sramoval svojega ravnanja. Jezil se je sam nase. »Ljubi bog,* je pomislil, »prestrašil sem majhno kačo. Tega nikdar ne bo pozabila. Vselej se bo spominjala, kako sem klečal nad njo.* «Pojdi že vendar,* je rekel kači. »Vrni se k svojim. Povej jim, kaj si videla. Povej jim, kaj si našla. Neprijetno toploto človeške dlani. Povej jim, kaj si našla pri meni.* Kača se je nenadoma obrnila in se odplazila. «Hvala,» je rekel. Veselo se je smejal ko je videl kačo, kako se je plazila po travi in listju, da bi zbežala. »Imenitno,* je rekel. »Hiti k svojcem in jim povej, da si spoznala človeka, ki te ni ubil. Misli na vse kače, ki živijo in umirajo, ne da bi kadarkoli srečale človeka. Pomisli, kaj pomeni ta reč zate.* Zdelo se mu je, da so vijugave kretnje majhne kače izraz veselega smeha. Zadovoljen je bil sam s seboj. Vrnil se je na stezo in nadaljeval s sprehodom. Zvečer, ko je sedela za klavirjem in tiho. igrala, je dejal: »Nekaj nenavadnega sem doživel.* Igrala je- dalje. «Kaj nenavadnega?* je vprašala. «Da,» je rekel. «šel sem po parku in videl majhno rjavo kačo.* Prenehala je igrati, se obrnila na stolu in ga pogledala. »Kačo? Odvratno!* «Ne,» je rekel. «Bila je lepa.* «Ln?» »Nič drugega,* je rekel. «U-jel sem jo in je nekaj časa nisem izpustil.* «Zakaj?» «Tega ti ne morem pojasniti,* je rekel. Pristopila je, sedla k njemu in ga radovedno gledala. »Pripoveduj mi o tej jfcači,* je rekla. »Čudovita je bila,* Je rekel. »Sploh ni bila odvratna. In ko sem jo prijel, sem čutil, kako je čista.* »To me veseli,* je rekla. »In kaj še?» »Kačo sem hotel ubiti,* je rekel. «Vendar nisem mogel. Bila je preveč lepa.* «To me veseli,* je rekla. »Toda povej mi vse.* »To je vse,* je rekel. «Ni,» je rekla. »Vem, da ni vse. Prosim te, pripoveduj!* »čudno,* je rekel. »Kačo sem želel ubiti in se zatem nisem nameraval vrniti semkaj.* »Te ni sram?* je rekla. «Kajpak,» je rekel. »In kaj še?» je rekla. »Kaj sl mislil o meni, ko je kača ležala pred teboj?* »Mi zameriš?* je rekel. «Neumnost. Tebi ne morem ničesar zameriti. Pripoveduje «Torej,* je rekel, »mislil jem, da si lepa, vendar hudobna.* «Hudobna?» «Vedel sem, da se boš jezila.* »In potem?* »Potem sem se dotaknil kače,* je rekel. »NI bilo lahko, vendar sem jo pobral z rokami. Kaj bi rekla k temu? Kopico knjig o tem si prebrala. Kaj pomeni, da sem pobral kačo?* Pričela se je smejati — tiho in z razumevanjem. «To pomeni, da si bedak.* «Je to Freudovo?* je rekel. «Da,» je rekla. «Freudovo.» «Vsekakor je bilo prijetno, ko sem spustil kačo.* »Si mi kdaj dejal, da me ljubiš?* «To veš najbolje sama.* je rekel. »Ne morem se spomniti vsega, kar sem ti povedal.* «Ne,» je rekla. »Tega mi nisi nikoli rekel.* Spet se je pričela smejati. Nenadoma je bila hudo zadovoljna «Vselej si pripovedoval o drugih rečeh,* je rekla. «0 nepomembnih rečeh v najne- primernejših trenutkih.« Smejala se je. «Ta kača,* je dejal, «je bila majhna, rjava kača,* «Kakšna izjava,* je rekla. «Tako zadržan si.» «0 čem pravzaprav govoriš?* je rekel. »Zelo vesela sem, da nisi ubil kače,* je rekla. Vrnila se je h klavirju in tiho položila prste na tipke. «Kači sem žvižgal pesmi,* je rekel. «Odlomek iz Schubertove Nedokončane simfonije. To bi rad slišal. »Poznaš napev ,Ti si moja edina ljubezen’ in tako dalje?* Pričela je tiho igrati in čutila njegove oči na svojih laseh, svojih rokah, svojem tilniku, svojem hrbtu, čutila je, da jo opazuje, kakor je opazoval kačo. Dvajset let Uradnega lista OB3AVA Z danainjlm dnem prične Izhajati Uradni list 5NOS, ki bo kot uradno glasilo priobčeval zakone, Odloke, naredbe, pravilnike in sploino Obvezne odredbe vseh zakonodajnih in Izvrinih organov narodne oblasti. Uradni list $805 izdaja Predsedstvo 580$. One 25. marca 1944. Za Predsedstvo 5805 Predsednik: Josip Vidmar L r. Sekretar: Boris Kidrič i. rJ *« t «»»*» jmm ||l§ifppi mm. ......■IIUMMMMI.....................................m.........................................................................................................................................................................im ŠTEVILNI PREVODI IZ KLASIČNIH LITERATUR -------------------- Polibios: Obča zgodovina Vergil: Bukolika in Georg ika Prvo delo je prevedel Janez Fašalek, drugo pa Fran Bradač - Zanimanje za prevode iz grške in rimske književnosti se je v Sloveniji povečalo, odkar se klasična jezika skoraj več ne poučujeta Sele ob izidu nekaterih knjig spoznamo, kakšno prednost imajo veliki narodi, ki imajo že zdavnaj v prevodih vsa pomembnejša dela svetovne književnosti, medtem ko so mnogi mladi narodi v tem pogledu še daleč zadaj. Res je, da imamo tudi Slovenci že lepo število Stran iz Vergilovih Bukolik v neki beneški izdaji (1. 1520) prevodov iz klasičnih literatur, saj je posebno v zadnjih letih izšlo precej tovrstnih del. Toda kako veljko nam še manjka, nam je spet pokazala knjiga, ki je ^pravkar izšla. To je «Obča zgodovmat, ki jo je napisal Polibios in katere slovenski prevod je te dni prišel na knjižni trg v izdaji Državne založbe Slo- Francosko-fiamska šola: miniatura za neki kodeks Vergilovih Geongik. (Začetok XV, stol. Norfolk; zbirka Leicestcr,) venije. Delo je prevedel Janez Fašalek, opremo in zemljevide pa je oskrbel Milovan Kranj, tako da imamo sedaj zajetno in lepo opremljeno zgodovinsko delo starogrškega zgodovinarja tudi v lepem slovenskem prevodu. To delo predstavlja dragocen vir za spoznavanje zgodovine starega veka in vendar so ga naši znanstveni delavci lahko uporabljali samo posredno, vsemu širšemu krogu študentov, proučevalcev preteklosti in ljubiteljev zgodovinopisja pa je bilo nedostopno, ,n. , l Spremna beseda, ki je dodana slovenskemu prevodu Polibiove zgodovine in ki seznanja bralca z osebnostjo avtorja, njegovim pomenom in tudi z delom samim, bo slovenskemu bralcu močno koristna, saj mu bo celotno knjigo močno približala. Predvsem pa mu bo osvetlila Polibiovo osebnost. Polibios, ki je bil rojen okoli leta 200 pred našim štetjem in je umrl 82 let star, potem ko je padel s konja, se je rodil v mestu Mega-lopolis v južni Arkadiji v ugledni in bogati družini. Njegov oče je bil voditelj Ahajske zveze in Polibios je postal poveljnik zve-zine konjenice. Bil pa je tudi politik in je kot vsestransko ugleden mož moral za leto dni v konfinacijo v Rim, kjer pa ni bil pravi ujetnik, temveč je kmalu navezal stike z najvplivnejšimi osebnostmi takratnega Rima. Po svoji vrnitvi v domovino je še večkrat odpotoval v Rim, kjer je bil vedno ljubeznivo sprejet. Ko so Rimljani leta 146 zasedli Grčijo, je Polibios delal v senatni komisiji, ki je urejala razmere v Grčiji. Polibios, ki je kot potomec u-gledne družine dobil najboljšo izobrazbo, se je v času internacije v Rimu odločil, da bo napisal občo zgodovino od začetka druge punske vojne do padca makedonskega kraljestva. Napisal pa je najprej več drugih del, pa tudi zgodovino je pisal postopoma. Ko pa je spis dokončal, je nastalo obširno delo, ki je obsegalo štirideset knjig. O-hranjenih je v celoti sicer samo pet knjig, ostale pa le deloma ali pa sploh ne. Svoje obsežno zgodovinsko delo je Polibios napisal v prepričanju, da bo z njim bralcem koristil. Zato opisuje dejanja, ki so jih opravili narodi in vladarji, v nemar pa pušča genealogi-je in pripovedovanja o nastanku mest. Kot pragmatični zgodovinar je uporabljal pisane vire in si sam ogledal dežele in bojišča, razen tega pa je kot vodilni politik in vojak imel sam vpogled v najpomembnejša dogajanja takratnega časa. Zato je njegovo zgodovinsko delo obšir. no, podrobno in natančno in v marsičem sloni tudi na osebnih ugotovitvah in zapažanjih. Svoje delo začenja Polibios s 140, olimpiado v Grčiji, z dogodki vojne zaveznikov in s časom, ko se je rimski imperij razširil na vso Italijo, končuje pa z bitko pri Kanah in s položajem po tej zgodovinski bitki, medtem ko sta četrta in peta knjiga posvečeni Grčiji in dogodkom v Siriji in, Egiptu. Poli. biovo pripovedovanje je zanimivo, mestoma prepleteno z najrazličnejšimi pripombami, sem-patja tudi dolgovezno. Posebej so zanimive njegove pripombe in misli o pomenu in vlogi zgo- Ilustraoija iz Vergilovih Bukolik v neki milanski izdaji (1. 1507) dovinopisja. Tako rad poudarja, da je zgodovina učiteljica življenja, da zgodovina ne samo koristi temveč tudi razveseljuje, da so življenjepisi za zgodovino še posebnega pomena in da mora biti prikazovanje zgodovine resnično in objektivno. Tako je polibiovo delo zanimivo ne samo, ker daje zanimiv vpogled v zgodovino Keltov ,v potek druge punske vojne, zgodovino Rima in starogrških držav, temveč tudi zato, ker izraža misli in ideje o zgodovinopisju, ki so ............. V Celovcu še enkrat pred Trstom Pod naslovom «8. maja ob 20. uri v celovškem Domu Glasbe. Orkester Slovenske filharmonije bo v okviru kulturne izmenjave spet gostoval v Celovcu» piše celovški Slovenski vestnik: «2e pred letošnjim gostovanjem ljubljanske Opere v celovškem Mestnem gledališču smo v našem listu poročali, da so predstavniki Koroške in Slovenije v Ljubljani razpravljali o letošnjih prireditvah v okviru uradne kulturne izmenjave med obema Sosednima deželama. Takrat so se sporazumeli tudi za gostovanje orkestra Slovenske filharmonije v Celovcu, samo da še niso dokončno določili čas tega obiska. Zdaj je bilo urejeno tudi to vprašanje in so že v prodaji vstopnice za koncert, ki bo v petek, 'dne 8. maja db 20. uri v Veliki dvorani celovškega Doma glasbe. Orkester Slovenske filharmonije je na Koroškem že dobro znan ter uživa po svoji visoki kvaliteti splošno priznanje. Vsa dosedanja gostovanja tega ansambla v Celovcu so bila popoln uspeh in je zato razumljivo, da vlada tudi za tokratni koncert veliko zanimanje. Za letošnje gostovanje, ki bo pod vodstvom dirigenta Boga Leskovca, so ljubljanski gostje spet. pripravili bogat in za Celovec izreden spored: kot uvod bodo izvajali uverturo Glinko-ve opere «Ruslan in Ljudmila«, sodobno slovensko glasbeno u-metnost bo predstavljal »Koncert za violino in orkester« Uroša Kreka (kateri spada med najbolj znane sodobne jugoslovanske skladatelje), za zaključek pa bo sledila 7. simfonija Antonina Dvoržaka, ki je za Celovec prav tako novost kot Krekovo delo. Kot solista pa bomo tokrat spoznali violinista Roka Klopčiča.« Naše stereotipno vprašanje ob tej vesti je: kdaj bo prišlo do takih izmenjav med Trstom in Ljubljano? še danes v marsičem aktualne. Slovenska izdaja ima poleg spremne ' besede še kratke povzetke vsebine posameznih knjig in pripombe, posebni seznam zemljepisnih in osebnih imen, tekst pa dopolnjujejo tudi nekatere podobe in karte. • * * Pred sto leti je kot sedmi zvezek »Cvetja iz domačih in tujih logov« pod uredništvom Antona Janežiča izšla z naslovom: Pu-blija Virgilija Marona- Georgi-kon; to je Poljedeljstvo. Izdaja te knjižice pri Mohorj^v^, družbi v Celovcu, ki jo je kot prevajalec pripravil zdravnik Jožef Šubic, je bila seveda pomembno dejanje, danes pa je ta knjižica samo še literarna kuriozite-ta, otrok 19. stoletja, ko je bila vnema večja kot zmožnosti. Kot člen v skromnem izročilu slovenskega humanizma ima svojo historično vrednost. Sedaj, sto let po tem dogodku, smo dobili novo izdajo te pesnitve, ki pa gotovo nima samo historične vrednosti ampak je knjiga, ki nam bo približala enega največjih rimskih pesnikov Vergila in njegovi dve pomembni pesnitvi, Bukoliko in Georgiko, ki tvorita skupaj z epom Eneido največje stvaritve tega velikega pesnika rimske književnosti. Da pa smo humanistične literature potrebni tudi v današnjem času, ni treba posebej naglašati. Sicer pa: odkar se latinščina z malimi izjemami ne poučuje več na naših srednjih šolah in se naši mladi ljudje ne seznanjajo več z dosežki antične literature in kulture, dobivamo vse več prevodov iz klasičnih jezikov v slovenščino. Na ta način naši študentje in vsi tisti ,ki žele priti v stik s kulturo starih Grkov in Rimljanov, vendarle lahko pobliže spoznavajo klasično kulturo. Na srečo je v zadnjih letih izšlo precej teh prevodov. Tu poročamo o Polibiovi zgodovini, lani so izšle Evripidove drame, tako da zadnja leta počasi, a dokaj sistematično dobivamo največja dela klasične literature v slovenskem prevodu in nadoknaja-mo zamudo. Vsem tem delom se zdaj pridružuje še knjiga Vergilovih pesnitev, ki ju je v zbirki «Iz antičnega sveta« ,zdala mariborska založba Obzorja. Vergilovi pesniški zbirki Bukoliko in Georgika, ki ju je prevedel Fran Bradač, predstavljata skupaj z lepim uvodom Jožeta Kastelica in opombami prevajalca, ki pojasnjuje nekatera nejasna mesta, dragocen prispevek k humani-stični literaturi v slovenščini. Iz uvodne »Besede o Vergilu« posnemamo, da sodi Vergil med velike pesnike starega Rima v času Horaca, Properca, Tibula, Ovida, ki so po Cezarjevi smrti ustvarili zlato dobo rimske literatura. Vergila, ki se je rodil leta 70 pred našim štetjem, je uvedel v intelektualni krog o-krog Oktavijana vojaški poveljnik Asinius Polio, ki se je sam ukvarjal z literaturo. Vergil se je kmalu seznanil z Mecenatom in takrat je nastala njegova zbir. ka Bukoliko, zbirka pastirskih pesmi, s katero je Vergil čez noč zaslovel. Njej je sledila druga zbirka »Georgika«, zbirka pesmi, posvečenih poljedeljstvu. Zadnjih desčt let svojega življenja, je Vergil, kot splošno priznan in slavljen pesnik, napisal znani ep Eneido, ki pa ga ni docela dokončal, ker je prej na potova- nju umrl štetjem. leta 19 pred našim Časopisni zavod «Uradni list SRS« je izdal posebno, lično knjL E go «20 let republiškega Uradnega | lista. 1944 — 1964.» Ta dvajsetlet-= niča spada v vrsto pomembnih | obletnic dogodkov pred dvajsetimi jj leti. Uradni list je začel izda-= jati Slovenski narodnoosvobodilni š svet. 1 V knjigi je napisal uvod dr. 5 Marijan Brecelj, Rado Cenčič- Mit-| ja pa je opisal tiskanje Uradnega = lista v partizanskih tiskarnah. : (Ko so izšli tiskani izvodi, ro 5 jih v ciklostilnih tehnikah še š razmnoževali. Tako je znan pri-š mer, razmnožen v slovenščini :n § italijanščini, a ni znano, kje je \ izšel.) Precej prostora je polj svečeno Uradnemu listu po osvo-= boditvi. Posebej se obravnava | Slovensko Primorje in Trst; na-§ vedeni so uradni listi, ki so izšli § na koprskem oziroma istrskem | področju,’ prav tako pa edina šte. | vilka Uradnega lista za Tržaško | okrožje, Goriško okrožje in me-= sto Trst, Ki ga je izdal PNOO 9. š junija 1945. Reproducirana je tu- Tako kot sodi Vergil med naj- i di prva stran Uradnega lista večje pesnike rimske književnosti, tako srdita prav Bukolika in Georgika med največje stvaritve rimske poezije. Obe zbirki, tako pastirske pesmi kot slavospev kmetijstvu, sta kot veliki mojstrovini ohranili svojo vrednost in svoj sloves dva tisoč let in je zato prav, da smo ju dobili tudi v slovenskem prevodu. U- ZVU. Nekaj strani pa je posvečenih prejšnjim obdobjem. Dekret iz 1. 1787 je določal, naj bodo vse okrožnice z odredbami natisnjene na eni strani v nacionalnem (deželnem) jeziku, na drugi strani pa v nemščini. (Zgoraj na slikah: na levi začetek nekega odloka cesarja Jo- | žefa II., ki je vladal od 1780 do vodna beseda je dovolj obsežna, 1 1792; desno zgoraj je objava Pred-da pojasnjuje taki Vergilovo u- I sedstva SNOS, da prične izhajati metnost kot obe umetnini sami. = Uradni list, spodaj pa začetni del — ' ‘ j prve strani Uradnega lista, ki jt Sl. Ru. š izšel 25. marca 1944.) miimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii PARTIZANSKE PESMI DUŠANA M E VLJ E Založba Obzorja v Mariboru je skupaj z Zvezo združenj borcev NOV okraja Maribor izdala pesniško zbirko Dušana Mevlje, drobno knjižico partizanskih pesmi z naslovom »Pohod«. O nastanku te zbirke je nekaj besed na koncu knjižice napisal avtor sam. Mevlja je v partizanih spoznal partizanske pesnike Mateja Bora, Seliškarja, Kljusovega Jožo in se na mitingih in recita-cijskih večerih seznanil z njimi ter njihovim delom. Tako je tudi sam začel pesnikovati in ob mentorstvu Toneta Seliškarja začel brusiti svoje prve pesmi. 2al s° se te pesmi ob eni izmed hajk izgubile. Kasneje se je začel ukvarjati z mislijo ,da bi pesmi, ki so mu še ostale in tiste, ki so nastale na novo, izdal v ciklostilni zbirki, kar pa ni utegnil uresničiti. Poklican je bil k partizanskemu gledališču v Črnomlju in je zaradi tega pisa- nje opustil. Sele po osvoboditvi je znova zbral vse svoje pesmi, ki jih je napisal v partizanih, in tako je nastala ta zbirka. Gre torej za drobno zbirko partizanskih pesmi, nastalih v času vojne in deloma po njej, ki obsega petindvajset pesmi partizanske motivike. Čeprav gre za pesmi, ki so svojo pravo vrednost imele v tedanjem času in za pesmi, ki sicer niso kake velike umetnine, pa se lahko strinjamo z avtorjem, ki je v svoji spremni besedi napisal, da je vredno ohraniti partizanske pesmi že zaradi njih dokumentarne vrednosti, saj je vsako še tako skromno pričevanje o slavni dobi narodnoosvobodilne borbe dragoceno in ohranja zanamcem njeno podobo. Knjižica je bila izdana v počastitev dvajsetletnice Kočevskega zbora in drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu. Pred ceikvijo sv. Antona j Foto M. Magajna) KRIŽANKA J 1 2 3 4 S 1 J r 7 e 9 10 L. 11 u 12 13 1G 15 16 17 iF1 19 20 21 22 23 2 4 2S 26 27 H □ 28 29 30 31 r A 32 33 34 ■ p5~ IT^ 38 ■ 39 40 41 IT~ 43 44 ■ 45 46 47 ■ 48 49 SO n 51 S 52~ mm r 'l 53 r v Želve potujejo več tisoč milj daleč odlagat jajčeca V DOBI, KO ŽELVE LEŽEJO JAJCA Na dolgi poti jih vodi nezmotljiv orientacijski čut - Med lezenjem jajc je orjaška samica kot v transu in iz oči ji tečejo de- v bele solze - Številni sovražniki uničujejo jajca in mladi zarod VODORAVNO: 1. plod vinske trte, 6. neroden človek,, 11. dia-meter, 12. človek, ki trezno gleda na življenje, 14. madžarski jezikoslovec in pesnik iz 18. stoletja (Miklos), i5. grški junak pred Trojo, 16. znamka avtomobilov tovarne Citroen, 17. pripadnik naroda, ki je nekdaj živel na našem ozemlju, 18. ^električna« morska riba, 19. sultanat v južni Arabiji, 20. merjasec, 22. poletna vročina, 24. začetnici popularne italijanske filmske igralke, 25. Kijevski knez, 27.- merska enota za silo, 28. pritok Visle s Karpatov, 30. medmet, 31. Estonec, 32. slovenski književnik, ki je padel v NOB (Miran), 33. največje pristanišče v severnem Jadranu, 35. kemični znak za ma-zurij, 37. ameriška filmska igralka (Lana), 39. zavaljena afriška žival, 42. ime slovenskega humorističnega pisateija Murnika, 43. nravoslovec, 45, vrh glave, 46. švicarski prakanton, 47. otroško moško ime, 48. mesto v severni Švici, 49. gumijevka, 51. grško mesto ob ožini istega imena, 52. jugoslovansko pristanišče, 53. velikan, orjak. NAVPIČNO: 1. radiator, 2. lovski okoliš, 3. večji kosi pohištva, 4. rastlina, 5. Nušičeva komedija,-6 angleški romantični pesnik (John), 7. izrastek na glavi, 8 kemični znak za aluminij, 9. naj trši in najdražji kamen, 10. glav no mesto Eritreje, 11. kraljevič 12. uničevalka železa, 13. žensko ime, 15. poudarek, 18. odposlanec kurir, 19, očrt, oris, 21. središče zvezdnega sistema, 23. sodobni angleški dramatik (Cliford), 26. gor janec, alpinist, 28. sardela v olju 29. reka, ki teče skozi Firence 32. mehiški državnik iz prejšnje ga stoletja (Benito Pablo), 34 sadna pijača, 35. trenutek, hip 36. detektiv, 37. telo,- 38. zavihek pri obleki, 48. japonsko prista nišče na otoku Hokaido, 41 znam ka risalnih peres, 44. apetit, 47 rimska boginja jeze, 48. iglavec 50. kratica za ((delniško družbo«. 51. različna nebnika. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. streme, 7. Vardar, 13. trosek, 14. Henrika,' 15. reket, 16. part, 17. mak, 18 Onon, 19. tilnik, 21. da, 22. pek. 23. barje, 24. aker, 26. romanca. 28. vlom, 29. alk, 30. Sri, 31. Rusi, 33. točajka, 37. Raul, 38. Cadiz, 39. rop, 41. on, 42. operat, 44. tema, 45. kis, 47. Erik, 48. Tomos, 49. anagram, 51. Venera, 52. vakuum, 53. granit. NAVPIČNO: 6 E(dvard) K(ar- delj). Odkar je življenje na Zemlji se želve v tem času odpravijo na svojo dolgo pot. Leto za letom plovejo tudi po več tisoč milj daleč po oceanu do natanko določenega kraja na obali, kjer v pesku odložijo jajčeca. Seveda niso to navadne želve, ki jih tu pa tam moremo videti pri kaki hiši v naših krajih. Ne. To so orjaške morske želve, ki so nekatere tudi več kot dva metra dolge in tehtajo morda celo 500 kilogramov. Ti kolosi v rožnem oklepu so v morju izredno gibčni in okretni, medtem ko so na suhem počasni in zelo okorni. KAKO NAJDEJO PRAVO POT Še vedno ni do kraja učenjakom jasno, kako morejo živali, ki v določenem času potujejo v druge kraje, bodisi zaradi zime bodisi zaradi od- laganja jajčec, najti pravo pot. Kajti vse te živali potujejo vedno v isti kraj. To velja za ptice, ki se jeseni selijo na jug in se spomladi ponovno vračajo v svoj domači kraj, kot tudi za losose, ki potujejo na tisoče kilometrov daleč odlagat jajčeca in jegulje, ki se leto za letom odpravljajo iz potočkov na dolgo pot po o-ceanu do Sargaškega morja. In tudi za morske želve. V tropskih in subtropskih krajih živi več vrst morskih želv. Znane so kareta, velika črepaha, ridley, sphargis in še druge. Učenjaki že dolgo proučujejo to vsakoletno potovanje teh živali. Vendar pa ni to tako preprosto. Saj je dolgo trajalo že, preden so ugotovili zgolj to, da morske želve odlagajo jajca vedno v istem kraju. Težave so tudi v tem, ker večina želv leže jajca samo ponoči. Nekemu mehiškemu inženirju pa se je čisto po naključju posrečilo, da je pred REBUS Rešitev iz prejšnje številke: POLTENOST Storžko ve pustolo všane Storžek ni opazil niti tega, da je Tom ves čas samo privijal in odvijal neko pipico v stroju, niti tega, da se mu je začelo kar nenadoma neznansko muditi. Tom je končno sedel v kabino, potegnil za najdaljši vzvod in helikopter se je z močnim truščem dvignil. Storžek je prekipeval od veselja, kajti ne zgodi se vsak dan, da se takole popelješ s helikopterjem. Ponosno je gledal na ladijsko palubo in na mornarje na njej, med katerimi je dobro razločil očka, ki je držal v desnici list papirja in divje mahal proti helikopterju. Storžek je takoj pomislu na naj hujše. «Ali morda veste, zakaj nam očka maha?* je naivno vprašal Toma. Tom pa se je zagonetno nasmehni) in počasi rekel: »Mislim, da vem! Da! Da! Tako mislim!» Storžek ga je prestrašeno pogledal in toliko, toliko, da ni zajokal. Je bil njegov prvotni sum upravičen? »No, povejte zakaj. Lepo vas prosim!* je moledoval Storžek in strmel v ladjo, ki se je videla le še kot neznatna pikica. »Zakaj se ne vrneva na ladjo? Vrniva se!» Tom se je odurno zasmejal. »Si že kdaj slišal o Črnobradem Tomu?» je nato neskončno domišljavo vprašal in si prižgal cigaro. »Ne, zakaj?* Je vprašal Storžek s tresočim glasom. »Oh, kar tako. V Braziliji je namreč silno slaven kot ugrabitelj otrok, ki jih potem za dostojno odkupnino vrača staršem. No, da ne boš preveč premišljal, Cmobradi Tom je pred teboj!* Storžek je kriknil in pritisnil na kljuko na vratih. Vrata so bila zaklen|ena. «Nikar ne nori, nesrečnež. Ce že ravno želiš, ti odprem vrata. Zavedaj pa se, da v morju tu spodaj, kar mrgoli lačnih morskih psičkov. Sicer pa, nikar ne žaluj, saj boš tako ali tako spet kmalu pri očetu. Samo, seveaa, mi mora prei preljubi očka poslati tisti milijonček. Saj to ni mnogo posebno pri teh visokih cenah ne!» Storžek je molčal tn rrvslil na očka, ki si prav gotovo očita, ker mu je dovolil poleteti s Tomom. Želva s pritrjenim oddajnikom na hrbtu, ki omogoča, da učenjaki zasledujejo njeno pot podnevi in ponoči več leti na lastne oči videi, kako je na obalo v bližini mesta Tampico, kjer se je tedaj mucLl*prilezla iz morja cela truma orjaških želv. Z velikim zanimanjem je napravil več filmskih posnetkov, kjer se razločno vidi ves potek lezenja jajc. Ko so potem strokovnjaki videli tisti film, so se najprej čudili, da ta vrsta želv leze jajca podnevi. Potem pa so se hoteli o tem tudi sami prepričati, in so seveda odpotovali v tisti kraj. Najmanj 40.000 želv prihaja v tisti pusti kraj leto za letom, nekega dne med aprilom in junijem. Dan seveda edinole biologom ni znan. Toda drugi, ki se prav tako zanimajo za to «akcijo» želv, prav natanko vedo, kdaj je to. In to so kojoti. Samo nekaj dni preden priplavajo želve na tisto obrežje, so kojoti že tam. Zberejo se celo od precej oddaljenih krajev. Potem pa potrpežljivo čakajo prihoda želv, da jim poberejo izležena jajca, brž ko se orjaški oklepniki spet vrnejo v morje. U-gotovili so, da so to želve rid-ley, ki tja prihajajo nekatere tudi po več tisoč milj daleč. Ameriški učenjaki že nekaj let proučujejo prav te želve. V laboratorijih in z zaznamovanjem posameznih živali skušajo dognati, od kod vse , prihajajo želve tja odlagat svoja jajca. Nekaterim želvam pritrdijo na oklep poseben oddajnik, da morejo slediti želvinemu potovanju. Drugim želvam pa so v ta namen pritrdili na oklep večji rdeč s helijem napolnjen balon, ki ga je moč videti tudi z ladje, katera želvo spremlja. Po teh in še drugih poskusih, so si učenjaki edini v tem, da ima želva ridley neko posebno žlezo, katere izloček ima značilen in močan duh tedaj, ko leze na kopno. Med potovanjem po morju pa se želve ravnajo po zvezdah. Seveda so vse to še vedno samo domneve. KOT V TRANSU IN V SOLZAH LEŽE JAJCA Te orjaške želve niso prav nič plašne. Zato niso redki med prebivalci bližnjih krajev, ki prav od blizu opazujejo, kako želve lezejo jajca. Počasi in dokaj neokretno se ti, nekaj sto kilogramov težki kolosi, premikajo po pesku. Velike brazde v pesku kažejo sled želve. Brž ko se zmrači, se pojavijo posamič ah v večjih skupinah na obrežju. Počasi lezejo iz vode. Nedaleč od morja si potem s plavuta-stimi zadnjimi nogami vsaka samica izkoplje v pesku poševno jamo in začne vanjo leči jajca, velika kot teniška žogica. Pri tem pa se dogaja nekaj zelo nenavadnega. Iz oči ji kapljajo kot oreh debele solze, želva je videti kot bi bila v transu, kajti nič Je pri lezenju jajc ne more zmotiti. Ne ljudje ‘ okoli nje ne bliskanje «flashev>. V jamo, doigo skoro cel meter in široko okoli 30 cm, zle-že želva v približno četrt ure okoli ,150 jajc Domačini pa trdijo, da so videli že želve, ki so zlegle 400 jajc, SAMEC PA MEDTEM neprizadeto ČAKA Ko želva konča leči, se polagoma vrača k zavesti, počasi zagrebe jajca, prepričana, da so tako dovolj zavarovana, in se odplazi proti morju, kjer Je spet v svojem elementu Kako miljo daleč od obale pa čaka nanjo samec. Vsekakor ie zanimivo in dejansko redek pojav, da želvin samec I svoji »boljši polovici* ne po- i maga niti kopati jame za odlaganje jajc niti ni v tako važnem trenutku v njeni bližini. ROPARJI ŽELVJIH JAJC Komaj je želva dobro zaplavala od obale na širno morje, že prilezejo iz skrivališč najrazličnejši roparji, ki so čakali le na ta trenutek. Kojoti, oposumi, rankuni in podobne živali jamejo skrbno preiskovati peščena tla, iščoč želvja jajca. Ko jih zasledijo, jih izgrebejo iz peska in jih na mestu pojedo. Ko je tudi to končano, je pesek prepoln jajčnih lupin in sledov raznih živalskih stopinj. Vendar pa niso najhujši roparji te divje živali. Daleč jih prekašajo ljudje Predvsem domačini, ki Jajca rabijo za hrano Ob tem času pa prihajajo v kraje za katere se ve. da tam želve ležem jajca, tudi tujci iz bližnjih in daljnih krajev. Obalo okoli mesta Trengganu na polotoku Malaki daje tamkajšnja vlada tujcem celo v zakup. Zakupina za eno leto znaša 758 št eri inčo v. Jajca tudi prodajajo no 40 lir v našem denarju. Na otočjih Ta-lang Talang so nor. izgrebli samo v letu 1933 1.790.370 želv-jih jajc Pravzaprav je čudno, da zaradi tega želve ne izumrejo. Iz jajc, ki jih živalski in človeški roparji niso našli se po 45 dneh izvalijo mladiči Še nekaj trenutkov ostanejo v lupini, potem pa zlezejo iz svoje «zibelke» in počasi ter nerodno kobacajo proti morju. A ni jih mnogo, ki preživijo tudi to pot in odrasejo, še preden pridejo v morje, postanejo mnoge plen raznih živali. Potem pa je tudi v morju vse polno roparskih rib, ki kar mimogrede požro drobne žel vice. S. A. Mrve in drobiž + SNOBIZEM Odkar stoji svet skušajo ljudje pred drugimi kazati svojo imenitnost na najrazličnejše načine: s spretnostjo v bojevanju, z razkošnimi pojedinami, z imenitnimi vpregami, z bogatimi oblekami in velikimi hišami, luksuznimi avtomobili... V Braziliji pa je sedaj pravcato tekmovanje, kdo bo imel na svojem avtomobilu manjšo registrsko številko. Cim lanjša je številka na tablici tem bolj imeniten se zdi lastnik avtomobila. A registrska tablica samo z dvema številkama je menda do sedaj največja želja vseh brazilskih snobov. Taka tablica ima seveda zaradi tega tudi zelo visoko ceno. Videti je namreč, da se tam da številka tablice — kupiti. ir potujoči bar Nedavno je bilo moč v nočnih urah videti neki avto «500 A*, ki je počasi vozil po najzakotnejših rimskih ulicah. Od časa do časa se je ustavljal in k njemu so prihajali nočni gostje: dekleta, ki imajo ponoči tam svoje »delovno mesto* in drugi slučajni ponočnjaki. Tisti avto je bil namreč »potujoči bar*, v katerem je lastnik prodajal toplo kavo, sendviče, pecivo in drugo blago, za katero je vedel, da med temi klienti «gre». Lastnik tega dokaj nenavadnega bara je bil neki invalid, ki pa so mu pred nedavnim oblasti prepovedale poslovanje. ir DEKLETA V VOJAŠNICI Pravzaprav sta bili to samo dve dekleti. Zasačili so ju ▼ ameriški vojašnici v Ziindorfu v Zahodni Nemčiji. Bili sta oblečeni v uniformo, vendar pa nista bili v »staležu moštva* vojašnice. Niti nista bili tako navdušeni militaristki, kot bi morda kdo utegnil misliti. Preoblekli sta se v vojaško uniformo le zato, da ju je neki ameriški vojak laže pretihotapil mimo stražnika v vojašnico. ir PERESNIK Z VODO Zopet nova iznajdba: peresnik, ki se polni z vodo. To pot (a ne izjemoma!) v Ameriki. Razstavili so ga na mednarodni svetovni razstavi. Sestavljen je tako, da piše, če nalijemo v peresnik navadno vodo Seveda je v peresniku posebna kemična snov, ki se v vodi spremeni v izvrstno črnilo. Traja pa tista kemična snov tri leta ir PREBRISAN KNJIGARNAR V Giasgowu je ta knjigarnar in mu je Richard Denwey ime. Videti je, da dobro pozna miselnost svojih odjemalcev, kajti prav te dni, to je tik pred začetkom počitnic, je obesil v izložbo svoje knjigarne takle oglas: »Knjige, ki jih nameravate darovati svojim dragim za božič, kupite že sedaj! Tako jih boste mogli med počitnicami tudi sami prebrati*. ir PETKRAT MU JE ZADOSTI Večkratni petrolejski milijarder Paul Getty je odločno zanikal govorice, češ da se bo še šestič poročil. Časnikarjem, ki so ga glede tega povprašali, je dejal: «Ni res, da se bom poročil! Petkrat sem že poskušal srečo, a se mi je vsakič izjalovilo šestič pa nočem več poskušati.* Pri tem intervjuju je sedela poleg bogataša «bela dama*, kot nazivajo madame Teissier, ki je menda potomka ruskega carja Nikolaja. Paul Getty je nato dodal še: »Madame Teissier je moja dobra prijateljica in ne bi hotel s poroko zapraviti te dragocenosti.* Sicer pa se itak ve, da imajo takile bogataši posebne nazore in posebno gledanje na vse okoli sebe ir TUDI GUMICE Z MOTORČKOM Človek bi mislil, da ni brisanje z gumico po papirju nič posebno težko in naporno delo. Saj to počenjajo vsi, ki pišejo ali s svinčnikom ali s peresom ali pa s strojem. Zlasti strojepiske rabijo to pripravo kaj pogosto, kot zatrjuje neki statistik. No, sedaj pa hoče nekdo, ki je iznašel droben aparatek, ki žene gumico in imenitno izbriše sleherno črto na papirju, tudi ta trud prihraniti pišočemu, rišočemu in tipkajočemu ljudstvu. Ce bo šlo tako naprej, ne bodo naši zanamci v resnici potrebovali nobenega uda več. Saj jih tudi ne bodo imeli, ker bodo okrneli. ir NEVARNE BRISAČE Ce je človek umazan, se umije in zatem se temeljito obriše z brisačo. Tedaj je trdno prepričan, da se je z umivanjem popolnoma iznebil vseh bacilov in nevarnih klic, ki povzročajo razne bolezni. Enako je tudi pr) pomivanju posode. Vendar pa ni vselej preveč zanesljivo tako ravnanje. Zdravniki medicinske fakultete v Diisseldorfu so si nekoliko natančneje ogledali brisače, v katere se brišejo v gostilnah, kavarnah, barih tDd. Izid tistega pregleda je bil nadvse presenetljiv. Našli so več kot 16.000 mikrobov, predvsem st.afilokokov. Poleg tega pa so na brisačah našli še bacile parati fusa in tifusa. Iz tega moremo videti, koliko je vredno umivanje, če se potem obrišemo s tako okuženo brisačo. Veljaven od 3. do 9. maja OVEN (od 21 A. do 20.4.) še vedno boste deležni velike pozornosti in ljubezni oseb, ki vas obkrožajo. Vendar boste v začetku tedna zmedeni in nagnjeni k razdraženosti. Neko vabilo in potovanje p« vas bosta zelo razveselila. Na delu morate biti potrpežljivi. BIK (od 21.4. do 20. 5.) Te dni boste podvrženi malodušju in negotovosti. Zaradi neugodnega vpliva zvezd se vam bo zdel vaš čustveni položaj v začetku tedna neugoden. Nova srečanja bodo globoko vplivala na vašo prihodnost. Sicer pa so dobri obeti za vaše načrte. DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Preživljate sijajno dobo. Venera vam je zelo naklonjena, zato vas bodo imele osebe drugega spola rade in boste sklenili nova prijateljstva. V poslovnih zadevah ne sprejemajte sklepov na vrat na nos in poslušajte nasvete zaupnih o-seb. RAK (od 21.6. do 22. i.) Začetek tedna je zelo ugoden za tiste osebe, ki iščejo «sorodno dušo«. Seznanili se bodo z zanimivimi osebami, ki bodo tudi navezale z vami trajnejše stike. Tudi v odnosih s prijatelji pojde vse dobro Uživali boste obilo podpore in čaka vas nepričakovan zaslužek. LEV od 23.7. do 22. 8.) V ljubezni prispeva Luna k povečanju dobrega vpliva Venere. Boste zelo dobre volje, polni podjetnosti in boste kazali tudi mnogo razumevanja za ljubljeno osebo. V družbi boste naravnost sijajnj. Ne spuščajte se v negotove posle. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Notranji mir, ki ga boste ta teden dosegli, bo u-godno vplival na vaše čustvene odnose. Povsod bodo z vami prisrčni In prijazni. Imeli boste tudi prijetne obiske in prejeli boste mala, a lepa darila. Na delu vas čakajo nekatere spremem-be. Smm TEHTNICA (od 23. do 23.10.) Te dni boste nekam ma- lodušni in negoto-glede svojih ču- stev Zato boste želeli. da vam ljubljena oseba potrdi svoja čustva V družini bo vladalo popolno soglasje, toda treba bo nekoliko dobre volje z vaše strani. Cas ni ugoden za načrte. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21.11.) Ta te den boste nekam razdraženi in slabe volje ter boste tehtali vsako besedo ljubljene osebe in iskali vzroke njenemu ravnanju. Pazite, da ne boste povzročili s tem na petega položaja. Z denarjem bodite previdni. UO. ^ TE ® 5 N-- ato STRELEC (od 22. 11. do 21.12.) Imate možnost, da se seznanite s prikupno osebo, ali da začnete z njo prijeten flirt. Po drugi strani pa morate biti zelo previdni z ljubljeno o-sebo. V tem razdobju ste namreč razdvojeni In pretiravate v svojih čustvih, ali ste celo ljubosumni. KOZOROG (od 22. 12. do 20.1.) Preživljali boste mirno razdobje v čustvenem in zasebnem življenju. Čutili boste, da vas imajo bližnji radi, kar vam bo dajalo obilo poguma in radosti. Teden je ugoden za tiste, ki nameravajo kupiti kako zemljišče ali zidati. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Planet ljubezni je naklonjen vašim čustvenim odnosom. Samo v torek boste morda nekoliko jezljivi in utegne priti do prepira. Ne skušajte vsiliti prijateljem družbo nekega vašega novega prijatelja. Na delu bodite previdni in izogibajte se opravljanju. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zvezde ugodno vplivajo na vaše čustvene odnose, toda Venera še ni na vrsti. Zato boste morali premagati malodušje, zaradi katerega bodo nepotrebni dvomi. Ta teden boste morda srečali neko važno osebo, ki vam bo pomagala na delu ali pri poslih wmm: v k v; ^ n _ ' mesečna priloga primorskega dnevnika za prosveto in kulturo . št. 6 Kulturno poslanstvo na križišču Večkrat sem se pogovarjal s svojimi italijanskimi prija-te‘ji o slovenski manjšini v Italiji; v Benetkah, v Neaplju, v Bariju, v Bologni je to kilo lažje kakor v Trstu, pa čeprav sem moral z njimi za-četi prav od kraja, ker mnogi a-So sploh ničesar vedeli o Slovencih. Toda besede, ki izvijajo iz ljubezni, zaležejo večkrat bolj kot ošabno postavljanje nacionalističnega duha in tako tudi našim bližjim prijateljem Italijanom, ki sivimo skupaj tu od Trsta do Gorice in naprej, dopovedujemo, da se kultura kaže predvsem. v spoštovanju do sočlo-Veka in da je ozka nacionali-shčna politika pravzaprav an-jikuiturna. Danes v splošni j kvizi kulturnega življenja j nam sicer Italijani tukaj pritavajo neko kulturno raven, | •■oda trdijo, da je to neka na- | ravna potreba, ki druži Slo-vence-manjšino, da bi ne to-hiii v italijansko morje, vendar naših kulturnih ustanov legalno ne priznavajo in nas j jato prisilijo, da se branimo tako, da se vselej postavljajo kakor manjšina, kakor sa-ja v sebi zaključena enota ?. svojimi pravicami, ki nam i'h sicer priznavajo predvsem na papirju. Vendar je to veliki nespo-vazum: mi smo se rodili Slo-,eaci na fej Zemlii, kjer se križata dva svetova, toda kot aki smo živi del tukajšnjega °elotnega življenja, na šol-tm, na umetniškem, na poučnem in gospodarskem podrto, zato mi v resnici boga-toto jn širimo obzorje tukajšnje kulture. Danes, ko se zgodovinska realnost spremenila in so skoraj zamrli strupeni zametki, ki jih je Ustvaril fašizem, z grozoto v°jne, ki je to zemljo raztrga in oskrunila, moramo iskati rešitev v življenju, ki i* več kakor sožitje dveh na-todov. Slovenska manjšina jjai ne bo prisiljena, da se rar>i, temveč naj bo živi del celotnem tukajšnjem življu. Ko je Umbsrto Saba, ^e|'kj italijanski tržaški pe-tok, pred veg desetletji na-lsa': «...Caffe Tergesteo, na‘e se to* jem. °Vana / pozno ponoči ob Negujmo društvene prostore Nekatera naša prosvetna društva razvijajo kar zadovoljivo dejavnost. Nekatera imajo pevske zbore, drugod kako dramsko skupino, odbori prirerajo predavanja, filmske večere, organizirajo izlete in podobno. Človeka kar razveseli, ko vidi, da je vendar še nekaj ljudi, ki jih zanima prosvetno delovanje. Vendar nam je včasih tudi nerodno, ko moramo ugotoviti, da se povsod ne gleda dovolj na zunanji iz-gled prostorov. Prostori, kjer se zbirajo ljudje, da bodo gojili slovensko besedo, slovensko kulturo, so videti večkrat zelo nekulturni. Na podu se pozna, da že dolgo nihče ni pometal, šipe na oknih umazane. v kotu morda polomljena stolica, tu pa tam razna šara, ki ničemur ne služi, po stenah zaprašene slike in tako dalje. Naši odbori so večkrat zelo prizadevni za organizacijo raznih prireditev, za delovanje društvenih odsekov, mnogokrat pa čisto nič ne mislijo na ureditev prostorov. In vendar je tudi to precejšnje važnosti za društveno delovanje. Odbor, ki želi, da bodo ljudje radi prišli v društvo in se tam zadržali, bi moral poskrbeti, da bi bilo vsakomur prijetno ostati v društvenih prostorih. Zato bi moral stalno skrbeti, da bo, v okviru možnosti, prostore kolikor mogoče olepšal. Res, da naša društva nimajo denarnih sredstev, toda marsikaj bi se dalo narediti tudi z dobro voljo. Povsod se danes gleda na estetski izgled: v stanovanju, v javnem lokalu, na ulici — le ko prideš v društvo, se ti zdi, da si prišel v ropotarnico... Saj mora tak zanemarjen prostor negativno vplivati na člana! Saj mora zgubiti spoštovanje do lastnega še tako prizadevnega sodelovanja! Da bomo vsaj mi' sami imeli spoštovanje do lastnih žrtev glejmo, da bomo negovali tudi zunanji izgled naših prostorov. In če društvo včasih razpolaga s kako skromno vsoto, naj vsaj majhen del te vsote žrtvuje tudi za okras, za mala popravila, za čiščenje tistega prostora, kjer naj goji našo prosveto. Ce to presveto ljubimo, če jo spoštujemo, potem glejmo, da bo imela dostojen okvir. — vu Kot svojo poslednjo premiero v sezoni 1963-64 je Slovensko gledališče uprizorilo v Avditoriju Sartrovo ideološko dramo (Umazane roke» in doseglo z njo velik umetniški uspeh. Na sliki nosilci treh glavnih vlog: Rado Nakrst — Hoederer, Silvij Kobal — Hugo, Iva Župančiče va — Jessica. «Naša kri» na Kontovelu in še kaj o amaterskih odrih Razgovor z režiserjem Stanetom Raztresenom 12. aprila je dramska skupina prosvetnega društva Prosek-Kon-tovel uprizorila v kontovelski dvorani Finžgarjevo ljudsko igro «Naša kri». Da so mladi kontovelski igralci dosegli pri občinstvu z igro velik uspeh, smo že poročali, vendar pa je prav, da se k igri še povrnemo, saj tistim, ki pri takih prireditvah neposredno ne sodelujejo, pogosto sploh ne vedo, koliko truda in požrtvovalnosti je treba, da se igra pripravi. Prav na to je hotel navezati razgovor član SG Stane Raztresen, ki je igro režiral. Stane Raztresen iz svojih dolgoletnih igralskih izkušenj prav dobro ve koliko truda stane že poklicnega igralca, da se vloge nauči in da se vživi vanjo,, kaj šele amaterja, ki se mora boriti povrhu še z nekaterimi najosnovnejšimi težavami kot so jezik, mimika, odrsko gibanje itd. Pri tem pa je največja težava za amaterje tudi v tem, da so ves dan zaposleni z drugimi bodisi šol- skimi, bodisi že poklicnimi o-pravki in da si čas za vaje kradejo od svojega zasluženega in potrebnega počitka. Stane Raztresen nam je povedal, da je bilo za igro «Naša kri« potrebnih 35 vaj, ki so trajale povprečno po 2 uri, kar pomeni, da je vsak igralec porabil za priprave najmanj 70 ur, prav gotovo pa še več, saj so se morali vloge učiti tudi doma. V teh 70 urah so vključene bralne vaje, kostumiranje, scenska delo, šminkanje in pač vse kar je potrebno. Največ težav — in to je povsem razumljivo — je imel režiser z jezikom. Upoštevati je treba, da naši ljudje, razen šolske mladine, govorijo pretežno v svojem domačem narečju, mnogokrat pa na svojih delovnih mestih po sili razmer in okolja tudi italijanski. Odrska slovenščina pa zahteva čistočo jezika, predvsem njegovo pravilno izgovarjavo in vsak sam dobro ve, kako težko se je iznebiti, če že / danes oziram z ve-/ Ti družiš Italca in čut-6111 biljardu.« je vsekakor ** v sebi celoten utrip te ki ji je usoda doae- Jntlje, mesto — na križišču. ne vseh d’alektalnih posebnosti, pa vsaj dirlektalnega prizvo a. Upoštevajoč vse to je treba priznati, da je režiserju uspe’o res v znatni meri popraviti nekatere nedostatke v izgovarjavi vei- ne igralcev. Kljub temu pa je Raztresen mnenja, da bi kazalo v bodoče pripraviti tudi ka šno igro v narečju, da bi se tako lahko bolj posvetil sam: odrski pripravi, kar bi imelo koristne posledice za druge predstave v književni s.ovenščini Drugi problem, pred katerim se lsh.-:o znajde režiser — je dejal Stane Raztresen — obstaja v tem, da marsikje prevladuje zgrešeno mnenje, da morajo biti v dramskih skupinah samo mladi ljudje in da se drams.-ie skupine starejših tako rekoč ne tičejo. Za režiserja je idealno ravno nasprotno: da ima namreč na razpolago mlajše in starejše igralce in da ni pris l en mlademu, morda komaj 18-letne-mu fantu, poveriti vlogo 70 ali 80-letnega starčka in obratno. Razen tega pa je tudi koristna prisotnost starejših igralcev, ki imajo morda že iz preteklosti kakšne odrske izkušnje. Prav to bi morali proseško-kontovelski prosvetarji resno razmisliti n tudi kaj ukreniti, ko se bodo lotili priprav za kakšno drugo igro. Glede na to, da zahteva celovečerna :gra s tremi ali štirimi dejanji dolgotrajnih priprav, ki zahtevajo mnogo časa (in tega običajno vedno primanjkuje) zagovarja Stane Raztresen zamisel, ki se nam zdi zelo umestna 'n pravilna. Po njegovem naj bi se več dramskih skupin naših prosvetnih društev med seboj domenilo, da bi vsaka naštudirala po eno enodejanko, potem pa bi skupno nastopale po podeželskih odrih. Tri take enodejanke bi zadoščal? za »prosvetni dramski večer«, razen tega pa bi taki večeri bili tudi bolj pestri. Pa še nekaj koristnega bi nudili: nudili bi dramskim skupinam L k. Filibert Benedetič Froseški in kontovelski fantje in dekleta, ki so uprizoriti Finžgarjevo ljudsko igro «Na»a kri« y (Nadaljevanje na IV. stranij Cerkveni pevski zbori na Tržaškem in Goriškem REVIJE Gledališki list Pod to rubriko smo v dosedanjih številkah »Prosvete* poročali o stalnih in rednih slovenskih revijah, ki izhajajo v Trstu, t.j. o »Mladiki*, »Literarnih vajah*, «Galebu», »Pastirčku* in »Mladinski tribuni*. Nikoli pa se nismo spomnili, da imamo v Trstu še eno redno publikacijo, pa čeprav to ni revija v običajnem pomenu besede. V mislih imamo »Gledališki list*, ki ga izdaja Slovensko gledališče ob vsaki premieri. »Gledališki listi* izhajajo že dolgo vrsto let in predstavljajo že kar čedno, predvsem pa zelo zanimivo in dokumentarno zbirko, ki sega že kar v zajetno knjigo. Letos, oziroma v sezoni, ki se je s premiersko predstavo Sartrovih «Umazanih rok* praktično zaključila, je izšlo šest gledaliških listov. Premier je sicer bilo sedem, toda prvi list je bil posvečen tako «Othellu» kot koncertni uprizoritvi Javorškovega izbora iz Shakespearovih del z naslovom »Iz take smo snovi kot sanje*. V tej prvi številki letošnje sezone prinaša ((Gledališki list* daljši izvleček iz ekspozeja Branka Gombača na razčlembeni vaji ansambla za «Othella». V njem Branko Gombač podaja značaj posameznih vlog v »Othellu* in pa analizo celotne tragedije. Naslednji sestavek je prispeval Adrijan Rustja, posvečen pa je režiserju tragedije Branku Gombaču v obliki intervjuja. V njem Gombač govori o svoji pretekli dejavnosti na sploh, o svojih obiskih in delu v Trstu in o svojih vtisih o tržaškem gledališču. Branko Gombač nato v naslednjem sestavku piše o prizorišču elizabetinskega odra. Drugi del lista je posvečen spletu «Iz take smo snovi kot sanje*, ki ga je gledališče uprizorilo kot svojo drugo premiero v koncertni obliki in gi je skupno z «Othellom» posvetilo velikemu angleškemu dramatiku in pesniku Williamu Shakespearu ob 400-letnici njegovega rojstva. V članku z naslovom »Pred našo prvo koncertno uprizoritvijo* piše Branko Gombač o tem Javorškovem izboru, sledi pa še navedba posameznih poglavij v tem izboru. Druga številka »Gledališkega lista* je posvečena igri «Don Pilonova sestrica* Goldonijevega predhodnika Girolama Giglija. Režiser tega dela Adrijan Rustja je zanjo prispeval sestavek »Kratka razmišljanja*, v katerem navaja glavne predhodnike velikega beneškega komediografa Carla Goldonija s posebnim poudarkom na Girolamu Gigliju, v tej številki je tudi spominski članek, posvečen umrlemu članu SG Josipu Fišerju. Članek je napisan s prisrčnostjo in hvaležnostjo, ki jo je ta skromni, a do skrajnosti zvesti in predani član SG tudi zaslužil. Tret>a številka je izšla ob premieri mladinske igre Josipa Ribičiča «V kraljestvu palčkov*, ki jo je režiral Jožko Lukeš. Prinaša tekst in note glavnih popevk in pa lične vinjete Avgusta Černigoja. Četrta številka je izšla ob premieri Arsena Dikliča dramske reportaže «Na zeleni reki čoln*. «Uvodne misli* je napisal R.R. (Rado Rauber), v katerih pravi med drugim, da se je hotelo gledališče s tem delom nekako oddolžiti 20-letnici odpora proti fašizmu na Primorskem. Govori tudi o avtorju in njegovem delu. Preostali del izpolnjujejo fotografski posnetki iz uprizoritev «Don Pilonove sestrice* in »Kraljestva palčkov*. Peta številka je posvečena Dariu Foju in njegovemu delu «Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda*. Jože Babič, ki je to komedijo režiral, je prispeval sestavek ((Režiserjevi samogovori*, v katerem govori nekoliko o avtorju komedije, o bralnih vajah in končno o aranžiranju. Filibert Benedetič pa je prispeval intervju s članico ljubljanske Drame Ivo Župančičevo, ki je v tej komediji nastopila kot gostja. Zadnja, šesta številka letošnjega ((Gledališkega lista* pa je posvečena Sartru in ((Umazanim rokam*. Prvi sestavek je napisal Rado Rauber z naslovom «Zadnjič v Avditoriju*, ki je skoraj nekam sentimentalno slovo od te dvorane, v kateri je SG gledališče uprizorilo z ((Umazanimi rokami* svojo poslednjo premiero pred otvoritvijo Kulturnega doma. Filibert Benedetič je napisal ((Beležke med pripravo Umazanih rok*. Sledi pregled literarnega in dramskega dela Jeana Paula Sartra in še njegov prevod «Bistvo Sartrovega eksistencializma* iz Sartrovega manifesta ((Eksistencializem je eden izmed humanizmov*. šest številk torej s prikazom repertoarja vse sezone. Nekatere so boljše po vsebini in po kvantiteti gradiva, druge so zopet slabše, lahko bi dejali celo revnejše, kar je vsekakor škoda. Predvsem pa bi bilo prav, da bi v vsaki številki bila vsaj kratka vsebina dela, ki je na vrsti, in morda obdelan še kakšen specifično naš tržaški oz. zamejski gledališki problem, ali problem, ki je tako ali drugače povezan z gledališčem. Tako bi se lahko ((Gledališki list* skoraj mimogrede razvil v neke vrste revijo, morda nekoliko enostransko, a vendarle revijo. j. k. 1 Poslopje novega katoliškega kulturnega doma v Skednju Na otvoritveni slovesnosti je govoril gosp. Dušan Jakomin Revija slovenskih Cez dober mesec, in sicer 6. in 7. junija, bo v Avditoriju Revija slovenskih popevk Trst 64, ki jo tudi letos organizira bar-kovljansko prosvetno društvo s sodelovanjem orkestra Miramar. Na sporedu bo 20 popevk, nastopilo pa bo 12 solistov, ženskt kvartet in moški duet »Dario in Darkov. Orkester ter pevce vodi in vadi prof. Aleksander Vodopivec, ki tudi aranžira popevke. Orkester Miramar sestavlja 20 elementov, med temi je pet trobent, S saksofonov, 4 pozavne, kla-»ir, bobni, vibrafon, kontrabas in kitara. Za revijo bo izšla čedna knjižnica z besedili popevk in reklamo raznih podjetij. Knjižice bodo delili občinstvu brezplačno skupno z vstopnico. Novost letošnje prireditve bo tudi v tem, da bo pri ocenjevanju razen občinstva odločala tudi strokovna komisija. Tako si bo občinstvo izbralo svojo najljubšo popevko, strokovnjaki pa bodo povedali, katera popevka je po njihovem mnenju najboljša. Pevci in pevke so iz Trsta ter iz raznih podeželskih vasi. Letos bomo slišali precej novih glasov, saj je novih pevcev več kot lan- SsrnMmM pa bodo zadnje tedne še bolj po- Cerkveno, liturgično petje, ima pri Slovencih zelo stare tradici-. je in je zato povsem naravno, na’ se je ohranilo in preživelo tudi tako težke čase, kot so bili fašistični, saj se je v času fašizma v javnosti tolerirana slovenska beseda ohranila, kljub oviram tudi visokega italijanskega klera, prav v cerkvah. Cerkveno petje je tudi danes pri nas na Tržaškem in Goriškem dokaj razvito in praktično obstajajo manjši - ali večji zbori pri vseh cerkvah in pri vseh župnijah. Nekaj o tem kako je s temi zbori, kakšna je njihova pevska problematika in kakšne so njihove težave in u-spehj smo izvedeli Iz razgovora s predsednikom Zveze cerkvenih pevskih zborov prof. dr. Hare-jem in pa z gosp. Dušanom Jakominom, ki je referent za slovensko cerkveno glasbo pri tržaški škofiji in tudi sicer zelo aktiven voditelj in ustanovitelj vrste cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem. Na Tržaškem je aktivnih okrog 20 cerkvenih zborov, od katerih jih je 12 do 13 na podeželju, 8 pa pri mestnih župnijah. Na Goriškem imajo okrog 10 zborov, od katerih so v samem mestu Gorici trije. Povprečno šteje vsak zbor od 15 do 20 pevcev, tako da lahko rečemo, da je pri slovenskem cerkvenem zliorov- popevk gostoma, da bodo svoje občinstvo še bolj zadovoljili kot lani. Te dni smo se pogovorili s prof. Vodopivcem, da bi nekaj izvedeli o besedilu in melodiji letošnjih popevk, o pevcih in orkestru, ker je za revijo vedno večje zanimanje tako na Tržaškem in Goriškem, kakor tudi za onstran meje. Motiv popevk je v glavnem ljubezen. Lani nam je nekdo pel, kako bo srečen in vesel ko »i bo kupil «500 C* in z njim vozil dekle na izlete, Letos pa bomo slišali dekle, ki se ne zadovolji z avtom in »škatlami*; hoče motorni čoln, da se bo prosto vozila po morju. Te ženske! Ni kaj reči. Najprej je bila dobra skem petju na Tržaškem in Goriškem angažiranih okrog 400 pevcev, vendar pa to število se-' eda močno niha in je v določenih obdobjih znatno nižje, v drugih pa spet precej višje, kar je v ostalem pojav tudi pri vseh prosvetnih zborih na našem področju. Velika večina teh zborov goji samo cerkveno petje in le nekateri med njimi tudi slovensko narodno in umetno pesem, čeprav je želja in težnja Zveze cerkvenih pevskih zborov, (ki združuje cerkvene zbore na Tržaškem) — kot nam je zagotovil njen predsednik —, da bi čim-več zborov gojilo narodno in u-metno pesem poleg cerkvene in je v ta namen tudi organizirala teoretski tečaj za zborovodje in pevcev in potem v okviru tega tečaja priredila skupni zelo uspeli koncert. Ima pa Zveza pri tem objektivne težave splošnega značaja, kot so: pomanjkanje zadostnega števila pevovodij, ki bi imeli dovolj časa, ne vedno odgovarjajoča glasovna sestava zborov, ki so povečini sicer mešani a ne v pravilnem ravnotežju glasovnih skupin, da bi se lahko u-spešno spoprijeli z narodno in umetno pesmijo, pomanjkanje prostorov za stalne in redne vaje in pa zaposlenost pevcev. Res pa je po drugi strani, da Trst ’64 vespa, potem topolinček, fičo, zdaj hoče dekle že motorni čoln, prihodnje leto pa verjetno že jahto, sputnik. In naši dedje so se pritoževali: «Lani sem kupil kilo mesa... V melodiji prevladuje melodični stil, je pa tudi nekaj melodij, ki so zdaj najbolj v veljavi med mladino. Tako bo za vsakogar nekaj, predvsem za mlade, pa tudi za starejše. Orkester je letos vsekakor boljši kot lani, ker so člani bolj vigrani. To je razmuljivo tudi zaradi tega, ker so po prvem lanskem nastopu večkrat nastopili na raznih prireditvah in seveda vadili. a. b. imajo cerkveni zbori pred prosvetnimi to prednost, da nastopajo redno vsako nedeljo in da jih že samo to dejstvo drži skupaj, kar je po našem mnenju eden izmed osnovnih pogojev za gojitev narodnega in umetnega petja. Isto velja v glavnem seveda tudi za cerkvene zbore na Goriškem, ki jih združuje Slovensko katoliško prosvetno društvo «Mirko Filej*, čeprav so po mnenju gosp. Jakomina cerkveni zbori na Goriškem krepkejši m tudi bolje organizirani, predvsem kar zadeva njihovo ljudsko-pro-svetno aktivnost, pri čemer je treba vedeti, da je zbor «Lojze Bratuž* v mestu Gorici, ki je sicer cerkveni, obenem tudi najmočnejši prosvetni zbor, ki sistematično goji slovensko narodno in umetno pesem. Pjoleg tega imajo v Gorici tudi oglarsko šolo, kar je za razvoj cerkvenih zborov zelo važno. Goriški cerkveni zbori imajo tudi svoj vsakoletni skupni nastop »Cecilijan-ko», ki je postal že tradicionalen. Vsi cerkveni zbori tako na Tržaškem kot na Goriškem, g°-ji jo izključno tradicionalno nabožno pesem s posebnim poudarkom na pesmih, ki se pojejo ob največjih cerkvenih praznikih, kot so velikonočni in božični, Pa seveda marijanske pesmi. Zahtevnejših polifonskih skladb se ne morejo lotiti bodisi zaradi pomanjkanja dovolj izšolanih glasov, bodisi zaradi pomanjkanja časa, ki ga študij polifonske glasbe zahteva. Številčno najmočnejši zbori na Tržaškem so na Katinari, v Mac-kovljah, v Bazovici v Skednju in pa v Križu, ki so obenem prav zaradi svoje moči tudi glasovno na precejšnji ravni. Is® splošno pa so tudi cerkveni zbori močnejši in kvalitetnejši tam. kjer imajo na razpolago dvorano. Ti zbori običajno tudi najbolj gojijo narodno pesem. Večina zborov ima svoje pevovodje, nekatere pa vadijo duhovniki sami. Razen v cerkvah nastopaj0 nekateri zbori tudi na radiu v okviru rubrike ((Slovenska nabožna pesem*, ki jo vodi gosp-Jakomin. Tržaški cerkveni zbori so nastopili v registriranem prenosu tudi na vatikanskem radiu in za radijsko registracijo v Celovcu. Svoj doslej največji j**" ni nastop so imeli lani v Padr-čah v okviru Ciril-Metod°vin proslav, ki je privabil tudi v liko število ljudi. Kasneje^ s® imeli še dva koncerta božični pesmi. Prvič v zgodovini Trsta pa je tržaški slovenski cerkveni zbor nastopil lani v okviru it®" janske prireditve oz. v okviru nastopa italijanskih cerkveni zborov v domu S.M. Maggtore. Glavni problem cerkvenih zborov — kot sploh vseh nasj zborov — predstavlja mladina-Zborom primanjkuje svežih ml®* dih glasov. Mladine petje ne PrI* vlači več, pa naj bo tako 8 drugačno, posvetno ali cerkveno, in prav gotovo je v tem, . že ne edini, pa vsaj glavni raf log, da se zbori ne morejo ra^ vijati kot bi se morali in da J danes objektivno težko sestav ■ tak zbor, ki bi lahko bil števil no in kvalitetno dovolj močan i svež. Morda so ti naši zapiski o tn žaških in goriških cerkvenih zb . rih Domanjkljivi in nesistemati ni, vendar so bili zapisani za j ker so tudi cerkveni zbori, P čeprav, bi gojili tudi samo n^ božno pesem, sestavni del P svetnega življenja slovenske®-ljudstva pod Italijo in tudi za 1 ker cerkveni zbori, prav ta kot zbori raznih prosvetnih <*r'?‘T tev, ohranjujejo in budijo s vensko zavest, j. k. PrlmoršTcT "dnevni k m 3. maja 1964 Letošnje poletne prireditve prosvetnih društev na Goriškem Seznam najnovejših knjig Narodne in študijske knjižnice Prosvetna društva na Goriškem bodo tudi v letošnji Poletni sezoni pripravila več rekreacijskih prireditev na prostem. Sezono so otvorili požrtvovalni prosvetarji iz števerjana z nadvse uspelim prvomajskim praznikom. S tem so obnovili našo tradicijo prvomajskih praznovanj, ki so bila na Goriškem neke vrste pregled sposobnosti slovenske skupnosti na ljudsko-prosvetnem področju. Sestavljen je že tudi koledar poletnih prireditev prosvetnih društev v Sovodnjah in Gabrjah, ples pa pripravljajo tudi Štandrežci, kjer bo mladinski dan, in Rupenci. Nekatera društva, kot sta šte-verjansko «Briški grič» in so-vodenjsko «Vrba», bodo imela oolo ,po več kot eno prireditev v tej sezoni. Čeprav so bile lanske poletne prireditve naših prosvetnih društev zelo uspele in so jih z veseljem obiskovali tudi Pripadniki italijanskega naroda, smo skoraj soglasno ugotovili, da so bile preveč zabavne in premalo kulturne. Vse °d kraja so bile te prireditve 2 navadnim plesom v velikem stiiu, katerim nismo posku- šali dodati nastopa gledališča, pevskih zborov in instrumentalnih ansamblov, skratka skupin, ki delujejo v okviru naših ljudsko-prosvetnih in kulturnih ustanov. Poskus, da bi prijetno združili s koristnim, smo izvršili samo v štandrežu z nastopom orkestra Miramar, ki pa ni uspel v tolikšni meri kot smo se nadejali, ker nedeljske popoldneve, zlasti če so topli, ljudje raje prebijejo ob morju ali v hladu kot na pripekajočem soncu pred odrom. Vsako prosvetno društvo posebej bi moralo jskati najboljše možnosti, kako bi plesni zabavi pristavilo prosvetno prireditev. To je mogoče napraviti s povabilom znanih ansamblov iz Jugoslavije, kot so se za to ogreli števerjanci, mogoče pa je povabiti Slovensko gledališče, naše zbore, ki naj pripravijo koncert in podobno. Edino vprašanje, ki se pojavlja vzporedno s tem, je uskladitev plesa in prireditve. Prireditelji ne žrtvujejo radi enega izmed treh večerov, ki so določeni za ples, kulturni prireditvi, ker ples ustvari dobiček, prosvetna p*rireditev pa izgubo. Zato naj poiščejo mož- Kako organizirati društvene izlete Delovanje marsikaterega našega prosvetnega društva se večkrat omeji na nekaj predavanj, od-borovih sej in izletov. Če izhajamo iz trditve, da so prosvetna društva glavni stebri narodnoobrambnega delovanja, da so ognjišče domače besede iii naše, prav naše slovenske kulture, moramo ugotoviti, da je treba tudi temu skromnemu delovanju posvetiti precej truda in dobre volje. Kajti šele ko spoznamo svoj jezik, svojo kulturo, svojo domovtno, šele nato moremo pravilno in koristno širiti našo razgledanost v kulturno zakladnico drugih narodov. Nešteto je načinov spoznavanja lastne kulture, tipičnosti, miselnosti in bistva našega naroda. Eden takih prijemov so tudi dobro pripravljeni društveni izleti. Tak izlet lahko da več kot marsikatero predavanje, ker v tem primeru ni človek samo poslušalec, pač pa doživlja sam vse, kar vidi in sliši. Kakšne priprave so potrebne, da izlet uspe? Vzemimo za primer enodnevni izlet. Pot ne sme biti predolga (200 do 300 km v obe smeri), tako da ne presedi izletnik polovico razpoložljivega časa v avtobusu. Pred odhodom bo vodja sporočil udeležencem točen dnevni red s točnimi urniki in kraji postankov, premikov, kosila. Najlepše bi bilo, da dobi vsakdo razmnožen dnevni red, tako da v primeru morebitne zamude še vedno lahko dohiti ostale. Marsikdaj se je pripetilo, da so na tem ali onem izletu pustili zamudnike na Bledu ali kje drugje. Iz tega razloga bo prav, da ima vsakdo vedno pri sebi potni list. Pri skupinskih izletih je točnost prvi pogoj za dobro vzdušje, za redni potek izdelanega načrta. Izleti v Slovenijo so po svoji vsebini lahko izredno pestri in bogati. Izvežban vodič bo že med potjo opozarjal na zanimivosti krajev. Ob priliki izleta bo prav, da si ogledamo kulturne spomenike (tudi one najstarejše, to je pristne slovenske gostilne), spomenike in znamenite kraje iz NOB, razne industrijske in agrarne objekte (elektrarne, tovarne, pridelovanje hmelja, vinske kleti itd.). Značilnost izleta prosvetnega društva bo tudi v tem, da se k temu ali onemu spomeniku položi šopek ali venec, prečita recitacijo, zapoje primerno pesem. Zelo prijetno bo, če pade izlet ravno na dan, ko je v istem kraju veselica (kravji bal, splavarski bal, Rokovnjači na prostem, gos.Iške prireditve i.p.l. Mnogo več vtisov si bo iz evnik lahko nabral, če bo društvo pied izletom ) > diletant pa fotografijo svoj izdelek na katerega bo kakšen-krat ponosen V prodaji so fotografski aparati, ki ne zahtevajo velikega znanja in spretnosti, ne staneio dosti in lahko z njimi napravimo čedne posnetke. Obi-ča'no začnemo s takimi aparati jn preidemo na boljše in bolj zahtevne pozneje. Prav tako je kratka pot od fotografskega aparata do snemalne filmske kamere za d letante. ki je prav malo zahtevna nudi pa nam lepa zadoščenja. Tudi za kulturno-prosvetno dejavnost je fotografija zelo koristna Skoda, da smo jo do sedaj glede tega preveč zanemarjali. Letos so se nekatera društva zganila in so priredila predavanja s pro ekei ami. To je nekaj. a še premalo. Za prihodnje leto bi se morali pripraviti pravočasno in bi bilo treba začeti z delom že v jeseni. Razen z zunanjimi predavatelji b; si društva lahko pomagala s svojimi člani. Tako bi dosegla dvojni smoter. Vodstvo prosvetnega društva bo lahko ugotovilo, kdo od članov ima fotografski aparat ali snemalno kamero. Povabilo jih bo na razgovor in se z njimi dogovorilo za sodelovanje. Nekdo bo šel na dopust v kraj, kjer bo videl in fotografiral razne zanimivosti (zgodovinske, folklorne, naravne, običaje itd.), drugi bo razne dogodke, kraje in ljudi posnel na filmski trak. tretji ne bo šel daleč in bo hodil na izlete v naše bližnje kraje, ki jih na splošno še premalo poznamo. Ne bomo tu podrobno naštevali, kaj vse lahko pride v poštev za fotografiranje in snemanje. Vodstva prosvetnih društev bodo lahko dala najboljše nasvete, upoštevajoč svoje razmere in potrebe ter želje članov. Vsekakor bi bilo dobro, da bi se vodstva prosvetnih društev o tem pogovorila na skupnem sestanku s predstavniki Prosvetne zveze, ker bi tako vskladili celotni program. Omenimo naj še, da pridejo v poštev za projekcije tako barvni posnetki, kakor tudi črno-beli. Seveda barvni diapozitiv je oolj učinkovit in vabljiv. Razen tega pa bi svetovali prosvetnim društvom, naj mislijo tudi na fotografske razstave svojih članov. Pri tem ne smemo biti v začetku p-eveč zahtevni in moramo spodbujati zlasti mladino. Take interne fotografske razstave po društvih bodo vzbudile zanimanje med člani in bodo pripomogle, da bo društvo zaživelo. Ce se bodo diu-tva lotila te dejavnosti, bodo po prvih izkušnjah in odzivu članov lahko v jeseni priredila kratke tečaje o fotografiji za tiste člane, ki bodo za to pokazali svoje zanimanje. Od vsega tega pa bo imel korist tudi Tržaški slovenski ‘eto-klub, ki za jesen že pripravlja zelo zanim.-.e pobude. Albin Bubnič Ko smo 1945. leta spet svobodno zadihali, smo z vsemi silami in elanom pričeli ustanavljati in spet oživljati naša prosvetna društva, ki so jih fašisti približno 20 let prej prepovedali ali celo zažgali. Slovenska beseda in kultura je v našem mestu ponovno prišla do veljave po dolgih letih prisiljenega molka. Med prvimi, ki so pričeli s tem nadvse potrebnim delom, so bili Sentjakobčam, nosilci že starodavne in dolgoletne kulturno-pro-svetne tradicije pri Sv. Jakobu pred nastopom fašističnega zatiranja. Po vojni se je razbohotilo prosvetno društvo «Ivan Cankar« in v nekaj mesecih je bilo delovanje tega društva tako živahno in plodovito, da je daleč presegalo kulturni nivo drugih prosvetnih društev v mestu in na vasi. Koj začetka je začel delovati pevski zbor, ki je pod vodstvom Vlada Švare v nekaj mesecih postal eden najboljših zoorov na Tržaškem, začela je delovati dramska skupina, nekaj časa potem je v društvu prevzel vodstvo tamburaškega zbora Janko Gerdol ter mu posvetil ‘vse svoje sile v delo, ki ga je tako (Nadaljevanje s I. strani) priložnost za medsebojna gostovanja, za medsebojno spoznavanje in končno tudi za medsebojno spodbujanje pri delu in za doseganje vedno lepših uspehov. Kar zadeva repertoarno politiko amaterskih dramskih skupin, je stvar ''dokaj jasna. Predvsem amaterske dramske skupine ne smejo segati po delih, ki jim ne morejo biti kos, drugič pa, izbirati morajo pretežno, če ne skoraj izključno, iz domače ljudske zakladnice. Večina naših dobrih ljudskih iger nuna naloge samo zabavati, ampak obravnavajo običajno vse tiste probleme, ki so še danes pri nas aktualni, vprašanje ljubezni do rodne zemlje in naroda vprašanje zdravih družinskih odnosov itd itd. Razen tega pa dramske amaterske skupine s takimi uprizoritvami nudijo našim ljudem dela. ki jih poklicno dramsko gledališče ne more vključiti v svoj repertoar. veselilo. Ni bilo slovenske proslave, prireditve, kulturnega praznika. kjer ne bi bilo prisotno prosvetno društvo «Ivan Cankar« Povsod se je razlegala pesem Sentjakobčanov, na raznih prireditvah so nastopali tamburaši, sami mladi ljudje, in ceio dramska skupina je večkrat gostovala v okoliških vaseh. Prosvetno društvo «Cankar» je bilo tudi tisto društvo v mestu, ki je prvo ustanovilo otrošKo dramsko skupino. Ni bilo sezone, ko ne bi bivša članica SG Ema Starčeva, pripravila vsaj eno otroško igro. In otroci so tedaj želi vsestranske uspehe ter celo gostovali onstran meje. Da ne govorimo potem o uspelih izletih, o koncertu pozimi 1948. leta na Vrhniki, kjer je pevski zbor počastil največjega slovenskega pisatelja Cankarja, po katerem nosi društvo ime. Bila so to leta, ko je pri nas povsod cvetela kultura, kjer so bili prostori naših društev vsak večer natrpani članov, ki so sodelovali pri ra-nih odsekih, ali so samo prihajal, v društvo, kjer so našli prijatelja, oziroma na predavanja, na zabavne večere in podobno. Režiserja Staneta Raztresena smo pobaral, še o načrtih, ki jih ima s proseško-kontovelsko dramsko skupino predvsem je povedal, da bodo poleti igro «Naša kri« uprizorili tudi na prostem na Kontovelu, v Nabrežini n morda še kje. Kot naslednje delo pa bodo — če ne bo drugače pripravili igro ((Krojaček juna-ček«. To je dramatizirana povest, ki govori o spoštovanju staršev. Za to igro bo potrebnih okrog 15 igralcev. Stene Raztresen govori o vseh teh stvareh s prizadetostjo človeka, ki oubi gledališče in odrsko umetnost in ki se zaveda poslanstva odrske besede predvsem med r.ašimi ljudsmi. Zato je njegova želja, da bi se amaterske dramske skupine razživele povsod, kjer je količkaj možnosti za njih v obstoj in delovanje. Sam je vedno pripravljen nuditi svojo pomoč in zagotavlja, da so v kolektivu SG tudi drugi, ki so pripravljen pomagati. Postopoma je začelo delovanje pešati, zbori so začeli životariti, dramske skupine so neredno delovale, tamburaški ansambli so se razšli. Vsesplošna’ kriza je zajela tudi najbolj agilno društvo v mestu in prosvetno delovanje e tudi pri Sv. Jakobu počasi hiralo. S presledki je delovala samo mladinska dramska skupina, ki jo je do svoje smrti vodil gledališki igralec JTosip Fišer Napisa, je celo igro za šentjakobčanske mladince, žal pa ni doživel njene uprizoritve. Zadnje čase se je tudi delo-vanje prosvetnega društva »Cankar« skrčilo in če hočemo danes polagati obračun v zadnjih letih opravljenega prosvetnega dela, moramo žal ugotoviti, da je bilo zelo malo narejenega. Zadnje čase je pri »Cankarju« prevzela pobudo mladina. Mladinci se zbirajo skoraj vsak večer v lepih prostorih in pripravljajo večere v petkih, ki so postal: že tradicionalni. Na teh večerih so priredili že več uspelih predavanj naših že znanih predavateljev. vrteli pa s° tudi ne-, katere umetniške filme Chania Chaplina, Fernandela in drugih in po končani predstavi razpravljali o umetniški vrednosti fi»* mov. Pred kratkim so začeli mladinci pripravljati igro in upajo. da jo bodo pripravili za jesen ter nastopili v začetku sezone. Da jmenimo še nedeljske plesne čajanke, h katerim zahajajo samo člani društva s posebno izkaznico in športno udejstvovanje članov ,ki nastopajo v raznih panogah, od nogometa do streljanja. Minuli so časi, ko je bilo pri Sv. Jokoba nadvse živahno, pestro in plodovito prosvetno delovanj. ko je popolno in ubrano pel pevski zbor in so se slišali nežni otroški glasovi številnega 60-članskega otroškega pevskega zbora, ki ga je požrtvovalno vez-bala Frida Valetič. Razmere so se spremenile, vendar pri Sv Jakobu. ne »me izumreti tradicija prosvetno kulturnega dela, predvsem mladina, na kateri slonijo vsi upi ,n nade, se mora spet s požrtvovalnostjo in dobro voljo lotiti dela in poiskati nove, za današnje razmere uspešne prijeme, da bodo pritegnili v društveni krog še druge ljudi, ki bodo jamstvo za nadaljnje u-spešno delovanje prosvetnega društva. Z veseljem in dobro voljo je moc ustvariti marsikaj. Sedaj imajo mladi ljudje dolžnost, da bo do teh stvaritev Prl* šlo in da bodo vidni večji uspehi, ker »amo na tak način mogoče ohraniti slovensko prosvetno društvo v centru mesta. Lojze Abram «Naša kri» na Kontovelu Prosvetno-kulturni pregled za april 1. SG gostuje v Izoli s komedijo Dana Foja »Dve pištoli v roka i p„ z balim in črnim gleda«. 2. SG go=tuje v Kopru s komedijo Dana Foja »Dve pištoli v rokan pa z belim in črnim gleda«. 2. Predavanje Mana Magajne o Španiji ot zaključku večernega tečaja v Ricmanjih. 4. Zaključek razstave desetih slikarjev Slovenskega Primor-ja v rtonkan 5. Koncert v-olinista Dejana Bravničarja v dvorani »Za-non« v Vidmu s simfoničnim orkestrom iz Vidma. 5. V katoliškem domu v Goric: koncert slovenske pesm' z nastopom pevskega društva »Jakob Gallus-Petelin« iz Celovca pod vodstvom dr. F. Cigana 3. SG uprizori na stadionu «Pr. vi maj« komedijo Dana Foja »Dve Doštoli v rokah pa z belim in črnim gleda« 6. Konfcert violinista Dejana Bravničarja z videmskim simfoničnim orkestrom v Čedadu. 9. Akademija Glasbene Matice na stalionu »Prvi maj« s sodelovanjem komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra in solisti (Nedoh — klavir. Cesar — fagot, Hrvatič in Zupančič — violina) 7. V Slovenskem klubu v Ul. Geppa predava ravnatelj študijske knjižnice iz Kopra Srečko Vilhar o temi «Pro-blem slovenskega pomorstva*. 7. SG gostuje v Celju s Tavčarjevo komedijo »V Honolulu«. 8. SG gostuje v Sežani s Tavčarjevo komedijo «V Honolulu«. . 9. Otvoritev razstave prof. Avgusta Černigoja v Nemškem kulturnem inštitutu. 9. Tiskovna konferenca p.d. Barkovlje z orisom priprav za II. revijo slovenskih popevk 1964, ki bo 6. in 7. junija s sodelovanjem orkestra Miramai v Avditoriju. 11. V okviru ZDS v Gregorčičevi dvorani predavanje ljubljanskih učtteljiščnikov o kulturnem in šolskem življenju mladine v Sjoyeniji. 12. Dramska skupina p.d. Pro-sek-Kontovel uprizori Fini-garjevo igro »Naša kri« v režiji člana SG Staneta Raztresena 12. V Marijinem domu v Rojanu koncert pevskega zbora »Jacobus Gallus« pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca. 12. V Katoliškem domu v Gorici kulturni večer s predavanjem Jr Karla Kerševana o misijonih v Kongu. 12. Otvoritev novih prostorov Katoliškega kulturnega doma v Skednju. 14.. V Slovenskem klubu v Ul. Geppa aebatni večer o Jeanu Paulu Sartru in njegovem delu pred premiero drame ((Umazane roke«. 16. V Gregorčičevi dvorani v organizaciji SKGZ predavanje dr. Svetozarja Poliča z Kopra o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji. 17. Za SPDT predava v Gregorčičevi dvorani planinec prof. Mirko Kambič o lepotah alpskih rek s prikazovanjem diapozitivov. 18. V klubu »Simon Gregorčič« v Gorirci predava planinec prof. Mirko Kambič o lepotah alpskih rek s prikazovanjem diapozitivov. 18. SG uprizori v Avditoriju premiero Sartrove drame «U-mazane roke« v režiji Jožeta Babiča. 18. Igralska skupina v Borštu uprizon v župni dvorani veseloigra »Pri belem konjičku«. 18. V ((Gregorčičevi dvorani« v Ul. Geppa predvajanje filma »Slovensko Primorje v NOB« za Zvezo demokratičnih srednješolcev. Spremni tekst Voj-mir Tavčar. 19. SG porovi v Avditoriju Sar. trovo dramo »Umazane roke« v režiji Jožeta Babiča. 19 Igralska skupina v Borštu ponovi v župn dvorani veseloigre «Pri belem konjičku«. 19. V dvorani Marjamšča na Opčinah »Spomladanski prosvetni večer« openske mladine z uprizoritvijo igre iz openske vasi ((Sosičev dom« in veseloigre »Hiša strahov«. Vmes je igral godalni kvartet 20. Umestitev komisije RA1 za ocenitev izvirnih radijskih del v slovenščini. Predsednik prot. dr. Martin Jevnikar, člani: prof. J. Peterlin, dr. Lojze Škerlj, prof. J. Tavčar, dr. Zorko Harej. Komisija bo mora.a ocenjevati 19 prijavljenih del. 21. V Slovenskem klubu predavanje ravnatelja trgovske a-kademije prof. Vlada Turine o temi »Svetovno gospodarstvo m mednarodna konferenca v Ženevi«. 21. SG uprizori v Skednju Sartrovo dramo »Umazane roke«- 22. SG uprizori na Opčinah Sartrovo dramo »Umazane roke«- 22 V klubu «Simon Gregorčič* v Gorici v priredbi SKGZ predavanje dr. Svetozarja Foliča iz Kopra o položaju i* taii.ianske manjšine v Jugoslaviji. 24. SG uprizori na Kontovelu komedijo Daria Foja »Dve pištoli v rokah, pa z belim in črnim gleda«. 24. Predavanj Maria Magajne o Turčiji na strokovni šoli v Nabrežini. 25. SG upnzoii na Opčinah Sartrovo dramo »Umazane roke«- 26 SG uprizori v Križu kome^ dijo Daria Foja «Dve p.štoli v rokah, pa z belim in črnim g eda«. 26. Slovensko katoliško prosvetno društvo «M. Filej« v Gorici priredi v Katoliškem domu igro A. P. Čehova »Striček Vanja«. 28 V Slovenskem klubu Pre" davanje inž. arh. Daria JaS*^ dica o temi »Urbanističn1 2 3 * * 6 * * 9 razvoj mesta Trsta«. , 29. SAK »Jadran* priredi v U" Geppa kulturni večer o mi »Pomembni trenutki šega obstoja: svoboda -*JU bežen - upor«. PfCnorsTc! "dnevni k 3. maja 1964 ..................... ..........■■■■.] iiMii'4 m tm rNiij W Jmmm i=. r §=- Wm fell = lil: ^sM I Ut != lil IpSSSii .... ' .......j.—■, ____ Ul ,m..wa . = 1 . k. — .=^š#^=. m :?:5:SiiiiiS , : ■HM fflfflvlv.v.v.v y Dolini Danes in jutri Zanimanje tujih turistov za naše obalne kraje je vedno večje TEDEN Mlaj in razstava vina Novi gostinski in turistični objekti vzdolž obale od Stivana do Pirana MMWS9S^3 1 vidiramja še eden, dva ali pa tudi še vse štiri prehode. Čeprav smo zadevo že pojasnili ponavljamo na tem mestu še enkrat, da veljajo štirje prehodi na mesec odslej vedno od 1. do zadnjega dne v mesecu in ne ved od dneva do dneva vidiranja. V predzadnjem teanu pred volitvami se je propaganda za izvolitev prvega deželnega sveta še bolj razbohotila tudi na Goriškem, in zlasti v Gorici, kjer se sledijo veliki tribuni raznih strank na govorniških odrih. Med njimi je bilo tudi več ministrov in državnih podtajnikov, ki so govorili za KD, PSI ali za PSDI. Za prihodnji teden je še več takih govornikov in višek bo od srede do petka, ko se bo javna propaganda zaključila. Medtem so tudi v Gorici imenovali 260 skrutinartorjev za volišča na področju občine. Na posamezne stranke so jih porazdelili sorazmerno na podlagi rezultatov ’ zadnjih volitev. Med skrutinatorji je tudi več Slovencev, ki bodo zastopali liste PSI, KPI in Slovenske skupnosti, O mogočni proslavi delavskega praznika na Trgu Peru-gino in o vsem, kar je bilo povezano z dogodki 1. maja poročamo danes na tržaški kroniki. Na tem mestu naj poudarimo le, da je osrednja proslava CGIL izvenela v mogočno manifestacijo delavske enotnosti in borbenosti za iz-bojevanje vseh demokratičnih pravic delovnega ljudstva in da je bila kot tako odločen odgovor gospodarski desnici, ki skuša vse breme sedanjih gospodarskih težav prevreči na rame delovnega ljudstva. Volilna kampanja poteka slej ko prej brez posebno razburljivih dogodkov. Govori raznih političnih prvakov si sledijo ob večjem ali manjšem zanimanju prebivalstva in edini, ki je doslej privabil res veliko število poslušalcev, je bil komunistični prvak poslanec Pajetta, ki je govoril na Trgu Sv. Jakoba. Pajetta je med drugim dejal, da je borba za pravice slovenske manjšine borba za italijansko čast in kulturo. Istega dne, t. j. v torek, je za PSI govoril poslanec Venturi, pred njim pa Arnaldo Fittoni. Od važnejših govornikov naj omenimo še senatorja Banfija za F3I, poslanko Marcellino za KPI, La Malfo za PRI. Z zborovanji je začela tudi Lista slovenske skupnosti, v glavnem v okolici . Medtem so v zaključni fazi tuni tehničnp priprave za izvedbo volitev. V tem tednu so n; m reč posamezne občine oz. njihovi volind uradi imenovali skrutinatorje za posamezne sedeže. Teh bo samo v tr-Ž"«M občini 17C3. cndikalno življenje je bilo ladi v tem tednu zelo razgibano. V ponedeljek je bila v vsedržavnem okviru stavka pristaniških delavcev, zaradi t:sar je v pnstaniššču počivalo vse delo na 13 (Igdjah. V ponedeljek se je pričela tudi' stavka v vseh obratih CRDA v Trstu in Tržiču ter v Arzenalu, v sredo pa so stavkali uslužbenci konfekcijske indu st rije. Ze prejšnji teden smo na tem mestu poročali o pričakovani podražitvi govejega mesa in to se je seveda tudi zgodilo s sklepom pokrajinskega Odbora za cene, ki je odredit, Qa se cene na drobno zvišajo' za 3.5 do 7 odet., istočasno pa je tudi odredil znižanje cen telečjega rriesa za 2 odst. V sredo so na prefekturi v nazvočnosti predstavnikov oblasti podpisali konvencijo o ustanovitvi enotnega tajništva Za uodeljevahje ljudskih m ekonomičnih stanovanj. S tem bo oaolej poenostavljeno in olajšano vlaganje in reševanje številnih prošenj. Medtem ko bo otvoritev novega poslopja RAI-TV uradno 6 t. m., pa so se posamezni oddelki že v teh dneh preselili v nove prostore in tudi V repentaborski občini bo praznik terana in pršuta 18. in 19. julija Danes in jutri imajo v Dolini svoj tradicionalni praznik «Ples pod mlajem*. Za zabavo in razvedrilo domačim in tujim gostom bodo igrali in peli domači kvintet, duet Dario in Darko ter godba na pihala, gostilne pa so dobro založene, da bodo lahko postregli vsem gostom. Kakor prejšnja leta bo ob tej priliki tudi letos razstava domačih vin, na kateri bo Sodelovalo s svojim vinskim pridelkom približno 15 kmetov iz dolinske občine. Razstava vin v Nabrežini bo 27., 28. in 29. junija, v Miljah sredi junija, v repentaborski občini pa bo praznik terana in pršuta 18. in 19. julija, medtem ko bo razstava goveje živine 24. maja. obalo za kopališče in parkirni prostor ter bife Skrbeti seveda je treba tudi za gostinsko osebje. Zaradi tega je letos uprava hotela «Triglav» skupno z okrajno gospodarsko 2 J J i ti m H ** 13 «2 *! tl i PREČNIK Pred dnevi sbio izgubili koirfaj 30-letnega moža Mirka Pernarčiča. Čeprav še mlad, je že nekaj let bolehal in moral zapustiti delo v štivanski papirnici. A kot skrben gosoodar, ki se je zavedal svoje dolžnosti nasproti družini, ženi m otroku, se je kljub svoji bolezm in telesnemu opešanju kakorkoli in mogoče tudi preveč zaposlil. Ze v prvi mladosti je okusil pomanjkanje, ki se rado vrine v družine s številnimi otroki. Preminul je v tržaški bolnišnici, od koder so ga pripeljali na domače (šempolaj-sko) pokopališče, kamor ga je spremljalo zelo veliko pogrebcev. Bil je zelo priljubljen in je vsem vaščanom žai, ker je tako rano legel v grob. Lahka mu zemlja. Preostalim izrekamo naše sožalje. V zvezi s proslavo dvajsete obletnice vstaje v Italiji, smo imeli preteklo nedeljo v dvorani UGG v Gorici zanimivo prireditev, pri kateri je skupina recitatorjev iz Milana prikazala veličino in vrednote odporniškega gibanja v severni Italiji. Pri tem so prečitali tudi zadnje pismo Pinka Tomažiča iz Trsta svoji zaročenki in ožigosali sedanji šolski sistem, ki poveličuje junake rimskega cesarstva ter molči o junaških dejanjih odporništva proti nacifašizmu. Kmečko delavska posojilnica. v Doberdobu je imela prejšnji teden redni letni občni zbqr svojih članov, na katerem so predsednik Jože Ger-golet, tajnik Slavko Ferletič in drugi odborniki v svojih poročilih prikazali uspešno delovanje te ustanove, ki je lani dosegla 105 milijonov lir prometa. Ustanova šteje 193 članov, vloge so lani znašale 55 milijonov, posojila pa nad 22 milijonov lir. Posojilnica ima važno vlogo pri podpori domačega gospodarstva. Na nedavnem občnem zboru pokrajinske zveze industrij-cev za Goriško, so pregledali Novi hotel ob morju v Grljanu Vzdolž vse obale od Sesljana do Pirana, ki je enotno turistično področje, čeprav teče vmes držav-, na meja, gradijo, obnavljajo m urejujejo gostinske in turistične objekte, da bi lahko sprejeli vedno več turistov in jim nudili vse ugodnosti. V Sesljanu nadaljujejo z deli za ureditev obale in pristana ter podaljšanje valoloma, krajevna tu. turistična ustanova pa bo uredila javno kopališče. V Sesljanu blizu nadvoza avtomobilske ceste pripravljajo zemljišče za gradnjo motela, med Devinom in Stivu-nom pa nameravajo zgraditi 37 dvostanovanjskih vil z vsem kom-fortom, ki jih bodo nato prodali zasebnikom. Ob obali pri Brojni-ci so začeli graditi hotelirsko šolo z dijaškim domom, restavracijo in hotelom. Tu bo 120 ležišč za goste in prostor za 80 gojencev. Največji gostinski objekt na Tržaškem pa zdaj gradijo tik ob morju v Grljanu v neposredni bližini Miramara. Tu bodo do 15. junija dokončali velik hotel or-vega razreda »Palače Hotel Adria-tico». V novem luksuznem hotelu bo 120 sob in 250 ležišč z vsem komfortom. Pod restavracijo n veliko teraso bo dvonastropna garaža. V Lazaretu se je podjetni zasebnik Armido Zampieri iz Milj pogumno lotil dela, da bi zgradil mali bar-hotelček, ki bo imel 8 sob in 14 ležišč, parkirni prostor, plesišče, itd., gostom pa bo na razpolago motorni čoln za smučanje na vodi. Obrat bodo odprli v začetku junija. V Ankaranu so v hotelu «Adria» modernizirali kuhinjo in poskrbeli za ves komfort v hotelskih sobah. Največje delo pa je lu ureditev plaže ter zgraditev nove restavracije za približno 400 gostov na plaži tik ob morju. Uredili so 430 metrov plaže, da ne bo več kamenja, pač pa več peska in prostora za sončenje. Kazen tega so že dokončali nov motel ob cesti blizu bencinske črpalke, kjer je 48 ležišč. Vsa dela bodo predvidoma dokončana do konca maja. V Zusterni (med Koprom in Izolo) bodo do prvega junija dokončali nov petnadstropni hotel, novo restavracijo z veliko teraso za 500 sedežev, novo pokrito dvorano z 200 sedeži, frizerski salon, samopostrežno trgovino itd., tako da bo v tem gostinskem kompleksu približno 300 ležišč. Nad Izolo dokončujejo dela za razširitev restavracije «Belveder» tako, da do imela večjo teraso, spodaj pa nočni bar,- Predvidevajo, da bodo dela dokončali io polovice maja. V Portorožu gradi hotel «Cen-tral-Riviera» nov hotel prve kategorije poleg prejšnje dependanse Riviera in hotela Portorož, ki so ga zgradili lani, Nevi hotel bodo dogradili do prvega junija. Imel bo 100 ležišč, veliko restavracijo, s 300 sedeži, teraso za 300 sedežev ter veliko, teraso za sončenje za 1000 oseb, medtem ko bodo v spodnjih prostorih trgovi. ne, zadaj pa garaža. Razen tega so razširili in urejujejo plažo v dolžini 150 in širini 50 m, Tudi v Luciji gradijo nov hotel prve kategorije za 200 ležišč ter širijo in urejujejo pred njim Restavracijo »Belvecler* nad Izolo širijo . . x Začetek gradnje hotelirske šole pri Brojnici za Goriško, so pregledali razvoj industrije v lanskem letu. Ugotovili so povečanje tekstilnih obratov zlasti v Pod-gori in Sovodnjah ter tovarne Intes v' Zdravščini. Obenem so ugotovili tudi težkoče prevozništva zaradi prepičlih nakazil za nafto proste cone. V zadnjih letih se je namreč število tovornih vozil močno povečalo, količina goriva proste cone pa je ostala nespremenjena. V nekdanji židovski četrti v Ul. Ascoli v Gorici so se prebivalci naveličali čakati na obljubljeno asanacijo, ki se vleče že deset let. Občinski upravi v Gorici so poslali protestno pismo z nad 60 podpisi, v katerem zahtevajo, naj jim vsaj asfaltirajo cestišče pred poletno sezono, ko prah s ceste vdira v hiše. Občinska u-prava je na njihovo vlogo odgovorila do sedaj samo z nekaj nejasnimi obljubami. V Podgori pa se je v zadnjem teanu mnogo razpravljalo o usodi parka Attems. Obstaja namreč nevarnost, da bodo ta lepi in zgodovinski park razparcelirali in prodali parcele za nove gradnje. Krajevna turistična ustanova je proti takim razmeram protestirala in predlagala občinski upravi v Gorici, naj bi park V Ankaranu gradijo novo restavracijo na plaži, ki so jo uredili - Zasebnik gradi har-hotel v Lazaretu odkupila m ga odprla za delovno Ijiidstvo tega kraja. jo. pa čeprav ima do datuma KMETJE. VRTNARJI la vsako vašo potrebo te obrn.ie na domačo tvrdko Del novega hotela v Portorožu, vmes «Rlviera», na desni «Portorož» TRST. Ul. Milano 18 TE LE F. 35-169 j&iiS&asi katera vam nudi po najnlžjlh ce- jW nah vsakovrstna semena najbolj- • / •.% fifr ših Inozemskih krajev th semena ▼ lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za t ržaško. Goriška in Beneško Slovenijo: svetilno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGItlA» Za Goriško in Cedadsko se obrnite na našega zastopnika: Zavadlav Orlando, Ulica Trieste 349 — Gorica. ^rTTttrmil Novi hotel v Zusterni pri Kopru PHILIPS -P več vrednosti vašemu denarju gospodinjski atroji-radio-1 V To Je nasvet tvrdke KNEZ VALTER nabiif.žina Tel. 20.123 Za izvoz poseben popust Novi hotel v Luciji pri Portorožu Udeleženci gostinskega tečaja v Zusterni, ki sta ga vodila Prane Cizelj in Josip Bogdan ^S8SSS¥S8388S8SSŠ8 ki i M. *ypi ^ j BB -M. / ” IIP e 'ww' ^^^b I- i mj| i |¥f: 11 i ni ir i | i m k. PrT7norsjcT"cTnevnTk — 8 — 3. maja 1964 Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.5, najnižja 11.8, ob 19. uri 16.4: vlage 56 odst., zračni tlak 1015 pada, nebo 2 desetini poobia-čeno, veter 2 km severozahodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 16 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 3. maja Aleksander Sonic* vzide ob 4.50 in zatone ob 19,14. Dolžina dneva 14.24. Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 9.26 Jutri, PONEDELJEK, 4. maja Florijan V NEDELJO POPOLDNE POVORKA IN ZD0R0VANJE NA TRGU PERUGINO ŠOFER BREZ «PATENTINA» IN PIJAN VERDI Veličastna prvomajska proslava CGIL v znamenju enotnosti delavskega razreda Mogočna zborovanja CCIL so bila tudi v Miijab, v Križu in Nabrežini - Podelitev priznanj in odlikovanj delavcem ter zaslužnim uslužbencem pokrajine in občine WBimm 1 V popolnoma razbitem avtomobilu potnik na mestu mrtev* šofer ranjen Bhforja so aretirali pod obtožbo dvojnega prekrška jiMtnega zakona - Tretji potnik ostal nepoškodovan ■sites > hude prometni Pogled na množico delavcev in meščanov med zborovanjem CGIL na Trgu Perugino Osrednja proslava 1. maja, ki Jo je organizirala CGIL, je bila letos še posebno veličastna in je pritegnila veliko množico delovnih ljudi. Točno po predvidenem programu se je odvijala dolga povorka od Trga Pestalozzi, preko Sv Jakoba, mimo Trga Vico, preko Trga Garibaldi do Trga Perugino. V povorko so se vključevali vedno novi ljudje, tako da je množica docela napolnila Trg Perugino. Povorko so otvorili motoristi z velikimi rdečimi zastavami, nato sta delavca nosila znak CGIL, mladina pa je v štirih vrstah nosila velike rdeče zastave. Sledili so člani izvršnega odbora tržaške Nove delavske zbornice . CGIL, nato pa razne kategorije, vsaka s svojo zastavo. Prvi so bili pristaniški delavci, ki so nosili napise, v katerih so zahtevali okrepitev pristaniške dejavnosti. Za njimi so šli uslužbenci Javnih skladišč, železničarji, uslužbenci prehrambene stroke, upokojenci itd. V sredini povorke so bili predstavniki delavskih strank na čelu z veliko zastavo KPI, PSI in PSIUP. Tako so korakali skupaj tajniki vseh treh strank, Šema, Pittoni in Martone ter drugi politični voditelji. Povorka se je nadaljevala s skupino mizarjev, uslužbencev bolnišnic, zaključili pa so jo kovinarji. Na osrednjem zborovanju je govoril vsedržavni tajnik CGLL Sche-da o izrednem pomenu sindikata za italijansko javno življenje, kjer igra sindikalna organizacija pomembno vlogo ne samo pri borbah za plače in izboljšanje življenjskih pogojev, temveč za de-mokratičnejšo ureditev življenja na splošno. To vlogo so oblasti sindikatu morale priznati, kot so morali priznati 1. maj za delavski praznik, vendar le s težavo in mnogokrat samo pod pritiskom delavskih borb. Scheda je nato obširneje govoril o italijanskem gospodarskem položaju in navedel vse pomembnejše sindikalne bitke. Svoja izvajanja pa je zaključil ž ugotovitvijo, da je CGIL samostojna in neodvisna sindikalna organizacija, ki ljubosumno čuva avtonomijo v odnosu do države in do političnih strank. Prav na tej osnovi je lahko CGIL res enotna sindikalna organizacija, ki združuje zahteve in težnje vseh delovnih ljudi. Zborovanje je otvoril tajnik tržaške Nove delavske zbornice -CGIL Gerli, ki je prav tako govoril o pomembnosti sindikata v italijanskem demokratičnem razvoju in ki je podčrtal enotnost slovenskih in italijanskih delavcev našega področja. Gerli je pozdravil vse prisotne in še posebej gosta iz Kopra tajnika okrajnega odbora sindikalnega sveta Andreja Grahorja in predsednika občinskega sveta sindikatov Pavla Pečarja. V slovenščini je nato imel krajši govor Adolf Wilhelm. CGIL je poleg tega priredila v im iiiii iiiinmurin im iinim umih iiinmiiiinimiiiiiimiiiiiiiniimiiiiiiiiiniimiiiiiiimmiiinimiimuimii DANES ZADNJA PREDVOLILNA NEDELJA Številni vodilni predstavniki ta teden na volilnih odrih Danes na Opčinah Pajetta, Šiškovič in Bernetičeva za KPI Jutri, v torek in v sredo volilne oddaje po radiu Trst A Se ena nedelja nas loči od volitev in vse stranke bodo danes priredile številna zborovanja, za prihodnje dni pa so napovedale prihod svojih najvidnejših predstavnikov. Tako bo v ponedeljek v Trstu minister za trgovinsko mornarico, 6. maja Moro in Sara-gat, 7. maja pa tajnik PRI Reale in tajnik PSI De Martino. Danes bo za liberalce govoril tajnik Ma-lagodi. Tržaška federacija KPI bo danes priredila veselico, združeno z zborovanjem ob 17. uri na Opčinah, kjer bosta govorila poslanec Pajetta in slovenski kandidat dr. Karel Šiškovič, predsedovala pa bo poslanka Marina Bernetič. V ponedeljek, torek in sredo bodo po poročilih ob 13.15 razne stranke po slovenskem radiu obrazložile svoj program. V ponedeljek bo govoril za Listo slovenske skupnosti dr. Jože Škrk, nato pa predstavnik Krščanske demokracije. V torek bo govoril za KPI dr. Karel Šiškovič in za PSI kandidat Marko Waltritsch. Končno bodo v sredo govorili še predsta-Tiiki Gibanja za neodvisnost, PSIUP in Liste slovenske skupnosti. DANAŠNJA ZBOROVANJA KPI: 10. Zgornji Kjadin Bolza-ni, 11. Sv. Jakob sen. Vidali, 11. Kolonkovec Šema, 1. Trg Gioberti posl. Diaz, Ul. Monte Valerio posl. Scarpa, 1. Trg Marconi posl. Pajetta, 11. Ul. Aldegardi Calabria, 11. Trg Stipevic Tonel, 11. Gabrovec Gombač, 11. Trg Bonomea Cuffaro, 12. Prapot Gombač, 12. Ul del Macelli Šema, 16. Opčine ljudska veselica posl. Pajetta ln Karel šiškovič, 16.30 Mavhinje Gombač. PSI: 11.45. Trg Goldoni A. Gerli in Di Pol, 11. Dolina N. Pahor in Di Pol, 18. Campore Calabrini, 18. Sesljan Ferrari, 19.30 Hreščak. PSIUP: 10. Devin Abram in Mar- tone, 11. Nabrežina Bernetič in Martone, 11. Milje Rutigliano in posl. Pigni, 12. Slivno Bernetič, 12. Milje posl. Pigni, 18. Bazovica Bernetič in Abram, 19. Gropada Bernetič in Abram, 10. Milje Trg Marconi posl. Pigni in Rutigliano, 18. Trg Garibaldi sen. Masciale in Martone, 19. Trg Goldoni posl. Luzzatto in Plncherle. USTA SLOVENSKE SKUPNOSTI: 10. v Rojanu in v štramarju; ob 11. v Barkovljah in pri Sv. Barbari; ob 12. v Ul. Boveto in v Zabrežcu; ob 18. v Dolini ln pri Piščancih; ob 19. pri Domjn in v Ul. Cordarolli; ob 20. v Gropa-di; ob 20.30 v Mačkovljah. PSDI: več zborovanj v okolici, kjer bodo govorili: Plerandrei, Lonza, Dulci, Cesare in Bonic-ciolli. LISTNICA UREDNIŠTVA Na notico objavljeno v »Delu* od 1.5.1964 pod naslovom »O agitiranju Primorskega dnevnika« odgovarjamo: Prav gotovo se motite I Jutri splošna stavka delavcev v Miljah Na pobudo sindikalnih organizacij bo jutri od 10. ure dalje enotna splošna stavka delavcev in uslužbencev vseh podjetij v Miljah. Stavka Je solidarnostnega značaja z delavci Sv. Roka, ki jim preti nevarnost, da Jih odpustijo z dela in da se, zapre ladjedelnico Sv. Roka. Delavci ladjedelnice ne zahtevajo samo, da *e jim zagotovi delo v primeru, da ladjedelnico zapro, ampak zahtevajo predvsem, da se ladjedelnica v Miljah ohrani, ker bi pomenila njena zapora za miljsko gospodarstvo hud udarec. Miljah povorko in zelo uspelo zborovanje na Trgu Marconi ter zborovanji v Križu in Nabrežini. Na sedežu tržaške trgovinske zbornice je bila v nedeljo svečanost, na kateri je minister Pasto-re izročil desetim delavcem iz dežele Furlanije-Julijske krajine zlata odlikovanja «zvezdo za zasluge pri delu». Minister je dejal, da ima ta svečanost še poseben pomen, saj je prirejena 1. maja, ko se proslavlja praznik dela. Nato sta spregovorila še župan Franzil in predsednik federacije odlikovancev pri delu odv. Forti. Minister Preti pa je izročil najprej na občini nato pa na pokrajini zlate značke občinskim odnosno pokrajinskim uslužbencem. Na teh svečanostih so bili prisotni najvišji lokalni predstavniki oblasti in med njimi tudi generalni komisar Mazza. Minister Pastore je v petek dopoldne tudi govoril na zborovanju, ki so ga organizirale katoliške delavske organizacije v Avditoriju. LSS je proslavila praznik dela na vseh svojih zborovanjih pri Banih, na Kontovelu, v Trebčah, na Fadričah in v Lonjerju. Fašistični napad na mlade delavce Med delavskim praznikom 1. maja je prišlo do izgredov, ko so fašistični pobalini napadli skupino mladih delavcev, ki so se peljali z motorji in rdečimi zastavami po Drevoredu XX. septembra. Takrat je bilo namreč v kinu Supercinema fašistično volilno zborovanje in so fašisti — bi so stali pred kinom — zmerjali delavce s prodanci, nSciavis in drugimi žaljivkami. Podrli so enega motorista in ga napadli z železnimi verigami. Ostali so se zato ustavili in ga pričeli braniti, zaradi česar je prišlo do splošnega pretepa. Policija pretepa ni mogla preprečiti in so šele čez dalj časa prišla policijska ojačanja. Ponovno je prišlo do neredov nekaj kasneje, ko so se pristaniški delavci vračali domov in se spopadli s fašisti. Pri neredih je bilo lažje ranjenih 9 policijskih agentov in 4 demonstranti. Med ranjenimi sta tudi načelnik komisariata Javne varnosti na Trgu Dalmazia dr. Ferrisi in načelnik političnega oddelka kvesture dr. Ambrogi. Policija je pridržala štiri delavce, od katerih je enega po šestih urah izpustila brez obtožb, ostale pa z obtožbo, da so motili volilno zborovanje. Ta obtožba je popolnoma neutemeljena, saj je bilo zborovanje v zaprtem kinu in mladinci na motorjih prav gotovo niso vdrli v kino, temveč so se samo mirno peljali po javni ulici odprti za promet. PODATKI ZA APRIL Porast prometa Javnih skladišč Promet tržaških Javnih skladišč je po prvih podatkih dosegel aprila 179.000 ton, medtem ko je znašal aprila lanskega leta 167.000 ton. V prvih štirih mesecih je znašal promet Javnih skladišč 798.000 ton, medtem ko je lani 658.000 ton in je bil torej za 20 odst. višji kot lani. £bb polnoči na dan 2, majf'1® prišlo na Trgu Foraggi do hude prometne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 49-letni delavec Josip Verbich iz Stare istrske ceste 51, ranjen pa je bil 40-letni železniški uradnik Corrado Aiello iz Ul. Campanelle 120, medtem ko je tretji potnik v avtomobilu, neki Dui-lio, ostal nepoškodovan. Kako se je nesreča pravzaprav pripetila ni mogoče dognati v vseh podrobnostih. Za volanom avtomobila liat 600 je sedel Aiello, poleg njega je bil Verbich, na zadnjem sedežu pa Duilio. Vsi trije so se vračali z izleta v okolico in Aiello, ki je vozil, je bil nekoliko vinjen, poleg tega pa je vozil tudi brez predpisanega vozniškega dovoljenja. Šoferski izpit je sicer opravil, toda «pa-tentina.i še ni dobil, začasni «roza list» pa mu je že zapadel. Kot so ugotovili preiskovalni policijski organi, je avto prihajal iz mesta po Drevoredu D’Annunzio. Aiello bi moral zapeljati naravnost proti Drevoredu Ippodromo, toda na lahnem ovinku kakih 50 m pred kabino semaforja ga je zaradi neveščnosti šo-firanja ali pa tudi zaradi vinjenosti zaneslo na desno stran. Tik ob desnem pločniku je avto najprej zadel v drog za filobusno postajališče, ki ga je kar odrezal; nato je podrl še en drog in zavozil preko nizkega stopnišča pod cesto ob prodajalni tobaka, slaščic in gostilne. Od tam je avto spet vrglo na cesto, kjer je obležal s kolesi navzgor tik nad stopniščnim robom. Ko se je avto po kakih 40 m divje in nenadzorovane vožnje končno u-stavil ves razbit, so se odprla vrata in nesrečnega Verbicha je vrglo na Komaj 18 mesecev stari Guido Zennaro se je včeraj okoli 13. ure igral na terasi na dvorišču poslopja št. 33 v Ul. sv. Frančiška. Njegov oče Pio Zennaro, ki sta-no policijo, toda kc je prišel dežur- nuje v Ul. Castagneto št. 12, je cesto, kjer je obležal mrtev Nekdo, ki je bil priča nesreče, je takoj poklical Rdeči križ in promet- ni zdravnik dr. Coeiani, je lahko u-gotovil samo Verbichevo smrt, medtem ko so Aiella, ki je dobil udarce in rane po raznih delih telesa in kateremu je zdravnik ugotovil vinjenost, odpeljali v bolnišnico s prognozo okrevanja v enem tednu. Tretji potnik v avtomobilu, Duilio, se je medtem odstranil in o nesreči obvestil najprej Aiellovo ženo Eddo Subich, ki je tudi lastnica avtomobila, ter ženo in hčerki nesrečnega Verbicha. Corrada Aiella so že v bolnišnici zastražili, v jutranjih urah pa tudi aretirali pod obtožbo, da je vozil avto brez dovoljenja in v pijanem stanju, njegovi ženi pa so dali globo, ker je izročila avto v upravljanje osebi, ki za to ni imela predpisanega dovoljenja. v tistem trenutku čistil svoj avtomobil ter je trenutno izgubil sina iz vida. Malček je padel s terase okoli 3 metre in pol globoko ter se pobil po glavi. Takoj so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku 20 dni. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 3. maja ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi | > maj», Vrdelska cesta 7 Arsen Diklič Jugoslovanski avto s ceste pred Bazovico Včeraj nekaj po 19.30 so prepeljali v splošno bolnišnico tri jugoslovanske državljane, ki so se ponesrečili na cesti iz Trsta proti Bazovici, V bližini ovinkov pred Bazovico, okoli dva km od kamnoloma «Faccanoni», je 30-letni Ivan Dujc, ki je upravljal avto fiat 600 KP 30-97, izgubil oblast nad vozilom ter zdrknil s ceste. Najhuje se je poškodovala 28-letna Sonja Dujc, ki se bo morala zdraviti na stomatološkem oddelku od 20 do 30 dni. 25-letna Marta Dujc por. Ambrožič in Ivan Dujc bosta ozdravela v 10 dneh. Otrok padel s terase tiiiiiiiniiiimiimiiiiiiMiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiimiiimmiitiiiiiiiimmmitimmiiiiiiiiimmiiimimiimimiiiiniiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimimiiiiiiimiiiiii SE ENA SMRTNA PROMETNA NESREČA NA NASIN CESTAN Sežanski avto trčil v drevo bližini openskega Obeliska V avtu je bila družina Jožefa Pirjevca iz Sežane, čigar žena je po prevozu v bolnišnico zaradi hudih poškodb podlegla Iz do sedaj še nepojasnjenih vzrokov je prišlo včeraj popoldne okrog 15. ure do hude prometne nesreče v bližini Obeliska, pri kateri je izgubila življenje 45-letna Emilija Volk por. Pirjevec iz Sežane 18. Nesrečna potnica avtomobila fiat 600 KP 41-90 je izdihnila v tržaški splošni bolnišnici pet minut pred 17. uro. Ob omenjeni uri so se peljali po cesti iz Trsta proti Opčinam 45-letni Jožef Pirjevec, njegova žena Emilija in tri hčerke. Kako je prišlo do nesreče niso še utegnili pojasniti. Zdi se, da je neznani avtomobilist hotel prehiteti sežanske potnike ob isto- časnem srečavanju z nekim drugim avtomobilom, ki je prihajal nasproti. Da bi se umaknil, vozi- lu, ki mu je prihajal od zadaj, s je Jožef Pirjevec umaknil na de: no, toda pri tem je izgubil oblast nad vozilom. Trenutek pozneje je fiat 600 trčil z vso silo ob drevo na desni strani ceste. Udarec je bil tako silovit, da je deblo drevesa seglo do sedeža, kjer je sedela nesrečna pokojnica. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci z Opčin, ki so se morali precej truditi, da so rešili Emilijo Volk iz razbitin avtomobila. Njene hčerke, čeprav nekoliko ranjene, so izstopile iz avtomobila že pred nji- r$ m > Razbitine avtomobila po trčenju v drevo hovim prihodom. Tudi nje, kakor njihovega očeta so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so jih pregledali zdravniki. Jožef Pirjevec se je pobil po kolenih in desni nogi ter se bo moral zdraviti o-koli 20 dni. Hčerke so se le laže poškodovale, saj se bo morala na primer Emilija zdraviti le 10 dni na kirurškem oddelku zaradi raznih poškodb na glavi. Njuni sestri pa sta se poškodovali še laže ter so jima nudili le prvo pomoč. Kot smo že dejali, niso policijski organi še do sedaj ugotovili dejanskega vzroka nesreče. Jožef Pirjevec je bil na vsak način popolnoma trezen ter je zato nemogoče pripisati nesrečo trenutni nepazljivosti, ki bi morebiti izvirala iz pijanosti. Na drugi strani pa ni nobene priče, ki bi mogla ugotoviti istovetnost avtomobila, ki je v tistem trenutku prehiteval sežanskega. CINE FOTOMATERIALE SECUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. Hvala! SOŽALJE Stanovskemu tovarišu WiIIiju Ragusinu, članu uredništva «11 Pic-colo«, je včeraj nenadoma umrla mati. Ob nenadomestljivi izgubi mu uredniki Primorskega dnevnika izrekamo iskreno sožalje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 2. maj* se Je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo Pa je 23 oseb. UM-RU SO: 32-letni Vlttorlo XI-lanl, 67-letni Giovanni Mlchelazzi, 59-letn4 Arturo Vittorelli, 62-letna Maria Ctierpan por. Tedesco, 60-tet-na Maria Mertiah vd. Saule, 55-letni Carlo Danieli, 74-letnl Natale Carli. 67-aetn.a Vlncenza ftasa vd. A bat angele, »Metin I Mario Miklavc, 82-letoa Maria Andrei, 78-letn-i Felice Mari, 77-le»na Merced* Mazzucato, 7 EGON TRST — Ulica Ortanl št. 2 (Barrlera) — Telefon 93-295 In uradnica Bruna Rossi, ličar Robert Claude In Carla Maria Oiooh, uradnik Fernando Zambrano In gospodinja Maria Grazla Zoili, delavec Armando Scarano ln delavka Teresa D’Addio, uradnik Boris Slta-Bablch ln bolničarka Mara Isacco, industrijski Izvedenec Vlrgtllo Vezzani In gospodinja Lucla Sardon, uradnik Celestino Regattleri in gospodinja Eli-sabetta Armone, krojač Claudd Ga- sparrl ln kartotehmica Teresa Basile, uslužbenec Sergio Marouzzi ln gospodinja Marlagrazia Rustia, uradnik Fernando Fongihieri in uradnica Franca Scandellari-Borgla, uradnik Sergio VlezzoH ln študentka Silvia Cimti, zidar Romeo Pogoreva/. In gospodinja’ Ventina Lablgnan, računovodja Glor-glo Semaochl in uradnic, Novell« Griotti, Industrijski Izvedenec Glorgio Curatolo in uradnica GiuMana Carbone. Mery im Aquilino Druscovich ia Lonjerja se prisrčno zahvaljujeta sorodnikom, prijateljem im znancem, ki so jima ob poroki poklonili darila. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <27.4. — 3.5.) AlTAlabarda, Ul. dellTstrla 7, Cen. tauro, Ul. Buonarroti n. Croce Az-zurra, Ul, Commeroiale 26. Mlzzan Trg Vemezia 2. Barbo-Carnlel, Trg Gartbaldii 4, de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5, Vielmetri, Borzni trg 12, Mlanl, Drevored Mlramare 117 (Bar-kovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN <27.4. — 3.3.) AlTAlabarda, Ul. delTIstrla 7, Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11, Croce Az-zurra, Ul. Commeroiale 26, Mlzzan, Trg Venezla 2. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <4.3. — 14.3.) Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galono Ul. S, Ollino 36, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Strada di Friuli 63; Davanao Ul. Berninl 4; Godina AtTIGEA, Ul. Ginnostka 6. Ai Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza. Ul. Monitorslno 9 (Rojan). la zeleni reli čoln Gostuje STANE SEVER, član ljubljanske Drame Zadnjič v mestu Glasbena Matica v Trstu V soboto, 9. maja bo v Avditoriju koncert solistov GLASBENE SOLE IZ DUBROVNIKA Pričetek ob 21. uri Jutri ob 21. uri šesti koncert simfonične sezone pod vods:vom dirigenta Carla Zecchija ln s sodelovanjem violinista Salvatora Accarda. Program obseg, Beethovnove skladbe: simfonijo št 4 op. 60, »Leonora št. 3» — uvertura, koncert za violino in orkester op. 61. Nadaljuje se prodaja vstopnic. NazlOnale 14.00 17.45 21.30 »Cleopa-tra* Technicolor. Todd-Ao. Elizabeth Taylor, Richard Burton! Arcobaleno 14.30 «1 violenti* Charl-ton Heston. Technicolor. Ezcelsior 15.00 «1 promessi sposi* Iz romana Alessandra Manzonija. Fenke 14.30 «L'uomo senza paura* Kirk Douglas, Jeanne Craim. Grattacielo 14.30 »I fuorilegge del matrimonio* Annie Girardot, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini. Supercinema 14.30 »Sei donne per Tassassino* Eastmancolor. Eva Bartok. Prepovedano mladini. Alabard, 14.00 «U tutlpano nero* — Technicolor. Alain Delon, Virna Lisi. Filodrammatico 14.30 «Squali d’ac-ciaio* William Holden. Aurora 15.00 «Mc Lintok*. Cristalio 15.00 »Insieme a Parigi*. Technicolor. VVilliam Holden. Capitol 14.30 »Tom Jones* Technicolor. Susan York, Albert Finney. Garibaldi 15.00 «Blue Havval* Technicolor. Elvvis Presley. Massimo 14.30 «La dbmna dalla ma-schera di ferro* Technicolor. Impero 15.00 »Sedotta e abbandon*« ta*. Moderno 14.00 «Hud ii selvafigio* — Paul Nevvmanm, Patricia Neal. Astra 15.00 »Missione in Oriente*. Astoria 14.30 »II granduca e Mister Pimm* Tecbmicoior Glenn Ford. Vittori0 Veneto 14.30 «11 Gattopardo* Technicolor. Burt Lancaster, Clau-dia Cardinale Abbazia 14.00 »J 5 volti delTassasSi-no» Tony Curtis. Ideale 14.00 «1 4 del Texas» Technicolor. Franck Sinatra. Marconi 14.30 «Rocambole» Technicolor. Chanming Pollock, Alberto Luipo. Skedenj 14.00 «1 4 manami* Technicolor. Maoario, Fabrizi, Tarareto, De Filiippo. DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PRIREDIJO TRADICIONALNI PLES POD MLAJEM ki bo danes, v nedeljo, 3. maja od 18. do 24. ure in v ponedeljek, 4. maja od 20. do 24. ure IGRAL BO DOLINSKI KVINTET PELA BOSTA D A RIO IN DARKO DANES POPOLDNE BO IGRALA DOMAČA GODBA DANES, 3. t. m. od 15. ure dalje, bo na dvorišču PROSVETNEGA DOMA na Opčinah LJUDSKA VESELICA Nastopili bodo »VESELI RUDARJI* iz Idrije, pevska zbora iz Križa in Repna ter godba iz Trebč-Gropade Sledi Mali oglasi POKRIVANJE PODOV in podi iz plastike, guma. Ilnoleum od 450 lir dalje kv. meter Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A.R.P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale 4, telefon »5-91». TRGOVSKO POMOČNICO išče pekarna Sircelli, Ulica Fosohiatti 15 — Tel. 90-645 »H Ulica G. Gallina 2 — Tel. 90-744. KUPIM MAJHNO HIŠO ali stanovanje v Barkovljah z razgledom na Mlramar. Ponudbe na upravo pod »Domotožje*. URARNA IN ZLATARNA KARLO MIKOLJ TRST, Trg sv. Jakoba 3 Tel. 95-881 — Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike l letalom v Tokio Potovalni in turistični urad »AURORA* obvešča, da ima v svojem programu tudi potovanje na Japonsko, in sicer od 16. do 25. oktobra letos. Potovanje z letalom obsega 5-dnevno bivanje v Tokiu ter celodnevna ogleda Bombaya in Hong Konga. Cena potovanju z vsemi uslugami 580.000 •lir. V mesecu maju organiziramo več križarjenj po Jadranu in Sredozemlju. Zlasti opozarjamo na križarjenje v Severno Afriko ter tedenska križarjenja vzdolž Jadrana. Za izlet v Budimpešto od 20. do 22. junija je na razpolago še nekaj prostorov. Ona izleta je 15.000 lir. Vpisovanje še jutri in pojutrišnjem. Prijave in informacije pri potovalnem in turističnem uradu «AURORA», Trst, Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243. kino Skedenj predvaja danes, dne 3. t. m. z začetkom ob 14. url barvni film v cinemascnpe: I 4 MONACI (Štirje menihi) Igrajo: MACARIO, FABRIZI TARANTO in DE FILIPFO Pridite, nasmejali se boste! KINO PROSEK-KONTOVEE predvaja danes, dne 3. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film v einemascope: 1, UNA FIDANZATA PER PAPA !li!::!!t!iHiii!:::!i:iili!iiii|lKi||Hi:i:ilHii:i)ii!:::;:>i-10 Jam session; 16.30 Radijska novela; nato Orkestri; 16.30 Po-Poldanski koncert; 18.00 Kavar-mski koncert; 18.30 Po društvih jn krožkih; 18.45 La Vern Baker I" Paul Anka; 19.00 Sonate Co-19-15 Nedeljski vestnik; Jo-30 Napolitanske popevke; 20.00 “Port; 20.30 Iz slovenske folklo-šport ^ Ples; 22.00 Nedelja v Trst 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Uanes na športnih igriščih; 14.00 "*** Campanon». Koper 1.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Domače viže; 9.00 Heportažu; 9.15 Zabavni zvoki; Zborovsko petje; 10.00 Pre-n« "k; 10.30 Operna matineja; 'LJ0 Reportaža; 11.50 in 12.50 Glasba po željah; 12,35 Zunanje-PoUtični pregled; 13.30 Sosedni in ljudje; 14.00 Glasba po reljah; 15.15 Orkestri; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 prenos RL; 19.00 Športna nede-Da; 19.10 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.30 Roditeljski krožek: 13.25 Vzporedni glasovi: 14.30 in 16.15 V nedeljo skupaj; 15.15 O-Perna glasba; 16.55 Nogometna NEDELJA, 3. MAJA 1964 tekma; 17.45 Ital. pesmi in plesi; 18.00 Simf. koncert; 19.00 N. Ridd-le in njegov orkester; 19.15 Športna nedelja; 20.25 R. L. Ste-venson; «Sodnik»; 21.00 Lov na naslov; 22.15 Sest Lattuadovih preludijev. II. program 7.45 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 Nedeljski motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Nedeljski express; 14.30 Teden aktualnosti po svetu; 16.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Srečanje med notami; 20.35 Veliki valčki; 21.00 Športna nedelja. ///. program 16.50 Bachove kantate; 17.30 Evripidove «Trojanke»; 19.00 Gambinijev Kvartet štev. 3; 19.15 Pregled ruske kulture; 19.30 Koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Beethovnova Sonata op. 2; 21.20 Koncert. Slovenija 8.00 Javr.a otroška oddaja; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Od Bacha do Kodalja; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Melodije na kitari- 12.00 Poročila: 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert; 14.10 Radi bi vas zabavali; 15.05—19.00 Danes popoldne; 16.00 Humoreska tega tedna; 19.00 Obvestila; 20.00 Izberite popevko; 21.00 Znamenite operne predstave; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Hrvatska in srbska glasba. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 14.20 V evroviziji; Vzpon na Eifflov Stolp; 14.45 Neposreden prenos športnega dogodka; 16.30 Vzpon Marko Waltritsch-kandidat PSI Marko kandidat Waltrisch je slovenski na listi PSI. Zaprosili smo ga, naj nam za naš list da nekaj izjav. Najprej smo ga vprašali, kako PSI gleda na slovenska narodna vprašanja? ODGOVOR; Socialistično gibanje v teh, narodnostno mešanih krajih, je že cd vsega začetka, še Za časa avstrijske oblasti, bilo e-dino politično gibanje, ki je upoštevajoč, da tu živita dva naroda, vskladilo svojo politično akcijo za socialne in gospodarske reforme Z akcijo za narodnostno enakopravnost med tu živečimi Slovenci in Italijani. Socialistična stranka Italije je ostala zvesta tem internacionaii-stičnim načelom o sožitju in ljubezni med narodi ter smatra, da je borba za narodnostne pravice manjšin ena izmed komponent borbe za družbeni napredek v državi in na svetu. Zaradi tega ni moč ločiti teh dveh problemov, ki jih življenje postavlja tesno drugega ob drugega. Naša slovenska manjšina v Italiji bo rešila svoje narodnostne probleme le s pomočjo aktivne borbe naprednih sil in to v prvi vrsti socialistične stranke. Vprašanje: PSI je v Rimu vstopil v vlado levega centra, Ali se je zaradi tega spremenil odnos med oblastmi in državljani? ODGOVOR: PSI je v centralno vlado levega centra vstopil v težavnem gospodarskem položcju. Kljub temu se je pričelo nekaj delati na socialnem področju in predvsem na področju izvajanja republiške ustave. Dokaz za to je, da imamo danes volitve za deželni svet Furlani je-Julijske krajine, ustanovitev katere sta celih 15 let onemogočali vladni stranki KD in PSDI. Danes se v tovarnah čuti nov duh, kajti vlada ne nastopa več v obrambo delodajalcev in ne pošilja več policije streljat delavske demonstrante. Električna energija je podržavljena, izvedene so bile reforme na šolskem področju. V teku je reforma kmetijstva še v tem letu bo izglasovanih precej naprednih zakonov, ki bodo pomenili dejanski preokret v vodenju italijanske notranje politike. Vprašanje: Ali se je z novo vlado spremenil tudi odnos oblasti do manjšine in kolikšna je bila pri tem vloga PSI? ODGOVOR: Tukajšnje m osrednje oblasti ne gledajo več, prav zaradi novega vzdušja, na našo manjšino s sovražnega stališča, kot je bilo to značilno za va povojna leta. Nasprotno, pod pritiskom aktivne prisotnosti socialistične stranke v vladi, so se pričeli reševati problemi slovenske manjšine: sovoden jski občini je bila po desetletnem brezuspešnem moledovanju priznana, po zaslugi socialističnih parlamentarcev, pravica pobiranja trošarine na proizvode proste cone; socialistični podminister Luc chi je s svojim posredovanjem pri goriškem p?e-fektu omogočil prireditev vinske razstave v Steverjanu; socialistični minister za javna dela Pierac-cini je obljubil da bo čimprej rešil problem finansiranja številnih javnih del v Sovodnjah in v Doberdobu; v debati o goriški industrijski coni je ena izmed prvih komponent ohranitev narodnostne sestave sovodenjske občine. To so le nekateri primeri krajevnega značaja, o rešitvi ka. terih Pa oblasti niso hotele do sedaj nič slišati. Vprašanje: V skladu z izjavami člana CK PSI Marina Papucija na tiskovni konferenci, da bo stranka verjetno sodelovala v de-želni vladi, zastavljamo naslednje vprašanje: Kaj si PSI obeta od tega sodelovanja, posebno glede jezikovnih in narodnostnih pravic slovenske manjšine? ODGOVOR; Prva deželna vlada bo morala pričeti z reševanjem konkretnih problemov, ki tarejo slovensko manjšino vsa povojna leta. Omogočiti mora razvoj in modernizacijo slovenskega šolstva, dvojezično uradovanje in postavi, tev dvojezičnih napisov v vse narodnostno mešane kraje, finančno pomoč slovenskim kulturnim, gospodarskim in športnim organizacijam, enakopravno pomoč za pre. potrebna javna dela v slovenskih občinah, odpravo vsake diskriminacije zaradi narodnostnih razlogov, rešitev kočljivega vprašanja slovenskih rojstnih imen, omogočiti tesnejše stike z matičnim narodom s kulturnimi izmenjavami, ki bodo lahko samo okrepile slovensko narodno zavest. Včeraj-danes Ob letošnjem 1. maju, državnem prazniku dela, so bila na Goriškem številna zborovanja in prireditve. V Tržiču se je na Trgu republike zbralo nekaj tisoč delavcev, ki so poslušali govor sindikalista Zulianija, tajnika Delavske zbornice. Po mestu se je razvila mogočna povorka v kateri so nosili številne transparente in za-stave. V Gorici je na Trgu Cesare Bat-tisti govoril tajnik Delavske, zbornice Bergomas. Pred pričetkom zborovanja je godba na pihala iz Doberdoba in Ronk zaigrala delavsko himno in koračnice. Posebno svečano ;e bilo v Doberdobu, kjer je godba, po stari navadi, že na vse zgodaj korakala po vasi ter igrala delavske pesmi. Vas je bila v prazničnem razpoloženju. Sredi trga so možje in fantje ponoči postavili visok mlaj, vrhu katerega je plapolala rdeča zastava. Pred spominsko ploščo padlim partizanom so se zbrali številni vaščani, katerim je Karel Černič govoril o pomenu praznika 1. maja. Franc Gergolet pa je položil šopek rdečih nageljnov k spominski plošči padlim. Po vseh kraških vaseh je prebivalstvo postavilo visoke mlaje ob letošnjem delavskem prazniku. Rdeče zastave plapolajo na mlajih na Vrhu, na Poljanah in tudi na Palkišču. Prosvetno društvo ((Briški grič« je priredilo v Steverjanu v gostilni Dvor, zelo uspelo zabavno prireditev s sodelovanjem ((Veselih planšarjev« iz Ljubljane. Prav tako živahno je bilo tudi zvečer na plesu. Ker nam primanjkuje prostor, bomo poročilo s slikami priobčili v torkovi številki. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 25. aprila do 2. maja se je v goriški občini rodilo 12 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 13 in oklicev 20. ROJSTVA: Giancarlo Maraž, Sergio Bon, Valter Cervellieri, Marina Scherl, Daniela De Piero, A-driana Blasizza, Marina Bertossi, Federico Carminiani, Bruno Basi-le, Cristina Bartolomei, Paolo Di Pasquale, Angelo Cellie. SMRTI: 5 mesecev star Roberto Pin, 82-letna Caterina Ferlat, vd. Milanese, upokojenec 85-letni Francesco Cink, 93-letna Ana Mil-lia, vd. Degni, upokojenec 64-letni Ferdinando Decleva, invalid 78-letni Enrico Brumat, 85-letna Antonia Sbisa, upokojenec 71-Jetni Giuseppe Mossettig, upokojenec 81-letni Demetrio Donda, upokojenec 55-letni Giuseppe Cepeilo, 85-letni Silvio Nicoletti, 60-letna Maria Petrovčici, por. Komavli. POROKE: sindikalist Luciano Businelli in tekstilna delavka Mar-gherita Meden, skladišnik Nunzia-to Gorgone in gospodinja Paola Giorgolo, upokojenec Francesco Persolja in gospodinja Marija Bensa, mehanik Giorgio Trevisan in tekstilka Elvira Culiatti, pek Pa-squale Montuori in tekstilka O-limpia Corolli, trgovski zastopnik Antonio Borra in gospodinja Lo-retta Contini, zdravnik dr. Mario Cifelli in gospodinja Antonietta Monaco, bolničar Luciano Lazzaro in prodajalka Marcolina Viiintin, tekstilec Roberto Duriavig in gospodinja Lucia Picciulin, oficir Claudio Lombardo in gospodinja Lucia Morandini, učitelj Paolo Na-politano in knjigovodkinja Leda Simonetti, zidar Antonino Pelle-grino in gospodinja Nicoletra Mat-tarrese, zidar Salvatore Scira in frizerka Maria Zummo. OKLICI: zavarovalni agent A-raldo Pacori in učiteljica Sandra Rizzi, karabinjer Danilo Armellin in šivilja Elsa Pieran, tekstilec Aldo Bressan in gospodinja Ma-rialuisa Zuppel, karabinjer Rosano Messina in gospodinja Rosa Vicari, tapetnik Giorgio Pavesi in tekstilka Graziella Maurencig, tehnični risar Sergio Maraž in gospodinja Margherita Grusovin, šofer Romano Toffoli in frizerka Lidia Valentini, uradnik Gianfranco Bazzo in uradnica Mariagrazia Cuschie, uradnik Benito Zollia in bolničarka Mercede Gerometta, u-radnik Giuseppe Ferrari in delavka Miranda Marini, sluga Giulio Custrin in prodajalka Carmeia Umech, lekarnar, dr....Sergio Olivetti in gospodinja Grazia Bevi-lacqua, oficir Arrr.ando Milanese in učiteljica Gabriella Rupil, podčastnik Armando D'Isanto in u-radnica Annamaria Spazzali, podčastnik Eritreo Nucci in učiteljica Marcella Salvaneschi, šofer Giancarlo Olivo in tekstilka Mariatere-sa Rossini, mizar Oreste Colautti in gospodinja Anna Zavadlav, tekstilec Lionello Justolin in tekstilka Luigina Susmel, uradnik Ne-vio, Seculin in gospodinja Annamaria Leghissa, karabinjer Cosmo Adamo in prodajalka Antonia Con-cetta Falconieri. VERDI. 15.00: «Sotto l’albero yum-yum», J. Lemmon in C. Linley. Ameriški film v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. 14.30: «Tra due fuochi«, R. Mitchum in S. Nouyen; črno-beli ameriški film. VITTORIA. 15.15: «Laddy alla ri-scossa«, E. Breck in P. McCay. CENTRALE. 15.00: «Amori proi- biti«, P. Finck in J. Fonda. Technicolor. Mladini pod 14. letom prepovedano. na Eifflov stolp; 17.00 Neposreden prenos športnega dogodka: 18.00 ((Predniki«; 18.30 Vzpon na Eifflov stolp; 19.10 Drievnik; 19.20 Prenos registriranega športnega dogodka; 20.15 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 V. Hugo; «Bedniki» — 5. nadaljevanje; 22.00 Literarna oddaja; 22.45 Športna oddaja in Dnevnik. DRUGI KANAL 18.00 G. Dessi; «I,a giustizia«; 20.20 Rotocalchi in poltrona; 21.00 Dnevnik; 21.15 Športne vesti; 22.05 Za-bum. Ponedeljek, 4. maja 1964 8.30 Sola; 17.30 Program za na.i-mlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Glasbeni kar-net; 20.00 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Plošče; 22.45 Sejem obrtništva v Firencah; 23.05 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film ((Varšavski obsojenci«; 22.40 Petnajst minut z L. Rondinello; 22.55 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 11.00 Kmetijska oddaja; 11.30 «Na počitnicah«; 16.00 Reportaža o nogometnem klubu «Hajduk»; 16^30 Prenos športnega dogodka; 18.15 Športna reportaža; 18.30 Vzpon na Eifflov stolp; 19.15 Mladinski klub; 20.00 Dnevnik; 20.45 «Po uradni liniji«; 21.35 Nogometna tekma Avstrija - Madžarska; 23.10 Komorni .koncert; 23.40 Dnevnik. Ponedeljek, 4. maja 1964 10.40 Sola; 15.20 Sola; 17.30 Angleščina; 18.00 Šola; 18.30 Dnevnik; 18.35 Risani filmi; 19.00 Včeraj, danes, jutri; 19.00 Tedenski športni pregled; 20.00 Dnevnik: 20.30 ((Beograjska pomlad; 22.00 Dnevnik. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SARANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 3. maja bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDINANDO, Ul. 24. maja št. 20. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20,8 stopinje ob 13.30, najnižjo 7,4 stopinje ob 1.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odstotkov. Darovi in prispevki V počastitev spomina in namesto cvetja na grob Antona Stekar-ja z Valerišča (Steverjan) daruje Slovenska kulturno - gospodarska zveza 10.000 lir za Dijaško Matico. Za krvno banko so darovali: LIONS CLUB iz Gorice 20.000 lir in Banca Cattolica del Veneto 15.000 lir. Z motociklom se je zaletel v avto Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je peljal 20-letni Gianni Gherardi, ki stanuje v Ločniku, Ul. Giulio Cesare 30, po Ul. Duca d’Aosta proti središču Gorice. Ko je s svojim vozilom Fiat 600 prišel do križišča z Ul. Rossini, je hotel zaviti v to ulico. Za njim se je peljal na motociklu Gilera 33-letni Giordano Mozetič, doma iz Moše Ul. Monte 2, ki je prepozno opazil namero avtomobilista pred, seboj in se zaletel v prednji levi del avta. Pri tem je dobil poškodbe po obrazu. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo o-krevanja v 6 dneh. Na kraj trčenja je prišla izvidnica cestne policije iz Gorice, ki je napravila zapisnik. Škode na vozilih ni bilo. PRVOMAJSKA PRAZNOVANJA OB ŠTEVILNI UDELEŽBI ZBOROVALCEV Številna zborovanja in prireditve na Goriškem v znamenju borbe za priznanje pravic delavcev Ogromna množica na prireditvi v Steverjanu ■ Rdeče zastave na mlajih pe Krasu ter zborovanja v Doberdobu, Tržiču in v Gorici Volilna zborovanja KPI, PSI in PSIUP Za KPI bo govoril v ponedeljek 4. maja na trgu v Gradiški ob 20.30 poslanec Giancarlo Pajetta. V sredo 6. maja v Gorici na Trgu Battisti ob 18.30 posl. Giorgio Amendola, član državnega vodstva stranke. • * • Za PSI, danes 3. maja pride na Goriško minister za turizem Co-rona, ki bo imel ob U. uri dopoldne deželno zborovanje za turizem v Gorici, popoldne pa bo govoril v Gradežu. * * * PISUP Ima volilno zborovanje danes na Vrhu ob 9.30, govoril bo kandidat Karel Černič. Pogled na del ogromne množice, ki se je 1. maja popoldne zbrala v Dvoru v Steverjanu na prvomajski prireditvi, ki jo je z velikim uspehom pripravilo prosvetno drnštvo »Briški grič« iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimimtiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiMiiiiiiiiiiiil OB PRISOTNOSTI MINISTRA C0R0NE Deželno zborovanje o turizmu na trgovinski zbornici v Gorici Odbor PTU odobril poročilo o lanskem delovanju ustanove in njen obračun Pokrajinska turistična ustanova za Goriško sporoča, da bo danes, v nedeljo 3. t. m. z začetkom ob U. uri v sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici deželno zborovanje o turizmu, ki mu bo predsedoval minister za turizem A-chille Corona. Na zborovanje so povabili predsednike pokrajinskih turističnih ustanov iz Gorice, Trsta in Vidma, predsednike avtonomnih turističnih ustanov in drugih turističnih organizacij ter predstavnike drugih ustanov in organizacij treh pokrajin, ki se zanimajo za turističen razvoj. Po zborovanju si bo minister ogledal Gorico nato pa bo odpotoval v Gradež. Pretekli četrtek zvečer je imel glavni odbor pokrajinškfe turistične ustanove za Goriško s^jo, na kateri je predsednik Peternel najprej poročal o poteku razgovorov za naftovod Trst-Monakovo, ki še liiiiimiiiiiimuiiiiiiiiuiiiiitiiimiimuiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiuifiiiimiiiitiiiiiimiiiiiHimimimiiiiniiiniil SMRT ZAVEDNEGA GORIŠKEGA SLOVENCA Za vedno nas je zapustil naš dobri znanec Stekar i . , | Včeraj popoldne je številna množica pospremila na zadnji poti Antona Stekarja, ki je 1. maja opoldne umrl na svojem posestvu v Steverjanu v 90. letu starosti. Med pogrebci so bili številni prebivalci iz Števerjana in z Oslauja ter iz okoliških vasi, prav tako pa tudi iz Gorice, zakaj Anton Stekar je bil eden izmed tistih, ki so ga ljudje daleč na okoli poznali in spoštovali zaradi poštenosti in delovne sposobnosti. Izredno številno je bilo zastopstvo iz Gorice. Poleg drugih so se od pokojnika poslovili dr. Lambert Mermolja, ravnatelj Kmečke banke dr. Baša s člani upravnega odbora, ravnatelj slovenskih srednjih šol prof. Rožič s profesorji, ravnatelj slovenskega Dijaškega doma dr. Peter Sancin, tajnik SP Z Gorazd Vesel, predstavnica DM dr. Tanja Mermolja in številni prijatelji. Pevci društva .Briški grič» so mu zaveli žalostinko pred hišo žalosti in na pokopališču. Pogrebne svečanosti so opravili č. duhovniki župnika Simčič iz Steverja-na in Premrl iz Stmavra ter profesor Komjanc. Pred odprtim grobom se je v imenu prebivalstva ter še prav posebno v imenu prosvetnega društva .Briški grič» poslovil Franc Komic, ki je med drugim dejal, da se ne poslavljamo samo od najstarejšega vaščana, ampak tudi od človeka, ki je tesno povezan z napredkom Števerjana. *Stekar je krepko zaoral v težko briško zemljo ter s svojim razumom in organizacijsko sposobnostjo ustvaril zares vzorno posestvo. Trdo delo na tej zemlji ga je napravilo za odpornega človeka, kakršnih je bilo malo v naših krajih; trdnega Po zdravju, po značaju in po za- vednosti. Bil je zares prava briške korenina, ki je znala kljubovati vsem neprijetnostim življenja. Pokojni Anton je bil dvakrat kandidat Demokratične fronte Slovencev na pokrajinskih volitvah, bil je v številnih odborih in mu nikoli ni bilo žal naporov za napredek družbe, še prav posebno pa za napredek domače vasi, v kateri se je rodil in ji o stal zvest vse svoje življenje.* Pokojnika so pokopali poleg žene, grob so prekrili venci domačih in pd.d .Briški grič*. Tatovi na srednji šoli V noči od 30. aprila na prvi maj so neznanci odnesli iz neke zidne omarice na srednji tehnični šoli v Ul. Verdi v Gorici 50 tisoč lir v denarju in hranilno knjižico s 30 tisoč lirami vloge. Po mnenju policije so se tatovi prejšnji večer pustili zapreti v poslopje in zjutraj nemoteno odšli s plenom, ne da bi pustili za seboj kakšne posebne sledove, ki bi omogočili policiji njihovo izsleditev. Avtomobilska nesreča v Steverjanu Nadja Gravnar, 18-letna dijakinja slovenske šole v Gorici, ki se je ponesrečila z avtom na povratku iz števerjana, je že tako okrevala, da bo v nekaj dneh zapustila bolnišnico, kjer so jo 1. maja pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v osmih dneh zaradi udarca v glavo ter levo roko in nogo. Z avtom nekega mladeniča, ki jo je ob 19. uri peljal demov na Oslavje, se je na So-venci prevrnila pod cesto. Avto se je naslonil ob drevo, šofer 30-let-ni Umberto Parisi se je huje potolkel in se bo zaradi ran na glavi zdravil 15 dni. Zaradi cigaretnega ogorka je zgorel voz sena Včeraj okrog 14.55 so poklicali goriške gasilce v Gradiško, kjer je ogenj zajel voz sena, ki je bil last kmeta Antonia Silvestrija iz Gradiške, Ul. Cividale 9. Po vsej verjetnosti je nekdo iz avtomobila, ki je vozil mimo, vrgel cigaretni ogorek v seno, ki se je takoj vnelo. Kmet je imel komaj še toliko časa, da je odpregel kravo izpred voza in telefonično poklical goriške gasilce. Ti so se takoj odzvali in uspelo jim je rešiti tudi voz. Zgorelo je kakih 10 stotov sena in povzročeno škodo cenijo okrog 25 tisoč lir. niso bili dokončno zaključeni. Odborniki so nato zavrnili prošnjo za ureditev kamping prostora na otoku «dei Gabbiani« pri Gradežu. Sledilo je obširno poročilo predsednika Peternela o delovanju PTU v lanskem letu. Iz njega povzemamo, da imamo na Goriškem 995 javnih lokalov z 20.528 ležišči. Lani je bilo v pokrajini nad 218 tisoč turističnih nočitev: od turizma je bilo lani okrog 6 milijard dohodkov, za turistično pristojbino je bilo plačanih skoro 22 milijonov lir od tega samo v Gradežu okrog 20 milijonov. Omenja se tudi natečaj za izboljšanje gostinstva v Brdih, h kateremu se je priglasilo 10 gostincev, kateri bodo vložili do konca septembra 25 milijonov za razne iz-Jb.^ave.. Qblj«bJjeno je, da- bodo prihodnjič razpisali podoben natečaj za gostinstvo na Krasu in okrog Tržiča. Odborniki so nato pregledali o-bračun za leto 1963, ki se zaključuje praktično z izenačenjem, saj izkazuje le 752 lir primanjkljaja. Obračun so odobrili soglasno. Pred zaključkom so nato obravnavali še nekatere zadeve, ki se tičejo turizma in ki niso bile izrecno na dnevnem redu. Pajetta v Sovodnjah Jutri, v ponedeljek ob 10. url bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah govoril o slovenskih problemih poslanec KPI Giancarlo Pajetta. Cepljenje v Sovodnjah proti otroški paralizi Županstvo iz Sovodenj sporoča, da bo v torek 5. maja z začetkom ob 9. url dopoldne ponovno cepljenje otrok proti otroški paralizi. Cepljenje bo v občinski ambulanti in bodo za prevoz otrok in spremljevalcev preskrbeli avtobus na isti način kakor pri prvem cepljenju. Opozarjamo starše, naj bodo s svojimi otroki pripravljeni ob določeni uri. Dražba košnje trave v občini Sovodnje Sovodenjska občinska uprava sporoča, da bo danes, 3. maja običajna vsakoletna dražba za košnjo občinskih pašnikov: v Gabrjah ob 9. uri, v Rupi ob 10. na Peči ob 10.30, v Sovodnjah ob 11. in na Vrhu ob 15. uri. V klubu «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici bo v torek ob 20.30 predaval o zanimivostih Sarajeva in Dubrovnika profesor Krumberger iz Tolmina. Govorni del bo ponazoril s številnimi barvnimi diapozitivi. Vabljeni! SOŽALJA Slovenska kulturno-gospodarska zveza izreka sožalje družini Stekar iz števerjana ob izgubi očeta Antona, ter poklanja namesto venca na grob 10.000 Ur Dijaški Matici. Slovenska prosvetna zveza izreka sožalje Avgustu in Slavku šte-karju, prosvetnima delavcema v p. d. »Briški grič« ob izgubi njunega očeta Antona. Gojenci Dijaškega doma se klanjajo spominu Antona Stekarja, dolgoletnega dobrotnika slovenskega dijaškega doma v Gorici. Prosvetno društvo «Briški grič« iz števerjana izreka sožalje družini Stekar ob smrti zavednega Slovenca Antona Stekarja. Z AH VALA Ob smrti našega nepozabnega očeta, tasta in deda ANTONA ŠTEKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami ob tako hudi izgubi. Posebna zahvala č.č. duhovnikom za obredne svečanosti, dr. Rutarju za zdravniško pomoč, darovalcem cvetja, pevcem za žalostinke In pogrebcem, ki so ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku, j r Sinovi: FRANC, AVGUST in SLAVKO z družinami Steverjan, Cerovo, 3. maja 1964. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - UL Duca d'Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA L. 89 5.000 VOLKSWAGEN 1200 A U T O SACCHETT1 Lastnik L. Sacchetti GORICA, Ul. G. Cascino št. 7, tel. 20-69 ☆ ARETTA med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka ☆ ARE TT A ULTRA THIN kluba onemogočijo nastop na nogometnih igriščih Trsta. DANES ZJUTRAJ OB 10.30 Primorje - Edera na igrišču Ponziane Tekma velja za naslov prvaka H skupine Kdo bo osvojil naslov prvaka H skupine druga amaterske nogometne kategorije? Primorje ali Edera? Danes bo padla odločitev. V prvi tekmi, ki je bila pred štirinajstimi dnevi sta se tekmeca razšla z neodločenim izidom, zaradi česar je bilo za določitev zmagovalca in tiste. ga, ki se bo udeležil finalne faze turnirja, potrebno ponovno srečanje, ki bo po mnenju vseh odločilnega pomena. Prosečani, ki so v prvem spopadu z Edero imeli možnost, da zmagajo, a niso uspeli, ker je bilo v njihovem moštvu nekaj hib, so se ves ta Čas vneto pripravljali. Kondicije jim torej ne bo manjkalo in upati je, da so si zamislili tudi primerno taktiko, ki jo bodo danes zjutraj uporabili v dvoboju za naslov prvaka H skupine. Več ali manj se bo proseško Primorje predstavilo sodniku s postavo, ki si Je izsilila neodločen izid. Morda bo trener vnesel kako spremembo, vendar še niso znana imena igralcev, ki bodo morali s tako odgovorno nalogo na igrišče Ponziane, kjer bo danes ob 10.30 nestrpno pričakovana tekma. Brez dvoma bodo imeli tudi danes Prosečani ob strani svoje zveste navijače, katerim se bodo gotovo pridružili tudi tisti, ki so s časopisov sledili gonji, ki so jo nekateri laž-nošportni krogi sprožili proti prose-škim nogometašem z edino nalogo, da jim zaradi slovenskega naziva Mednarodna ionska odbojka na stadionu «Prvi maj» V četrtek 7. t. m. Bor - AGI- Lokomotiva za prvo mesto Ženska odbojkarska ekipa ŠZ Bor je v teh dneh stopila v poslednje obdobje svojih priprav na veliki podvig: poskus uvrstitve v I. italijansko Hgo. Borovke so se letos dobro pripravljale na ta podvig, vendar pa so dobile pri teh pripravah hud udarec prav od strani od koder niso priča- DVE TEKMI TRIESTINE NA JUGU Palcini ali Ferrara namesto Sadarja Danes proti Catanzaru, prihodnjo nedeljo v Foggi Igralci Triestine bo v petek popoldne odpotovali na jug, kjer bodo ostali najmanj 10 dni. V nedeljo jih namreč čaka prvenstvena tekma s Catanzarom in teden dni kasneje s Foggio. Vmes pa se bodo Tržačani zadržali v Brindisiju, kjer bodo imeli v četrtek prijateljsko tekmo. Trener tržaškega moštva dr. Mon tanari je imel precej preglavic s sestavo moštva. Predvsem so mu zmanjkali Ispiro, ki zaradi študija ne more iB Trsta ter poškodovana Sadar in Novelli. Na srečo ima ponovno na razpolago Porra. Ni tudi izključeno, da bo Sadar v nekaj NOGOMET DANES ALlflA BLIuA ATALANTA—LAZIO Ti Tonno BARI—GENOA Jonni CATANIA—FIORENTINA Grignani INTER—JUVENTUS Lo Bello MANTOVA—BOLOGNA Francescon ROMA—MILAN Marchese SAMPDORIA—LANEROSSI V. Roversi SPAL-MODENA De Marchi TORINO—MESSINA Righi ALESSANDRIA—SIMMENTHAL D’Agostini CAGLIARI—PALERMO Barolo CATANZARO—TRIESTINA Pieroni N APOLI —FOGGI A INCEDIT Rancher PADOVA—BRESCIA De Robbio POTENZA—PARMA Montl UDINESE—PRATO Politano VARESE—PRO PATRIA Carminati VENEZIA—LECCO Cirone VERONA HELLAS—COSENZA Arcenese dneh okreval. V tem primeru bo odpotoval iz Trsta in se pridružil klubskim tovarišem verjetno v Brindisiju, kar pomeni, da bo lahko nastopil vsaj proti Foggi. Montanari bo šele v zadnjem trenutku odločil igralca, ki bo zamenjal Sadarja. S seboj Je namreč odpeljal tako Ferraro kot Palcinija, vendar se še ni odločil komu bi poveril Sadarjevo vlogo. Na jug so odpotovali Miniussi m Di Vincenžo fvratarja), Frlgeri in Vitah (branilca), Pez Varglien, Palcini in Ferrara (krilci) ter Porro, Mantovani, Dalio, Orlando in Rančah (napadalci). Zelo verjetno oo Montanari poslal na igrišče proti Catanzaru naslednjo postavo: Miniussi, Frigeri, Vitali, Pez, Varglien, Palcini (FerraraI, Mantovani, Dalio, - - - - Rancati. Orlando, Porro in TENIS BARI, 2. — Po zmagi Pietrangelija in Tacchinija v singlu in v doublu, kjer sta danes premagala dvojico Fathy-Mabrouk 6:2, 6:3, 6:2, Je Italija v prvi tekmi evropske cone za Davisov pokal v ZAR v vodstvu s 3:0. S tem se je že uvrstila v drugo kolo, kjer se bo verjetno spoprijela v Genovi s teniško reprezentanco Rodezije. kovale. Italijanska odbojkarska zveza jih je namreč izločila iz tekmovanja v II. ligi, ker je Trst preveč oddaljen od ostalih najbližjih odbojkarskih središč. Bor bi tako nastopil le v polfinalu in finalu II. lige, kar pa pomeni, da je praktično s svojo žensko ekipo ostal brez tekmovanj. Da bi takemu stanju odpomoglo, je združenje sklenilo izvesti čim več srečanj in omogočiti svojim dekletom udeležbo na čim več turnirjih, da bi si pridobile čim več izkušenosti in kondicije. V okviru teh priprav bo v četrtek zjutraj v telovadnici stadiona «Prvi maj» mednarodni turnir, ki bo izredno kakovosten. Razen Bora bo nastopil tudi član prve italijanske lige AGI iz Gorice in pa Lokomotiva iz Zagreba, ki sodi med najboljše jugoslovanske ženske odbojkarske šestorke. Turnir bo zato SZ BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSEK javlja, da bodo redni treningi ob torkih in sobotah od 15. do 17. ure. ODBOJKARSKI ODSEK obvešča vse igralke druge ženske odbojkarske ekipe, da se zbero danes ob 12.15 na glavni železniški postaji za odhod na tekmovanje v Gorico. prava poslastica za vse ljubitelje odbojke, kakršno v Trstu redko vidimo. Obenem pa bo sodil tudi v ciklus manifestacij, ki jih prireja Bor letos v okviru proslav 5-letnice svojega obstoja. Tri dni kasneje — 10. maja — bodo borovke vrnile Zagrebčankam obisk. S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VAŠI VSE TURISTI NE USLUGE LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11 Gostilna «Maček» L V II LJUBL I AN A Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske In druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski ■0®®®®®®@EIlfflE[!®lHjSl®®®®®S[fflIlffl®EES®Effl®E®®®®®®®®®E®W" is®®®®®®®*®®®®:«, NOVA GORICA — Telefon 2044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija »Izletnik« s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu. HOTEL ..TURIST" LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37-110 Q LEV HOTEL LEV t Hotel «TURIST» se priporoča cen. gostom za obisk v soji dobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE •ZLATOROG«, ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat •DALMACIJA«, ki nudi ribe pripravljene na vse načine. LJUBLJANA Vo njakova 1 Telefon 30 555 Telegram: LEVHOTEL LJUBLJANA •A« kat, 209 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavama, a-perltiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, šale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse Novo — moderno — luksuzno m HOTEL CEL El A CELJU - tel. 2041. 2042 St dUPOROO WhP$s3sk5:sI • *• ' 'v » ' v > ' * / vž o J®? ' . Hotel BELLEVUE LJUBLJANA • Tel. 33-133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo - Terasa - Vrt - S terase lep pogled na Ljubljano GRAND HOTEL «UNI0N» Tel. 20-750, 21-742 s svojo restavracijo in senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom Obiščite zdravilišča ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE Rogaška Slatina zdravi bolezni prebavil, ledvic in jeter, Dobrna ženske in manegerske bolezni, Laško revmatizem in rehabilitacija invalidov — Za izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Patemiti ali pri Tourist Office - Celje Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri Izradni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi škocjanske jame pri Divači Obiski ob 10. fn 15. uri vsak dan HOTEL „SLON" LJUBLJANA • Titova 10, tel. 20-644, 20 645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, žd Jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom ln večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet 20-641—44 1 —* BLED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ■MRHI HOTEL KRN TOLMIN — TEL. 39 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, specialitete na žaru in dobra kuhinja. Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo HOTEL N A-M* IT) »1638 letna 2 250 lir polletna 4 400 lir, celoletna l ion ur - SFRJ v teflnu 20 dir, mesečno 420 din - Nedeljska posamezna 40 din .. —„ v.,.. --- n . Stan «. RI.. ra,etnu 22-207. tako« račun P^Narohn, ; ^^žl.otništvo tržaškem tiska, Trst MANDANTA BRIGADE IN MU ZAUPA ZAl NJO ŽELJO: DA SE NA PLEČIH DOMOBRAP SKEGA SATNIKA BUŽANA MAŠČUJE ZA SR^ MOTO S KOZJEGA HRBTA. «Streljaj, napadaj, jurlšaj. tolči sovražnika od spredaj 1 od zadaj, bij ga s puškinim kopitom v hrbet al) ga brcaj zadnjico, ničesar se ne boj! Delaj, kar hočeš, potuj, kada hočeš, nič se ti ne more pripetiti. Pred teboj je srečen dan-l Kdo Je izrekel t,e besede in kdaj je bilo to? To ni bilo- tak davno, takrat, ko je sonce odlagalo preobleko in s toplimi žari lajšalo trganje po kosteh. Ni tako dolgo od tedaj, ko Je Kapai govoril te spodbudne besede mitraljezec Veriga Martin. Im* je lepe sanje, o bučah in prašičih...! Res, lepe sanje, buče t prašiči... a zdaj Kapara sedi pod neko hruško ob stari, vegasi zidanici, tu sedi in je ver umazan od blata, sedi brez karabinki zvezan je z verigo in čaka smrt. In kdo ga bo sodil, kdo ga b streljal? Ustrelili ga bodo prav njegovi tovariši, ustrelili ga ** do partizani! Tako je to. Kakorkoli obrneš, je človeško življi nje pajčevina na vetru, rosna kaplja na soncu, košček plut« vine na brezbrežnem morju, žalostna resnica brez vrednost Majhno ali veliko slepilo. Nič drugega. Dva neizmerno velik mlinska kamna meljeta, zrno je pa človek ln je vseeno ali ) pšenično, koruzno ali Ječmenovo zrno. Zmleto bo v mlin smrti! Kapara sedi pod hruško stisnjen kot zajec v lovčevi torb šlem je potegnil nizko na obraz, sedi zgubljen, vnetih oči, P< pelnato siv. Okoli njega so se zgnetli partizani, zbral se je d( mala ves prvi vod, nagnetli so se kot gonjači okoli ubiteg merjasca, šepetajo, kadijo, hodijo na vodo, zaobračajo oči. »k* migajo z rameni, obsojajo pasje življenje borcev, mečejo nar sočutne poglede — a pomagati mu ne morejo. Kaparo čak sodišče. Vojno sodiščel (Nadaljevanje sledi) 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna mio ur - Vnaprej: četrt- *» - .....n. •>«. -'«nss «s. «*» iet.no nrav mn poueuu ...... ----------- ■>»" --- — 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške ln gortške pokrajine *>