GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK /A UilNIMTI OlUTHKUi Lll'UlTi. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODIJ 'l HLOVENIO WKKIOL.Y Dnn»u To Tiia IXTWBm O* Taa Ltnomxn OLi««r_ "OD BOJA DO ZMAGE"! - <«- ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! v Stev. 35. Chicago, 111., 30. avgustu 1907. Leto VI. Delavci! Od Jlin-nesote pro P! 17,000 rudarjev je še vedno na strajku! Ne vrja-mite lazu ji vini kapitalistični 111 listom, ki poročajo, daje rudarski št raj k končan Ne poslušajte agentov, kteri so v službi koinpanije in kapitalistov! NAZNANILO. Svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in somišljenikom naznanjamo. da smo pisarno "Glas Svobodv'.' preselili s 66D Loom is str. na 629 Laflin & 20. cesta. Ud s» vliij /.»naprej se nuj torej vse pošiljat ve na upravništvo kakor tudi na uredništvo nastavljajo edino na zgoraj omenjeni naslov: "Glas Svobode Co., 629 Laflin & 20. cesta, Chicago, 111. T"I»r ivništ.vo in uredništvo. Razgled po svetu. RUSIJA. — V mesecu juliju jo bilo na Rudkem 274 oseb radi političnih prestopkov pregnanih v Sibirijo. Nasprotno pa je bilo, kakor poroča ofieijelna statistika, v isti dobi umorjenih "»4 ruskih uradnikov in 9.") tajnih policistov, ranjenih pa 47 uradnikov in 52 i>olicistov. Itesedilo dne -U). junija podpisane rusko-japonske pogodbe, s katero se priznava neodvisnost in teritori jalna.nedota'kljivost Kitajske na podlagi dosedajnega sta-nja, se je sedaj objavilo in se je vsepovsd / velikim zadoŽHSenjem m> znanje vzelo. Liberalno in kon-m rvntivno čas »pisje sngla-smi izraža prepričanje, da so odnošaji med obema državama vsled te po-Jioilbe P stali taki, tla je mir med ilosedaj sovražnima si narodoma /a dolgo časa zagotovljen. " No-\oje Vrt'mja" pravi, da pomenja l>ogotlba spremembo ruske politike v Aziji in da daje možnost in upanje, da - bo vlada zdaj bolj in z večjo resnobo zanimala za no-1 rajne stviiri. Ravnotako pohvalno se izražaji tudi drugi listi — seveda vladni! N'ekateri so mnenja. naj bi so tudi z Anglijo in Kitajsko sklenile take pogodbe. " Iicakcijonarna zveza ritega naroda" je pred kratkem islnla na carja peticijo, v kaie-prosi. da naj no bo voljen roben j ud v novo dumo, da se na lii način omogiK'i "prava ruska duma. Batjuška vseh Rusov je na robu te prošnje zapisal: "Z veseljem prečital." - Volilna kampanja za tretjo dumo s■- jc že pričela. Prvo poročilo je prišlo iz okraja Nukovišti-na. Zmagali so svobodomisleci. s k pr rej ITALIJA. - Papežev državni tajnik, kar dinal Merry del Val, je bil na svo šjajafct^^.^faa^^a^.sj^i^. iiiTfi ^"niiMatfiii rtriaiMrii jem potovanju v C as tel Gandolfo jalto neprijetno izuenaden in po-iSašcen, ko se je okrog njega naenkrat zbrala nepregledna množica ljudij, ga nekaj časa spremljala in um v spomin klicala zločin-stva kal diskih duhovnikov, menihov in nun. katera so se nedavno razkrila. Švicarska telesna garda papeževa, ki je kardinala spremljala. je začela groziti, toda pristopil jc policijski inšpektor, in zopet je zavladal mir, vendar pa je bil ranjen eil policist. AVSTRO-OGRSKA. — Ministerski svet je sklenil, da se češki deželni zbor ne skliče. To se je sklenilo v prid nemških liberalcev, ker se bodo sedaj vršile nove volitve še po starem volilnem redu, ki je Nemcem ugodne j -i, kaki r pa novi. Tudi deželni zbor kranjski in isterski se ne sklici ta. to pa zato ne, ker bi vsled obstrukeije ne mogli nikamor na-prej. Državni zbor se zopet snide 20. septembra. Sedaj so poslanci na počitnicah. V okraju Ostrava žuga iz bruhniti splošna premogarSka stavka, ki b> vsej industriji veliko škodovala. Budapest. 28. avgusta. Iz Pa nad, Sedmogrnškega, se javlja, da' so častniki "JO. honvedskega (do-mobranskega) polka ukazali svojim vojakom z orožjem napasti prebivalce vasij. Častniki so bili pijani, ko *o dali to povelje. Vojaki se nis »'obotavljali izvrSiti po-velja ter so na|>adli vsako osebo na ulicah. Nato so udrli v hiše in ljudi v p stcljalh napadali. Šest prebivalcev je bilo smrtno nevarno ranjenih, veliko drugih pa manj«?. NEMČIJA. — Nemška vlada se hoče sedaj poslužiti unjbrutalnejse sile, da za tre Poljake na Pruskem: s silo hoče oropati Poljake njihovih zemljišč in jih z rodne zemlje pregnati. Kakor znano, hoče pruska vlada na vsak način ponemčiti Poljake, kar jih spada pod Nemčijo. Poskušala je ta namen doseči že z vsemi sredstvi; germani-z >va'a je 0 šoli mladino, ustanavljale so >.> družbe za nakup poljskih posestev, — ji vse- ni nič pomagalo. 1'oljaki niso hoteli prodajati svojih zemljišč- niti za najvišjo poimdeuo ceno. Ze z obče človeškega stališča j«' namera pruske vlade vredna najstrožje obsodbe, razuntega pa je gotovo tudi v nasprotju z državno ustavo; kajti kak r posamezniku tako tudi državi nt dovoljeno ropati. JAPONSKO. Japonski socijnlisti so na konvenciji, ki se je vršila dne 21. julija v glavnem mestu Tokio, soglasno sklenili sledečo resolucijo, ki se peča z odstavljen jem korc-anskega cesarja: ".Mi cenimo in priznavamo pravice koreanskega ljudstva do svo-bode. neodvisnosti in avtonomije (samouprave) in izjavljamo,da ni v celokupnem interesu mednarodnega delavskega razreda, če se kršijo te pravice vsled imperialistične japonske politike. Iz tega razloga zahtevamo, da ostane jaje nska vlada v interesu pravičnosti in človekoljubja svojim večkratnim obljubam zvesta in da neodvisnost Koreje brani in varuje. ca poročila iz Shanghaja, da je položaj na Kitajskem, zlasti v dolini Yangtse, skrajno opasen. Ne moro se sicer z gotovostjo trditi, da bo v bližnjem Času izbruhnila revolucija, pribito pa je, da se jc mi tisoče revolucionarjev skrivalo po mestu v okrajih, kjer navadno prebivajo tujci, in da so se na ta način odtegnili kitajskim o-blastnijam. Pred kratkem se jc zanesla revolucijonarna agitacija tudi v armado. KITAJSKO. Vedno še dohajajo vznemirjajo- iiliSA. . .... - -C^istzfiiak EVROPSKI PREMOGARSKI BARONI. Pri neki konferenci zgornješle-/ijskih železnih in premogarskih magnntov se je sklenilo, da se vbodoče sploh ne bodo več pogajali z delavskimi organizacijami. Tamkajšni lastniki jam so pri zadnjem štrajku delavce premagali, in zato se zdaj "čutijo". Z MIROVNE KONFERENCE. V četrti plenarni seji je v Haagu zborujoča mirovna konferenca enoglasno sprejela resolucijo, • v katerej se izjavlja, da bi bilo "ja-ko želeli" (!), da bi se velesile z uprašanjem glede splošnega raz-oroženja resno bavilo in da bi zopet potrdile resolucij« glede omejitve razoro/enja, katera je bila sprejeta na mirovni konferenci 1. 16!)!); kajti navzlic tej prvi resoluciji so se države leto za letom bolj oboroževale. mesto da bi se to omejilo, kakor je bilo dogovorjeno. Da se sprejetje te nove resolucije omogoči, morala je angleška vlada svoj prvotni predlog znatno omiliti. Sir Jvluard Fry, vodja angleške delegacije, je izjavil, da so izdatki evropejskih dežel iu Združenih držav ameriških, brez Turčije in ("rnegore, narasli 1. l!K)t> na H20 milijonov funtov šterlingov (I funt šterlingov približno $5), dočim s. 1. 1 SIK) znašali le 251 mi lijouov funtov šterlingov. Koncem svojega govora je pristavil: "Takšen je kristjanski mir in kristjan-ska ljubezen do bližnjega v 20. stoletju med civiliziranim svetom!" Sir Fry je s dovoljenjem svoje vlade podal izjavo, da hoče Anglija vsako leto velesilam, ki to želijo, naznaniti program glede zgradbe novih bojnih ladij in tozadevne izdatke. Angleška vlada je mnenja, da je vsled medsebojnega srporočanja nazorov spora-zumljenje glede omejitve vojnih i riprav mogoče. - - S sprejetjem te resolucije je uprašanje o raz-» ornženju taktično pokopano, NVinški delegat, bareti Hirber-steiu, je molčal. AFRIKA. Casablanca. 27. avgusta. Francoski vojaki in Mavri so se včeraj trdo [»oprijeli š( st milj od Oene-irt 1 Drinle-jevega tabora. Raziska-joče krdelo francoskih Spahijev ,je trčilo na sovražnika, kateri je konjien sprejel s hudim streljanjem. Slednja je vračala streljanje z dobrim učinkom, vendarle se je umikala - po prej danem povelju. — da na ta način francoski poveljnik tabora poizve približanje Mavrov, Oddelek topniearstva se- je točno |HidaI na pozorišče bitke in po kratkem odporu so Mavri zbežali nazaj v gorovje, Mavri so se po kratkem presledku zopet pripravljali na nov na-skok, pa topniearji so jih kmalo razpršili. Arabci so hudo trpeli po hrtilerjskem ognju. Tangier, 28. avgusta. Poročila iz F cz pravijo, da je pleme Zrahna nedavno naskočilo in premagalo oddelek sultanovih vojakov, kateri so bili poslani, da iztirjajo davke. Dvajset sultanovih vojakov je bita ubitih. Mulaj llafid, kateri se je proglasil sultanom, se je z močnim vojaškim krdelom približal Casa-Uanea — njegovo vojaštvo obstoji i/ konjiče in pešcev ter se ceni od 30- -50,^00 mož. Pričakuje se, da se bo takoj združil t. 20,000 Mavri, kateri obli gajo francosko armado v Casablanca ru da bo s vso močjo naskočil inesto. Ta splošen naval se bo izvršil danes, tako se govori, in bati se je, da bo petero tisoč /nož francoske posadke podleglo in da bodo uniči ni v/.lie pomoči, katero bodo mogli dati topovi na francoskih vojnih ladijnh v pristanišču. Ako -i posreči Mavrom, francosko po-sfdk uničiti, bodo brezdvomno v»i ptujei padli pod ineeejn zmagovalcev. London, "27. avgusta. Poročevalce Tribune je telegrafiral iz Tan-_icr, da je neki pristaš Mulaj I lati« In. n voproglašenega sultana, p moril sultana Mulaj Abdul Azi-za. Vest nc še ni potrdila. Ameriške vesti. Ubil je sina. Maseoutah, III., 28. avgusta. — dolin Oster, ml., 2:3 let star, je danes umrl vsled ran. katere mu je njegov lastni oče prizadjal. John O-der, HO let star, je v zaporu. Ko jc sin videl očeta iu mater v prepiru, je prišel materi na pomoč. To je tako očeta razkacilo, da se je spoprijel s sinom in ga večkrat z nožem zabodel. Verski fanatik — morilec svoje hčere. Detroit, Mich., 27. avgusta. Albert Stemmelen, 270 Baldwin Av., knjigovodja, je danes zblaznel ter .K svojo dveletno hčerko Heleno raz Belle Isle mosta vrgel v reko Detroit. Ko je padla v vodo. jo mirno gledal, ko se je utopila. Mlaznost Slenunclenova jc versko vrste, in in misli, da je bogudo-padljivo delo izvršil žrtev, katero je daroV.il I logu radi grehov s vel a Ko je odšel od mesta, m' je javil policiji. Štrajk telegrafistov. Strajkujoči telegrafisti, napenjajo vse -ile, da bi se delo''v njih stroki splošno ustavilo. Predsednik telegrafske unije se .je obrnil ■ pozivom na več tisoč telegrafistov, delujočih v malih uradih po deželi, da bi se štrajka udeležili. Predsednik Small je poslal .">< M K) listov na imenovane telegrafiste, kateri delajo raztreseno po vseh Združenih državah. Ko skušajo telegrafisti vedno \i'č pristašev pridobiti, so trgovci v Water street začeli krožiti prošnjo na U<> S' Vclta. da naj skuša pomirili telegrafiste, ker nadaljevanje štrajka bi njih trgovino uničilo. Prošnja na predsednika Roosevelt a se glasi: "Theodoru Rooseveltu, predsedniku Združenih držav: Mi, podpisani trgovci v South Water street, Chicago, vsled velike zgnbe, katero smo pri mora ni trpeti radi pomanjkljivega službovanja pri br-zojavilh, smo prisiljeni s to prosijo obrniti s»? na Vos, da posredujete med Postal in Western Union Telegraph društvi in njihovim« uslužbenci, da se preneha velika Kguba, katero moramo trpeti." Predsednik telegrafijske unije, Small, pravi v svojem pismu na telegrafiste v malih mestih, da je trdovratnost in nevolja dveh velikih telegrafskih' društev glavni vzrtfk, da se štrajk tako hitro siri. Dalje pravi: "Mi štrajkamo. Obedve kompaniji sta v velikih središčih pohabljeni. Naši člani so sc skoro brez izjeme udeležili štrajka in tudi o"i telegrafisti, kateri ne ]»ripadajo k uniji, so do malega vsi opustili delo. Vi se pritožujetc proti dolgim uram, proti mali plači in tudi zato, da se Vam ne plača delo, katero čez čas opravljale. Zmaga v našem boju ne more izostali. Sklenili smo od-noša je telegrafistov povsod zbolj-•>ati. Tudi za poslovedjc iu nadzornike v malih uradih .se bojujemo. .Jaz Vam kličem :• Združite se - svojimi sodelavci in storite vse, da sc hoj za naše pravice iu boljše razmere konča zmagovito." Now York, l'7. avgusta. Vsi telegrafisti, iislužbeni pri borznih tvrdkab, najsi bodo člani ali nečlani unije, se bodo pozvali na štrajk. Predsednik unije, Small, je dobil od južnih telegrafistov brzo-jav, zahtevajoč, da se to zgodi. Small je odgovoril, di} imenovani telegrafisti morejo tako dolgo pri delu ostati, dokler ne dobe povelja od izvrševal ne ga linijskega odbora. Obenem je sklical na jutri slnd vseh telegrafistov, uposljenih pri borznih tvrdkab; na tem zborovanju s« bo obravnavalo, če se bodo štrajka udeležili ali ne. Dobri in slabi kapitalisti. I/ dolgoveznega govora, katerega je imel predsednik Roosevelt ob priliki slavnostnega odkritja nekega monumenta v Pro-vincetown, Mass., in v katerem je zoj>et premleval že stare stvari, omenjamo to-le: "Prebivalstvo naše domovine nima nič proti temu, koliko denarja kak človok zasluži, če ga le pošteno in pravično zasluži, in če ga pridobi le vsled svoje posebne spretnosti, marljivosti in podjetnosti, kot nagrado ali plačilo za koristno in dobro delo. Toda vedno glasneje se sliši klic, da naj ni-kdo ne kupici velikih bogastev na podlagi posebnih privilegijev z izkoriščevanjem in zločinstvi, vkolikor se more to preprečiti s postaVodajstvom, in da naj se »a-gromadeno premoženje ne založi v ku[>čije, ki so protisocijalne. Velika večina korporacij ima podjetja, ki se ne omejujejo le na eno državo. (Tukaj ima predsednik gotovo v mislih nedavno obsojeni Rockefelterjev petrolejski trust.) Državna oblast jih ne more kontrolirati, ne da bi drugim državam ne povzročala neprilik. Jaz stavim veliko upanje v narodni mkorporaeijski zakon *za korpo-racije. ki izvršujejo meddržavno kupčijo, in smatram to za silno važno in potrebno glede onih korporacij, ki, vzdržujoč skupni promet, upravljajo takorekoč javno službo, in katere lahko vlada vsestransko popolnoma kontrolira. Zvezna vlada naj bi imela čez take korporacije (namreč železni-A8 8VOBODE3 Na deyinski skali. Zgodovinska povest. Četrti del. (Nadaljevanje.) III. Jurjeva posvetovanja z njemu podložnimi plemenit-asi niso »o bili, končana s tem, tla se je določil glavni načrt, po katerem naj se sploh uravna vse« postopanje. Tre-hji so je bilo pomeniti ItJuSdi o posamič nost i h in pri teh so nastali • < čkrat. prav živahni prepiri. Posebno vneto se jo razpravljalo o Jurjevem predlogu, da naj se tudi 'inestjanom, če sestavijo vojno krdelo, priznavajo isto čnsti in iste prednosti, kakor plemenit-a-sem. Nekateri plemenita«! se s to mislijo kar niso mogli sprijazno-sti. ali naposled je vendar obveljal Jurjev nasvet. Sele pozno ponoči je bilo posvetovanje končano iu možje so si se^li v roke, da potrde sklenjene dog vore. ki jih je bil Komo-Ija po Tomaževem naročilu na-t-alično zapisal. "Torej, prijatelji — čim se zdani, zapustimo fVdad. Obvestite vsak svoje ljudi, naj bodo pripravljeni. In zdaj, prijatelji, ki sto mi ostali zvesti, sprejmite unijo zahvalo. Bil sem še otrok, ko sto mi s prisego obljubili zvestobo in pomoč v vseh slučajih. Danes som mož. V tem slučaju, ko mi pre*1 največja nevarnost, Vam prisegam, da Vam ostanem zvest do smrti in da Vam boni v vsa-k« in slučaju v pomoč. Na svojo dušo in pri našem Zveličarju Vam I risegam. da se nobenemu izmed Vas- ne zgodi ne na življenju, ne na imetju najmanjša škoda, do-kleir bom jaz živel. Prisegam Vam: diokler mi ostane košček zemlje,"ali le vinar denarja; dokler bom mogel držati meč in dokler bo le ena kaplja krvi v mojih žilah — dotlej Vam je vse to v vsakem trenotku na razpolaganje. Iu sodaj povejte, če me hoče-to pri'/navati no le za svojega vladarja, marveč tudi za svojega pribit olja?" "Priznavam i Vas za vladarja in /a prijatelja," so oduševljeno odgovorili »Turju zbrani plemeni-ft asi in maha je s klobuki in rožlja-.;r s sabljami klicali: "Zvestobo za zvestobo do smrti!" Po odhodu vitezov sta ostala v hiši samo Peter Strah in Tomaž Ketinski. Ta dva sta prej le malo I osegala v pogovor mod Jnrjem in njegovimi plemenitaši. Peter Strah je imel navado, dia je brezpogojno stal na strani de vinskega vladarja in je vsled tega pritrdil vsakemu njegovemu nasveitlu. Tomaž Hotinski pa je molčal, ker je u-del. da prcudari Juri v resnih stvareh vse natančno, da pa ga v takih slučajih tudi ni mogoče od- • rni t i od njegovih sklepov. Ko jo bil Juri sam s Tomažem in s Petrom, je priznal, da je med dolgim pogovorom s plemenitaši 1< težko krotil in zaduševal svoja čuvstva. "Ne morete si misliti, kako hu-no mi je večkrat bilo med tem razgovorom," je dejal Juri. "Včasih bi so bit najraje razjokal. Kaj morem pač za to, da mi v gotovih /trenotkili postane srce tako mehko, kakor kakemu potnajstle>t,ne<-mii dekletu. Preveč hudega sem doživel na en dan." "V boju in bitkah še nisi nikdar pokazal, da imaš mehko sr-ee," je pri[>omnil Tomaž Retin-ski. "V boju in v bitki ve človek, pri čem da je; vsakdo je pripravljen. da bo premagan ali da oble-ž> na bojišču. S to mislijo se sprijazni Se predno vzame meč v roke. Življenje, pa nanese toliko iznena-deiij in presenečenj, na katera ni t.fhče pripravljen, da je prebujala iz sna — Juri pa je snel svoj klobuk in iz polne-na grla zapel zahvalno | wise in stvarniku. Peti del. I. Že dva meseca se je mudil Juri \ Devinu. V slavnem gradu na de-vinski skali je bilo središče vseh priprav za neizogibno vojno. Juri je ta čas dobro izkoristil; zlasti jo skrbel, da se ntrde njegovi gradovi v Devinu, v Senožečah in na Preinu. Vedel je. da bo vojna proti njemu kakor vihar, a ta vihar da bo trajal samo malo časa. \ som. ki so udeleže vojne proti doviriskcmu vladarju, je oglejski patrijarh svečano obljubil popoln odpustek; s štiridesetdnevnim vo-jeva njem je bil ta odpustek pridobljen in Juri je s tem računal. IV se run post* '-i, da se teh štirideset dni uspešno brani, potem jo ,,li zmaga njegova ali so vsaj zagotovljeni ugodni mirovni pogoji. Vedel je namreč, da se navadno v takih slučajih razide največji del sovražne vojske, čim je pridobljen zagotovljeni odpustek, ker potem skrbi vsakdo, da spravi svoj plen v varnost. Vedel je pa tudi. ker bodo patrijarhovi zavezniki neusmiljeno plenili, saj je bil vsakdo proglašen za krivoverca, ___.__ kdor tft'oji na Jurjev i strani, in je bilo rečeno, da stori dobro in zaslužno delo, kdor ipokonča krivoverca ali njegovo rodovino iu njegovo imetje. Vsled tega si je J,uri štel v dolžnost, da no skrbi samo za tikte kraje, kjer se je mislil do skrajnosti braniti, nego za vse r.jemu podložne kraje. Dal je povsod napraviti utrdbe in Je prebivalstvo preskrbel z živili in z orožjem. Poziv oglejskega patrijarha na \ojno proti devinskemu vladarju jo našel dosti večji odmev, kakor se jo v pričetku sodilo. Pod zastavi* pnirijarhovega vojskovodje so so zbrali tudi velikaši, o katerih jo Juri pričakoval, da. ostanejo nevtralni. Pridružili so se Jurje-vim sovražnikom v nadi, da bo devinska armada kaj kmalu poražena in da so potom razdele posestva devinskoga vladarja med velik ase. —J Koncem druzega meseca po dogodkih v Čedadu se je začela ' križarska vojska' približevati devin-ski meji. S treh strani so prihajale sovražne čete iz furlanskega Tržiča, i/. Dornberga in iz Vipave in ves Kras je za ječa 1 bolesti •.sled strašnega drvenja teh čet, ki so vsi* jpoklale, oplenile in požgalo, kar so iloseglc. .luri je sam zapovedoval svojim četam in bil zdaj tu, zdaj tam, povs: d. kjer ga je nilo Hreba. Cuvši o krutem početju Otona Vipavskega v okolici Komna, je pohitel tja in mi svoje veliko začudenje našel tam pismo, s katerim ga vabi Oton Vipavski na skriven [ji i; vor \ samotni hiši, ležeči med Komu m in fJorjanskim. To povabilo se je Jurju pač zdelo sumljivo, aH odločil se je vendar, da so mu odzove. Zaradi varni st i jo pomaknil on del svoje če-te iz Komna ven tako, da je stal med Otonovo armado in med cesto na »iorjini.sk o. S tem je bilo poskrbljeno, za varnost vsaj (toliko, da bi Oton Vipavski moral vsako izdajstvo in za vrat bost gotovo plačati z življenjem. Vstopivši v hišo, kjer je bil dogovorjen sestanek, je Juri z začudenjem obstal pri vratih. Spoznal jo pač, da stoji pred njim Oton Vipavski, toda premenjen je bil tako, da Juri ni hotel ver« vati -vojim očem. OUVm je bil ves upadel, bled in bolehon : skrbi* so mu posivile laso in nagubalo visyko čelo. Iz krepkega zdravega moža jo bil Oton postni v dveh mesecih oslabel starček in »Kirt mu je s čuvstvotn usmiljenja podal roko. Pri tem "si ni bil .Turi svost, da se je v teli dveh mesecih tudi sam premonil. Iz cvetočega, veselega' mladeniča je bil postal resnoben 1 mož in na licu so mu je poznalo, cin ga tarejo v like skrbi in da y:ii trgajo srce hude t>0 los tj. Od dneva, ko je Juri zapustil Čedad, ni nikdar več imenoval imena Katarino Zoranove ali Konrada Se-j žanskega in nikdar ni vzel v misel svoje ž ne Heme. Kdini Peter Strah je uganil, da je Juri v svojem srcu od'kazal I lomi častno mesto, da je zdaj g jil simpatije, kakršnih sta bila poprej deležna sa-j mo Konrad Sežanski in Katarina Zoranova. "Ti si me hotel obvarovati belili las in globokih gub. a nisi mogel: jaz s nrhotel, da bi se v tvoje .srce vgnev.dilc moreče skrbi in ti vzele mladost iu sem to tudi dosegel. Kaka je ,pač večna pravičnost. da dobri nameni tolikrat nimajo uspeha, slabi pa jih imajo."f Tak » je Oton Vipavski ogovorili Jurja Devinskt ga in ga povabil.! naj sede. "Mottiš so." je hladno odgovo-l ril Juri. "Velik je razloče! mod; bled ostjo in upalostjo, ki prihajaj od prevelikega napora, iu meti i i no. ki jo ustvarjata kos in strah. Velika je tudi skrb. če človek ve. da so peha za krivico." -luri je bil pripravljen na oster ugovor, ali Ot u Vipavski je samo zmajal z glavo in bolestno vzkliknil: "Uorjo meni in l*og me varuj, da bi moral kidaj tudi reči: Qorjo | tebi! Juri devinski — naša domovina jo izgubljena, cerkev nas *se izpodrine in napravi iz naših dežela rim«ko-oglej«ko satrapi- ____ jo." (Dalje prih.) CENIK knjig, k i se dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Mali vitez I., II. m III. del . 3.50c Kralj Matjas..........5<>c Preko morja ..........40c. Opatov praporšček........35c jama nad Dobrušo........20c Vrtomirov prstan........20c May Eri..............20c Tiun Ling ............20c Strelec.............^ - - 25c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec......25c Na preriji............25c Naseljenci............25c Za kruhom............20c Koristka.... ..........—40 Gozdovnik............—.50 Beneški trgovec........—.40 Viljem baron Tegetthoff .. —.3c Avstrijski junaki.. .. —.7; Venec slovanskih povestij, zvezek IV., VIII. i. IX., vsak po,. .. ........—,6oc Za srečo, — povest......— 50c Amerika..............—.20c Spisi Andrejčetovega Jože- ta, — trije zvezki, vsaK zvezek je celoten m sam za-se ter obseza vsak par krajšib, mičnih pripovedk; zvezek po..........—.20c Knjige pošiljamo poštnine prosto. Kdor r-4 imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino. PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO »olnjo » |i»IIJo ln drui!«- kmj« ob adrl>nt4itm morju ytrn pr«*krl|M)lu)OVe ima o tem nauku tako ali tako mnenje, — da hoče verovati, a da ne more. Ko je prišel llog na zemljo, je rekel: "Čakajo vas večne muke, Ogenj iu tema, — a v mojem nauku in v izpolnjevanju istega je vaša rešitev." — Tak kristjan so lahko i prost i vere v ponudeuo rešitev iu istočasno reče: "pomagaj moji mu brezverstvu". Da pride člo vek do takega govorjenja, ne sme le zanikati svojega pogina, d c m več mora nasprotno verovali, na ne bo poginil. Ljudje, ki v. rujejo na neum-rjočnost duše, so prepričani, da s -.m rt jo ni vsega konec in da ne bodo poginili, in vsledtega Kristu- rodi ljubezni do bližnjega, nobena vera, marveč, le želja na nekaj verovati, le krivo zagotavljanje ali vzpodbujanje, da naj na nekaj verujemo, na kar pa v resnici ne verujemo. V soglasju s to razlago je vera ono čustvovanje, katero povzročajo dobra dela, in dobra dela pa bno, ki vero spopolnuje in dovršil-je, t. j. ono, vsled česar jo vera M-le prava vera, Judje so rekli Kristusu: "Na kakšno vidno znamenje ti naj verujemo? Kakšna so tvoja delat" Isto s.) ga irprašali, ko jc visel na križu (Marko 15, 32): "Stopi vendar doli s križu, da vidimo in verujemo." Matevž 27, 42: "Drugim je pomagal, sam sebi pa ne more! t e j. on kralj izraelski, naj pi s križa, in verovali mu bo-demo." Nato jim je Kristus odgovoril, da nas ne more ničesar k temu napotiti. da bi na kaj takega verovali, na kar oni no verujejo. Luka 22, »>7: "(*'e vain povem, ne boste verovali." Janez 10, 20: "Vi ne verujete, kajti vi niste moje ovce, ko sem vam to "povedal". d udi zahtevajo ravno to, kar zahtevajo eerkv. ui kristjani (t. j. oni. ki s-' krčevito oklepajo cerkve v mnenju, da izven konfesije i.i pravega kristjanstva), — zahtevajo nekaj, kar naj bi jih sililo, da bi verovali na Kristusov nauk. In on jim odgovarja, da 'to ni mogoče, in jim tudi povej, zakaj ni mogoče. Pravi, da zato ne morejo verovati, "ker niso njegove ovee", — to se pravi: da ne hodijo'po onem potu življenja, kaki rsen j-e predpisan njegovim ov-eain. Pojasnile (Janez f>, M), v sovih t. j. božjih naukov tudi ne izpoluujejo. Le zato ne verujejo ^»m i^stojira,zlika med njegovimi to. na kar bi se verovati mora- ni ...... jn jjm tudi ]>0VCf 7a. to, ker v to verujejo, v kar bi se kaj eni vornj,. j(>, drugi pa ne ve-ne smelo. In pokličejo nekoga in niti pravijo: pripravi na3 do vere, ki uči, da ne bomo poginili I Da verujejo v to, da jim ne bo treba poginiti, je potrebno, da od-t.ehajo od onega, kar jih uničuje, in obrniti s morajo k onemu, kar jih reši: oprijeti se morajo tako-rek č rešilne vrvi. Vendar pa tega ne marajo storiti, a vsekako se hočejo o tem prepričati, da jih ne Lo konee, čeprav jim pred očmi njihovi tovariši drug *za drugim padajo v propad. In baš to željo, prepričati se o nečem, kar ni, — imenujejo "vero". Razumljivo je, da imajo vere vedno premalo in da je hočejo čedalje več. In ko sem Kristusov nauk popolnoma ra/umel. som tudi spoznal. da iii "vera" tisto, kar iju-dje tako imenujejo, in da je to krivo "vero" v svojem pismu iipOHtol Juk"b zavrgel (2. pogla-.je): "Kaj vam pomaga, ljubi bratje, če kdo meni, da ima vero, če pa dobrih del nima?! Verwga ne m »re osrečiti iu zveličati. ^Qko bi bil evoj brat ali tvoja sestra I rez obleko in brez vsakdajn^ brane in bi jih kdo tolažil: Bog vam pomagaj, ogrejte in nasitite se, — a bi jim ne dal nič, kar potrebuje telo, - kaj mu to pomaga?! Torej tudi vera, ki ni zdru-i na / dobrimi deli usmiljenja, je sama na sebi mrtva. Toda lahko li kdo re.kel: ti imaš vero in jaz imam d bra dela: pokaži mi svojo vero ibi\ ■ del iu j 117. ti hočem s svojimi dobrimi deli pokazati svojo vero. Ti veruješ, da je eden edini Bog; dobro! — tudi hudiči verujejo to iu se tresejo. Ali hočeš vedeti, da j Vera brez dobrih del usmiljenja mrtva? Ali ni postal Abraham, naš očak, le po svojih dobrih delih pravičen, ker je daroval svojega sina Izaka na al-t a rji i ? Na tem vidiš, da je vera sodelovala pri njegovih delih, in i/ del j.- v/rasi a vera. — Torej vidite. da ie dobra dela napravijo človeka pravičnega, ne pa vera. — Kajti kakor je telo brez duha mrtvo, tako je tudi mrtva vera brez dobrih del." Apostol Jakob tukaj pravi, da si edino znamenje vere dobra dc-ia. in da je t rej vera, katera ne rodi nobenih dobrih del, jednaka rujejo, in mi cem je vera zgrajena. "Kako morete verovati," — pravi — "ki si vero od drug drugega izpisujujete ?! In vere, ki pride edino od Boga. pa ne iščete!" Kristus pravi, da je v svrho vere treba iskati nauk, ki izhaja edino od Boga. "Kdor o njem samo govori, ta išče uvoj lastni nauk; kdor pa išče nauk onega, ki ga je p« slal, 1a je poln resnice in odkritosrčnosti in nobene krivice ni v njem. (Janez 7, 18.) VERSKA SVOBODA V RUSIJI. Ko je v Iiusiji krvava revolucija pela svoj i divjo pesen, in se je bilo bati, da autokratična vlada kar čez noč zgine zn vselej s površja. je ruska vlada oznanila v svet: "Pred zakonom so vse vere enake." Tudi1 duhovniški orožniki sv, sinoda so ta izrek vlade potrdili, da bi javnost nafaribali, da je ruska cerkev najtoleranlnejša na svetu. Za Žide in Armence tudi v začetku,'ko so proglasili versko svo-bodo, niso jemali omenjenega izteka ivsiio v poištev. Čemu T Židi iu Armenci so vendar odkriti "sovražniki domovino" in poleg pa še " krivoverci". S takimi ljudmi se pomete naglo, kor m nihče /a nje ne ouveni.. Z I mt era ne i in katoliki se še da živeti v miru, posebno če mislijo trouurhi.stieno in so udani in zvesti hlapci carja-batjuSke Nikolaja II. Ali gorje vsakemu, kdor obrne hrbet 'edinozveličavni' grško katoliški cerkvi, in na podlagi ukaza z leta 19oreče naše slovensko rimsko katoliško časopisje v Ameriki k temu nasilju! Najbrž-- — nič! Ako bi to časopisje nastopilo proti ruski vladi, potem bi morda marsikateri rimski katolik-Slovenec prišel do spoznanja, da je vsaka vlada nasilna v današnji človeški družbi, ali pa da jo papež kot namestnik (Crista s svojim krdelom kardinalov, drugih viš-jih in nižjih duhovnikov brezmo-četi proti vladi, ki snstoji iz samih 1 rivoVercev, — velikih grešnikov. Torej je boljše, da se molči, če krivoverci morijo rimsko kaitoli-čane, kakor da sc tako gorostasuo itvar pribije javno na steno, ki jo . sramoto narodom, ki se prištevajo v 20. stoletju po Kr. r. kulturnim ! Kaj pa naši "Uberalčki" v Ameriki porečejo k temu? Ije-ti bi morali že v imenu liberalizma protestirati proti takemu nasilju. .Mi, kaj še! Slovenskim "liberal-čkom" se vendar ne gre za liberalizem in njega načela. Program naših "liberalčkov", boljše rečeno fraza, je vendar narodnost. Ivleri slovenski delavec bo še verjel v tO frazo, če liberalci ostejo javno rusko vlado, ki je baje po liberalnih nazorih ideal slovanske države, ker v svojih mejah uiti ne dovoli, da bi državljan veroval v drugačne bogove, kakor verjame vlada? Ako bi liberalci kaj takega povedali javno, potem je vse fuč: fraza, narodnost in liberalizem. Zaradi tega molče. Omega. Svarilo. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantiqiie GLAVNA PREVOZNA DtiUzHA. Now Vcrk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........110,000 IIP La Savoie... i........22.(XX) HP La Lorraine . La Touraine .22.000 HP .15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbo. Snažne posteljo, vino, dobro brano iu razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 11» State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, nu 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medo.sli, agent na 9478 Ewing Avo. S. Chicago, 111. A. C. Junkov it'll, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarle, agent na 110 17. cesta. St. Louis, Missour. i I | Slovenci pozor! § Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali drugo važno reči za možko — za delavnik ali praznik, tedaj bo og-lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in Izdelujem nove -----po----- --------- jl najnovejši modi In nizki ceni. jt, JI KIJ MA.MKK, 5NI S. Centre Ave. ^ bllzo 18. ulice Chicago, III. ©(g*2)(2Š2> <£§3 <£§2> (C§2) (£§2) (£Kj2> (C*j3>(S) I O M. A, WEISSK0PF, M. D. e. --- ZDRAVNIK JN HANOCELKIK - N85 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 470 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8. — 10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I, — 3. ure popoludne in od 4. 5. popoludne. od 6. 8:30 ure večer. - Ob nedeljah samo od 8,-10, uri! I ip jIu luo doma in to lo izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte toroj Slovana v svojo korist. O Vse sodruge in rojake svarim pred John Klinarjem, doma iz Krope na Gorenjskem. On je ulo-j mil v moje stanovanje in odnesel £48, zlato uro za dame in verižico ter zginil neznano kam. John K lin ar je bil nekaj let v salezianskeni zavodu v Italiji, kjer bi imel postali redovnik. Vr stari domovini, odpadu krivici poslužujejo teh besedij. Vsi filozofi raznih struj priznajo v svojih filozofičuih razpravah vernike, nevernike, krivoverce, pagane, teiste (ljudi, ki verjamejo v enega boga in podrejene bogove: angeljce. svetnike, demone in vrage), panteiste (ljudi, ki verjamejo, da sta bog iu ves svet eno m rsto), ateiste (ljudi, ki ne verjamejo v nobenega naravnega ali če/naravnega boga). Besedo brezverstvo so izumili le plitki slovenski rimsko katoliški "filozofi", katerim se ne gre, da bi z znanstvenega stališča pobijali krivo-veree, pagane, nevernike, pantei-stf in ateiste, ampak, da /. besedo "brezverec" uplivajo na mišlje-i je nerasodne ljudske množice, da te ljudska mm žica tem rajše verjame. tla so vsi .pank isti. ateisti in i udi drugi drugoverei. sami slabi ljudje -- hudodelci, dasiravno se le ateistični naravoslovci najbolj trudijo, da bi s svojimi raziskava-nji razkrili čisto iu golo resnico.. Dokler je imela rimsko katoliška cerkev neomejeno moč (srednji vek), ni le zalučala panteistom in ateistom v obraz, da so brezverci. ampak jih je dala sežiga ti na grmadah v — proslavo neskončno usmiljenega boga! Ali rimsko katoliška cerkev, katere duhovnik je dandanes tudi Sojar, ni sežigala javno le panteiste in ateiste, pošiljala je na grmadi tudi rimsko katoliške vernike, če so ožigosali tolovajsko in razuzdano življenje takratnih papežev, nekaterih duhovnikov. redovnikov in redovnic. ali če niso sprejeli dogem rimsko katoliške cerkve. S tem je zvršilu rimsko katoliška cerkev dvojno delo. Uničila je panteista ali ateista, da ni mogel več razširjati svojih naukov, zajed no je pa sebi prihranila tlelo, da ni bilo treba v prihodnje pobijati rimsko katoliški veri nasprotnih naukov. Ako bi bila rimsko katoliška cerkev imela moč, sežgala bi bila tudi nemškega pesnika iu misleca Goetheja, ki je bil panteist, kar je dokazal v svojih nesmrtnih delih: "Faust", "Prometheus" in "Bog in svet". Sojar tega ne ve, ker ni čital Goetheja, pač ja pa slišal ali pa čital, da je nekdaj živel nesmrtni nemški pesnik Wolfgang Goethe. Sojarju je vseeno: Ena bla-maža več ali manj pred tistim delom slovenskega naroda, ki je inteligenten iu zna misliti logično. Zakaj? Sojar vendar ne piše za izobražene slovenske delavce in druge inteligente. Sojar piše za tisti del slovcnske-gr. naroda, ki slepo verjame, da je duhovnik božji namestnik ua zemlji in tla je obdarovan z čeznarav-I no močjo, ker bi ne bil prišteval Goetheja takim ljudem, ki verja-I mejo v duhove, copernice v bra-I dotega boga, ki sedi na sedežu nad oblaki in milostno gleda, kako du-i hovniki različnih ver skubejo svo-| je vernike, boga pa delajo odgo-' vornega za vsa hudodelstva, katere zvršujejo ljudje na zemlji. ..Sojar je postavil dogmo, da je beg, in sicer po vzoru rimsko-ka-tolrške cerkve. Ker Sojar pravi, da je bog. potem seveda mora že biti to res. ne da bi mu bilo treba to tudi dokazati. In kako naivno pripoveduje to Sojar, — kakor deček, ki nosi še brzostrelne hla-čiee! "Povedal ti bom, da vse kar vidiš. je sicer delo narave, ali cela narava ni drugega, kakor hčerka Stvarnika. Življenje imaš od Bo- ga, zdravje imaš od Boga, od Boga imaš svoj vsakdanji kruh." Tak je 'Sojar v svojem originalu. Še nisem čital toliko zmedene filozofije v dveh stavkih, pa tudi i.ikdar ne. da bi se duhovnik tako očitno norčeval iz boga, v katerega verjame po dogmah svoje cerkve. V prvem stavku priznava Sojar nekak zmeden pauteizem, v drugem stavku pa vse to pobija, kar jt- povedal v prvem, obenem pa še brije norce iz boga, kar na zavednega bravca huinoristično učinkuje. Ako se ima Človek zahvaliti za svoje zdravje, življenje in vsakdanji kruh le bogu, zakaj bi sc pa vse, kar vidimo, tudi ne imelo zahvaliti za svoj obstanek le bogu, ne da bi rekli, da je to tlelo narave in da je cela narava hčerka stvarnika?! Zakaj T Ker so pauteizem in teizern ne tla spraviti pod en klobuk. Tega menda Sojar m; ve, dasiravno se ponosno po prsih trka, "da je študiral vero"! Po Sojarju se imamo zahvaliti za svoje zdravje, življenje in vsakdanji kruh le bogu. Ali ni to zaničevanji- boga, tistega boga, h ka-ttremu Sojar moli vsak dan? Gotovo! Po njegovih verskih naukih je b >g vsegavoden, vsegamogočen iu neskončno moder. In ta vsega-vedni. vsegainogočni in neskončno modri bog dovoljuje, vojske, kužne bolezni, tatvine, sleparije iu goljufije. Ta vsegavedni, vse-jriiitiugofini, neskončno modri in usmiljeni bog je ustvaril bolhe, uši in komarje, da mučijo ljudi, bitja, katere j'- ustvaril po svoji podobi: ustvaril je razne bacile, da ra/j« dajo telo človeka, ga mučijo iu trpinčijo. Ta v se ga mogočni. neskončno usmiljeni bog pro-vzroča, da se rodijo pohabljenci, mutei, slepci, škrofulozni otroet, .vpli di človeški nestvori. Ta vsega-mogočui, neskončno usmiljeni iu vsegavedni bog je provzročil, da imamo na svetu kapitaliste in delavce, gospodarje in sužnje. U-stvaril jo po Sojarjevi trditvi ljudi, ki se rede o sragah in žuljih drugih ljudi itd. itd. (Vnjeni braveo! Ali si že kedaj tul, da bi se kak ateist tako očitno norčeval iz boga in mu podtikal take lopovščine? Gotovo nisi kaj takega čital. Ali vzlic temu bo trdil Sojar, da jo vsak ateist bogokletnež, ker pravi, da ni bona. da ni neskončno modrega in usmiljenega, vsegaveduega in mogočnega bitja na svetu ali izven sveta, ki bi dovolilo take hudobije. Ako bi tako bitje v resnici ekzistiralo, potem bi v svoji jezi zdrobilo v prazen nič vse morilce, tatove in sleparje na debelo, posebno pa tiste, ki trdijo, da je l>og zakrivil vsa hudodelstva na tem svetil. "Če tu Hog z vetrovi v naravi ne skrbel za čisti zrak, pa bi morali ljudje •umirati vsled kužnega zraka; če bi Bog ne skrbel za i o, tla zemlja dobiva goritotc od solnca, pa bi cela zemlja vedno bila pokrita s snegom." (Zakaj pa ne z ledom? Vprašanje najmlajšega vajenca, ki je komaj zapustil javim ljudsko Solo!) — Tako modruje zopet Sojar. Kaj dokazujejo ti stavki? No, tla se. Sojarju. vzlic teftiu, da je precej hlač strgal na šolskih klopeh, še ne sanja o fiziki, pa da tudi ne ve za vzrok, ki ima za posledico. tla imamo v srednji zoni štiri letne čase. In tako duševno rev-še se upa nastopiti javno in pod s vi mil /mašila podpisati svoje ime!! Ali ni to spričevalo duševne revnosti za niiš narod, — spričevalo uhožnosti za- klerikalno slovensko časopisje v Ameriki??? Predno končam za danes, je treba. tla zmedenost "filozofa" Sojarju pribijem na Meno enkrat za vselej. V prvem odstavku članka: "Bodi pošten — to je vsa moja vera in nič drugega," piše Sojar. "Iu če bi ti ljudem povedni, da je vsa tvoja vera samo tvoja poštenost. bi ti ljudje kmalu razložili iu pojasnili, da to ni nobena vera; tla si pošten, to zahteva od tebe država, in ee ne ubogaš države. boš zaprt ali pa še c»do obešen na vislicah." V drugem odstavku pa piše So- jar: "Fant, če ni boga iu ne greha in ne pekla, zakaj ne razsekaš glavo svojemu tekmecu?---- Če Boga ni, pekla ni — čemu naj bi gosposka strašila." Tako Sojar! Sam prizna, da ateisti priznajo in rešpektirajo zakon. Ali katoličanu pa pravi nekoliko nižje: "Če bi se kedaj ustanovila država, ki bi odstranila religijo, tedaj ubijaj, kol ji, — čemu se boš bai gosposke, ko ta gosposka (narod) ne priznava tvoje religije in ti ne dovoli, da jo zvršuješ v ta namen, da bi farbal druge državljane !'' Sojar tukaj morda nehote priporoča za vzgled talijanskega bandita, ki moli predno izvrši rop, da bi ga gosposka ne prijela! Pri človeku, ki je omejen, ki gleda današnji svet skozi naočnike, pri človeku, ki je hodil v šolo. se mnogo učil, pa nič naučil, je vse mogoče. Iiadi tega' pa tudi tie -zamerim Sojarju. Nemo. MATI BOŽJA SE JE PRIKAZALA? ".Matija božja se je prikazala", tako kii pripovedovale pred dvajsetimi leti pobožne dušice v Ljubljani. "Pa iz drevesa raste", so pristavile pobožno poleg. "Kje, kje?" sem up rase val zvedavo. "Kaj ti bomo pravile," so mi zopet odgovorile Marijine device, "ti nevernik. Z nami pojdi prihodnjo nedeljo na Toško čelo in ipreprie«! se boš." Obljubil sem, tla pojdem in če je resnica, kar govore, da bom obudil javen kes za vse storjene in nefJt'orjene grehe in se skesano vrnil v naročje edino " zveličavna" rimsko katoliške cerkve. Prišla je nedielja. V družbi starih in mladih Marijinih devic sem se podal na Toško čelo, da iz oči v oči gledam čudež in milost, s katero je obdarovala Mati božja "verne" Slovence. Ko smo Dravlje zapustili za seboj, so starejše device izvlekle iz svojih žepov velikanske molke in pričele so moliti rožni venec. Mlajše d« vice so jitn pa sekundi-nile. Znoj nas je zalival, ko smo pričeli stopati v hrib. Ali device so še vedno molile trdovratno. Da bi se znebil tega neprijetnega žlo-bodranja, sem se obrnil proti neki starejši devici iu rekel: "Ne verjamem. da bi mati božja rasti a iz hrasta." Takoj me je podučila devica, da ni vsakdo deležen milosti, da bi videl niater božjo rasti iz hrasta. .Jaz i* m bil takoj prepričan, da ne bom deležen to milosti. Ali ugovarjati nisem hotel, ker ipi moje naravne lastnosti niso dovolile tega, češ, žalil bi bil verski čut drugih ljudi, katerim je vera edina tolažba in ki meni niso nikdar nič zalega siti rili. Snel sem klobuk laz glavo, ko smo prišli pred hrast, kjer je klečala že obilna množični in zrla zamakne na v gobo. ki je rastla iz hrasta. "Ali ne vidite mater božjo?" me je vprašala tlevioa, kateri sem ua potu rekel, da ne verjamem, da bi mati božja rastla iz hrasta. j "Nič ne vidim," sem se na kratko odrezal. "Vi ii'e vidite nič?" je začudeno vprašala neka mlajša devica, ki je v ilovici klečala poleg mene. "Ali res ue vidite, tla ima Ježuš-čka v naročju in pa svitlo krono na glavi .' Pogledal .«* in svoji bližnji to« varšiei in videl sem, da gledalti v hrast z očmi, s kakeršnimi gleda i človek, kateremu se je omračil »'ub. Napenjal sem tudi jaz svoje oči. Zaman! Videl nisem drugega kot hrast in gobi), ki je rastla ua njemu in srkala njegov življenski 1 sok. Stam.deviea ob moji levi strani je postala nemima in nervozno. I Hal ^ern klobuk ua glavo iti hotel sem oditi. "Le grešnik iu nk>vernik ne vitli nič," je pričela zopet! stara devica. Sedaj se je pa poleg mene oglasil mlad kmečki funt: "Jaz tudi I nič ne vidim!" Ali takoj poseže stara krnntica filozofično vmes: "Pred ljubo rr.amko božjo so vsi enaki: kmetje in gospodje, če nimajo vere." "Milost mora zadobiti človek," somakrat zaječale vse device okoli metre. Memi je ta fanatizem pričel presedati. Namignil sem mlademu 'kmečkemu fantu in odšla sva. Vse kleči: otroci iu odrašeni zamaknjeni zro v stari hrast. Ko se pa Jiagledajo hrast^ pa. iz žulja--vih rok spuščajo krajcerje, katere so pristradali. v pušico, ki stoji ob hrastf'u. "Jo£ek, le poglej, kako lep je Južnšček iii kako ljubko se smeji mamica božja!" Vsi pogledajo za trvnotek t je, kjer se je začul ta glas, potem pa zopet topo gledajo v hrast, ustnice se jim pa pre mi če j o -mehanično, ker se vsakdo teh verskih fanatikov boji. da bi mu kdo izalučal besedo nevernik v obraz. Žalosten som šel niz hriba ni-zdol in razmišljal, koliko truda in dela bo še treba, tla" naš slovenski narod poni učimo, da ga strgamo z verige, na katero ga je priklenil Rim. Nemo. Kaj uri katoliška cerkev? Katoliška cerkev uči, da ima človeštvo nad vse ljubiti Boga — stvarnika. Če je ta nauk na mestu, tedaj je bil Kristus v zmoti, ko je učil: "ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe". Cerkev pa nauke zavija če treba in lahko .trdi: "Človek, stvar stvarnika — Bogfo, ima ljubiti svojega bližnjega zaradi ljubezni do Boga, ker tako ou hoče; namreč, tla drug druzega ljubi." Kaj pa je taka ljubezen do bližnjega? Tako ljubezen imenujemo sekundarno, postransko ljubezen, ki ne prihaja iz srca zaradi ljubezni do bližnjega same, marveč, ker tako hoče tisti, ki uživa "od nas" absolutno t. j. nad \se ljubezen —- in taka sekundarna "ljubezen" do bližujega sploh ni in ne more biti ljubezen, vsaj ne v tem pomenu besede, kakršnega taka ljubezen zahteva. Ni nam treba raziskavati, ali je človeštvo v tisočih letih ljubilo nad vse Boga ali ne; trdimo pr naposled z logičnim zaklju-rkom (vštevši Sojarjeve navedbe o veliki večini ljudstva, ki veruje v Boga in ga ljubi), da je historičen Bog požrl vso pristno (primarno) ljubezen svojih kreatur in stem povzročil na inateri-jalnem kontinentu bankrot ljubezni do bližnjega, ki sedaj, kakor s«* vidi, nil i v sekundarnem (recimo tvorilueni) uziru ne funk-cijouira več, ker ni samomočna. 1'zeto po Sojarju, je Bog neke vrste kapitalist ljubezni, dobrot-Ijivosti, milosti i. t. d. — človeštvo, t. j. njegova "stvarca" pa suženj njega in njegovih čudodelnih stvarstev iu naprav: Sojar, Janez Kranjc in razni Maslarji so, pa navsezadnje izjema stvarstev in so nastavljeni, bog ve od kod, za agente temu stvarniku. Arogan-ca par execlencc! Po Sojarju in kat. cerkvi ni prostora na tem svetu za ljubezen do bližnjega; kajti transakcije tega ' businessa' st ne bodo završile na tem svetu, \sa ljubezen spada "gori". Ljudje se lahko trgajo meti seboj po pasje, snm<\ da »ne izgube iz pred oči ljubezni do boga. Tako je katoliška morala,..In;ko bi govorilo zidovje H ima, bi lahko več izvedeli kakor vemo, koliko krutosti se je dogodilo tam - in to vse "iz. ljubezni" do Boga. Če bi Sojar vedel, kaj pomeni beseda blnsfemija, katere se včasih poslužuje, tedaj naj dozmi, da jo je na kontinentu te vrste bogo-eastja 99';. Ljubi bog ima v resnici čuden cirkus... ' P -c. Nota. Za vsebino oglasov v Gl. Sv. ni odgovorno uredništvo niti uprav-ništvo. ... V- Jit*,«.«., mix*- ....... Wiirf" ... ;, . J ' Slovenska Narodna Podporna Jednota. h sedežem v Chicago, lllinoiH. Predsednik: John Btonioh, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podprodsodnik: Matija Strohen, 443 Main Str. La Hal le, 111. Tajnik: Martin Konda, 669 Loouiis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Blue Island Ave., Chicago, III. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. I Dan. Badovinac, Box 55, Du pno, 111. < .John- Verbcaj, 1111 Clarence Ave. Chicugn, 111. ( Matija Strohen, 443 Main Str, La Salle, 111. {Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, 617 S. Centre Avo., Chicago, 111. Jakou ti8ol,9002 Strand St. So. Chicago. 111. , i Martin Skala, Box 1050 Ely, Minn. Bolniški J j081p Matko, Box 481 Olarldge, Pa. odbor: j Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajnika Frank Klobučarju. OBredaji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja bo vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jednotnemu tajniku. Nadzorniki: Pomožni odbor: Imena delegatov za tretje glavno zborovanje S. N. P. J., v La Salle, 111., ktera so bila do zdaj nradno naznanjena. Za društvo Slavija št. 1, Chica-< go. III.: Martin Potokar, Frank Mladič, Jože Zavrtnik. (Uradno še ni naznanjeno.) Za društvo Triglav, št. 2, La Sal le, IU.: John Vogrič, Valentin Potisek, Matt, Strohen. Za dr. Adrija, št. 3, Johnstown, Pa.: Josip Bricelj. Za dr. Bratstvo, št. 4, Steel, 0,: Josip Dernač. Za dr. Naprej št. 5, Cleveland, 0.: Frank Korče, Josip Kalan, •los. Zalokar. Za- dr. Bratstvo št. 6, Morgan, Pa.: Frank Miklaučič. Frank Dr-mota. Za dr. Brat olj ub št. 7, Claridge, Pa.: Jakob Ješar. Za dr. Delavec št. 8, So. Chicago, lil.: Jakob Tisol. • Za dr. Bratstvo Naprej št. 9, Vale, Kans.: Frank Šetina. Za dr. Trdnjava št. 10, Rock Springs, Wyo.: Lorenc Demšar. Za dr. Sokol št. 11, Roslyn, "Wash.: John Zobec. Za dr. Edinost št. 12, Murray, Utah: Mike Žugelj. Za dr. Edinost št. 13. Wheeling Creek, O.: John Golkonda. Za dr. Sloga št. 14. Waukegan, 111.: Anton Cvek. Za dr. Sloga št. Iti, Milwaukee, Wis.: John Kalan, Joe. Koman, Jos. Prislan. Za dr. Orel št. 19, W. Mineral, Kans. i Pongriie Jurše. Za društvo "Sokol" štv. 20 v Ely, Minn.: John Teran in Martin Grmhck. Za dr. Orel št. 21, Pueblo. Colo.: Jos. Mišica. Za dr. Edinost št. 23, Darragh, Pa.: Clias. Mackovšek. Za dr. Bratje Svobode, št. 26, Cumberland, Wyo.: John Sare. Za dr. Celje št. 27, Frontenac, Kans.: John Bede ne. Za dr. Novi Doni št. 28, Greenland. Midi.: Peter Gešel. Za dr. Domovina št. 29, Thomas. W. Va.: Jos. Rus. Za društvo "Popotnik" štv. 30 v Weir City. Kans.: Martin Šteta neič in Frank Metelko. Za d'r. Sava št. 32, Winterquar-trrs. Utah: John Juvan. Za društvo "Ilirija'* štv. 38 v Kenosha. Wis.: Frank Jelene. Za dr. France Prešeren št. 34, Indianapolis, Ind,: Jos. Pušnar. Za društvo "Zvestoba" štv. 35 v Chicopce, Kans.: Alojz Ajdič. Za dr. Zveza št. 36, Willock, Pa.: Jakob Miklavčič. Za dr. Nar. Vitezi št. 39, Chicago, III.: John Kaker ali John Fabjan. Za dr. Slovenija št. 41. Irvin, Po.: Albin Franke. Za dr. Mlad. Danica št. 44, Co-nemaugh, Pa.: Fr, Podboj. Za crn iu Tončeta malo okrcati. da ho v prihodnjič malo več razmišljal, kodar bo pisal verske razprave. "Pater Ilolaček je bil postajni načelnik in je učen iu veren," tako piše Tonče. Pater Ilolaček je sin HolaČka, strojevodja na južni železnici, ki je vnet sodrug. Pater Ilolaček je bil res priden dijak in dokonča vsi osmo šolo, je ustopil v prometno službo na južni železnici, kjer jc postal oficijal. V železniški službi se je oženil z neko tercialko. V zakonu sta mu umrla dva otroka, predno sta zagledala luč tega sveta. Očetje frančiškani so izrabili to nesrečo iu sugestirali so njegovi soprogi, da jo je bog kazuo-val, ker se je poročila s Kolačkom, ki bi bil lahko postal duhovnik. Ta sugestija je imela takšen upliv na soprogo, da ga je na smrtni postelji s solzami v očeh prosila, da naj ji priseže, da pojde v samostan, če ona umrje. Ilolaček je prisegel, spolnil je svojo prisego, slekel je železniško uniformo, in šel je v samostan po njeni smrti. Oče njegov, ki je na tisoče dnov ir noči j prebil na železniškem stroju, ki je varčeval, da je izšolal svojega sina, je skoro obnorel, ko je zvedel za njegov sklep. Ali "pobožni" očetje frančiškani niso izpustili svoje žrtve, niso se zmenili za očetove želje, pa tudi ne za četrto božjo zapoved: "Spoštuj očeta in mater!" To je kratka in resnična povest, zakaj je šel nekdanji veseli in uljudni Ilolaček v samostan. Tudi o Voltairu piše Tonček, da si le .o b (/.adnji uri želel duhovnika, ker-to potrjuje zdravnik — zagrizen klerikalce. Voltaire je ravno toliko želel spovedati se, kakor sodrug Brožovič, ki jo za j« t ilk o umrl v ljubljanski hiralnici. Tudi o Brožovieu so klerikalci javno trdili, da se je spovedal in obhajal. Ali laž je imela kratke noge, Zadnji dan, ko je Brožovič izdihnil, je bilo pri njem več sn-drugov, katerim je povedni to-le: "Ce Li bil pri moči, še danes bi zapustil hiralnico. ICutarji in klo-futarioe še ne puste človeka umreti v miru. Noč in dan me nagovarjajo, naj se spovem, da bodo vzeli moje otroke v sirotišnico. Povedal sem jim. da je ves trud zaslon j, in da odklanjam tudi njih ljtubezen do bližnjega — do mojih otrok, ker mi stavijo pogoje. Jaz sem mnogo trpel na tem svetu in ne potrebujem nikogar, da bi meni grehe odpuščal. To bo že l>og sani presfkrbel." "Sodrugi," pričel je tiho. "Se-(.aj mi i" « d leglo" — na ustnice imt je legel lahen usmev, in izdihnil je, Da bi Tonče rešil vero, je pri-vlekel tudi Koesevclta za la.se na svitlo. T iu1 pa ni .povedal, da je U nose vel t po načelih rimsko-kato-liške eer'kve krivoveree. in da je rimsTto-kntoliška cerkev take krivoveree v srednjem veku gežigala na grmadi. Tone. tu si se zopet blamiral. — vzlio temu. da-si študiral vero! No. je že tako, da kogar hočejo pogubiti bogovi. ga udarijo s sle- poto. T. Podgornik. (.'o nemaugh. Pa., 2G. a v g. Cenjeno uredništvo! Priloženo \ am p Šiljam naročnino za enajst novih in devet starih naročnikov, do katerih je največ pripomogel farški terorizem. Cim strupenejšg siknjo katoliške kače, tem tesneje se mi združujemo v obrambo naših vet in j, — naše duševne svobode jji neodvisnosti, ki je predpogoj tudi za gospodarsko osvoboditev izpod kapitalističnega jarma. Si-rer je tu'kaj pri nas še vse mirno in nimamo nikakih prepirov in V oje v za načela, kakoršni se vrši« jo po drugih naselbinah, kjer žive sv bodomisleei in farški pristaši. Kar nas je tukaj rojakov, smo vsi svobodnega mišljenja in samozavestni. iu tudi nobenega hujskača v črnem tolarju še nimamo. Seveda če bi prišel v naše obližje kak niaziljeme. potem bi bilo s slogo kmalu' konec; kajti kjer je far, tam je prepir in s- vraštvo. Zatorej: hinavcev, ljudskih sleparjev iu farjev varuj nas. o Bog! Kakšnega mišljenja smo mi, o ti m bi vedel pač nekoliko več povedati potnik za " Amerikanskega Slovenca". Pred par meseci se je mudil tukaj v Conemaugh ter Franklin ter iskal naročnikov za ta katoliški list, — a dobil ni niti enega, pač pa marsikako neprebavljivo besedo, češ prodajaj svoj Kolomanov žeg-en raje po Jolietu. Sicer p« moram reči, da j«* imel precej dober nos. da ni naletel na kako pravo osebo; kajti od par rojakov sem slišal, da bi moral ta potnik oditi "nenavadno" čez hišni prh g! Nadalje se vsem bratom dru-< št va "Adrija" št. 3 v Johnstown u kar najsrčneje zahvaljujem za njih zaupnost napram meni, ko so me izvolili delegatom na tretje glavn zborovanje, ter jim obljubljam. da bodem po svojem najboljšem prepričanju podpiral vse, kar bo predlaganega v korist celokupni jediloti in njenih članov. Pozdravljam vse zavedne Slovence, bratom delegatom pa kli-erni: Na veselo svidenje dne 16. septembra! Jos. Bricelj. RAZNO. Slavnost v Milwaukah. Slovenski skabjo v Minnesoti. Zavedni delavci! Tukaj so imena onih slovenskih in hrvatskih garjeveev ali skabov, kateri dela jo med rudarskim št raj kom v E vele t lin. Minn., in se ne sramujejo odjedati kruha in ovirati boja svojim tovarišem, ki zahtevajo boljih delavskih jH)gojev. Zapomnite si ta imena: John Nenigar, Anton Nem gar, Gregor Gregorič, Frank Ijaurič, John Kočevar, Jakob JanežiS, Joe Petrie, John Maček, Joe Music, Anton Mttsič, John Capan. John Št rlekar. Audro Kvateraik, Joe Klim. Frank Laušin, John Lau-šiu. Frank Zgone, John Maurin, Frank Novljan, Ant< n Hribar. .1 oo IV, i '■, Joe Mristaver, Ignac Žganjar. Frank Moravčen, Anton Moravčen, John Erjavec, Marko 1'ugni. Marko Musič, John Ambrožih*. John Škraba, Alojz Gnj-i!iea, John Kapš, Primež Petrie. Jakob Pctrič, Math Orožen, Anton Ahlin, Jakob Bukovec, John Litanič, Frank Prelesnik, Jakob Krašovee, Frank Logačen, Anton Sfu-ohar, Frank Gradišar, .lakob Greben, Alojz Ainbrožič, John Petek. John Jamnik. Frank Udovič, Alojz Petek. Joe Skrl, Frank Te-luiue, Lovrenc Pintar, John Kluu, Jih1 Sli u te, Peter Shute, Peter Do-bota. John Babtuk, Jakob Babnik, Frank Gazboda, Jthu Jankovič, Blaž Gregorič. Janoš. Frank Pajk, Frank Urbiho. Frrnk Hribernik, Matija Kožar. Frank Sedlar. V nedeljo . M'|)tembra l!K>7 John Qnalizza v svojem "The Oakley Buffetu" na 1 207 -120!) So. Oakley Ave. Primerni dobitki v plezanju ua drevo ali "mlaj". Rojaki se uljudim va-i i j k obilni udeležbi. Maši zastopniki. Za Evdeth, Minn : John Ro-;;inc. y Za Calumet, Mich., in okolico: Leo. Jiinko. Za Chicago. 111.: Kramk Mladič. 5H7 So. Centre ave. Za državo Wyoming; Lorenc Demšar. Za Conemough, Pa : /. Driccl) Za Johnstown, Pa.' Jlf, Štrukelj 7.n Cleveland. O.: A. KuSnik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermetn Za Roslyn: Wash.: A. Janaček. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan Za Joliet, III.: M. Počele. Za Steclton. Pa.: Joc Majzelj. Za Clinton, Intl.: John Kolar. Za La Salle 111. in okolico: Va len tin Potisek. Opomba. — Cenjeni rojaki v ua-veden'h krajih se smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-ge-zastopn ke, bodisi 7. narocbo na !ist ali knjige. Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti so ubranijo dolgotrajnemu boleliauju znreumatizmoui in neurulgijo, »ko rabijo Dr. RICHJERJEV Sidro Pain'Expeller, ko čutijo prvo pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. iTi V TBoh lekarnah, 25 Tl^in 50centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., a 15 Pearl St, New York. Verjemite samb resnico katere nikdo z lažmi in obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu dr.1^0. Neovrirljiva resnica pa je, da je COLLINS N. Y. MLDICAL INSTITUTE edini zdrav tri ski zavod v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi nit indm zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse tajne spolne bolezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotine hahvalnih pisem in slik, s katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankanja prostora tu samo nekaj priobčujemo: Ozdravljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nogah Marija Dolenc Trnje, Gorenjsko, Kranjsko Cenjeni Collins Medical Institute 1 Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko in so zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi posilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, ker sem mislila, da ne bodem nikdar več. Se vam §e enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja. Maria Dolenc Ozdravljen bolečin v rebrih,slabega teka in slabosti celega telesa Nikolaj Vučekovlfi Danilov grad Motenegro Ozdravljen od dolgotrajnega reumatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni. Mike Novak 1258 Molilen Aw, Pueblo, Colo. Ozdravljen od reumatizma v rokah in no^ah. John Trebeč Box 196, Tercio, Colo. Ozdravljen bolezni na očeh John Polanc Box 151 Rock Springs, Wyo. Zatoraj rojaki, ako ste bolni- ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino le na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, ako hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. '1 >čno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov. THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE, 1-4« W«vwt 3 1th Nt., New ^^orli, TV. Y Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. V sem bratskim d rust vam pritjoročam tudi moje dvorane za društvene soje, svatbo, zabavno večer© itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudsko veselico. 38' Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došll! Priporočam se vsem v obilen jHiset. Frank Mladič, S. Centre Ave. Chicago, 111. (^3) (^Sjij (^2) POZOR ROJAKI! Slika predstavlja u*o h zlatom pre-tegnjeno (Gold filled.) ii. z dvojnim pokrovom. Size Hi JAMČI SE ZA 20 LET. I ra ima kolesje najboljših ameri-kanskih izdelekov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov ('ena jo sedaj samo -$13.00- a obilno narocbo bo priporočam spoštovanjem Jacob Stonich, 72 E. Madison St. Chicago, 111. MATIJA KUtAK (■OSTILNK AH v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obiBk Toči dobro in svežo pivo, naravno vino in pristno žganje. * Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 Emil Bach man, 580 S. Centre Ave , Chicago. Izdeluje društvene znake, gum-Ih*, zastave in drugo potrebščine. NAJEMNIK & VANA, Rojak( kateretttu »i včeraj dal Izdelovalca c , . .. . . ... . . . Cdas Svobode , da je cital, je da- sodovice mineralne vode in drugih nes pripravrljen naročiti se nanj. IZ^tiAt Tel. Canal 1406 j k "i-" ^ da ^ ^ MODERNI FOTOORA- ^ KI (NI AT ELI JE ^ L. H&gendorff. g ^ Vogal Reed in Oregan ul. ^ ^ V MILWAUKEE. WIS. ^ ^ Znižane cene za poroč- 5 ne slike. luUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUR Glavna stv o Uživati dobro perftktno zdravje je že od nekdaj prizi zdravje je predmet željam, voščiJom in čestitkini me delu se pa naše življenske Bile in iiiisn svežost naviidn gim'boleznim. Med sredstvi, kateia uspešno j odpirj SEVEROV -balzam življenja prednost pred vsemi. 1'ovrsti žtdcdt c, tu* cfi ji fro ii foki'm m^jii. ti < «'.«.< v prid zdravju; odstrani vse škodljive sm \ i \ irlmnjih dIu glava ali nupadada ntvrnlgiju, zngomnite si, da SEVEROV prašek za glavobol in nevralgijo. Je edino pravo sredstvo ki hitro pi majni ini it it ne 1 olt«'it e bri z vankih škodljivih misled, kov. 12 praškov za 25 centov. - prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street Milwaukee, Wisconsin. Priporočil'vhIm slovenskim salonom svoja izvrstna vina iu likerje. Ima v zalogi tudi im-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedrich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. ATLAS BREWING CO. al nje na dobrem glasu, kajti ona prideluje tia jbol je pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LACIER MAONET URANAT 1 It ax v až it pivo v steklenlrah na vse kraje. Kader «»n«»llr.n iu- -/»bi se oberniti do nas. kajti tar otvoriš gont^bio. ne žabi se oberni mi t* bode tu o zadovoljili. ik-m Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-uim "flaloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaeo-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna ix>strež-ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoma: MOHOR MLADIC <517 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chicaoo, i m- ES_ P Poštnim potoni lahko v vlagittc denar. j POZO H ROJAKU "II Podpisani naznanjam rojakom | v La Hal le in okolici, da izdelu-jem vse vrste moške iu ženske | obleke najmodernejšem okusu. Zu obila naročila se nnjtople-je priporočam VIKTOR VOLK kroja?, 038 »th 8T. UA SALLE. ILL. I kr w + WISCONSIN * i* l Da tamoremu vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedh JT smo da vloge sprejemamo poštnin, potom. Vi lahko denar ) na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na 5QCTH CBICAM 5AWB5 BANE 278—92nd Street Chicago, III. LO >1 _ PHONE 413 ^EL JJ l)vommi/n društveiie seje J. * in veselice. Porotniki do- J l»n> n - I i I *« stii 'I ;t s sin * £ novanjfin in brano 24 Union Street. KENOSHA, * wise. ? ,J Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči iu pohištvo pri w nas -^a Iz dežele korupcij. K misija, ki je imela nalogo lire iskati nereduoBti pri upravi in vodstvu sibirsko Železnice, je do-| •mala. da so razni krivci ponevc-rili iu ua druge načine osleparili državo za 10 milijonov rubljev. Kasparjeva državna banka. m Blue Island Ave. Chicago, III, plač njo od vlog 1. jan. pa 110 jun. iti od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na-leto. Pošilja se denar na vso dole sveta in prodaja bi> tudi vozno listke (šifkarte). Denar so posojujo na posestva in zavarovalno police. Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina id. Chicago, III. Ali se bos ženil to poletje? v c ^e bo tako, potem si bošgotovo omislil enitvanjsko sliko ini sicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvotni; značaj................................................. To ti točno solidno in retio naredi. [rojaki, naročujte ai "glas svobode." Izkušen fotograf- 391-393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. ESTABLISH 1H83 PHONE CAS'AL 287 ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno činerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vnekako pa inia lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno* zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni vtelesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali nuSi citate!ji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino j najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborilo prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo boltzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni. • • • • POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo idravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabib pijač. V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in potno moč naslednjih speeielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.