j£TO—YEAR Otiumo, ML, tocok, 14. iTmU (August 14), 1923. ** it* §m 1» h.U.. 1103, A*t »f 0«l. S, Itlf. uiUrM m Jim 1< me. STEV.—NUMBER 190. Izpraznitev Poruhrja ali konec entente. Kaos sledil padcu Cunove vlade v Nemčiji Iz Waahingtona je prišel glas, d« bo administracija za vseko ceno preprečila stavko rudarjev v okoliiik aatraehncga premoga. Predsednik Coolidge jo namignil, da ne bo pritiskal aa senat radi evetovnega sodišča. Wall Street je ugonobil našel-nika "Pigglj Wiggly» trgovin. Prša vaa milica ščiti skebe v Hillaboru, IU., >jer bojdrolba poskušala obratovati tovarno. Pokojni predsednik Harding jc zapustil vdovi $750,000. Osem oaeb je izgubilo šivljenje tekom dveh velikih neviht s silnimi delavnimi nalivi v Chieagu in okolici Komunisti razglašajo pada« vlada aa njihovo prvo smago. Splošna stavke, izgredi in kaos t Vem. čiji aa nadaljnia; okrog B0 mrtvih hi 800 ranjenih. * / J a* , STRESIMAMlf MORDA NAŠLI-DI OUNA; SOCIALISTI SO SI RAJI ODLOODJ STO-PITI V NOVO VLADO. gleška vlada Ja tflno ošigoeala 'oincarejevo politiko napram Nemčiji. "Invadja Poruhrja ja bila nspostavna," aa 1 • fllaii^ nntAv fo poročilo je bilo dana ▼ javnost potem, ko so aa šlani premogovne komisije posvetovali a novim predsednikom o tej sadovi OBK KRILI RRPUBLTK k NIKE CO FRANCIJA VI IZPRAZNI PORUHRJA, BO ANOLLJA TIRJALA SVOJI POSOJI-XO TAKOJ, JS RALD-WINOVA ZADNJA BESEDA. Anglija ja odgovorila Franeiji, da entente je konec, ako Francija na aprejme njenih pogojev aa rešitev reparaeljeke krize, Cunove vlada v Nemčiji ja padla in Streeemann bo mOrda novi ministrski predsednik. Stavke in krvavi izgredi ae nadaljujejo/ Belgija na robu velike finančne krize vsled psdsnja njene valute. Francija ji mego$e poeodi miljardo frankov. WŠU ST. UGONOBIL L*tfcl*KŠ 'PIWIY Mampbia, Tenn., 12. evgusta. — Vroč in dolg je bil boj, ki ga je bil našelnik znanih« trgovin 'Plggljr Wiggly" Clarence Saun-dira z denarnimi mogotci na Wall fctreetu v New Torku. Prizadeva^ uja tega človeka so bila velikan« tka, ali moč grabežljivega Wsll Sneeta je še vešje. Saunders je izgubil svoj boj, svojo trgovino in vte svoje premoženje. In nocoj je Ssunders naznanil, da ae hoče odreči kontroli na ju-trašnji seji, katere se vdelsše člani tiste skupine finančnikov, U so ga-salageli a denarjem v njs-govih transakcijah na borzi. Saunders je izjavil, ^a it bo jutri popolnoma odrekel predaed-ništvu in ravnateljstvu in ds bo izkušsl preprečiti bankerot a vsem, kar ime. Zstrdivši, ds je skupina ljudi, katerim je knel on plečeti do J. septembra snesek po $?,f>00,000, aH se pa odreši predsednlŠtvu tr-govske korporeeije, pod kontrolo Lynne H. Dinkinsa k New Orle-anss, je dejal Saunders t "Do ti-(Dalje na 3. strani.) SARDINO ZAPUSTIL ! VIK SVOJI PUMO SVOJI iSVL Waahington, D. 0. — Pokojni predaed ni k Harding je zeposti! skoro $750,000 premoženje svoji šenl Florenci Kling Harding. Oporoko je naredil v mesecu juniju aselo prej, preden je odšel is Waskiagtons proti Alaski. Vse svoje osebne zedeve je Uko ure-dll, de ae bo laula vdove skoro nobenih sitnosti Hsrdingovs o-poroke ae bo predložena sspušč-ninskemu sodišču v Wsshlngtonu, Ur ni imel nobenege preasoženja tamkaj. Oporoke be. kekor je četi, vlo-lene v Merionu, O., morda še prihodnji teden. Cele preaseženje, ki sneše približno t7.W,000, je po tej oporoki eedej last predesdafc kov. šene. U nekej volil je dole-čeaih aa Hardiag*ve prijatelje. ^ mm1 PROSVETA "P R O 8 V E T A" "THE ENLIGHTENMENT" .532. lIi^iuSC^B Mili MM>i ^ )•» MfMM SsS. NA ČIGAVI STRANI SO OBLASTI OB ČASU SPOROV MED DELAVCI IN PODJETNIKI? Dolgo K U« iz te prijazne doline, je bolj podobna dolini prijetnost Oddaljeni ««o od večjlk meat in naaelbin. | No, pa zdaj «e gre. Obratujemo a polno paro, ali kadar bo pričela parna piliti peti 2e predolge H dije, potem pa ia ramo, zopet kot ▼ anfnoati. Slovenec v je tn doeti nih ia ae prav dobro med aeboj. Peelarski naa ae zaoetajajo, za aatanovljena ie peta podrninka. PeČlarji imajo sploh močno zvezo mc4 aeboj, Uko če U ali oni zboli, mn ie pride drogi malo pootro-či ter mn da kitro zdravila ali kor potrebuje. V takih slučajih pifde prav črna kava In pa kaj drugega, če ja ravno na razpolago pri pcčlarjik.3 Saj drugega itak nI pri naa. Tu prav polteno in mirno pre naiamo zapovedi evete prohibi-olje. Ne pij, če nimol Škoda ds ni človek kekor kemcla, da bi l*i bil v boljših čaaih naložil za daljio dobo. Tedaj bi aa lakko podel na pot In brez akrbi korakal mimo mola poetave ter oe ara smejal t poet Stophn noj zopet korak aasoj do zvestih pečlarjev. Kar je sta rejiih ima ie vsak bolj veliko V državi Utah so prišli ns zatožno klop trije rudarji, kar je prišlo lani do izmenjava strelov med rudarji in kom-partijskimi pobojnikL Pri obravnavi Js bil zaslišan tudi mr. Kelter,lerif okraja Csrbon. Kot priča Je izpovedal, ds Je tot šerif dal rudniškemu superintendentu rudnika Standardville več pušk in potrebno munieijo. To se Je zgodilo dan preje, preden je prišlo do streljanjs v Ntw Helperju, ki se na-haja r ravno tem okraju. Superintsnden* je pričal pri «» tudi neki prejšnji obravnavi, ds se Je ojottl, U^tlttTAl razpostaviti stavkovnih straž okoli nktaika. Berifjoe*oji ~ izpovedi dodal, da ara Je bijo znano/da superintendent ni lerifski pooblaščenec. Ravno tako Js vedel, da vlada velika napetost med rudniškimi uradniki in radarji Šerif je zdaj ush&ben pri rudniiki kompaniji. jI lake izjava in pričanja jaano povedo, na čigavi strani ao v nekaterih krajih okrajni oblastveni organi, kadar ptf-de do spora med delavci in podjetniki. Šerif je izročil strelno orožje s potrebno munieijo rudniikemu superintendentu. 2e prihodnji dan je prillo do streljanja. In kdo je obtožen? Rudarji I Šerifova služba poteče in kdo ga hitro sprejme v službo? Rudniška kompanlja. Človek bi pon}l res socUti r norišnico, ako bi ne razu-mel t^kih dogodkov i^Jfc znal tolmačiti pravilno. h Tam v Arkansasu je bila stavka želaznSUdls delavcev Stavkarji se nočejo podati in sprejeti pogojev železniike dražbe. 'Organizirali so ss hitro meičanefti klubi in so talijinMMiavkar ob&MksIjC ltiztirali flAppUje Ali ns zadene krivda oblastvene organe? Ganili se niso, ko so llnčali stavkujočega železniškega delavca in pretepali in izganjali iz občine druge stavkarje. Ne ganejo se tudi zdaj, ko je treba poiskati krivce in jih kaznovati« t Olovek bi moral biti rea bres možganov, da m bi ra» zumel, na čigavi strani so oblastveni organi v tem ^ut^ju^ ~ """ *' mHattail KAPITALISTIČNO IGRAJCKANJE S CENAMI POU-SKIH PRIDELKOV; x zs še vod n*m a prihrankov tudi nista imela. fte dosti ljudi je, da niao pri kakik podpornih društvih, kar pa je v današnjem draiabnam redu, ko vae etreml aamo sa denarjem, letita pri pogrebniku, aah izgubo društvu nista bila, Ameriški delavci po aa vozijo tlačeni po navadnih vozovih brez vsake ncio^AOiti io a tem pokrijejo izgubo, kl jo napravijo razkošni vozovi. "V Rusiji vidimo vse to in neobhodno potrebno. Človek prav cavnotako mi izkoriščamo aa ras-nič ne ve, kdaj ga lahko doleti rod, a te je tisti, ki lahko plača." Rusija reiijs staio-vanjsko vprašanje. Cena pšenici je padla. In nekateri prerokujejo, da bo le padla. Neki bankir priporoča, da Združene države kupijo sto miljonov bušljev pšenice, da se požene cena za bt^šelj pšenice ni $1.25. " " v Ali smo letos pridelali več pšenice kot lani? R. O. Cromwell, ki ocenjuje pšenični pridelek sa Lamson Bros. k Co., pravi, da bomo jare pšenice pridelali manj za sedemnajst miljonov bušljev kot je poročala vlada v juliju, ki je ocenila pridelek jare pšenice na 218,000, 000 bušljev pšenice. Zimske pšenice se bo pridelalo to-likp, kot Je govorila ocenitev pridelka v zadnjem mesecu. Skupni panični pridelek bo znašal 804,000,000 bušljev, lanski pridelek je pa doaagel 862,000,000 bušljev. Is tega aledi, da bo letošnji pridelek nižji od lanskega. Zakaj torej padla cena pšenici? Ali se to vrši po volji borsljanov in žitnih prekupčevalcev, ali so tu drugi vzroki, ki povzročajo padanje pšeničnih cen? Vsi tisti, ki zagovarjajo današnji gospodarski sistem si pomagajo s praznimi Izgo-llik smo spozaali LsvrišaT da nje-vori In dozdaj še niso navedli pravega vzroka za padanje Imu nl P™1* » delsvstvo m-pšenlčnih cen. PT"^|dareko aa« - raj s v* ter otroci ss šs bolj slabotni. No, pa mislim jo mnoliti In rars. Pfl preobleči v novo o-bleke, da bo lepiš in morda ss Se pripeti, do ss Is kdo drogi zaljubi vanjo. Za zdaj je malo bolj težko, ali ko pride čaa, dva tri dni dela v tednu, petem W pa vaa dragsše izgledalo, tako, le bo prišla kaka blondinka okoli, ee bo kar čudila, da mora priti a tako enainimi čeveljčki ia ne opraši preprog. No, tistega ee ravno nl bati, ker Slovenk sploh ni tu in drugih po doeti. Ali kar nae ja poč-lsrjsv, mislim, da smo ae vsi vpi s^i v pečUfski stsn in zato ao pa tudi stroga pravila, da je gotovo kasaovaa zlssti še oni, ki leni. / Noj zadostuje. Od kuhe Se ae bom nič pisal, ker še niaem tsfcb ^kdlT^nddM^ stavami na dan, predno nesem svoje kosti tja Pozdrav vsem Slovencem Sirom Amerike, slssti ps psčlsrjem v Library, Pa. — PsIUr. Bsllingkac, Wssh. - Nsše meato iteje okoli 3.500 prebivslatva. LeU as majhnem hribčku, odk* der ima človek le p,razgled aa vff štiri vetrove, poaebno po na mor* sko gladino. m Glede delavskih rasmer ne bom doatl Opisovsl. Ta js samo enr pre mogokop, Spadajoč k Bellingham ski premogovni druibi. Pri tej dralbi so ssstsvksli lansko leto. Ko eo organizirani delavei šli nI stavko, jo ta drušba najela neor^ ganizirane d» lovce, da ao opravi ljali atavkokalko delo. Organizi rani delavei bi bili etavkali toliko čeaa, dokler bi drušba ne priznala njih zaatev ia jim ugodila^ pa jo nenadoma prišel od predsednika' Levriea btaojav, da je etav* ka preklicana in zdaj imamo "o£ prte delavnico". , | Bratje, trpini, iz togo vidit* kaj zna napraviti z nami predsed* nik U. M. W. of A. John L. Leviš. Tu je poatil delavce na cedi« lu in dietrikt št. 26 jih je po eg< spendiral. Zakaj bi val delavci na •topili skupaj ter eklicall izredno aejo aa kateri bi odelo vili Uh wiaa kot predeednika U. M. W of A., na njegovo meato pp poatavlli drugega mole, kl bi rea delal V korist delavcem. Po njegovih de Z ozirom na tako uredbo plača verižnik v Rueiji celo večjo sta aarine za etanovanje bres vsaka smrt, torej bi bilo V toliko bolj potrebno, da bi ae organizirali vsL Kdor še ai pri nobenem pod- , n . rn društvu, noj priatopl k [opreme kakor jo plača i N. P. J., katera ae je iakassla ki se nastani t dragem In lepo po evojik delih kot najboljša pod- opremljenem kotelu ter ima vso poraa organizacija te vrata vvA- meriki. Pozdravim vse čitatelje "Pro-sveto". — John Oregorina. ja investirali p^ v Ameriki u ^ MRMIIIlaiSli sile, prin^J aei svoje uspehe, ki bodo slišni kskor oni v Italiji, ia aieer J ikodo dela vek emu gibanju *w/d aaedne gioailo še iadsjajo fMlBll V tem organu pr©. pagirn glami avet črnosrajlsrj^ v Rimu aa fatiatično organiz*:j0 v Ameriki. Naloga delavstva j« torej, da v vseh ozirih, kjerkoli w nudi prilika vodi protifašuti«'.! no agitacijo. \ darske unije ter da abeolntno n l. , — . . A , ^ .drli s kapitaUsU. Zlasti sedsj mu- Cena koruze gre kvilko 1 Tako je tudi z ovsom 1 Kaj je i« vseeno, ksj govore o njem pa je vzrok? Ali smo mogoče pridelali premalo koruze, ddevcl in ksko s njimi postopo, da zdaj primanjkuje na trgu? Slišijo se glasovi, da bo ko * le uhko ,mUi0' sul bušelj koruze devetdeset centov. Torej ne bo koruza I ^Cl^ffl j^«L'i skoraj nič ceneji kot pšenica. Letos cenijo koruzni pride- ''som s tem, da se £bratll ipremo-lek na 2,877,000,000 bušljev. Lani so pridelali 2,891,000,- gersklmi mogotci. 000 bušljev koruze. Koruzni pridelek bo letos komaj za Ttt * * dn* 29 j°u- eno .po^injomanjM kot lani. Ov* bomo pa pridelali bZIu^^Z vač kot lani. Pridelek ovsa cenijo letoe na 1,282,000,000 avtomobil, v katerem as je naho-bušljev, lani smo pridelali le 1,201,000,000 bušljev orsa. J*1 "Isdi. šele 17 dal poročeai Ako pada cena pšenici, poakočuje pa u oves in ko-j1*'"l* t?ko bi monUl f^ ^ m udarjeni n. »oi^ne. d.^ TSiS T^t ne bt razumeli, da kapiulisti, ki se pečajo s žitno trgovino, tleh. Njun avta je bil tako raaklt. manipulirajo cene! da ni bilo videti ni koščka eelo. Ca je pridelek velik ali majhen, cene določijo bM^SS^T^ JVJ )• i kakrga aiatema Ja bi Mol Z bU ruio, Moskva, t* (Perečo Anice ta Federated Preaa.) — DoMčkolov cu, verišniku, človeku, ki ae mara delati aU špekulantu t Rusiji lahko stokrst vsi zaračunajo za stanovanje ali najemnino sa bo kakor pa nizko plačanemu de-avcu. V izjemnih slučajih tadi rsčunajo verišnikom dve in tri-stokrat toliko od najemnine kot deloven. Nove stanovaajeke odredbe od-očajo, da mora biti najemnina računana na slsti denarni podlagi. To je valed tega, ker ao v pretekloetl radi vedaegS padanja rublja bile najemnino proti koncu leta tako nizke, da so jSi nl oplačalo niti pobirati in tudi mnogo drugih nerednoeti še je pri tem vršilo. Novo določene stanarina, ie ni gotovo, da bo zadostovala, da ee izboljšajo stanovanjske razmere, a vendsr bo ▼ veliki meri sluiils, da bodo lahko popravljeni stanovanjski domovi, kolikor ie to potrebno. Lastništvo stsnovanjskih hiš si nsmibč pridržuje občinska vlada mesta, ki daje pravieo do najemanja etanovonj različnim delavskim komunam ali hišnim komitejem, kl potem podeljujejo stanovanja po velikih stanovanj-Jakih hišah, kjer imajo tudi svoje ursdc. Ti odbori pobirsjo najemnina la istim »denarjem vzdrfnjejo popravljanje ia oekr bovanje etsnovsnj. Najemnina alsnovsnj je etalns po ukasa eo-^etov. Zo določevanje najemninske pristojbine oo vzeli kvsdrstnl se ienj. Zs vssk kvadratni sešeni jo treba plačati človeku, "ki se živi s delom", po tri do deeet zlatih rublje v aa mesee (11.50 do $5). Delavei pa plačujejo najemnino na podlogi njih pleče. In eicer plača mol, Id ne zaaluži več kakor $15 na meeee eam^ pet do deeet centov najemnine od ' koga kvadratnega eeinjo. d očim bo delavec, ki sssluši na mesee več kot 160, .plsČsl po Me stanarine -od vsakega j^ršdrstnega •ežnja aa meeee. J H L U f jT ] Ljudje, ki ei najemajo obširna .»partmentna stanovanja sa malo število stanovakev, oo kaznovani aa drug način. Veakl osebi j« dovoljen proetor dveh kvadratnih eeinjev in teko za vsakega Člana v druiini, da ni trifba plačati več kakor gornjo vsotetfujemai-ne. Ce imo Človek večji etano-vanjaki proetor, pa mora plačati dvakrat toliko vaoto. Na ta način ima delavce e petimi v druži ni - atanovanje 500 kvadratnih Čevljev poda in za to plača na mesec aamo 50 eeatov. Za lati proetor pa bo profitar plačal aaj manj #90. Nczepoelcnl la pa druiine, katerih očetje ao pri rdeČl arma.l kakor tudi druge oecbe, ki eo aa eczaamu ljudi ,potrebnih javno pomoči, dobijo otonovaaje tonj, ako vloiijo prošnje. ' V ni kakem alučeju pa jim ni treba plačati od atanovanje več kakor minimalno določeno ttojemnlne. Profitar ali "nepseen", kakor mu pravijo Ruei, ima v tej delell slabe čaee. O tem vprelaaja aem ee pogovarjala s nekaterimi Rusi ln dobila sem sledeč odgovori "Vssks deiola ima svojo eta-nevonjsko vprslonje, kaUrega rešuje v škodo kokema razredu in v nsjveč slučajih proti delov-akemu razredu. Velika atanovo-iišča eo natlačena s delsvekiari draiinsmi ia aa U način pls« ujrjo del s vsi najvišjo stansriao. kajti tam .kjer stanujejo oni, oo hišni !■!listki vloiUi v poslopja naj. pootrešbo. Kmečki dom je eden najfinejših hotelov, ki ga ima v ookifei vlada. Ke pridejo z de-šele kmečki ceetopniki v mesto, pa jih ni treba plačati v tem hotelu za eobo več kakor lOe. Vzlic nizki najem ni o 1 ima vso ookrbo, kurjavo, ramvotljovo in vodo Zato pa profitarjem atanovanje toliko bolj sasoUjo. Fašisti ia strašila m a___g__»l jjc-.ial, iioruzaRin orzavii« Mew Tort. — O fslistih v Združenih državah ao bile pričele krožiti zlagana vesti, da js njlk gi-bsnje potlačeno, kar pa zanika protifaiistovska gveza v Severni Ameriki in navaja za to tudi do-tszc. ''■ ^ Zadnjih por tednov ze je pokazalo, da fašisti še vedno delujejo, in sieer v veliko sgilnostjo slssti med lsšklmi naaeliškimi okrošji. Italijanski podanik «a Zdrušenc drŽave prine Oaotani so je podel v Bim, da ss tam posvetuje s malino čmosrajčarjev, kako bi pro* jektireli veliko fsšistično gibanje tu ia napravili iz ameriških dela v-eev fašiste. Poelanik Oaetani je Utrdil črnoarajčsrskemu glavnemu stsnu, da^jc sodnik Gary silno naklonjen fašiatom ia da bo lahko tudi sluiil kot glava k razširjanju fahzma v ^meriki. Veliki svet šrnoarajvarjef, ^ Blmu ee je nato odločil aa agitacijo, aied avojimi aaaledniki preko oooaaa v Ameriki t«r da jih bo podpiral v tem "pstriotičnem" delu. Miniateiskl nredaednik Muaao-lini je iaiel tud^ govojf , o J*eko-occunsk^iki ffl^iimu if A^cnl^i) Hy,da ja Silno potreben za po« tlačenje vsakega "rdečega'! na-siljal > ,. r , . \z veeh prisadsvaaj rimakih fašiatov je vaeeao zazvideti, da je njlk delovanje med evojimi rojaki v Ameriki preeej težje nego eo pričakovali, Spoznali eo, da ljudje tu niso tako dovzetni ta bombo in bodalo. Nadejamo ee pa lahkcLde čmosrajčarji no .bodo odnehali, aaj vidiiapf kako oe-jejo oeme svojik slodejetev po vsej Evropi, ns Francoskem, fcpanakem. Nemškem in povsod, katero todi odrodeva še iete zločinske sadove, kot jih je rodilo Itsliji. Lakko tadi pričakujemo, da bo Izdsjsnjo Izseljoaiških paapertav v Jugoslaviji. Minister ss notrsnje zadev« j« sporazumom z ministrom za soe. politiko odločil, da ae morajo \st kompetentne oblasti pri predlaganju prošenj za potne liste za izseljevanje v Združene države držati aledečoga reda: 1. Prošnje oaeb, ki ao se hote-.lo izseliti, pe zo jih naaeljeniike I oblaeti Združenih držav vrnilo, ker je bila kvota fa leto 1922-Sl] že izčrpana; , 2. Prošnje oaeb, ki ao z na« nom, da ao izselijo, razprodale zvojo poaeet ln predložile proinje do konca decembra 1922; 3. Izdani, ampak ne porabljeni potni liati za Združene drža-ve is leta 1922, ki ao predloženi Generalnemu izzeljeniškemu ko-mlaariatn za klavzulo. Ti potai listi s klavzulo bodo v najkrajšem čaau poslani kompetentoim inatancam, da jih hitro izroče pro- ailcem; 4. Izdana dovoljenja za izda-Aje Ifsfsljeniških potnih listov lota 1922, .ki so bila predložena Generalnemu izzeljeniškemu komi-sariatu, ln ki bodo tudi razposlana Generalnemu izaeljenilkemu Komiaariatu* in kl bodo tudi raz-poslana nadleitvom za nujne izdajanje izaeljenišklh potnih li-ato v proailcem; Omenja ae, da je treba pri uva-Sevanju novih prošenj računati tudi a prošnjami, ki ao bile lani odklonjene, ker jo bila kvota i* črpana,'in katerih je bilo j>o«eb. ad mnogo y Sipvjniji in »Ima- mjkf 1'^EJ -i ^; ' Hazpia mln^retva za notra-njo ssdevs naglaia, ds iznaša po komaj ča- |ol|o prej medtem ko je potrebo za emigracijo z ozirom na dosti slabe sedanje goapodareke razmere neprimerno večja od fiaktične možnosti, da i« zadovolji. Iz te|a ai bod omnogl v Zdm-ženih driavah živeči Jugoslova-aJ lakko napravili odgovor na vprašanje, zakej da ne prihajajo pričakovani aorodnlki aU prijatelji. Treba je omeniti, da je bil ta raipis v domovini izdan 15. junija, ln da se je medtem zsčelo f izdajanjem potnih listov v onem itevilu, odpada po meeečnl kvoti ne Jugoslavijo. "Ne ladijek je med potniki najbolj prissdet tretji rszrod. To plsšo prn,M,r,',jnn»ino največ, a-ko apoite vamo, kako | SPIš KUISA1 SOVA KUlflA! "Pater Malaventura "V kabaretu" Spisal Zvonko A. Novak. Ilustracija »arisal Stanko 2ala. Izdala la saloiiU Književna matica S.N.P.J. Povast is ftivljeaja amarišldk frančiškanov. To ja prva sUvanoka knjiga o Ameriki, U i®* izvirno sliko. Fina trda vaška. Stane $1 JO s poštnino vrod. Rojaki, oosite po tej knjigi« no bo vam Šali Nasotfce Književna Matic« S. N. P. J- 2SS7-S0 So. Laamdalo Am, Cbeafo, IIL U|U Kajlft. veri lica. C. li Ava SL lpe\ tlačanov. L^ IU (Fed. Prta.-) -figi»o, ki »M plačajo po Lrt centov do encgs dolarja na L politično ime P«oni in L vlada zvezne (Zdruienih dr-L .omarica. Tako se godi de-CL na Virginskih otokih, 1. porois Rotschild Francia. or-^tor delavake unije M7S61 in urednik Emancips-L u pisma od St. Thomaaa, V. fv katerem tamksjlnjl delavni Ljirajo na ameriško delavstvo i po«o5. Apel ki je naslovljen Ldalarsko časopisje Hdrufenih LfcT. »c f lasi: ^Tu ns Virginskih otokih je Ljna človeških bitij, kl ao čla-[delavakega raireda. Ta bitja L povedati o nasilju, zstirs-L ia izkoriSŽanju take dogodke, jlovrku hitrejše zapljujc po L kri, ko sliši o vseh nad tem Jiritvom izvršenih krivloah. ^ vsake moči so ln na pomoč i upajo. Od meseca do mcseca ludajo, njih dcea ni sadoetno Craajen ain gospodarske razprt ds teh otokih so nekaj na-pip "trezni zakoni ao napravili utojavo na teh otokih. Zaprli I pristanišče v St.'Thomaau sa vasjo trgovino in ao na ta na* h odgnali z otoka St. Crolx vse ttelektualno in trgovinako do* ivstvo. Nešteto gorja imamo ried novih zakonov. Ti otoki ao »ravnost pod nadzorstvom mor-sričnega deparfcmonta. Domačiji otokov sicer apoštujejo mor-irično osobje, ki brezobairno leda na otokih, a v njih areih tli m proti sedanjim tukajšnjim o-lastim, ksjti zavedajo se, da to i ameriška ne kaka druga vlada uvefi vsiljivci. Ti prebivalci ao ^oitrijski tlačani, kl zaslužijo i deset eentov do enega dolarja i dan. Stanujejo po kočah Iz ena ibe, jedo nczsdostno in slabo isbo. Izobrazbe nimajo nikake. "Sužnji smo, Čeprav po otokih ikra ameriška zaatava opevana robodc. Oni, ki ne snajo pisati, kko glasujejo, žene pa ne. Vla-i imenuje in odstavlja sodnike. Mieijski sodnik in. vladni pravd* ik iti r eni in isti oeebi. Ps š^ nogo hidi žalostnejfiih tiercdno- Ije. 'To je ljudstvo Wr# pravic, zs iterega sicer veljajo z>ezne po-Ikre, kolikor sc tiče dolŠnozti, a •leg tega Je postal 4 od toof-iričnih častnikov. Kajb&lj kar rsbimo bi bila civilna forma Vla-t, da bi lahko vlado sami volili si tsko potom svojih ljudi iz-sljicvali položaj." ROSV|TA pomožni tajnik Augustus T. Scy 1WALL 8TREET UGONOBIL MA mour je bil glava pravoaodnemu ČELNTEA 'PIOOLT WIGQLY' departmentu več mesecev med Daughertyjevo boleznijo in bo še nadalje vpgil vae poele, dokler ne Imenuje predscduik Coolidge no-vega ministre. Predsednik Harding je imenoval Daughertyja sa pravosodnega mlnistrs, ker zta si bila prijatelja v zasebnem in političnem ozira Deugherty je ves bolehav, in vsi ao bili mnenja, da ne bo po smrti prodsedoika Hardinga več ostal v kabinetu. Papež postavi novo dogmo. : Berlin, 13. avg. — Tukaj poročajo, da nemerava"hti. ki je zsdivjsle po me-■ » »cvers ln acvc >rozapada ter se preko me- •eala »voj divji il Lv oiorje na južni atr*n1, je sle. Ms plohs s točo. Potem ss • bliskati in treekati, kakor »'koli v par zadhjih letih. ;;kar je podiral drevje, lomil ^onkke droge, prevračal avto-' 'i pa rušil leecna poalop- I J* okilr mnogih krajih je prišlo do ™ 'n požarna bramba Je 1-Ms čez glsvo. DAUGH11TT OD0TOPI. • * Jknon, 0. — Priprave ca ed-* pravHodeega tajnika Deug-nv<« i/ svesaegs kabinete ae Je rejerjr veznega kakor ae [■'lini uradne partije je ne-^Hel, da je raspravljel pre-minister o svoji oetevki s ■Nnlkom Coolklgem sedejo ^ .-••hingtonn maloprej, ko jnpotf.r.1 y Mafioa, O. |£*alno naznanilo o tem kora T Jfcvljege kmaln potem, ko £"r'Mnik CeeUdgv vrne v ■Magtmt Presgodej je še egi-naalednikn, ali V Parizu ja bila pred kratkim rasitava, pri kateri je bil navpo-čen malone ves francoaki znanstveni svet. Nadškof is AlUra, Leynaud, jc razatavil izkoplne, kl so bilo pod njegovim vodatvom prbešene iz katakomb starorimskega mesta Hadrumetum v Sc-^erm AfrikL V doki prvih kriatja-nov j« bilo po katakombah tega mesta položenih 15,000 mrtvecev, katere ao zdaj našli. Velika.po-membnoeti so nsslpi, ki so jih no Sli v katakombah, ki bode aluilli nedvomno kot važni dodatki k cerkveni sgodovlni. Staro mesto Hadrumetum ao ustanovili Peni-čsni ne vzhodnem obrežjn današnjega Tuniaa, ki pa je razpadlo še v prvih časih r, v • »t m j (Nedeljevanjc e prve etreni.) državnim senatom, je isrlkel zs-kih 100 besed, in ob neki drugi priliki sc je isnebil le kakih štiridesetih besed. In ko mu je predsednik Amkerstove univerze podelil nsslov prsvncgs doktorsts, mu je čestitsl k temu, ds je zelo krstek v IzrsŠanju svojih misli. Tisti, kl so preučili Coolidge-ve govore, prsvijo. ds ne bo priporočil kongresu bog ve koliko post s v. Nsjbrž bo dopustil, da lodo njegovi vlsdnl pomočniki predlagali postsvodajo vsak zs »vr.j depnrtment. Položgj bo ns sasedanju prihodnjega kongresa takšen, da b* k4j težko spraviti pod streho stavodajo, ki M ne prljalo pretež-ni večini. Zato bo predaednik doživel tem manj odklonitev, čim manj postav bo priporočil. Kskor jo namreč priznano, bodo radikal-»d republikanci dovolj močni t aenatu in poslsnskt zbornici, da bodo islehks porazili vssko legi* Urijo, ki jim ne bo všeč. Ali vsš, ssksj ss tvoj dešsk teke rad potepe s dragimi dedd | b ageaje raste "peredno.tr t Odgovcr ae to ta mnoge uganke vekaašanj« ottek ne)del rknjl £"Saken btagenesljs". kslerc Ml prt Kajttevai metid MtFJ.J TKOOVIN nihee ni pričakoval vpričo eed* njega mehkega Baldwinovagp go-vora v parlamentu, da bo ietl Ualdn-iu nastopil Uko odločno soper arogantnega Poineereje l Splošno mnenje aaed diplomati je, da je mtenta še pcltopana, kajti Polncarojeva vlada ne more apre-jeti angleških zahtev in ostati ns krmilu. Obenem s to noto je bil anoči objavljen tekat angleške nota a dne 20. julija,snaalovljeue Franciji« ki je povečini še anau. Anglija je • takrat predlagale, de ae vpntšanje reparacij poveri med-narodni komisiji izvedencev in da Francija ter l){lgije pristanete na Izpraznitev Poruhrja, nakar bo Anglija zahtevala" od Nemčije, de preneha s pasivno reaietenco. Francoske vlada jo na to noto odgovorila selo arogantno, da* ne sprejme niti enega njenega predloga. • V1 anglija POSLALA FRAKCIJI. ULTIMAT Narodna Uii»—U— e. s»rM« itoi^ r - Podpona Jidiota iT. j««tj« ieo? ^ V erŠavt IMmU. OUKOVA GLAVNI IT AN« SeST-SO ta LAWNDALE AVg., CNICAC9. ILLINOIS. lavršavalni odbor: UPPaAVNI OOIEK. P> a., si Tork. M beli D. 7, Me Taršelj Spri.«fUM. tre, mE POaOTNI OOgEKi 407 W lil.. A. VU.r, R« •TS. l^. Mimm , P«h Jek* Oeešck, 4)4 W. lUf «t« vzhodno oaaoui kapaono oaaoajz 1SIT-SS te. Latmdale Av, Rh VLADA V KlltOUri ji PADLA (Nedeljevaoje e prve strani.) I 0 gs, tsdsj je konec entente ln Ve lllcs Britanija bo primorana sama na svojo pest rešiti reparaeljsko vprašanje, katero s invszijo Po ruhrjs vred postsvlja modnarod no trgovino in mir v največje no-varnoet. Anglija bo zahtevala, narodov, predvsem ps kako raseo-(liščs sodi p postavnosti poruhrske okupacije. Francija jo s okupacijo Poruhrja prekršila vcrsajlsko pogodbo. Najznačilnejši je pa aeključek angleške note. Angleška vlada izjavlja, de se je Že neveličala plačevati obreetl od vaote, ki je bila med vojno, a katero je že povzročile finančni kaos , v Nemčiji In prignala nemško republiko na rob revolucije, bo vlada Veliko Britanije zahtevale, da prične Francija plačevati svoj dolg. Beaedilo note je povzročilo v Londonu velikansko senseeijo; (Nadaljevanje s prva atrani.) krajih v spopadih med delevel iu policijo ter med delsvskiml ekspe-dicijemi in kmeti, ko so lačni ljudje invadirali kmetija in pričeli pleniti živež. Kmetje so ubili 13 invedistov pri tiurkaeheidu. Veliki neatisi ee vrše. v dleaiji in Baški* kjer ao v bitko med komuniati in aeeione-listi. Komunisti ao okupirali Cre-feld in zaaegll vae tovarne. Generalna stavke je v teku v Stettlnu. Skoro v vseh vellkik maatih in rudarskih okrožjih ao tovarniški delavci in rudarji v pasivni reai-etenci, zahtevajoč mesdo v slstih markah in konflskaeljo živil. Krvavi isgredi so se včeraj vršili v Hamburgu, Ratiboru in v mestih na robu okupiranega Poruhrja. V Poruhrju, slsstl v Bsso-nu so tudi bils velike demonstrs* eijc, toda Francozi so zatrli vsako znamenje nemirov. Pri demonetraeijah v Gelson-kirehenu ao delavoi postavili vislice in obesili Hugons Stlimcss in Cuim v potlobl. V neksterih krajih so ekspedl-dje delavcev, ki so napadle kmetije, zasegi j veleposestva in saple-nlle krompir tn Žito ne polju in v kotaih ter živino na pašnikih. \ i I Sff i v . ; , TJJPj . i ■-.! , MSeTaSfeT Nadzorni odbori oj ^fL^iu^uSi iIV^I1! »•■•oai mooo vfooo^r svv«i| vsevesomai v*| femiaosa osaies | w»e v« aa| se »sW|a ea BaiU»»%i»aK SSST-Se ao. lavMm Ava« Cmeanst IM< , v V drugih krajih se komunisti saaegli prodajalnice la prodali vse zaloge blage po ebiurdno niBklh ocnah. jtl.u MP'' ♦ fy/)-5>.: Ceno Živil ao poakočile s4 500 odstotkov od 1. svgusts in nemogoče je dobiti toliko msrk, ds bi IJffdjs zadostili strsnim csnsm. Tujci ne mor«jo izmenjati svojega denarja v marke, ker nI toliko mark v obtoku. VeroŠits serodaflra ali /|HJM)a LUTNIOA UKIDNilTVA. A. D. - Ne newyorškl borsl so plačevali pred per daevl dolar sa m jugosl. kron iu M vi* narjev, ali pa po $1.00 ae sto dinarjev ali 400 kron. Os ps jugosl, dunsr kupite, tedlj morete plečeti neksj odstotkov veš. Veljave ovsnskogs dsnsrjs ni pip PosdrsvI jugoalovanski no enaka. — jrzJ Jimmla UtiPif*. pri Kajttevai malM ŠESTMESEČNA TEKMA PRI NABIRANJU NOVIH NAROČNIKOV ZA PROSVET0. POZOBI! ČITAJTE!! PRIDRUŽITE SE TEKMI! Glavni upravni odbor S. N. P. J. Jo tekma sa pridobivala naročniki I aklanil, da aa prirodi iaatmaaalna _________________ov na Proaveto. Takma traja ieal metocev. Prič na dna L junija b» konča dna 30. novembra t L Vsak Član ali Slanica 5. N.f.J. In drultva v celoti ae lahko pHdrullJo ti tekipl. DoleSene ao naaladnje nagrade, kaUre aa lolno Izplačajo veem tekmovalcem, kl eo do njih upravllub , J^MJ^ Za 35 novih c#lolotaiH ali ioajigiujil. Za 1 nova eelototaa aH aa 4 pel leta a aaročoi- nino—<3 Imjige Kajišovao HaHee. Ze 3 asvs coUUbao ali aa e polelalh knjige Kajift« Matlee la «L al grame! ne« piaša. oa la 1t BA 70 poll^^l^it^ Metico b krasal fU isbranih Za 0 novih ooloUtnlk aU ea 10 p ali a talk rošnin t knjig KnjU. Metieo In adMetna naročnina aa Preeveto. Za 10 novOi eololetnUi aU aa 10 pollotaOi na-knjig Knjlft. Matiee la lepa kra- Za U aovlla celoletnih ali sa 30 knjig Knjiš. Matiee ure la vertMea. Za SO novUf eololotnik aU aa 4$ polletnih na-ročssln—a knjig Knjlft. MntUe la kraeasi "Rogors Silvor" nnmlanl sestov Ig MFeun-uin Pen". Ze 23 novih celoletnih nll aa 30 peUešnih ne* rošnln 3 knjig KmjlL Mntiao la Cnrene 7 ypewritof, planini etre J asale vreše. Ze aOnovMi eelolelnlh eli aa tO pallelalh aa-knjig Knjlft. Mnlfoe In llsmlng 1» NAROČNIKI POZOR! ....... ' Znamenje (Julije 31-23) pomeni, da vam naročnina palača aa la dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista aa ustavimo. Ako liata na prejmete, Ja mogoča vstavljen, ker ni bU plačan. Ako |o vaš Uet plačan in ga na prejasota, Ja tnogoča neUv-tjon, vsled napačnega va, pilite nam doplenlco to navedite etari in novi naslov. Nall »aetopnlkl so vsi društveni ta Jelki ia drugI aa-etopnikl, pri katerih lahko plačate naročnino. KNaročul^^a^eU letoVMk ukmovalffc lnA prtvUo, da lehko spremeni fomje nagrade v gahtevo sa dobiUk ta M pol leu pn;MM. y gotov#m dtnarjt po dOffOVOm. ea|laU $190 b ia celo leto ' Za vsak slačaj enakeetl v tekmi m botfo dale eneke nagrade dvema aU rU tekmoval« **** ZRLO VAŽNO JE, DA 81 ZAPOMNIJO VBL JU^3» BOPO ~ Za meeto Chieago Je aa DA n PRI T, TEKMI NE PLAČA TRRM0VA1£BII PROVIZIJA leto 30 JO. pol leta I3-28- ILEC MORA U POSLA TI CELO SVOTO UPRAVNIlTVU. To se je 'so nagrade Uko vieoke v kolikor Jih dovoljuj« »ekoa U svrhe. ( eni, članice alt drultva, kl ee ftele udeležiti U Ukme nej takoj pilejo P« PjtJjibns lijti- vik naročnikov uprevl Proaveto ne naalov i PROMVETA. 3667 naalovlti vae piame ia deaarae pošiljetre. ali ee 300 polletnih Mig Knjlft. Maliaa le aUta nsn In pratan a diemnntean. Za 150 novih eelolotnlb ali ea 300 polletnih meas siw i^pvsm oofosoimsm »up ^r^ m ZA 800 Borik c^l^li^niii ftit SA 400 poll^lsik knjig Imjiš. Metieo b aa pol le-U $4.00, sa veo Uto pa $840. - Tednik etano aa Evrope $1.70. Členi doplačajo 30e aa poštnino ne So. In ■ njiftice sa nabiranje novih naročnikov Lewndele Ave., Chieago, ni., eaeko je Proeveta Je leetnina Sloveaeke nerodne namene. Členi Kloveneke narodoe podporne m kl i° l«daja v Iscbraftevalne [odnote eo veliko ftrtvovall ga rssUrjenje šita- podpome jednote jedi Nnračsiino lahke tudi sam! teljskgs kroge Proevete. Večina agiUtorišnega dele Je b naročnino lanmn aaum 0(U|M)djllof ^ §§ m|q mtJk|M) O(ljkkodnlno. Isviievelnl 41 jote ne naslovi ! nnključll. de ee respišeje sa prtdobHralee nerečnlkev ne . bife dosdaj v navedi, da ee tred neumornih deleveev ge reiširjenje Proevete eej delome od poli Jote UPRAVN15TVO TROSVETA^ 2667 8. Utvndale Ave CMICACO, ILL bile dosdaj opravljena brea keke I odbor 8. N. P. J. je teradi tega Proeveto boljše negrade, kot ee škoduje. Bratje ia seetre člani Bloveneke narodne podporne jednote, sedaj ee vem nudi prilika, da si pridobite negrade la da pomagate resšlrtti vaš feetal liet Preevetel Torej aa delo I PROSVETA, 2617 89. UmndaU ^ve,, Chieago, UL Njeno življenje. Povest - Spisala M* knjUnlrs-laSala Veš tisto, ksr taki ls tnljl, tvoji ždlji U Le nlni, zaslužijo in pridelajo v desetih, dvajsetih letih, to vae tiste roke, tiste bele grošna roke vss-mejo in razmečejo v par nočeh . .. Teke so tiste dsmiee v starem mestu . . . V par nočeh . . . «a teden dni . . . Pa ie malo jim je . /. Vsi, drfffe šale, ao to, maman . .Za grofa In barone, ma* man, za bogatine ... Pa tmtt rev«! rad polaM vae to, meman . . . He, he . . . Daj ari piti, maman, žejen sem . . ." lfati mu je nalila voda is glinastega vrča, ki je atsl na oknu. "H«, be, voda -Ti povedno vodo, vodo pa cikorijo . . . Veš, to ni prav, prokleto, ni morala medenieo piti ia meno Je- ", je blebetal e pijano zgovoraoet- i k / prav ... Ti bi ati, maman , . jo. "Ti to saalužiA . . Ampak je že tako, tleti ki zaalužijo svilene naalaujaše, aedijo po v^gaetih kmetakih atolih, drugi pa, ki as zaalužijo, imajo vsega , žsmets ps ceklaov, mehkih blssin, pečenke vsak dan in šampeniee .. . Fej, aa bil je tvoja voda, maman . , . ftampaujca eem ee navadil te teden in slsdke rozolje . . . He, he .. . In same paštet« aem jedel, aams dellkateoe ... izobranosti goapoake . . Sin ee je zibal in omakoval pri arizi. Oduren ameh mu je igral okrog uat In Odkrival bele mlade in vendar že zanemarjeno sobe. Z umasanimi prati je bobnel po misi in pritrkaval s peto ob pod. Mati je etala pred njim vieoke in bleda. Kakor is kamna je bil njen obraz, obdan od bujnih „ belih 1ea, ki ao s<> našopirili nad čelom v stroga evreolo. Sinov ameb ji je butal v Hee, kakor smrdeča, odurna gnojnica . . . Zvijala se je pod njim, kakor zver, Id jo trpinčil... "Nobel ai videti, maman, nobel . . je jee-ijal sla, nehote prevzet od njene pojiva. "In denar f ... Od kod ai imel denar!" Je vprašala mati trdo in sklenila roke, da eo sapo* kali gležnji. "Denar! ... Hm, od kodf Re, he . . . Vzel šem ge. Jaz ga nimam, eaj vel. . . lle, ha .. Se je zmajal pijano. Materi se je zdelo, ds je alnov obraz živa* aki-in ostuden. Neoplssa gnua ji je prevzemal stea^ "In komu si ge vself Povej, komu!!" je izpraševala in ae nagnila proti njemu. "Jezile sc boš, aaj vem .. . He, be, ti ai ptf-ritankai. . . Ampak, kaj nrtrem za to, de je LS-na tifko neumna? ... "fienet" "Ds, ona . . . Vraga, še alutil nisem, be he . i., da je tako petične . . "Njej ai vaell" , "Da, njej. Leni, »naften .. ." • "Kolibo *i ji vzelt .. ." "Vse, maman ... Vse! Jaz aem tak: vael... Tfe,bb, VSe!,,.!' "Kako vsot . . . Ona ima^cnar v hranilnici . . "Pa od tam eem ji ga vsel, naravno, he, he . . . Doma ima trideset srebrnih kron, trideset bcrsšfcih kron v rožsat papir ssvitik in v škatlico spravljenih . . . He, he, kaj bi e temi . . . Hranilno knjižico Je imela v alamnlci zašito pod blazino ... Jas sem jI dal ataro računico is ljudako Šole, mesto hranilnih Imkvic, he. he . . . Slaje epi, če čuti kaj pod zglavjem . . . Vem. da Is ni zapazil* ... Trikrat bi bil lahko popihal čes mor j. In še'ne bi vedela . . . He, he, nikoli nleem bil neumen .. > '■' . , "Naši Leni si ukradel denart! . nit!" 1 "Ds. nsši. .. Skoro dve tiso! forintOV > bilo, pomlall . . . Štiri tisoč kron 1 ... In vse Js pri nss zaalužila . . . Domač denar, aem al mlatil, he he . . . Ne, U bajta je tako moje. nel Kdlnee aem... Komu bi dala, Če ne meni, kaj maman, ha. he! ... In če bi Lena preveč plesala aaradl te lepe knjižice, jo lakko intsbuliraš na bajto, ne!. \. To Jo vseeno 1" "Leno el okrtdel!! . . . Ves, kar el je v tri-desetih letih prihranila, si zapravil v enem eamem tednu z vlačugamlfl ... Je za vpila sesti. Nagnila ae Jo nad njega in ee sapičils s svojimi plamtrfimi očmi v njegov obraz. Pijan js bil, gnuano pijan ... Bedasto se je amejatnazaj:lNo, no, msmsn, no, no ... Le ne tako hudo ., . "In ti ei moj sin!!H ae je zgrozila mati. "TI ei moj Shift. . Va ae Jo etreela od neizmernega ogorčenja, od neizmernega gnusa ln zaničevanja. "Haj ni rea!" je zakričala. "Saj ni rea! ... Nečem alna lopOva!. . . Nečem aina tata! . . .*' Nekaj js omahnilo v njej, nekaj ae js zlomilo. Stisnilo Jo js v prulh. ^ fgriznila jo js etru-pene kačs zs srce in kri jI je vročs in kipečs but-«»Is v glsvo. Skalilo ae jI jo v duši, vzdignilo, (irenkost prebrldks, razočaranje neizmerno, t ep tsns. ogoljufana ljubezen, ard, sramoto — Ji je kakor val zalito molgane in akalilo pamet. Na polici v odprti omari na knjigak je lešal revolver, nabit ln pripravljen v bran. zakaj hiša js etala na aamoti In mnogokrst j^ bilo allšatl o vlomih po okolici. Nekaj akrivnoatnega. »trajnega, neka hudob-% nt, pošaatna roka jo je sunila tja Pograbila Jo orožje NameriU J« na alna ln ustrelila. Kegngal as je. Čudno Je zatadlhnU, zakrilil e mkami ln ae avrnll na tla Obstala Js ns a*»i«i. kakor aadršana «1 ne %ldne aile, Kri Je padla nazaj v aree. težka In ledena kakor toča. V airainem molku Je asetča-la noč »krog nje. Lin potem je aerešala od nekod pošaat. peklen ■»ke tvove pAna In pekb naketa škodošelja "l bijolha!" je taaihnllo lt noči •Tlujnlkal Vbi jelka1* J» UvpUo v duši Nagnila ss Js asd sina. Zgrabila ga Je za lasb^ Nsši Le- i7TE.,CT/w Smrtni ksl gs Je svil, stresal, rsztegniL Belo so ss zs vrtelo oči, roke so grabile okrog eebe e - m>, dolgimi prsti. "Sin!" Privzdignile mu ie gUvo. Krvave mu priteklo Iz Se parkrat Js truplo petalo, prsi ee ae dvignile, roko eo še enkrat uda "Sin! Ničesar ti niaem storila! 0ta!" / Strašne aolse so se JI istisnile is sree ia so ji kanile iz oči. Kri Je jokala, o, srčno, prebridko srčnffkri ... \ j ^-if® ! "Sini Bajko! Edini! Dragi!" Kakor brez uma Je jecljal« in ga klicala. Skočile Jo kvišku in ga polila z vodo. AH nepremično Je ostalo telo, nobena mSŠlea^fee ni več "Sin!" / Obstala Js. Obstrmela. Strsšnš ledeni mir ee Ji Ja vzdignil v duši. Okamenela Je kakor nklet Up. . ^ « S strahom Js zrla v sina. NI se ga upala več dotakniti Gledala ga je kakor nekaj tujega strašnega. > v ' Že ma Je emrt a evojo mrzlo, mirno roko po-ugeaila oči. Že mu je vtianila aa >j aveti, večni počet, še mu je Is-aledi lahkomieehsega usten, že sa ie iz Dre menila ia pokleknila aa tla, s strahom je zatianila oši svo j emu otrekat a strahom ma je ne ravnala roke. Dolge ga je potem gledala molče in brez sals- Iz mrtvega obraza lepega mladoniša ee stopale plemenite poteze njenega oieta. Kakor ae senes ussakae tako ee jo umaknila pijanoat iz toga lisa. Vse. kar Ja sapiaalo ponočevanje v ta obrez, razuzdanost, strasti, vsr Je brisala sawtt« svojimi koščenimi prsti; kekor sasdežev ga je mnilt. "Lep si, sin! ie nikoU te nisem videla tako lepega," Je šntHa mati. Kakor kri Ji je tekja as-i zmerna ljubezen iz srce. Čutila je rano v evojih prsih, atrašnejšo, nego jo je prizadela sinu ... AU še so jo dvignile furlje. Morilka! Ubijalkat Lastne kri ai prellla! Lastno, bridko ljubljeno kri. J Kaj jo trobi še storiti! .. . Vzela Je is omsre dva'velika bela papirja In Ju položila na mizo. In s velikimi črkami Je aa-piaala na prvi papir priznanje evojega zločina in na drugega teztament. "Vse ,kar ostane po naju, ja lastnina naše zveate služabnice Leno Prokarjeve iz Hrtov aa Kranjakem." Podpiaala ee Je a tr^po roko. 4* enkrat se je nsgnila nad sina. Miren in lep je lešal na tleh. NI m upala e svojimi trepetajočimi ustnicami dotakniti njegovega obraza. K*H"6dpueti mi! Nisem mogla drugaše!" Tiho je odšla ven v noč. AH zunaj so jo sprejele spet ppšsstne sence. Morilka! Po strmi stesi je stokih dol k morju. V nepretrganih alikah ae je vrstilo vse njene bivše Uvljenje pred njenimi očmi. Tioto popoldne ko je prvič uglčdala Romana Stsrleta, evojega možs, — poroka, in vse dalje, dalje, vsa dolga lota, vsi veseli in težki dogodki, vse boeojšnje noči. 'fSHcn, Mirko, Mimica, rojstvo Rajkovo . . . Smrt otrok in brezuspešne borbe proti dediščini sinovi'"ti"5' « "-».j« K i -, Kje ee je začelo, kdaj ae je sečelo! I • i Toliko trpljenje, solz, truda in napora in vss zaigrano! . . . Toliko muk, toliko poizkusov, po-gusse, vztrajnosti in vee šaman! Toliko želje, nad, hrepenenja in tako malo areše. Sama teme, ssma bridkost!.; . Brez eleda Je oetalo njeno življenja . .<, pessna vsa dolga, naporna leta .. . Vee eeete ao drlele v pogubo in pogin in nobena k cilju ... Oh, kaj ni bilo njeno aree pošteno la hrabre,, njena duša zaupanja polna f l Vas, kar ji Je dale šivljenje, vae ji je zopet zdrobilo in otelo*. , . Bičana od prevar, Je noaila težko breme evojo usodo ... Kakor pomendrano polje, Jo njeno življenje ... Vas strto, pokončano, kar je sejala, kar je evelelo ln obetelo aad in leppto . .. Samo trnja poveod, pest kamen ... Nič ae «1 izpolnilo, kar Ji Ja obstala mladoet... Strah in pltsnina bo oatala ze nje ... Smrt in grozote ... . Zaemilila se je aama aebi grenko in bridko. < Zakaj, aakaj vae to! t 8aasa js ubila alna s aločlnako roko I O, in koliko je bilo tjutiezni zanj v njeni duši I Kako ga Je ljobiia? Kako Je trpela I Kje, kdej se je začelo t! >1 temi pred njo se Je ssMeščel prelepi, veseli, aolnčdi dan . . , To Jb bil tfati dan, ko Je prviš ugledala Romana, evojega moša .. Ob, kaj vse se je rodilo is tistih jaanih ur, koliko gerjs. koliko noarečel Zsakelelo jo je v arcu od obupne bolečine. Spotaknila ae je In psdls. • Oh. aama tema naokrog, aama groza! "Tudi jaz »cm žrtva," je apoznaU, "tudi jaal" Jokala se je, kakor otrok, sama nad aeboj, nad svojim življenjem, nad otroki, nad sinom, ki ga Js ubila aama. Oh, gorje, gorjet »♦ Ao hitreje je drvela nizdol po atrmini. Peaak ia ksssoaje ae je rušilo ea njenimi stopinjami Kakor črn žamet ae Je raztezalo temno morje v daljavo, mirno in tiho. Brez zvesd-js bila noš, strašnih ekrivnoati polna. lapod pečine Js rahlo dihalo, vzdihovale v globini • ' Odpusti »I. o Bog Veaoljatva, odpusti mil" Vrgls ae Je dU. nbegsns, nbogs, željna Hira in počitka, poeabljenja. Zamolkla Je aapljoaknilo pod nočnim nebom. Valovi eo kratko oda rili ob skaK mžuborali In Je agrnilo črno morja ravne, mirne. Rszstrtssai listi. Meglen daa je bil. na vrbah ni bilo veš seleoega perja. "8olnčnic tudi ni več," sem dejal tovarišu. / "In ljubezen t" je odgovoril tiho Imel ee« prijatelja. Dober mož jo bil. Kadar je iasel denarja, — ara ga imela oba, in kadar aem bil jas zaljubljen, Je tudi on prebiral Heineja. Če sva šla na izprehod, me je vselej on vprašal, kam pojdova, in kadar nisem bil jsz v tistem drugem Stanu, v katerem kodi človek pod tem ali onem oknom gorindol, eva jo krenila run ia me-ita na zelene travnike. VŠČ let sva tako ravnala. Kaj bi ne, saj svs bila prijatelja (od mladih let. Ke eem Še jaz doam po mlakah Žabe lovil, tečna je tudi on lopo-tal po vodi, in če je šolmoštersse-ne posisl zs peč, se je tudi moj prijfstelj jokal z menoj vred. Oba eva šla po eveta študirat, m ko je naju filistratvo pokrilo s svojim meglenim psjšolanom, sva bila fopet skupaj ter skupaj hodila na> izprehode. Eno naju Je ločilo. Jaz eem ee zaljuboval vsak meeec,—on pa Je tedfj le bralBelneje; zaljubil ee ni nikdar, A človek aeve ni ure ni daeva 1 Šla eva vua ia mesta na polje, na travnike. Bil je lep pomladnji dan, tekov kakršnega opevajo po-etja ,ko eo etari po petnajst att šeanajst let Ns vrbi ob travnika je švigal droag, po travniku so evele aoln-čniec. *■'. 1 ) v ... .-"Kij gledaš Uko Razno!" vprašam svojega tovariša. - Ka h "One roša. (Mej, kake obračajo svoje glavice.za eolneem." "To Ja ljubezen," nm pravim. "Škoda, da si ae s fiziko ukvarjal." ' "O molči, mo\i\," odgovorim smeje, "šlovek ne ve ni ure ni dneva." In drugega dae eva šla zopet čez travnik; neb6 je bilo oblačno. "Glej, kako žaloetno povešajo danea aolnčioe evoje cvete, za ljnbčkom žalujejo." Prijatelj j« molčal. , < Pomlad Je minile, poletje Je rasgrsvalo mesto in polje, preee-lila eva se s prijateljem na kmete. Mnogo tujcev Je bilo tu. deklet In gospa^ i *j jrjj: jt 'ji Mene sta zanimali dri črni o češi in tovariš mej Js potrpežljivo recitiral: "Im wunderschoe-nen Monat Mai." ) H moš se je^dolgočeail, — zde b ae ml jc, da ee mu zdeha. , ■ "Človek ne vee ni ure ni dneva," eem mu zašugal. Nekega večera ava aedela ma pred evojo gostilno, kar se pripelje mestni vos. Oospod in gospa. oba elegaatnp, izstopite. Ko odideta mimo naja v, vaše, obrne gospa svej obran. Videl sem oči, saaeo oči. Tovariš moj srn prime za roko V Kdo je to!" vpraša nekako ČUdnO. .»j ■•;• .r«r . <; Takih vprašanj pri njem niaem bil vajen. "Čakaj, košem poizvedeti," pravim. //.'Ne, nc nikar,", odgovori osor-no. Ia ko sve šla k počitku, ni govoril veš o Heineju. » • p. • I Človek neve ni ure ni dneva. Drugega dne emo se aesnanili došelcems. Sli smo ns izprekod; trebalo Jc iti les oako brv. "Dajte mi roko," rele gospa mojemu tovarišu, ln ke amo se vrsčsli domov, je Šel na njtvft §trani. Zvečer nisva govorils, la val dni, več večerov je bilo tahe.| A Ha eve vendar zopet ssms na Izprehod. Zopet čes travniki — eolnčnie ni bUo. ' Jaz eem oamnil onih roi Tova riš.je obstal, me pogledel in deja tiho: "De. to je bile ljabeeen." 4 In popoldne se Je laprekajal lepo tujko. Drugegs dne zgodaj zapoje tro-jbente po v aai. Husarji ao prišli, j Na čelu Je Jahal lep lajtnant. l'o|Md«lne amo napravili Izlet ln Jlajtaaat Je spremljal našo gospo, ns drugi strani pe moj tovariš. In zopet js napočil dan, lep aolnčen, poleten dan. Moj prijatelj Je %il doms-bo-lan js Ml. Besedlae ai govoril; v strop je gledsl —nem — potrt. * Lajtnant Je aem spremljal lepo dsmo. Drag tik dragega sta hodila la ee nagovarjala tiho in ameklja- J*« < . Bore prijatelj T Mnogo, ssaogo tednov Je mino-le. in eekUa sva što s | lijeleljs^ sopet vua Is mesta aa pelje, ne travnik glene gosde, po vrhovih golih vej >a ao viaele srebrne kaplje. Ali niso bile to solze, — solze zs aolneem, zs cvetjem! Megla je pokrivala plan in me- z leve atrani ter mu dobrikaii * . svoje oei v govornika, in majfc star mož z belo baroko med Bjift je jezno vrtil avojo tobačni« med prsti. Dolgo je^ govoril doktor ia k je končsl, so gs ebstopili tovart ■ al TL Bele rokavice je imel in belo ovratnico. V roki Je držal klak, in moderno izrezane peruti elegantnega lastavičarja ao ee lepo polegale proti petam. Baronica Je položila Voltairje-vo "La Pueelle" iz avojih drobnih ročic in lenivo naalonivši% ae v, fotelju je zategnila uetni v lju-»ezniv smehljaj. Lep mož je bil ta novi odgoji-telj, eleganten kakor bi bil rojen Sflonn. \ ' In vendarle tekla njegova zi-bel v kmetaki kišu \ š^rak ia bela ovratnica ata mu bila kakor prirojena, in vendar je nekdaj begal boaonog po vaškpm blatp. Vedel in kretal se je toka, kakor bi ne poznal drugih tal, nego gladke parkete. Jkt vendar je nekaj okorno ko-recal po ilovem tlaku očetove kmetovake izbe. A aedaj je atol v baroničnem bnduarjn. ^ In baronica je tu mnogokrat prebirala Volteirja in mnogokrat sanjarila o črnih brčieah. In to, (l»littsft.«abenege lajtnanto —cel flan gorko p^etno aolnce. Pred gradom jc, ,atala kelato platana, veje ao obeeučevale ba-ronišna okna. vejeh pa Je skakljal majhen Oček in žvngo^l ter gledal v okna, gledal mno«o krat lopo baronico in lepega hof majstra, ko ata sedale na jtana-peju, ae poljubovala in šepetala tiho, alestno. Kaj eta govorila, tega ni čnl, aaj tudi ni bil radoveden -mmajh ni piaani ptiček. la to ae je godilo mnogo, mnogo dni v vročem, dolgem poletju; — platana .je obeenčevala visoka okim in po vejsh je. frčal gorin-dol maU.pUM^.,, Prišla je jeaen. Zeleno listje je izbijalo evoj evit, orumenelo je*, padlo n* rosna tla, ptiček je Ža lostno gledal v visoka okna. In nekega ^ne, megla se je vlašiia Čez daljno pianjavo, — je priakaljal zopet na vejo pred okno. j,-- i A danes nabilo lepegs hof maj etra v bnduerju, — bsron in ba ronica sto bila tu. A nieto aedels na kanapeju in nista so poljftbovala. Ptiček jo sopet odfrčal. — saj ni bil radoveden; tošilo ae mu je po lepih, gorkih dnevik. . , Proti večeru je bil zopet ne pla-tani, iz grada pak jo prižel lepi hofamjater, in za njim je nezel fante majhno onlieo. Listje je šumelo pod njunimi stepinjaad; ptiček jc pološil glA vieo pod porotnico. Mračno jc žo bilo.-- Mlnolo je mnog^ let. Maraikaj ae je apremenilo, maraikaj je postalo atero. in novo je jelo gospodariti po svetu. In zopet je prišla jeaen. V glavnem meatu je zboroval abor,—najimenitnejši eele dežele. Med plemetlmi goapodi na levi atrani je aedel nekov baron; zdehalo ae mu je, raje bi bil aedcl pri šahu. In blizu njega je bil drugi jjo-spod, trkali ao mu doktor; in zelo eo mu čeatitali. Temu ae ni zdehalo, mnogokrat je vstal Ur govoril tektnr besede sa blagor in koriat onih, ki so gs eem poslali. Pred okno pa js prifrčal mali piaani ptiček in pogledoval v sbornieo, tiho, Islostno; — tožilo m ma js po minolik gorkih dae-vik. Vprav aedaj Je vatel goepod doktor ter počel lep govor; in ti ne levi atrani so gs veselo poslu-šall ter klieali "bravo. brsviaai-mo" njegovim tehtnim besedam. Oni na desni pa ae apirsli ooor Inroa Je vsul, podal T vomiku roko in rekel: "Ich taliers". , Doktor ae je poklonil ter uv hal brčiee, — kl niao bile več čj ne. j Na oknu pa je zopet aedel J i, j)isani ptiček iu toino gledali sobano. ToJkle se mn po vročih polet nih dnevih, po košati platani, p, epih zelenih vejicah — po mino lih mladih letakl^^^^H Maraikaj jc bilo poatalo stara — Oj etaro! ■■ (Dalje prihodnjič.) Povest "J! - v Higgim" I zrcalo dušo emmlfraga proUta riato ob času velika vojne. Dobi s pri Književni matici 8. N. P. j. ■ , -------- KAŠI POTOVALNI ZASTOP. ma v državi Pennsylvania ao na delt >rat Jernej Kokelj, brat A nt« Ocepek in Jerry Aleah. V Cltn landu in okolici je brat Antoi Jankovieh in aedaj pride v državi Wiaconsin Louis Zakrajšek, kje bode obiakal vse rojake in člaa z namenom, da se naroče na dne? nik Proavcto. Uprav ništvo pripo roča rojakom in še posebno natis članom, da gredo na roke naiii zastopnikom in jim po možnost pomagajo pri agitaciji za j Proavcto. Filift Oodina, upravitelj. OGLAS. -m Prod nekako iestimi meseei prv šla je iz starega kraja Jozefina Bačič, atara okrog 40 let, poznam tudi uod imCnom "Svetnica" i« ker ne zna angleškega jezika, sem jo jaz vzela, ker ni inogls doJ biti službe. Sedaj pa, nemreč pred U dnevi sto jo skupaj z mojim možem neznano kam popihala. Moj mož George Gomaržič poznan tudi kot Grga Gomaraič je 8tar okrog 40 let, velike postave, precej debe. lega obraza« govori alovepako ia hrvataki jezik, ona Jozefina Bačič " Svetnica"1 Je srednje postave, bledegaNpbraza in govori samo hrvatski Prosim rojake, če kdo ve sa. ta perček^ naj to naznani os spodnji naelov. Ako bo pa Oeorga sam iČital ta ogl^s, naj ac povrna domov v teku 6 dni in če ne prkle, bom pa prodala vae pohištvo in dala bom hišo v najem. Moj naslov jc: Lizjr GomarSič, P. O. Box M, Weat Frankfort, IU. (Adv.) ■" ■. »f t........ ■ —— Matere ha Hčere. f. Ako a« m poŠvtlle kot bi m mo«!«t U •to slabotno, samsM, tmin. i« u-mučen«, po.k-.it« tO nov« s4rarilo, Naa»-Ton«. TUo4«ni pomn v pm- Snt.Ih. V** Tr«J«»» .l.mo^ltlraiv^t« Io počutit« boljli in te n« a«lodaU SoUW. alte o.Lato nasoj l.karnarK kl van te »e vmll val Omar. lafUtevaUJjl takt .v a Jo «4 vaob loUfMJ*«« W late te Povrnejo demor, a« »Ste voljni. — rilpMll—. JuU«m ia M P« daj v vaak lokarnnk. .. (ASwtUa»«tl ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v talofi slad, hmelj, in vae drag« potrebMlne. PoikasiuS ae prepričajte, ds Je dama pri m kuhani vedno le najbolj« I" "g" pejM. DobHi Je tudi zbirk« asM steklenic in rsznih loncev, itd. Mi vam doaUvimo asrečilo f IU, točno v