Št. 63.
V Gorici, dne 31. maja 1900.
Tečaj XXX.
Ishaja trikrat na teden r Šestih IziUnJih, in .sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje Iz-danje opoldne, vežemo iadanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana   ali   v  Gorici   na dom poSiljana:
v8e leto    .  ,......13 K 20 h, ali gld. 0 60
poMeta ...,....-.   6 » 40 i.*^. » ,330   up
četrt leta.......- 3 , 40 . ".   ,,    1-70
Posamične številke 3tanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v cGoriški Tiskarni»" A'. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. >Tu naročilu brez doposluiie naročnine se ne oziramo.
*   „PHIMOREC«M7,haJa neodvisno'Cd «Soče»  vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
tSo8a» in «Frimorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Šchvrarz v Šolski ulici in Jellersitz v
....Nunski ulici; —_v -Trsta... v.- tobakarni L a vre n 8 i g na-----
trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno tedanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici fit 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici it 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStru.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravniStvo.                   _•____
Oglati in poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglaseje plačali loco Gorica.
»Goriška Tiskarna" A.GabrScek tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca. Se -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do S pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
<Gor. Tiskarna> A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
SemeniŠki profesor dr. Jožef P a v-lica in profesor dr, Fran Kos sta priobčila   v   zadnji    »Gorici«   oklic,   ki naznanja,  da začne poslovati danes — j centralna,   pardon:   centrifugalna t p o s o j i 1 n i c a.
Težek je bil ta porod. Več dohtarjev si je med tem razbilo glavo, da so morale priskakovati na pomoč vedno nove korifeje v klerikalnem zdravilstvu, dokler se vseh skupaj ni usmilil - dr. Jožef Pavlica, ki hoče biti Slovencem to, kar njegov tovariš v semenišču Lahom, ki tudi te dni otvarja »Banca Friulana«.
Danes stojimo torej pred gotovim dejstvom, da začne poslovati nova posojilnica, kateri se naslov — centrifugalna v resnici imenitno prilega. Kakor deluje centrifuga, tako bo tudi ta posojilnica, in njeni očetje so si naložili na svoja ledja in vest velikansko odgovornost, vsled katere bomo morali poslovanje in stanje to posojilnice skrbno zasledovati, da obvarujemo naše ljudstvo — nesrečo, v katero prav lahko pade.
Da bodo čitatelji videli, v kakošnili težavah in s koliko lažjo, s kolikim hinavstvom se je porajala ta posojilnica, Se več: kolike kazni je vredna cela ta uprav škandalozna spletka, naj tu podamo kratko zgodovino te posojilnice. Že lansko poletje je objavila »Soča«, kako hodi kaplan D e r m a s t i a v Ljubljano po inštrukcije, da bi zanesel tudi na Goriško boj na gospodarskem polju. Pri dr. Gregorčiču pa je bil prve dni julija shod, ki se je že bavil s tako klerikalno gospodarsko organizacijo — v prvi vrsti s »centralno posojilnico«, ki naj bi bila v konkurenco »goriški ljudski* ter bi ob enem preprečila znani Tumov načrt, da bi se največja naša posojilnica v Gorici proglasila za — centralno, ker bi izvrševala vse njene posle brez novih upravnih stroškov.
_ 146 -
MARCO VISCONTI
Zgodovinski roman
-51S-
^laHjanski napisal "Ccmmaso 6rossl
(Konec)
Marta, ki je klečala na gomili svojega Arrigozza, je po končani molitvi vstala, da bi odšla, a grede* mimo kapelice, je vstopila, sklonila se na tisti kamen ter ga poljubila spoštljivo in ljubeče. Sokolarjeva Žena je storila ravno tako" in za njo po vrsti vse druge ženske. Ermelinda in Lauretta, ki ste bili tudi prisotni, niste mogli dolgo gledati tega ganljivega prizora, ampak ste se vrnili zvečer sami po gorskih stezah, da ste jokali in molili pri tistem kamenu, kateri je bil od tistega časa smoter njunih vsakdanjih samotnih sprehodov.
Lupo se ni udeležil vaških slovesnosti j. Odšel je bil z Ottbrinom v Palestino. Potem, ko je bila umrla Biče in tudi Marko,  ni mogel mladi vitez pre-
Dr, Turna je pokazal pri tej priliki jasno dovolj, da mu ni prav nič za svojo osebo. Ker jo menil, da naš raz-por še ni tako velik, da bi se ne dal preprečiti vsaj na gospodarskem polju, je meseca julija poiskal »ljubljenca« dr. Antona Gregorčiča in ga vprašal: je 1 i r e s, d a s e n a m e r a v a ustanoviti taka posojilnica, opo-zorivši ga na morebitne posledice. Dostavil je še, da se on sam rad umakne, ako je njegova oseba resna poti.... Dr. Gregorčič je odgovarjal po svoji katoliški navadi tako, da se je moralo soditi, da so taka posojilnica ne ustanovi in da je ona novica le — govorica. Koliko rodo-ljubja na Tumovi in koliko hinavščino na »ljubljencev!« strani!
Nekoliko časa je vso potihnilo, ali v uradnem listu «L' Osservatoro Tri-ostino> 13. oktobra 1899. štev. 235 je bil natisnjen razglas c. kr. okrožne sod-nije 10 oddol. v Gorici, s katerim so naznanja občinstvu, da so jo vpisala z dnem 3. oktobra IS«)'.!, v sodni register «0 e n t r a 1 n a posojilnica v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo«, s sedežem v Gorici. Iz tega razglasa je razvidna sledeča naloga in organizacija zadrugo:
«Podjetje stoji na društvenem pogodbi, narejeni v Gorici  dne 17. juliju
icia mm.
Zadruga ima namen:
'. podpirati in osredočiti zadružno organizacijo kmetskega stanu na Go-riško-Gradiščanskem;
2.  dajati svojim udom posojila in obrestovati hranilne vloge in
3.   dobivati v  izvrševanje po*d  1. in 2. navedenih namenov denarna sredstva kreditom. Načelstvo obstoji iz sledečih gospodov:
1.  Alfred grof Ooronini-Oronberg, graščak v Gorici, predsednik;
2.  Dr. Franc Kos, c. kr. profesor v Gorici;
3.  Ivan Berbuč, c. kr. profesor v Gorici;
4.  Miroslav Prem rov, notarski kandidat v Gorici;
stati več v teh krajih. Vsakikrat, ko mu je prišlo v glavo, da Lodrisio ne more biti daleč od njega, je Čutil, da mu kri kipi; nekaj ga je gnalo, da bi ga poiskal, da bi se poskusil ž njim z bridkim mečem, in naj bi izgubil življenje jeden ali drugi. Toda bil je obljubil umirajoči soprogi, da ne bo iskal osvete. Ta obljuba mu je bila sveta, zato" je bežal, da bi jo mogel spol niti.
A neki drugi naš znanec je bil prišel tiste dni v Limonto, namreč Tre-macoldo. Ermelinda, spomnivši se, koliko si je bil on prizadel in pretrpel za njeno ubogo Biče, ga je vsprejela kakor kakega ožjega in dragega sorodnika.
Po končanih slovesnostih je glumee hotel iti naprej ; a grofica, spomnivši se svoje obljube, ko je videla, da ga ne more pripraviti do tega, da bi sprejel kako vrednostno reč, mu jo izročila priporočilno pismo za papeževega poslanca Bertranda Del Proggetto. S tem se je napotil Tremacoldo v Bolonjo, od koder se je vrnil oproščen od izobčenja, katero si je bil nakopal, ker se je bil lotil prepovedanega dela po cerkvenih določbah. Tedaj, vrgši za vedno s sebe čepico  s kraguljčki in  pisani jopič, se
5.  Ivan Kojec, kurat v Biljah;
6.  Ivan Dermastja, kapelan v Solkanu ;
7.  Anton Klančič, veleposestnik v Podgori.
Društveno firmo podpisujeta veljavno dva uda načelstva.
Zadružni deleži so dvojni: Glavni deleži po ludgld. in opravilni deleži p o 1 gld. Vsak zadružnik mora plačati vsaj jeden zadružni delež in vsakemu je slobodno z dovoljenjem načelstva, založiti glavnih ali opravilnih deležev, kolikor hoče.
Vsaka zadruga v smislu postave z 9, aprila 1873. pa mora založiti vsaj jeden glavni delež ; vsak drug društveni član mora imeti vsaj jeden opravilni delež.
Zaveza zadružnikov je omejena v smislu zakona z dne 9. aprila 1873. št. 70. drž. zak. Posestnik glavnega deleža jamči v slučaju konkurza ali likvidacije zadrugo za njene zaveze ne samo z glavnim deležem, temveč tudi še vrhu toga z dvojnim zneskom glavnega deleža in sicer tolikokrat, kolikor ima glavnih deležev, tako da daje vsak glavni delež skupaj jamstva za 1 300 gld. Posestnik opravilnega deleža pa jamči razun še z n a d a 1 j n i m zneskom 49 gld., tako, da vsak opravilni delež daje jamstva za 50 gld.
Društvena naznanila se razglašajo po potrebi z oznanili v uradnici nabitimi ter v enem aH več lokalnih listih, katere načelstvo v to določi*.
V »Soči« 24. novembra smo pisali med drugim:
»Dokler nismo čitali razglasa v uradnem listu, nismo mogli verjeti, da se je nova posojilnica v istini ustanovila. Iz razglasa smo se prepričali, da dr. Anton Gregorčič ni odkritosrčno postopal, da se ni ustanovila, kakor so nekateri govorili, «zveza posojilnic in zadrug na Goriškem*, marveč da se je napravila nova samostojna posojilnica, konkurenčni zavod «GoriŠki ljudski posojilnici* in « Trgovsko obrtni zadrugi^. Jeden Član načelstva nove posojilnice (dr.  Kos)  je zatrjeval, da
gre le za zvezo posojilnic, da je dal svoj podpis le proti zatrdilu, da gre za prvo in ne za drugo, da pa prvotnih pravil ni niti pogledal. Drugi gospod, kije tudi član načelstva, je takisto zatrjeval, da se ni nameravala ustanoviti posojilnica, kakor je razglašena v «L'Osservatore Triostino», marveč, da se je v njegovi prisotnosti sklepalo, da se napravi »zveza gospodarskih zadrug» po vzgledu one v Ljubljani, da * je dr. Šusteršič sam sestavil pravila zveze tudi za Goriško, daje vsled razglasa v «L'Osservatore Triestino* primerjal prvotna pravila, poslana po dr. Šusteršiču, in registrovana pravila, in da so je prepričal, da so nova pravila vse kaj drugega, kakor ona, katera so se pri posvetovanju pri dr. Antonu Gregorčiču sprejela. Poizvedel! smo dalj©, da se je pri posvetovanju pod predsedstvom dr. Antona Gregorčiča splošno obečala ustanovitev «zveze gospodarskih zadrug* po vzgledu one v Ljubljani in da se je registrovanje nove zveze izročilo le nekaterim gospodom načelstva!«
Pravila nove posojilnice so nastala torej le potom — prevare. Sklenilo se je eno, izvršilo drugo, Dva gospoda sta bila v veri., da sta podpisala belo, a sta podpisala Črno! No, danes so vse-jedno vsi zadovoljni! — Toda »centralne posojilnice« niso otvorili, dasiso imeli prostore že pripravljene. Zadnja »Gorica« sama je povedala, zakaj ne, namreč: upali so, da dobe" prekrasno urejeno in imovito »Goriško ljudsko posojilnico« v svoje klerikalne kremplje, a ker se jim to ni posrečilo, otvar-jajo zdaj svoj »katoliški« zavod! — Iz tega dragocenega priznanja je jasno vse klerikalno-»Goričansko* rokovnjaštvo v ostudnem boju do občnega zbora naše posojilnice 29. aprila in še pozneje. Toda o tem pozneje!
Načelnik je bil grof A. O o r o n i n i. Toda ta mož ni dal nikoli novca nobe-" nemu slov. zavodu, ki so že stari in močni, toliko manj novi posojilnici, ki ničnima! On se je lepo na tihoma odtegnil. Njegov namestnik je bil no-
je opravil kot duhovnik, in iz glumea se je prelevil v kanonika. Vendar se ni mogel popolnoifta znebiti ljubezni do posla, kateri je toliko časa opravljal. Srce mu ni dovolilo, da bi se ločil od svoje tamburice, s katero je razveseljeval družbo o priliki kake slovesnosti, ali če ga je k temu priganjal kak njegov prijatelj ali predstojnik. A ko je kaj zapel in zagodel, to se mora priznati, ni nikdar prestopil mej dostojnega vedenja in pohlevnosti. Sicer pa je blaga duša, večni veseljak, doživel čez osemdeset let, in česar bi se skoro ne moglo verjeti, a je bilo vendar res, kot kanonik se ni z nobenim svojim tovarišem nikoli niti najmanje spri.
Dve leti po dogc^bah, katere smo opisali, je v Limonti umrla Ermelinda, po kateri so vsi ondotni ljudje žalovali. Med'njeno zapuščino so našli tudi zadnje Markovo pismo. Shranila ga je bila v neko skrinjico, v kateri je bila tudi spravljena neka zlata verižica. Nikdo ni znal uganiti, čemu je bila ondi tista verižica, in kaj bi imela pomeniti, le sokolarjeva žena in njena hči Lauretta sto vedeli to, a oni dve niste nikoli izdali te skrivnosti.
Grof Del Balzo je še prav dolgo časa živel. UČakal je, da je umrl Az-zone, kateremu je nasledoval Luchihp. Doživel je, da je tudi ta umrl in da je za njim gospodoval Ivan. O Marku se je govorilo le še kot o nekem slavnem nekdanjem vojščaku, o imenitnem možu, o katerem govori povestnica; njegovo ime je bilo imenovano s spoštljivostjo in občudovanjem. Ko ga je slišal hvaliti, se je grof nemalo ponašal, kakor da bi bil tudi on deležen te hvale. Tista njegova slabost, da se je skušal vedno imenitnega delati, katero bi bil mogel pregnati. od njega jedino le strah, je zadnja leta njegovega življenja, ko je bilo vse mirno in varno, posebno bujno poganjala. Kdor bi ga bil tedaj slišal govoriti o Marku! On, namreč grof, je bil njegov svetovalec, njegov prvi prijatelj, duša vseh njegovih podjetij.
«Ce bi bil mene slušal U je dejal včasih z nekim skrivnostnim izrazom na obrazu, «o, če bi bil mene siušal!... Toda pustimo, o nekih reččh je najboljše molčati; dasi se je od tistega časa že mnogo sprememb dogodilo, je vedno<M najbolje molčati*. Tako* rekoč je napihnil obraz in potegnil pomenljivo z roko čez
iSp^SSfp^SSfs
tarski kandidatek Premrou. — Ko je pozneje dr. Turna sprožil v skupni seji ravnateljstva in nadzorstva naše »Goriške ljudske«, naj bi se povabilo ravnateljstvo »centralne« na skupen dogovor, kako preprečiti ta razdor na gospodarskem polju (Eto nov čin plemenitega rodoljubjal), je pa odgovoril za ravnateljstvo centralne kaplan Dermastia, da vsak dogovor — odklanja. (O tem več pride). — Zadnja »Gorica* pa nam je razkrila novega predsednika - dr. Jožefa Pavlico iz
semenišča.....  Poleg njega  se je upal
dati podpis v javnosti edino še prof. dr. Kost
Koliko hinavščine, koliko drznih spletkarij! O teh več prihodnjič!
Za danes konstatujemo ie dejstvo, da so tisti glasoviti liberalci okoli Gorice*, ki so ves čas kokotovali s »Slov. Narodom«, da bi ga odvračali od naše stranke - srečno prijadrali pod vrhovno varstvo jednega dr. Pavlice, onega možička, katerega se ogiblje kakor kugo vsak količkaj svobodomiseln človek; prijahali so pod zastavo najčrneje reakcije.                            (Dalje pride).
»Tiho delovanje"
H.
.tloriea* priznava, da deželni glavar se ni oziral na tot da je na čelu provincije, v kateri živ6 večinoma Slovenci, ter pravi, da noče preiskovati, ali je postopal dr. Pajer tako* kakor jef iz antagonizma proti Slovencem, aH iz strahu pred svojimi pristaši, ali iz navade, ali iz nesigurnosti v izraževanju svojih mialij v slovenščini. — Kako so ve-doma uajivni! Deželni glavar je postopal tako, da ni govoril niti besedice slovenski, razven pri otvoritveni in pri zaključni seji, pač iz tega vzroka, ker je hotel varovati strogo laško lice deželnega zbora, da se pokaže, da Lahi in lašclna gospodarijo v njem ter da Slovenci in slovenščina se le milostno trpe v zbornici. Lahi razumejo varovali pozicijo svojemu jeziku, ker vedo, da le tisti kaj velja, Cegar jezik se na predsedniškem mestu take korporacije, kakor je deželni zbor, upošteva tako, da se v njem tudi vodi obravnavanja. In na tem predsedniškem mestu je sedel stari lisjak dr. Pajer, kateri ne izpusti iz rok svoje navade, rabiti izključno le laški jezik v deželnem zboru v sejah, ker od slovenske strani ne naleti na odpor, dokler bo še »vodil* našo deseterico dr. Gregorčič. Vse drugi izgovori, kakor strah, navada, nesigurnost, odpadejo, zlasti zadnje, ker pri vodstvu sej bi bil dr. Pajer v izraževanju v slovenščini gotovo bolj siguren nego je bil dr. Gregorčič, ko je de-batoval z Valautinisom po laški I Čemu, čemu, gospoda, iskati vzrokov v taki reči, ko je vendar vse tako jasno in ko vsi dobro poznamo dr. Pajerja. O tej priliki se je le pokazalo, da dr. Gregorčič in njegova stranka nima smisla za to, priboriti našemu jeziku v deželnem zboru tistih pravic, katere mu tičejo, in po tem sode — tudi drugodi ne!
Sedaj pa pride neko velikansko varovanje pravic Slovencev! Glavar je hotel, da bi bile čitane interpelacije koncem seje, čemur sta se uprla dr. Rojic in dr. Gregorčič, češ, da to se ne strinja z opravilnikom in z dosedanjim običajem. Deželni glavar se je udal. Strašansko potezanje in strašanska pridobitev ! Interpelacije v našem deželnem zboru
v minolem zasedanju so bile čitane le v končnih vprašanjih razven prve kratke, ali torej ni skoro vse jedno, ako se Citajo poprej ali pozneje. Kaj je s tem pridobljenega, ako se Cita interpelacija pred dnevnim redom, in kaj je izgubljenega, ako se Cita po njem ? Najbrže niC v obeh slučajih ! In tu govore, da dr. Rojic m dr. Gregorčič sta varovala pri tem pravir.e Slovencev. Kdo govori in piše tako, ako ne .politični slepiči" t? To so »pravice", za katere se bore naši .voditelji" !
.Gorica* govori dalje zopet enkrat o abstinenčni politiki, katero natvezuje zopet dr. Turni, o katerem v Člankih cd torka trdi, da on je tisti .sovražnik* v domačem taboru, katerega se je bilo bolj bati nego Lahov! Vedoma in hotoma .Gorica" zopet laže v vprašanju o abstinenci, trde, da dr. Turna je govori!, da abstinenčna politika je neumna, ali da jo je on vendarle vpeljal proti volji dr. Gregorčiča itd. Opetovano že smo pribili, da ,Gorica* piše o abstinenci, kakor jej kaže. Kadar je treba reci, d.i abstinenca je rodila dobre posledic**, pravi: vidite, vse to je zasluga dr. Gregorčiča, kadar pa treba obsoditi abstinenčno politiko, pa pravi: vidite ga, dr. Turno, kam nas je zapeljal 1 V navedenem slučaju se, kakor rečeno, spodtika zopet ob njega. Potem p.i, ko ve, kako so je zlagala, se predrzne zapisati: .To kaže paC jasno".... kakor da bi računala z golo istino. Tako delajo edino le .Goričanski politični slepiči" ! In da bi vzdržala čitalelja v veri, da njene laži so resnica udari na veliki boben o .poštenosti, pohlev-nosti, odkritosrčnosti in značaj-n o s t i* dr. Gregorčiča ! To pa to! In vsi? te lastnosti so mu pridobile zaupanje in naklonjenost v vse krogih, in posledica so vspehi! Neradi, ali ker »Gorica" že kadi s tako veliko kadilnico .ljubljencu naroda", naj omenimo tu, da odkritosrčnosti pač je malo najti pri dr. Gregorčiču. Neki prisiljeni zvi-tarski nasmeh in nerodno govorjenje ga kažeta paC v drugi luči, v tisti, v kateri navadno vidimo skoro vse klerikalce. In vse obnašanje, nasmehovanje in nerodnost njegova naravnost odbija, ne pa da bi mu pridobivala zaupanje in naklonjenosti
.Gorica" meni tudi, da ni narodni greh okolnost, da je govoril dr. Gregorčič v debati z furlanskim contejem Valentinisom laški. Mi pa pravimo ponovno, da je to velik, neodpuslljiv, v nebo kričeC narodni greh, in kdor stori kaj takega, tisti nima ni-kakega smisla za naš boj za ravnopravnost! Dr. Mara ni, dr. Verzegnassi itd. tudi znajo slovenski, ali govore le laški v deželni zbornici in na govore slov. poslancev odgovarjajo le laški, če tudi kedo izmed teh ne zna tega jezika. Govore slov. poslancev tolmači navadno Lahom ali dež. glavar ali prisotni dež. uradnik, J a š ki h g o v o ro v panikdo! Tako je varovana veljava laškega jezika v naši zbornici na vse strani. Ge se je torej ponižal dr. Gregorčič tako nizko, da je zraven še trepetaje in z negotovim glasom govoril laški, je to neodpustljiv narodni greh ter \elik udarec v obraz našemu boju za ravnopravnost! In tak udarec nam je prizadel sam .ljubljenec naroda", dr. Gregorčič!
To paC jasno označuje njega in vso njegovo .bando" na sploh, ter ktiže ocito, da naši klerikalci — kakor drugod — nimajo smisia za stremljenje po tistih pravicah in po napredku, kateri si želi naš narod.
Dopisi.
Iz goriške okolice. (Nek aj za s m eh in jez o l!) — Smešna pridiga! Pri nas n ekj e (!) se je v nedeljo gospod nune prav grdo repenCil. Hitro, ko smo ga na leči zagledali, smo si mislili,  da mora  biti že  kaj
>\:
čelo, hotee s tem pokazati, da ondi notri tičijo prevažne skrivnosti.
A Lodrisio? - Naši bralci, kateri.... seveda niso brez srca, bi gotovo naj-rajše slišali, da ga je zadela zaslužena kazen. Naj bodo uverjeni; da tudi nam bi ugajalo to. A kaj se hoče! Treba nam je vsem ».skupaj nekoliko hladnokrvnosti, ker zgodovinskih dogodkov ne moremo sukati in obračati po svoji glavi. Poslušajte torej, kaj se pravi o tem hudobcu.
Več let se je klatil po raznih krajih Italije, a 1. 1338. se mu je s Scaligerjevo pomočjo posrečilo najeti tritisoč in petsto konjikov — kar je bilo za tedanje čase mnogo — in še veliko množico pešcev. S to vojsko, ki se je zvala četa svetega Jurija, in kateri se je po poti pridružil nebroj tatov, roparjev in slične , sodrge, nadejajoče se plena, je ropaj e in požigaje udaril na  Milansko. Blizu
važnega danes, sicer ima navado le pred altarjem pridigovati, menda se mu ne zdi vredno, da bi se potrudil na prižnico. Ropotal je proti liberalnim časopisom ter rekei mej drugim, da vsi, kateri Čitajo »Sočo" »Primorca* in .Slovenski Narod",- bojo pogubljeni, ter da lake čitatslje ni mogoče odvezali od tega velikega greha.
Potem je prišel omenjeni g. nune na ples (ta je bila še lepša!) rekoč : še veči greh se dela pri plesu, ker pri vsakem plesu hudič z velikimi rogovi na sredi stoji ter zapiše v svoje črne bukve vsakaterega, ki se prvi zavrti, za prve plesalce ni več odveze ni več molitve. Ko je g. nune s solznimi oCmi omenil hudiča z velikimi rogovi, je Šlo vse v smeh po cerkvi. J<iz bi praš il g. nunca, kako more hudič vpisati prve plesalce v svoj protokol, ker jih ne pozna in tudi nobenega še ni pr.tšd za irne in priimek   ter za hš. št.
Dragi čibtelji, ali bi se ne smejal konj J takemu kvasenju v božji hiši ? To se pravi ne ljudstvo poduCevati o resnici, ampak ljudstvo podivjali ter mu vzeli Cisti um. Ni čuda potem, da prosto ljudstvo tiči do vratu v krivoveri ter veruje na take neumnosti in .čudeže", da človeka, ko jih včasih posluša, napadata ob enem smeh in jeza.
Še nekaj! Neki duhovnik iz goriške okolice je nekega <.:ie v preteklem tednu v neki kavarni jako pazljivo prečila! ves »Slovenski Narod". Isti se gotovo malo briga za smrtni greh, pod katerim je omenjeni časnik od samega ljubljanskega škofa prepovedan Citati, in najbrže se tudi ne strinja z gori opisano prepovedjo svojega tovariša.
v trdnjavo sv. Colombana,  kjer je bil zaprt do 1. 1348.  In potem? — No, ko je umrl Azzone in kasneje tudi Liichino, ga je nadvladika Ivan oprostil. In potem, ko se mu je še marsikaj  pripetilo, je umrl v  Milanu dne  5.  malega travna 1364. naravne smrti v jako visoki starosti. In bil je pokopan z veliko slovesnostjo, magnaliter,  kakor nam sporoča zgodovinar, katerega smo že omenjali. In še več:  Bernab6,  gospo 1 milanski, je v znak žalovanja odložil neke i sijajne bojne igre. Knezi, grofje in ba-\ roni, kateri so bili že došli,  da bi ska i zali svojo hrabrost, so morali čakati, da • je bilo prej z vso častjo spravljeno pod I zemljo truplo tistega Lodrisia. Pač reči, j ki bi na prvi mah morale razjeziti člo-| veka ! Toda če kdo nekoliko bolje prev-dari, si domisli - e ndar, da, ko je božja [ previdnost vra-. r;<Ia tako in ne drugače, je morala gotov«  imeti svoje razloge k
Parabiaga  ga je pričakoval  Luchino z j temu; in  da,  k ilar   mi  želimo videti
vso silo Milaneev in  njihovih zaveznikov. In tak6 se je ondi unela tista gla-sovita bitka, ki je dobila ime po oridot- i nem kraju.  Lodrisio je bil popolnoma j pobit in je padel živ v roke zmagalca, kateri je,  če uvažujemo tedanje Šege, j postopal  ž   njim   jako   prizanesljivo; ' spravil ga je namreč z obema sinovoma
vsakogar že na ,em svetu poplačanega po zasluženju, kažemo s tem le svojo nestrpnost, lehkomišljenost, predrznost, ali še kaj slabšega. Tako bi skoro hoteli mi biti bolj razumni nego Tisti, od katerega smo dobili razum, in pozabljamo, da se računi tu le začenjajo, a sklepajo se drugj6.
Domače in rame novice.
Zopet zlorabil »Šolskega Doma". —
V »Šolskem Domu", kupljenem v velikem delu od naše stranke, se združujejo vse klerikalno - »Goričanske* spletkarije; zdaj so spravili tjekaj še svojo — centrifugalno posojilnico !
Prvotno poslopje je kupila .Goriška ljudska posojilnici* po prizadevanju dr. Turne in GabršCeka. Brez posojilnice in imenovanih dveh gospodov bi danes ne imeli .Šol. Doma". — Za zidanje novega poslopja je nabrala »SoCa" veČino denarja, kar pričajo tiskani izkazi. Posojilnica je vsako leto podpirala šolske zavotle in je dala za zidanje cel tisočak! — Zdaj pa so v istih prostorih razšopiri nov zavod za — razdor v deželi tudi na gospodarskem polju.
Na tako brezmejno predrznost sedanjega odbora .Šol. Doma" ne vemo pravega odgovora! Umeje se, da .Goriška ljudska posojilnica" ne more in ne sme dati niti novca veC »Šol. Domu*. In ta podpora je znašala vedno več nego znaša najemšCina! Mi protestujemo v imenu slovenske jav-nosti proti tako predrznemu strankarskemu zlorabljenju onegi» ru^tva, ki bi moralo biti vzvišeno nad dom ači naš razkol.... Špekulacija klerikalno - Goričanske bande, da bo naša stranka vsejedno še dalje podpirala .Sol. Dom" radi mladine, je naravnost nesramna. — Utegne se zgoditi, da naša stranka načeloma odtegne sleherni novec podpore! Kaj potem ? — Boste kričali in deklamovali o vzgoji naše mladeži?! Da, toda ne pasite svojih strankarskih strastij na račun te naše mladeži, ne izkoriščajte, ne zlorabljajte je....! Dokler pa to delate, nimate pravice niti do novca podpore od naše strani!
Klerikalne lopovščine in »Trgovsko-obrtna zadruga". — Kar stalna rubrika .Klerikalne lopovščine" ! V vsaki številki! Kako je vendar surova ta .Soča"!
Oglejmo si danes novo lopovščino, katero so zapisali ali dali zapisati v »Gorici" st. 43. dne 29. maja 1900 po Kristusovem rojstvu ali .božji namestniki" sami ali pa njihovi oprode. Govori o .,Trgovsko-obrtni zadrugi", češ, »da bo potrebno kazati našemu ljudstvu na one kimavce, katere si je zbral g. dr. Turna okolu sebe v tej zadrugi, iz katere je pahnil vse razsodne in inteligentne domačine, da ne more nikdo kontrolirati, kaj se tam godi". — Kaj vendar je to drugega, če ne prava pravcata klerikalna lopovščina na »katoliški podlagi"!? V odboru zadruge sede z načelnikom vred ugledni naši trgovci in obrtniki, kateri vodijo zadrugo prav previdno. In vse te gospode imenuje .Gorica* kimavce g. dr. Turne! Zavod je v njihovih rokah, da pa jim ga je uživil dr. T. in da jim sedaj stoji ob strani na pomoč, za to so mu le hvaležni, ali zato ne morejo biti le »kimavci"! Zrno cele lopovščine pa tiči v tem, da trdi »Gorica*, da ne more nikdo kontrolirati, kaj se tam godi. Torej odbor, 36 uglednih naših trgovcev in obrtnikov, ne more kontrolirati, kaj se tam godi ? Ste Culi Vi, gg. trgovci in obrtniki, kako Vas Časti »Gorica", kije glasilo »ljubljenca naroda", dr. Gregorčiča, torej tudi »ljubljenca trgovcev", ki pripadajo slov. narodu t ? Kimavci ste Vi, tako trdi sam dr. Gregorčič, in brez kontrole! Dr. Turna je po mnenju »Gorice" pahnil vse razsodne in inteligentne domačine iz zadruge l Koga pa ? Prof. Cebular je odletet na občnem zboru, ker ni bil veC voljen! Kako ga je pahnil torej dr. Turna iz zadruge? G. Blažon pa se ni dal veC voliti, ali je prišel v nadzorstvo »Goriške ljudske posojilnice". -~ Da je odletel prof. Cebular, je le prav, ker kako je ta inteligenten domačin (?) »raz-.sod on", je pokazal jasno na občnem zboru.
Namen posvečuje sredstva. Sredstva tu laž, podtikanja, perfiduost, namen pa: Škodovati zadrugi z lažmi, po katerih bi se odvraCalo občinstvo od nje ter opozarjalo in vezalo na novo »Centrifugalno".
Naš podlistek. — Danes skončujemo v podlistku znameniti roman M a r c o V i s c o n 14, kateremu so sledili naši Cita-telji z živim zanimanjem, kakor smo culi od raznih stranij. Roman izide kot druga knjiga »Svetovne knjižnice* že začetkom prihodnjega roeseca, ki bo stala komad po 1 gld. 20 kr. Naročila sprejema naša tiskarna. Nadejamo se, da seže občinstvo pridno tudi po tej lepi knjigi, kakor se je to bilo zgodilo z aBen-Hurom".
S prihodnjo številko pričnemo z drugim berilom v podlistku, z julijem pa začnemo priobčevati imenitni roman ,Quo vadiš", kateri je   spisal   prosluli  poljski  pisatelj in
pesnik Sien k\ew'icz.             —     -----   ---------
Ples t Gor. Vrtojbi. — Pišejo nam: Škandal za škandalo-n! Ni zadosti, da pojejo naši fantje laške pesmi, ni zadosti, da so zelo, zelo mlačni, no oni hočejo našo Vrtojbo pripraviti še ob narodno čast, kar je niso že tako potlačili v blato. Saj je že tako razvpita naša Gor. Vrtojba!
V nedeljo so plesali na laški takt. imeli so laške lepake in nekij tudi v spakedrnni slovenščini. Naredili so jih godci sami z »bik-som". Sramota za na3o vas, da je v njej tako malo čulstva za svetinje slovenskega naroda ! Sramota je tudi, da navadno največ v županovi krCmi pevajo laški, ne da bi jih kdo grajal.
Umevno je, da obsojamo najslovesnejše vsi Vrtojbanei početje fantov in jim kličemo: sramujte se! V prihodnje pa bodite fantje Slovenci, in ne »pu-Uč — pu-miš* !!!
Poskusen samomor. — VVeraj se je hotel zastrupiti 20 letni kleparski pomočnik Pet. B.ndel v prodajtdnici R. Krena v Gledališki ulici. Zavži! je neki strup v prodajalni, na kar ga je zaCelo zvijati po trebuhu, da so ga prepeljali v lekarno Kurnerjevo, kjer je zavžil protistrup, ki pa je tako pomagal, d i je mogel Bandel, potem ko je bil malo časa v bolnišnici, iti sam domu, ter je brez nevarnosti.
»Lcgiiia* Šola v Št. Lovrencu Ne-heljskcm. — Prcsunilo je nam srce, ko smo čitali v poročilu o občnem zboru »Lege* v Arco, da to zloglasno društvo napravi svoje šolo v Št. Lovrencu Nebeljskem v Brdlh. torej v kraju, ki je popolnoma slovenski z okolico vred. Ni nam znano, kako je prišla »Lega" do tega, da hoče ustanoviti tam svojo šolo; da bi bili prosili Brici za njo, se nam ne zdi verjetno. Ali računajmo z dejstvom, da »Lega" namerava odpreti v Št. Lovrencu Nebeljskem svojo šolo. Ako bi se to zgodilo, if-daj nastane za tamošnje kraje nevarnost v narodnostnem pogledu in čez Biljano gori bi silila laščina dalje v Brda, kakor sili čez LoCnik in Mo5o ter čez Podgoro. Rodoljube v Brdih opozarjamo na to pretečo nevarnost v nadi, da se dobe možje, ki bodo znali preprečiti ustanovitev laške šole v slovenskih Brdih, kateri bi bila, ako se otvori, lepim Brdom v sramoto, in bi se nam pogubilo znatno število Slovencev. Pozor na to, drugo ukrenrmo po drugem potu!
Padel je z oinniousa. — Včeraj je hotel skočili na omnibus, ko je bil v teku, Ivan GleščiC iz Šempasa, ki služi v Vrtni ulici pri Kautmannu. Spodrsnilo mu je in padel je pod voz, ter je bil ranjen na desni nogi in si je prebil koleno.
Prenesli so ga v bolnišnico. „Lega- na delu. — V ulici proti Soškemu mostu napravi »Lega* nov otroški vrtec. NateCaj je že razpisan, vsled Cesar se da sklepali, da postavijo poslopje v najkrajše mogočem času. Opozarjamo že danes slovenske stariše tam okoli, da se ne dad6 premotiti po sladkih besedah zvitih Lahov, da bi pošiljali otroke v laški šolski vrtec ter jih tako vzgojili za renegate, ki potem ne spoštujejo ne svojpga materinega jezika pa tudi ne starišev.
Iz poročila o delovanju .Lege" V minolem letu je posneti, da v De vinu v laški šoli je 47 učencev, v otroškem vrtcu 17, v Podgori 40, v otroškem vrtcu 57, v Sv. Križu 75 v vrtcu, v Ločniku 110, pri Soškem mostu 72. Med temi seveda je tudi marsikateri slovenski otrok, ki je tako izročen laškemu žrelu. Opozarjamo slov. stariše ponovno, da ne izročajo svojih otrok Lahom, apelujemo pa tudi na prizadete v to poklicane slovenske Cinitelje, da se upro razširjenju luškega vpliva, kjerkoli treba!
Obvisel je na črcšnjl. — 14 letni dečko Merlakov Lojzek v Rifembergu je splezal na črešnjo, da bi se navžil sladkega sadja. Ko je trgal Crešnje, se je veja pod težo zvila, vsled Cesar je padel, ali obvisel je na nižji veji, katera ga je prPela za obleko. Pri padcu je dobil rane na desni strani prs, da* so ga morali pripeljati v Gorico v bolnišnico.
Izpred sodnljc. — V ponedeljek je stkl pred tukajšnjo okrožno sodnijo 25-Ietni Valentin Perko iz Foljana, ki je lani na nekem plesu v Moši nevarno telesno ranil A. Petarina. Obsojen je bil na dve leti težke ječe Posledica pretepa!
Zblaznela je 33 letna kuharica Kat. Uran iz Storij pri Sežani. Služila je v Gorici, kjer je pokazala večkrat znake verske blaznosti, ker je fantazirala o različnih verskih reCeh, Svoji gospodinji je rekla opeto-I vano, da molitev je pri  njej  prva,  potem
pride šele delo, Čeprav je zanemarjala slednje. Revo sq, bili vložili v bolnišnico, odkoder pa so jo domači pripeljali na svoj dom.
»Trgovsko-obrtna registrov ana zadruga" r Gorici naznanja, da bodo nje uradni prostori oba binkonštna praznika zaprti. Opozarja se na to p. n. občinstvo, da si ne dela morebitnih nepotrebnih potov.
Dirka kolesarskega druStV«*" „fb>-rica" se je morala vsled odborovega sklepa odložiti. Društvo priredi v nedeljo dne 3. junija t. I. izlet v Postojno. Odhod iz Gorice ob 5'/» zjutraj od kavarne .Evropa".
Listnica. — G. F. v Š. Pride prihodnjič.
Razgled po svetu.
K položaju. — Nada, da za Časa delegacij v Budimpešti se končno morda Ic pride do kakega sporazumljenja, se je izjalovila. Čehi ne odnehajo od obstrukcije, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam, Poljaki zapuščajo desnico ter so za tako večino, s katero bi bilo mogoče delovati redno v drž. zboru. Baron Dipauli dela na to, da bi se ohranila desnica. — Govori se o odstopb več ministrov, o razpustu drž. zbornice, o premembi v ministerslvu itd. - najbrže pa bo resnica ta, da do 0. juti., ko bo zopet olvorjen drž. zbor, se ne spremeni niC, marveč Šele poleni, ko se z nova pokaže nemo-gočno-st, delovati z dr?., zborom v sedanji sestavi.
Iz avstrijske delegacije. - Avstrijska delegacija je nadaljevala v ponedeljek razpravljanje o proračunu ministert-tva za vnanje stvori. O tej priliki je minister grof Golu-chovvski govoril prec»j pikro, S Č"hi ni nikakor zadovoljen, ker so baje govorili nedostojno o tujih vladarjih in državah in ker da so nedosledni. K;«jti I. J 898. da so ga hvalili glede postopanja v krecanskem vprašanju, sedaj ga pa napadajo radi istega. Sicer pa da je minister povedal malo novega. O združenju Bosne in Hercegovine z monarhijo iU ni bilo nikdar govora. Po spora-zumljenju z Rusijo se pomen trozveze ni nikakor spremenil. Ista ni bila v nikaki nevarnosti. Sesti* nek v Berolinu je imel le namen, da prežene vsaki dvom, če bi kdo mislil, da trozveze ni več. Italijo upoštevajo zdo v Berolinu in na Dunaju. Ni res, da hi bila 11 oz veza za Uuiijo nesreča ter da vodi isto do gmotnega poloma. Če hi ne bilo trozveze, hi si Kalija morala iskati drugih zaveznikov. Monarhija se ne uincšava v no-trajno politiko Srbije. Ni res, da delamo brez glave, brez določnega uarodno-gospo-darskega načrta. Grof Welsershein;b je odstopil iz zdravstvenih ozirov. Konzulatov ni mogoče vseh sistemizirati, ker nam nedoslajo sredstev in osobja. Sami trgovci ne sodijo za konzule. Izganjanje tujih podanikov je vsaki državi v pravico, katere ne smemo odrekati nikomur. Kakor Prusija, delajo tudi Zjedinjene države. Sicer pa da je v tem ožim poslednji čas že boljše nego je bilo doslej. Izganjanje ne izvira toliko iz narodnih, kolikor iz gospodarskih vzrokov. S Turčijo se vrše pogajanja radi zvišanja carine ud 8 na 10%. Minister želi, da se v notranji politiki napravi red, sicer bo monarhija o sklepanju trgovinskih pogodb trpela veliko škodo. Vojnih atašejev minister ne misli odpraviti. Vesti glede vojnega atašeja v Carigradu, Giesla, so pretirane govorice. Nastopanje na Kitajskem je nemogoče, ker nimamo primerne vojne mornarice. Dogovori v Haagu se ratificiraj te dni.
Za ministrom je govoril Se poročevalce, itiarki B a c q u e h e m, na kar je bil proračun vnanjega ininisterslva odobren ter .so pričeli razpravljati o ordinariju za vojsko.
Del. VVeigel je izrazil več želja, tičočih :»e Gališke, zlasti glede udeležitve o nabavkah za vojsko v primerku s številom novincev !•: dežele.
Na predlog W a 11 e r s k i r r h e n a so zaključili debato. Del. Folzhofer je priporočal uvedenje dvoletne vojaške službe tako, da bi dobro izvežbane vo ake čez dve leti puščali domov. Prej ali slej se m >ru pristopiti urejenju prezenčnega stanja. Priporočat je, da bi se dajalo kmečkim sinovom in poljedelskim delavcem dopuste o žetvi; naglasa I je, da je v vojski potreben jednoten jezik ter predlagal resolucijo, da bi se za toplo večerjo moštva določilo 6 slot. za moža.
V nadaljnji debati o proračunu za vojsko je včeraj del. Gessmann priporočal uvedenje dveletne vojaške službe vsa i za nekatere stroke vojaštva ter zboljšanje vojaške hrane. Del. Keil je zahteval,da vojna uprava odpravi dvoboje. Del. Ziuituer je priporočal razširjenje pravice do enoletnega prosto-voljstva na absolvente nižjih srednjih in meščanskih Sol; s tem bi dobili potrebno število porabnih podčastnikov. — Vojni minister pl. K r i e g h a m m e r je izjavil, da je za jednostavnejše budžetiranje. Rezervne zaloge pušek da so premajhne ; vojne železnice imajo izvrstno gradivo; glede te stroke nas posnemajo celo Prosi. Ponovil je svoja, v odseku podana izvajanja glede vojnega kazenskega zakona. Letos je 27 absolventov vojaških višjih realk položilo zrelostni izpit na javnih realkah ter jim je tako, v slučaju telesne nesposobnosti za vojaško službo, omogočena druga karijera. Gojencem nekega kadetskega zavoda se je prepovedalo govorili Češki le zato, da se nouče nemščine v praksi, bila  redni   in izredni   proračun
vojske sprejeta z resolucijo, da je v prihod- j njem proračunu zaraCuniti postavko za toplo | večerjo, t. j. najmanj  6 stotink  za  vsakega moža.
O proračunu za mornarico je poveljnik ! mornarice admiral pl. Spaun rekel, da bi izdatna topla večerja za mornarje stala namesto 4 st. 6 st. za moža. Ponovil je izjavo glede strojnih in .obratnih inženerjev ter rekel, d t jtoče ustanoviti nekaj višjih mest v tej službi. Glede"samomorov je izjavil, da je bilo zadnjih 8 let 16 slučajev zaradi bojazni pred kaznijo, v 3 slučajih je bil vzrok samomorov ta, da dotičnikov ni veselila vojaška služba.
Admiral-se je izrekel proti pomnožitvi enoletnih prostovoljcev v mornarici. Gradivo za vojno mornarico se naroča iz večine, kolikor je to le mogoče, pri domačih tvrdkah. Sedanje prezenčno stanje mornarice je ne?a-. dostno; treba najmani 2500 mož več, ki bi služili razdeljeni na 4 leta. Potem sta bila vsprejela redni ift izredni kredit mornarice i istotake dodatni krediti.
Včeraj je bilo drugo kosilo v čast delegacijam. Ob tej priliki sta govorila cesar in češki delegat Paca k o položaju. Pacak je prosil cesarja, naj upošteva želje in zihtevo Čehov, pa bo mir v drž. zboru in drugod, in naj nikdar ne dopušča, da bi se jezikovni zakon uveljavil s § 14, ker to bi rodilo odpor redovidne obsežnosti, (lesar mu ni dal nikake obljube.
Iz ogercke delegacije. —• Ogersku delegacija je odobrila proračun za vojsko ter začela razpravljati o proračunu za okupirane dežele. O tej priliki je skupni finančni minister K a 11 a y branil svoje postopanje. Predbacivulo se mu je namreč, na stori premalo za razvitek ogerske trgovine v Bosni in Hercegovini. Minister je im^ašal, da se ogerska trgovina v teh dežalah stalno razvija. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine je tako, da so nikdar ne zjednači popolnoma in amalgamira. Balkanski narodi se sicer upo-gibujo pod tujim jarmom, a podvržejo ^e ne nikdar odkritosrčno. — Govornik je omenil neki slučaj, ko je mlada Mohamedanka zbežala svojemu očetu, ker jo je hotel pri-»ilili v zakon z ncijuhljenim, starim možem, in agitacije, ki je nastala vsled tega. Pravili so namreč, da so hoteli dekle prisiliti, da prestopi v katolUko vero. Ua-si je vlada storila vse, da se očetu vrne hčer, je niso mogli najti nikjer do danes. Sploh so Molu-»nedanci najbolj nezadovoljen Živolj, Da-si se je ugodilo vsem njihovim zahtevani glede šolstva, hočejo Se več: zahtevajo, da se jim izroči uprava verskega zaklada (vakuf.i), česar pa se jim ne more dovoliti. Potem bi bili mozlimi država v državi. Isto bi potem lahko zahtevali katoliški in pravoslavni glede svojih verskih zakladov. Bis sedaj hoče neko mo-hamedansko odposlanstvo pred cesarja, da ga prosi v tej stvari. Minister ne more priporočati, da bi jih cesar sprejel. — Minister pl. Kal lay je zaključil svoj govor z značilnimi besedami, da treba Bosno in Hercegovino vladati tako, da bo prebivalstvo umelo, kako je za ves svoj blagor dplžno hvalo avstro-ogerski monarhiji. — Proračun za okupacijsko ozemlje je bil odobren, istotako proračun za vojno mornarico f«>r sklepni računi.
„TrcbevI<5*. -- Veliko pevsko društvo /Irebevič* v Sarajevu si je, ko se je okrepilo ter postavilo na trdne noge, nabavilo svojo društveno zastavo, katero razvije v nedeljo. Tako pevsko društvo v Sarajevu je gotovo velikega pomena, ki kaže vidno gibanje in napredovanje naših bosenskih bratov. Tem povodom izleti v Sarajevo premnogo Hrvatov, okoli 2000, katerim se pridruži tudi ue-kaj slovenskih odposlancev, da bo častno zastopan cel slovanski jug. Tej lepi slavnosti se v duhu pridružujemo ter kličemo vrlim Hrvatom od bregov bistre Soče: Živeli!
l)r.  Ferjančič   o  položaju.   —   Na
volilnem shodu v Kranju v soboto je govoril državni poslanec dr. Ferjančič o položaju, kateri se suče v prvi vrsti okoli Češke obstrukcije. Med drugim je rekel:
»Če se Čehom svetuje, naj epuste ob-strukcijo — in mi Slovenci sami jim tudi to svetujemo — moramo vendar priznati, da imajo Čehi proti temu jako važne razloge, katere naj uvažujejo vsi, ki žele trajnih normalnih razmer v parlamentu. Č? se danes obstrukcija opusti, se paC dosežejo začasni vspehi, vladi in državi privolile bi se najnujnejše stvari, a ko bi potem večina zahtevala, da se kaj stori, kar spada v njen program, koj bi nastopila manjšina z obstruk-cijo, in večina bi tako imela nalogo dovoljevati veCkrat odijozne stvari, sicer bi se pa samo tj zgodilo, kar bi hotela manjšina. Tega položaja tudi ne izpremeni načrt jezikovnega zakona, katerega je predložila vlada. Ne oziraje se na to, kakšen je ta načrt, se rnora priznati, da bi tak ali boljši naCrt, Ce bi se bil predložil tistikrat, ko su se naredbe razveljavile, vse drtigaCe vplival, kakor sedaj, pod pogojem namreč, Ce bi se bili Nemci vzeli v obljubo, da ne obstruirajo proti jezikovnemu zakonu. Po svoji dolgotrajni ob-slrukeiji so že bili tako vpehani, da bi se bili v to zavezali. Oni  so  pa brezpogojno
Potom
zmagali in danes jih ni volja odpovedovati se skrajnih sredstev, Ce bi »e poskušalo jezikovno vprašanje z veČino urediti tako, da bi jim ne ugajalo.
Ti zakoni pač niso taki, da bi jih mogli Čehi sprejeti. Nečem so spušCati v podrobno   razpravo  zakonov,   omenim   naj
samo v obCe, da bi ti zakoni potisnili Češki i jezik nazaj za sedanjo prakso.
Te in druge razloge imajo Čehi za svojo obstrukcijo, in vendar želimo in jim svetujemo,"1 da bi jo vsaj zaCasno opustili. V to nas pa sili naš lastni kritični položaj. Kam pelje obstrukcija? Najprej k vporabi § 14. Pa n* gre več dolgo in to zato ne, ker s § 14. se ne dobi denarja, katerega država krvavo potrebuje^ ker prihranki prejšnjih let so pošli, in Ce je država nakazana samo na redne dohodke, lahko pride vsaki dan v finančne stiske. Tudi ni moč misliti v tem položaju na nikake investicije, bodisi večje ali manjše, recimo neizogibno potrebne železnice, ali kar posebno moje volilce zanima, podržavljenje pošt, zgradbo sodnih poslopij itd. — Denar se dobi samo z absolutizmom, t. j. z zistiranjem ustave in moje mnenje je, da plovemo proti njemu, Ce se ne posreči, obstrukcije, naj je Češka ali nemška, trajno ustaviti.
Vladanja s § 14. in še bolj absolutizma se imamo pa mi veliko bolj bati, kakor Čehi. Vsa važna mesta so zastavljena z našimi nasprotniki, in ob vsaki odgoditvi državnega zbora občutimo njih pest. Parlament je jedini krai, kjer nam je moč zastopati svoje težnje, v deželnih zborih izven kranjskega smo ob besedo. Nam je toraj ležeče na tem, da pridemo zopet do normalnih parlamentarnih razmer. Želimo teh razmer zaradi uredbe jezikovnih razmer pri nas samih. Res, da se s sedanjimi predlogami vreja to vprašanje samo za Češko in Moravsko, A to, kako se vredi tam, je za nas velikega pomena, ker kar se tam prizna manjšinam, moralo se hode i riznati manjšinam tudi pri nas. In tudi to je velikega pomena za nas, da se poskuša to vprašanje rešiti v državnem zboru. Obžalujemo, da Čehi tako strogo reklamirajo vredbo jezikovnega vprašanja za deželne zbore. Državni zbor je preobložen, dosti se da oddati deželnim zborom, a Ce se odda le-lem jezikovno vprašanje, je to naravnost vprašanje našega narodnega obstanka.
(Konec pride;.
Državiiozborske volitve t Belgiji
so se vršile le dni prvikrat po novem proporcionalnem sistemu. Volili so 76 senatorjev in 152 poslancev. Po novem zakonu dobi razmerno zastopstvo v obeh zbornicah vsaka stranka, ki dobi gotovo iteviio glasov. Ožjih in nadomestnih volitev sedanji volih)! red ne pozna; ako se sedež izprazni vsled smrti ali odložitve mandata, pride v zbornico namestnik. Volitev je strogo tajna in obliga« torična. Kdor se brez opravičljivega vzroka ne udeleži volitve, obsodi ga mirovna sodnija na denarno globo, Torej nekaj povsem novega. Izvoljenih je 85 katolikov, 34 kršč. demokratov, liberalcev in radikalcev, 34 so-cijalistov.
„Slovenska Matica* vabi na CXXI. odborovo sejo. ki bo v Ljubljani dnž 6. rožnika I. 1900. ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored:*!. Naznanila predsed-ništva; 2. Odobrenje zapisnika o GXX. od-borovi seji; 3. Poročilo gospodarskega odseka o računih za 1. 1899. in o društveni hiši; 4. Poročilo o pripravah za obCni zbor; 5. Tajnikovo poročilo; 6. Eventualia.
Vojna v južni Afriki. — Lord Ro-berts je brzojavil v torek iz Germistona, to je kraja, ki stoji tik Johannesburga, da je dospel tje, ne da bi zadel ob kak upor ter ne da bi Angleži bili kaj izgubili. Buri lega niso pričakovali, zato tudi so pustili na miru vso reči. Angleži drže železnice, ki gredo iz Johannesburga v Natal, v Pretorijo in v Klerkstlorp. Mesto je mirno. Zlati rudniki doslej niso bili še razstreljeni. Roberts je pozval poveljnika mesta, naj se uda. Roberts upa, da v kratkem primaršira v Johannes-burg na Čelu svojih Cet. Predno so prekoračili Angleži reko Vaal, so zadeli ob hud odpor pri Burih, katerih pa je bilo premalo, na angleški strani je bilo vojakov okoli 5000. — Neka brzojavka iz Kapstadta pripoveduje, da Kruger je zapovedal, razstreliti Jahannes-burg ter rudnike. — General Botha baje je imel te dni s Krugerjem posvetovanje, na katerem mu je svetoval nujno, da odnehajo I od vojne, tudi oranjski predsednik Steijn je naklonjen miru, samo Kruger se ne uda, marveč hoče, da se vojna nadaljuje. -— Angleži so na drugi strani zasedli tudi kraj Zeerust, oddelek njih pa koraka proti Lich-tenburgu, mestu, ki je nekje na sredi med Mafekingom in Johannesburgom. Vsled ved-nega prodiranja naprej se nadejajo Angleži, da skončajo vojno v kakih treh tednih.
Glede na to piše list »Novosti*: »Le Se nekaj tednov, morda tudi le samo dnij, pravi ta list, in trenotek za mirovna pogajanja napoCi. — Tedaj se definitivno pokaže, ali se more smatrati Anglijo za visoko kulturelno drŽavo v moralnem smislu, ali pa se postavi v vrsto srednjeveških polbrtrbarskih držav. Vse bo zavisno od tega, ali l>o Anglija voljna priznati neodvisnost obeh republik, ali pa jo kratkomalo priklopi svoji posesti. Odkrito povedano, mi prav malo zaupamo vitežkim Čutom Angležev, smemo pa vsaj izraziti nado, da jih bo že navadni politični razum silil k zmernosti. V rnejnarodnem življenju kakor v vsakem drugem je navada in nujno potrebno, da se ponos položi na stran in pravočasno spozna lastne napake. Pri sklepanju miru z Buri naj bi Angleži pomislili, da se ne gre v toliki meri za mašCevanje za dogodke" preteklosti, pri katerih je pa Anglija mnogo več
zakrivila nego Buri, marveC urediti je treba le južno-afriške razmere za bodočnost. Po-litiška modrost zahteva, da se BurOm pre-puste vsaj one pravice, ki so jih uživali do leta 1884., do sklepa one pogodbe, ki je bila s sedanjo vojsko razveljavljena*.
Angleži upajo, da še tekom tega tedna, ko vzame Johannesourg, pride lord Roberts v- Pretorijo, ter da potem bo konec vojne. Predsednika Kruger in Steijn imata baje že vse pripravljeno, da ubežita.
Raznotero — Dunajski Čehi so priredili v nedeljo v Praterju shod, na katerem so protestovali proti lex Kolisko, po kateri bi moral biti za Nižje-Avstrijsko uCni jezik v šolah izključno le nemški. In na Dunaju živi'na-.tisoče in tisoče Čehov. — V Krakovu je pobegnil odvetnik Kastory, potem ko je poneverii 600.000 K. — Na pariško razstavo je prišlo 2000 angleških delavcev. — V nekem gozdiču pri Skednju so našli v nedeljo obešenega starčka. Kdo je, niso mogli dognati. — Pevsko društvo »Lipa* v Bazovici priredi v ponedeljek v gostilni »pri Lipi* veliko veselico s petjem, godbo, telovadbo in plesom. — V francoskem ministerstvu nastaja kriza. Podal je ostavko vojni minister Gallifet. — Vojak Peter SinkoviC v Pulju je razsajal v ponedeljek po noči v hiši nekega stotnika. Vsled tega so pozvali redarstvo, katero je prišlo z vojaško patruljo. Ko je Sinkovic to začutil, se je skril pod streho, Ko so redarji hoteli odpreti vrata, je odprl ista Sinkovic ter se zakadil v redarja M., da se je ta prekucnil po stopnicah. Ranjen je težko, vojaka so zaprli. — Pri volitvah v 3. razr. v upravni svet mestne davčne občine v Pazinu je zmagala hrvatska stranka z 80 glasovi. — Na Kitajskem je <buknila vstaja, katera se širi nevarno, da so oblastva v skrbeh. — 28. t. rn. se je na Hrvaškem pri Zenici utrgal oblak, Voda je odnesla osem hiš, in bati se je, da vzame s seboj tudi železniški most. Škoda je ogromnat
Narodno gospodarstvo.
TrgOTlnu z železom „Mercur« v Celju, •— Ker se v Celju ustanovljena zadružna trgovina z železom ni uradno registru valu („različni vetrovi*), je na lastni račun celo podjetje prevzel g. Peter MajdiC ter odprl prodajalno v Celju, Grafika ul, št. 12. Tvrdka se glasi: Peter MajdiC, trgovina z železom »Mereur*.
Ta železna trgovina je jela v ponedeljek dne §8. t, m. delovati. Začetek kaže, kako potrebna je bila ta trgovina in res hvaležni morajo biti gospodu Majdiču, do je zmagal vse zapreke, ki so se stavile temu podjetju. Trgovina posluje na debelo in drobno.
Pripravljanja k trgovskim pogodbam. — Ni dolgo temu, kar smo konstato-vali dejstvo, da se pri nas vse premalo Živahno pripravljamo za nove trgovske po^ godbe. Omenjali smo tudi sestavo eolnega tarifa ter našim citate!je m pokazali knjižico „Progressive Zolle". Danes pa že moramo povedati, da se je tudi pri nas delo nekako pospešilo, K temu je seveda prispel dogovor mej centralno zavezo industrijalcev in pa mej trgovskimi in obrtnimi zbornicami. Zanimiva je pt borba agrarnih zajnvov z induslrijai-nimi. In videti je, da nastane prav trd gospodarski boj, kakršnega še nismo imeli, kar se tiče obsega, intenzitete in — trme. Najnovejši čas sta vzbudila dva nazora v tem vprašanju precejšno zvedavost, namreč načrt skemata eolnega tarifa, katerega je izdelalo in vladi predložilo čilo nižje avstrijsko obrtno društvo, in pa izjava Češkega odseka deželnega kulturnega sveta kraljevstva Češkega. Temeljna razlika zajmov industrijal-nih in poljedeljskih se pojavlja v naziranju na žitno eolnino.
Deželni kulturni svet češki trdi, da sedanje žitne cene komaj zadostujejo, da si gospodar, in to mali in veliki, komaj nagradi svoj pridelovalne stroške, in zato za-i.teva, da se domači poljedelec varuje pred ptujo konkurenco z eolninskimi sredstvi. Tendenca tu je 1 rez dvombe: višjo eolnino tre-bamo, višjo nego dosedaj. Nižjeavstrijsko-obrlno dru? .o pa je proti vsakemu zvišanju eolnine na poljedeljske pridelke in živino. Navaja seveda tudi, zakaj je proti. Trdi, da je naša hrana nedostalna, potreba mesa in kruha sorazmerno mala; na posameznika pri nas pripade manj kot drugje. To bi se pa še zmanjšalo, Ce bi se eolnina zvišala. Vendar sta pa obe izjavi v nečem jedini, namreč v tem, da samo eolninskf obramba ne reši niti našega poljedeljstva niti industrije, temveč, da tu potreba razumne gospodarske politike!
Vlnlčarjcv kažipot. — Navod, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. Spisal Ivan Bele, potovalni učitelj na vinorejski šoli v Mariboru. Cena 60 vi«! narjev (30 kr.), s pošto 10 vin. več. Kdor jih vzame 12 komudicev, dobi jeden povrh. Str. 63. velikega formata. — Tako se. glasi naslov knjižice, ki teoretično razlaga o vinogradništvu. Svoje delo je pisec razvrstil v 10 poglavij, zato je prav pregledno. G. Bele .je pred leti že napisal knjigo „Trtna uš in trtoreja", katere pravzaprav le nadaljevanje je BViničarjev kažipot*. Mi bi Želeli, da si naši vinogradniki knjigo omislijo, brez dvombe jim bo tudi prav zelo koristila. In tudi prav po ceni je.
i
Fran WiIheffiiov
odvajajoči  čaj
od Frana Vilhelma
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnje Avstrijska)
dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane i
2 kroni av. velj.
Prave in edine želodčne kapljice,
(varstvena ^ zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva, — Te kapljice medije redno pretavtjenje, če se jih dvakrat na dan po  jedno  žlicico
____          popije, Okrepi po-
Sv. Anton Padov. kvarjeni želodec store, da zgine v kratkem času omotica in žtvotea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji ji,                 —9
Cona steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Klepar Arfur Makuc
Ozka ulica 1, Gorica Via Stretta 1 j
priporoča
škropilnice proti peronospori
[ (ponovljeno   po Vermorelovi   sestavi.) j
1 Baker je trd in svetel. Zalistke valvole)
se more lahko premeriti. Škropilnica je
sestavljena priprosto in tako, da škropi
lahko na tri načine po volji lastnika.
BM*>M Cena je zelo nizka. ""•Jfll Stroj za žveplanje sodov, iz cin-| kanega železa.
Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in tikanjem pn točenju iz soda (kan).
Meh za žveplenje grozdja raznih sistemov. - - Cevi iz gume za vsakovrstne j škropilnice.
i             Sprejema   v   popravljanje  vsa-
1 kovrstne druge škropilnice, kakor tudi I prevzema vsa druga v kleparsko obrt i spadajoča dela.
r^arol praščO^
pekovski mojster in sladčiear v Gorici na Komu št. 3. 1 Jporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birma ncet torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Slavnoznana
Švarova gostilna v Komnu
se odda
takoj v najem
z vsemi potrebnimi prostori, Pogodba po -govoru, bodisi od litra ali pa proti letni najemščini.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški uliei štev. 4 glsF** v Gorici, ~fMB
priporoča se
za raznovrstna naroČila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi KaStelj* «•
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaše in čevljarje,
Svctlnjicc. — Rožni venci. — Mjišii« knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 35-8
DRUŽBE SV.CIRI1A IN METODA V LJUBlJANfc
Tvarina je najboljša cikorija.
IV.tlEBAČIlIlI
V LJUBLJANI,
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si usiljevati drugih izdelkov eiterij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi
lavi, to je cikorija ali: „Xava družbe sv.
Cirila in Metoda v Ljubljani"
Dobiva se povsod!   "^Mfl
Glavna zaloga pri: IVANO JEBAfilNU v Ljubljani.
—• Mihael  Potočnik - Gorica •—
Židovska ulica 3 (vla Ascoll 3.)
VELIKA ZALOGA PEČIJ, VSAKE VRSTE
iz majolike in porcelana.
V zalogi so vedno tudi ognjišča vsake vrste,
stavbeni dimniki, ilovnate eevij i. t. d.
vse po najnižjih cenah.
ognjišča, pešij in izvršujem vsa v to obrt spadajoča dela solidno in po zmernih eenah.
m
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
Ivan DoUak v Solkanu
pri Gorici
v lastni hiši.     ->»x««~     Lastne žage.
ZALOGA
vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, ¦ okvirjev in stolic,  kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov.           |
Zaloga vsakovrstnih desk mehkega  in trdega lesa; j velika izbirka ob ki a d ko v (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in | tapetarski stroki spadajočih potrebščin. I Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo.
ym
Dobi
povsod
da so se testenine „Prvo kranjsko tovarno tostonin Žnideriič & Va-
lončlc iz  Ilirske Bistrico" priljubile v vsakej  rodbini kjer so jih pokiisili; Makaroni fidelini in razne  vloge za na juho so zanesljivo Uji                         prave le v kartonih po V, kg z gornjo firmo.
JVtaurenčič Y rane,
čevljarski mojster v ulici sv. Antona (Kopačeva biša) št. 7,
priporoča svojo dobro urejeno čevljarsko delavnico, kjer postreže z napravo vsakovrstnih čevljev bodisi finega izdelka ali priprostBga po vsaki modi. Izdelki so trpežni ter dobrega usnja. Zagotavlja dobro delo in točno postrežbo po zmernih cenah.
Z&j&ja&a&Sa&GPE&ač
Glas gre po deželi
"I
Kathreiner   j
je samo pravi v znanih                            *
ithreinerjevich zavojih! {
Zatoraj nikoli v odprtih ali v dragih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova siadna kava
je najukusnejšn,  kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova siadna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita.-
' Kathreiner Kneippova siadna kava
je tam,  kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.