Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Piše Gradimir.) (Dalje.) Tretje Berilo. Jakob Zupan. (Glej 8. berilno vajo: ,,Izreki".) JakobZupanseje rodil 4. julija 1785. 1. v Prevojah blizo Kamnika na Gorenjsketn. Bil je duhovnik, doktor bogoslovja in profesor v bogoslovnici v Ljubljani. Zaradi svoje učenosti ne le v jeziku, nego tudi v zgodovini, slovel je daleč na okrog. Bil je goreč slovenski rodoljub, pisal jevmnoge časnike, posebno paje marljivo podpiral MKranjsko Cebelico" se svojimi pesnimi, katere je podpisoval s črko nS". (t. j. bohoriški BZ".). Zapustivši Ljubljano prišel je v Celovec ter od tod potoval p e š po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, po Istri, Hrvatskem in Slavonskem. A vrnil se je zopet v Celovec, kjer je umrl po dolgein bolehanji 1853. 1. Kakor ranogi učeni možje, iinel je tudi Zupan svoje posebnosti, a vrhu tega je bil brezobzirno odkritosrčen, zaradi česar mu je bilo pretrpeti marsikaj britkega. Fran Cegnar. (Glej isto berilno vajo.) Fran Cegnar seje rodil v dan 8. decembra 1826. 1. pri Sv. Duhu blizo Škofje Loke na Kranjskem. Bil je svoj čas urednik listu MSloveniji" in BLjubljanskemu časniku", a zdaj je višji brzojavni uradnik v Trstu. Iskreni rodoljub Fran Cegnar šteje se mej najboljše pesnike slovenske. L. 1860. je izdal knjigo prelepih svojih pesni; a tudi druge mične spise imamo od njega V našem ,,Tretjem Berilu" je natisnjena krasna njegova pesen nNa grobeh"; v Mčetrtera Berilu" pa bote čitali mično pesnico Cegaarjevo: BKosec"; obče poznana je njegova pesen BRojakom" (nHej rojaki, opasujmo uma svitle nieče"), lep je tudi njegov »Opis Trsta" i. t. d. Cegnar je svoj čas poučeval na Tržaški gimnaziji slovenščino, katero piše kaj lepo, gladko in pravilno. Preložil nam je vrhu tega marsikak lep umotvor iz tujega jezika na slovenščino; posebno izvrstni so njegovi prevodi nekaterih gledaliških iger slavnega nemškega pesnika Schiller-ja (izgovori: Šilerja); tu naj imenujem le po Cegnarji poslovenjeno BMarija Stuart", nViljem Tell" in MValenštajn". V poslednjem času sodeluje Cegnar pri Tržaškem časniku nEdinosti". Fran Levstik. (Glej isto berilno vajo.) Fran Levstik rodil se je 1831.1. v Retijah pri Velikih Laščah. Hodil je najprej v dornačo šolo, potem pa se je šolal v Ljubljani in na Dunaji. Vrnivši se v Ljubljano, dobf službo domačega učitelja pri grofu Pace-ji na grajščini Thurn na Dolenj- skem pri Čateži, kjer ostane v službi od 1855. 1. do 1858. 1. Od grofa Pace-ja pride za domačega učitelja k pesniku Miroslavu Vilharju v Senožeče na Notranjskera, a 1861.1. otide v Trst, kjer je bil tajnik tamkajšnji ,,Slovenski čitalnici". Pozneje je bil tajnik BSlovenski Matici" *) v Ljubljani ter uredoval tudi Wolfov slovensko-nemški slovar Zdaj živi v Ljubljani kot knjižničar v veliki knjižnici. L. 1854. je prijavil knjižico izvirnih svojih pesni. L. 1856. je BDružba sv. Mohora* izdala njegov prevod »Rokopis Kraljedvorski". Iz tega zanimivega rokopisa lehko sodimo, kako so mislili in delovali čehi uže v prastarih časih; zato je tudi ta rokopis zelo važen, in je bil preveden uže v mnoge jezike. Levstik je znan kot izboren jezikoznanec slovenski. Zanimiv je njegov spis rNapake slovenskega pisanja", ki ga je priobčil v ,,Novicahu 1858. 1.; pa tudi njegova nemški pisana slovnica slovenskega jezika, katero je spisal 1866.1. je delo, ki kaže globoko njegovo učenost v jeziku. L. 1880. je poslovenil in priobčil MNauk slovenskim županom". Ta knjiga je pisana v vzgledno-čistein jeziku; vrhu tega ima tudi dodatek — BS16vničekK, — v katerem Levstik tolmači in pojasnjuje nenavadnejše besede, kojih se v tej knjigi poslužuje. Fran Levstik je dosihmal sodeloval uže pri mnogih listih in 1870. 1. je tudi sam uže izdajal šaljiv list MPavliha" na Dunaji. Nekaj njegovih umotvorov je natisnjenih tudi v našem Berilu; tu n. pr. nahajate njegove krasne pesni BPomladni sprehod", aUpanje", nUbežni kralj"; izvrstno je pisana njegova povest »Martin Krpan", katera je tudi natisnjena v našem Berilu. Da je Levstik dospel do tako visoke stopinje izobraženosti, bial in učil se je neutrudno in mnogo. Slovensko mladino Levstik iskreno ljubi; rad se ž njo bavi in jo poučuje. Tudi mladinski list nVrtec" je rad podpiral. Zdi se mi, da se njegov značaj kaže iz naslednjega njegovega izreka: n_dor resnico ljubi, Ušes jej ne maši: Kdor se je pa brani, Zaveže še oči." J. Koseski. (Glej isto berilno vajo.) Slovenski pesnik Jovan Koseski — kateremu je pravo ime Jovan (t. j. Ivan) Vesel, rodil se je v dan 12.septembra 1798.1. v vasi Koseze pri Moravčah na Gorenjskem, od rojstne mu vasi si je pridel pesniško ime MKoseski". Njegovi roditelji so bili priprosti kmetje. Uvidevši, da ja deček Ivanek bistre glavice, pošljejo ga v šolo v Ljubljano, potem pa v Celje na giranazijo, katere pa ni dovršil tam, nego nje zadnji dve leti v Ljubljani. Dognavši giinnazijo otide 1814. 1. na Dunaj, da bi se učil na tamkajšnji visoki šoli pravoslovja; kasneje se je šolal na vseučilišči v Gradci. L. 1819. stopi v državno službo; služil je najprej na Goriškein v Tolminu in Gorici do 1. 1832. Na to pride v Trst, kjer postane časoma c. kr. finančni svetovalec. L. 1852. bil je upokojen, a to vsled hude bolezni, katera ga je mučila tri leta. Umrl je 26. marcija 1884. 1. v Trstu, star 86 let. Uže kot dijak na gimnaziji poskušal se je Koseski v slovenskem pesnikovanji. Zložil je mnogo čvrstih pesen, katerih pa ni brž objavil. Bil je prav marljivi podpornik »Novicam"; posebno od 1844. do 1852.1. A 1852. 1. napade ga huda bolezen, katera je zelo oslabila njegovo telesno in duševno moč. *) ,,Slovenska Matica" slovc v Ljul)ljani društvo, ustanovljeno 1863 1., ki ima namen, slovenske knjige izdavati ter tako slovensko ljudstvo izobraževati. Pis. Razsojevaje Koseskega umotvore morarao torej razločevati dve dobi; prva sega od 1818. 1. (ko je javno nastopil) do njegove bolezni (1852.1.); druga pa sega od njegove bolezni do njegove smrti. Koseskega pesni v prvi dobi so ognjevite, vzvišene, veličastne in resne. V njih se kaže ljubezen do Boga in domovine. Enako apostolu kliče neprenehoma svoje rojake na delo narodu v blagor, zagotovljajoč, da Bkrasno bo sad slovenske reči ob uri dozorel", t. j. Slovencev čakajo srečni in veseli dnevi v bodočnosti! Koseskega pesni so imele neizmeren vpliv na probujo slovenskega naroda, in uže zaradi tega zasluži njegovo ime, da se ga spominjamo. Poleg izvirnih pesni iraa Koseski največ prevodov. Prestavljal je namreč iz različnih jezikov, tako n. pr. iz nemškega, angleškega, grškega, ruskega in italijanskega. L. 1870. je priobčila nSlovenska Matica" v Ljubljani Jovana Koseskega zbrane pesni; a 1.1880. objavi isto društvo še BDodatek" tem pesnim. Oraeniti je o Koseskem še to, da ni pisal narodno, to pa izhaja iz tega, ker po svojih službenih okolnostih ni zmerom živel v slovenskih krogih, mej slovenskim narodom. Izmej izvirnih pesni vam omenim le njegove nSlovenija cesarju Ferdinandu o veselem dohodu v Ljubljano 1844.].", nVisoka pesem", nVojaškaa, »Novice bralcem koncu leta" in dr. Mej prevodi se mu je dobro posrečila: »Devica Orleanska", »Pesemozvonu", katere odlomek, imejoč naslov nkorist ognja" je natisnjen na 112. strani našega Berila in dr. Poleg ogromnega števila pesni je Koseski spisal tudi nekaj povesti in drugih koristnih spisov. Jovan Koseski je bil ljubeznjiv in plemenit mož, vrlo brižen za izvrstno odgojo svojih otrok, kateri, dorašči, uživajo vsi zdaj obče spoštovanje. In, ako pomislimo na različne okolnosti, posebno na čas, v katerem je Koseski deloval, uioramo priznati, da je mnogo storil za narod slovenski; zato bode njegov spomin živel mej nami. Zschokke. (Glej 12. berilno vajo BStrgan rokav".) Ta berilna vaja je bila svoj čas natisnjena v nVerteci", in je posneta po Zschokke-jevi (izreci: čoke-jevi) neraški povesti. Henrik Zschokke je bil priljubljen nemški pisatelj, porojen 1. 1771. v Frankobrodu pri reki Odri na Nemškem. Spisal je Nemcem mnogo lepih povesti i. dr., posebno pa slovi zaradi svoje izborne knjige: nUre popobožnosti". Zschokke je umrl 1848.1. v Švici. (Dalje prih.)