Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - w se 8 dni 3 s Perutnina Ptuj 110 YEARS maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.poiimaraton.si Kultura Ptuj • Ko te knjižnica udomači O Stran 6 Ptuj, petek, 5. junija 2015 letnik LXVIII • št. 43 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8« 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si M 61 Podravje • Akcija najvzgojiteljica: rekordnih 3235 glasovnic Najvzgojiteljica je Nevenka Maltarič Izmed 63 vzgojiteljic in vzgojiteljev (da, tudi fantje so bili vmes), za katere so naši bralci glasovali v nagradni akciji Iščemo najvzgojitelja, je največ glasov prejela Nevenka Maltarič (desno) iz vrtca Gorišnica. V izjemno odmevni akciji pa je veliko glasov prejelo še več vzgojiteljic iz različnih vrtcev. V H . ^ ta imdUtiA^i^Ad i |O Stran 15 zm, ®f ■ * f K / < ' "" ' 11 Kmetijstvo Podravje • Financiranje KGZše vedno nedorečeno O Stran 2 in 3 Šport Nogomet • Odločitev bo v nedeljo padla v Kidričevem O Stran 12 Tenis • Tamara ugnala zmagovalko Orange Bowla .. . A, ' i 6 ^ ' -SS5 i & Foto: Črtomir Goznik Občinski drobiž za ° Sta 12 sofinanciranje letovanj otrok i« « Afera »recepti Ognjenovik ostaja v priporu, čakajo grafologa O Strani 2 in g 1 i aoo n k ova rt i s glivec" loo fllni4r*g*rBde tabl*tt«r Imatinib Mobing na delovnem mestu: 300 % porast prijav O Stran 9 2 Štajerski Aktualno petek • 5. junija 2015 Ptuj • Zdravnik Ognjenovik v priporu 11 mesecev, sojenje se nadaljuje Čakajo mnenje grafologa, ki je zbolel Medtem ko smo nedavno za primer sojenja zdravnikoma ginekologoma Dejanu Ognjenoviku in Vladimirju Jolicu zapisali, da gre sodni postopek verjetno h kraju, pa po ponedeljkovi obravnavi stvari kažejo drugače. Sodišče čaka dodatno mnenje izvedenca grafologa, ki je zbolel in bil hospitaliziran. Po vseh v času sojenja znanih novih dejstvih in okoliščinah bo višja državna tožilka Diana Še-ruga Sagadin najverjetneje spremenila tudi vsebino obtožnice. Odgovor na obtožnico bosta nato pripravila še odvetnika ob-dolženih. Ves ta postopek lahko traja še nekaj časa. 15. julija se začnejo sodne počitnice in do takrat sojenje najverjetneje ne bo končano. 1. julija bo minilo leto dni, odkar je obdolženi Ognjenovik v priporu. Policisti so ga lani aretirali na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Ptuj, v času dežurstva. Od aretacije do danes mu pripor podaljšujejo, v sklepih za podaljšanje pripora organi pregona navajajo celo begosumnost. A Ognjenovik pravi: »Imel sem devet mesecev časa, da bi pobegnil. Če bi si resnično pridobil premoženjsko korist, ki mi jo očitate, bi že davno pobegnil iz Slovenije, Uvodnik ne pa da sem ves čas delal, de-žural, bil izpostavljen stresnim situacijam. Pobegnil bi lahko 18. novembra 2013, ko v lekarni v Mariboru Andreju Venti niso hoteli izročiti zdravil. Če bi res imel ves ta denar, mi nikoli več ne bi bilo treba delati in ne bi bil več v Sloveniji. Ne vem, zakaj bi bil nevaren. Izgubil sem službo, izposojam si denar za preživetje družine, računi za stanovanje in obroki leasingov so neplačani ...« Del krivde obdolženi priznava, zaslišali bodo tudi ginekologa Georgijeva Ponedeljkova obravnava na sodišču je trajala skoraj štiri ure. Obdolženi Ognjenovik je za vsakega izmed 71 receptov, Prihajajo pasji dnevi Čeprav nas do uradnega poletja loči še nekaj dni, postajajo dnevi vse bolj vroči in soparni, zato je živahneje tudi v raznih kopališčih, pa tudi ob jezerih, gramoznicah, rekah in potokih, ki se spreminjajo v priložnostna divja kopališča. Lepo in prav, saj pomeni zadrževanje ob vodi in v njej prijetno in tudi poceni osvežitev. A zavedati se moramo, da je kopanje v neznanih, divjih kopališčih vedno tvegano, saj so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Kopanje v neznani vodi pomeni tudi tveganje iz zdravstvenega vidika, saj ne vemo, ali je voda mikrobiološko onesnažena, oziroma ali je dovolj čista, da ne škoduje našemu zdravju, predvsem otrokom, ki so najbolj občutljivi. Zaradi neposrednih komunalnih izpustov je na udaru mikrobiološka, oziroma fekalna onesnaženost površinskih voda, zato je priporočljivo, da se kopamo le tam, kjer spremljajo kakovost kopalne vode. Med kopanjem in čofotanjem se izogibajmo požiranju vode, saj je ta pogosto preveč onesnažena. Tudi kopanje po dežju ni primerno, saj se tedaj mikrobiološka onesnaženost poveča. Ker je voda v gramoznicah bistveno hladnejša od ozračja, je treba pred kopanjem telo počasi ohlajati, da ne pride do šoka, krčev in zapletov. Na kopalnih območjih ob reki Dravi pa se lahko zaradi uravnavanja pretokov hidroelektrarn pojavijo tudi nenadni dvigi gladine in močnejši tokovi, zato je tam potrebna še do-datnaprevidnost kopalcev. Ob vsem tem pa velja opozoriti, da reka Drava še vedno ni med tistimi 47 uradnimi kopalnimi vodami, v katerih država redno spremlja tudi kakovost vode. Za določitev kopalne vode je namreč potrebno izpolnjevanje zakonskih določil, eno osnovnih pa je, da se ob določeni vodi vsaj trikrat letno pojavlja več kot 300 kopalcev. To pa bo ob reki Dravi, gramoznicah in divjih kopališčih na našem območju težko doseči, saj so kopalci zelo razpršeni, zato bi bilo priporočljivo, da bi kakovost teh voda spremljale vsaj lokalne skupnosti. Na potezi so torej posamezne občine, na območju katerih obstajajo vode, nekdanje gramoznice, reke ali potoki, v katerih se občani čez poletje kopajo. Če župani dajo nekaj na zdravje svojih ljudi, jim za to ne bo žal denarja. Seveda pa še vedno velja, da je najbolj priporočljivo in varno kopanje v javnih kopališčih. Ta sicer niso poceni, lahko pa jim zaupamo. Martin Ozmec Kaj Ognjenovik priznava Obdolženi Dejan Ognjenovik priznava, da je za prijatelja Roma na službenem tiskalniku v ptujski bolnišnici v administrativnem delu izpolnil nekaj receptov na imena različnih zavarovancev. Strokovnega dela recepta naj ne bi izpolnjeval, prav tako receptov naj ne bi žigosal in ne podpisoval. Pri nekaterih receptih je sodni izvedenec ugotovil, da je bila pisava celo preskenirana. Velika uganka je, kdo je pri izpolnjevanju in unovčevanju receptov opravljal kateri del naloge. Dejstvo, da je iz zdravstvenega sistema neupravičeno izpuhtelo za najmanj pol milijona evrov zdravil, je kljub temu neizpodbitno. Zdravila so se namreč izdajala na imena zavarovancev, ki za boleznimi, za katera so bila predpisana, sploh niso bolehali. nje sorodnikov v več evropskih državah - tako nam je Ognje-novik povedal izven sodne dvorane. Z recepti naj bi samo pomagal prijatelju in njegovi družini, po njegovi izpovedi v prepričanju, da so zdravila namenjena izključno za njihovo zdravljenje. »Prijatelj mi je vsakič naročil, na katero ime naj se v administrativnem delu izpolni recept.« Ognjenovik je na sodišču povedal, da se je z Romom, ki ki so predmet obtožnice, podal svoj zagovor. Za 41 receptov je priznal, da jih je izpolnil v administrativnem delu (tudi brez zdravstvenih izkaznic). Strokovni del recepta, kjer zdravnik predpiše zdravila, naj bi ostal prazen. Prav tako recepti naj ne bi bili ne podpisani in ne žigosani. Te tako imenovane »bianco« ali prazne recepte naj bi Ognjenovik izročil svojemu prijatelju Romu. Slednji naj bi zdravila potreboval za zdravlje- mu je izročeval bianco recepte, srečeval tudi v prostem času. Skupaj s še enim ginekologom iz ptujske bolnišnice, Kirilom Georgijevim, naj bi k prijatelju Romu zahajala na piknike. Na Georgijevo ime je bilo izdanih tudi pet receptov, ki so pod obtožnico. Višja državna tožilka Šeruga Sagadinova je zanj za naslednjo obravnavo predlagala zaslišanje. Rom, ki mu je zdravnik Ognjenovik izročeval recepte, pa naj bi bil pokojni. Dejan Ognjenovik je na sodišču izpovedal, da je za zdravljenje svoje mame v Makedoniji predpisal 21 škatlic onkoloških zdravil. Skupna vrednost teh zdravil je dobrih 59.000 evrov. »Ali sem s tem, da sem svoji mami z zdravljenjem podaljšal življenje za eno leto, koga oškodoval? Poudarjam, da ni šlo za nobeno goljufijo, temveč za zdravljenje,« je v svojo obrambo dejal obdolženi zdravnik in v sodni spis vložil natančen časovni opis poteka zdravljenja svoje mame. K temu je še dodal, da se mu v celotni zadevi ni zdelo prav nič sumljivega. Verjel naj bi v to, da pomaga bolnim. »Nisem posumil v to, da se v ozadju dogaja kaznivo dejanje. Odločno zanikam očitana mi kazniva dejanja. Nisem goljuf ali tat.« Na kartice, ki jih je priskrbel Kolar, dvignili za 219.000 evrov zdravil Spomnimo, da je Zdenko Ko-lar v tem istem primeru krivdo Podravje, Slovenija • Financiranje KGZ je še vedno nedorečeno Državno zategovanje mošnjička km Kmetijsko-gozdarski zavodi naj bi bili ključni dejavnik pri razvoju kmetijstva in podeželja. Njihovo pomem stvu, na drugi strani še vedno ni urejeno financiranje kmetijsko-gozdarskih zavodov. Tako kljub dejstvu, »Javno neradi govorimo o težavah v povezavi s financiranjem, čeprav že vse od nastanka te javne službe, torej od leta 1991, ni rešeno financiranje. Pristojno kmetijsko ministrstvo vedno govori, kako smo pomembni, ko pa gre za financiranje, je zgodba drugačna. Vsak minister ta problem odloži v neki predalček. Zakaj je tako, je verjetno bolj politično vprašanje. Verjetno je pritisk na službe večji,« meni Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. Zavod, ki ima izpostave na Ptuju, v Radljah ob Dravi, Lenartu, Slovenski Bistrici in v Ormožu, svoj program sicer že ima sprejet, ta je namreč temelj delovanja zavoda. Toda kot pojasnjuje Rebernišek: »Pripravili smo ga na nekih predpostavkah, točna navodila pa naj bi dobili ta mesec. Želimo si, da bi se sprejel zakon o financiranju zavodov in da se ne bi vsako leto posebej pogovarjali o programu. Preveč ur in energije gre v nič.« Letos za kmetijsko-gozdarske zavode več kot pol milijona evrov manj V letošnjem proračunu RS je za javne službe, ki jih izvajajo Kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZS) in Kmetijsko-gozdarski zavodi nekaj manj kot 13 milijonov evrov, lani jih je bilo 13,7 milijona evrov. Koliko bo dobil posamezni kmetijski zavod, še ni znano. »Do sprejetja programa dela in finančnega načrta se izvajanje javnih služb, ki jih izvajajo KGZS in kmetijsko- Financiranje kmetijsko-gozdarskih zavodov Število zaposlenih (1. 1. 2015) 2010 (v evrih) 2013 (v evrih) 2014 (v evrih) KGZS 51,88 917.363,20 686.271,38 681.628 KGZ Ptuj 100 2.366.340,02 1.823.214,04 1.903.019,20 KGZ Novo mesto 68,63 2.089.449,02 1.531.319,24 1.552.720,33 KGZ Nova Gorica 103,75 2.755.927,59 2.066.385,29 2.113.367,20 KGZ Murska Sobota 90 2.245.887,37 1.579.053,75 1.636.410,75 KGZ Maribor 44 1.270.504,25 955.724,55 962.189,78 KGZ Ljubljana 97 2.558.202,92 1.820.569,94 1.759.233,30 KGZ Kranj 48 1.370.042,55 1.008.732,90 1.046.753,17 KGZ Celje 95 2.655.954,44 2.002.388,99 2.063.501,98 Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 5. junija 2015 Aktualno Štajerski 3 Datumi izdaje receptov in vrednosti zdravil, ki jih je pomagal unovčiti _ Kolar 9 škatlic: 21.186 evrov 19. 9. 2013: 1 recept ^ 3 škatlice: 6.545 evrovj 24. 9. 2013: 3 recepti 8 škatlic: 18.535 evrov 25. 9. 2013: 3 recepti 30. 9. 2013: 4 recepti 8. 10. 2013: 7 receptov 18 škatlic: 45.648 evrov, 16. 10. 2013: 8 receptov _ 22 škatlic: 52.451 evroy 28. 10. 2013: 6 receptov ^ 18 škatlic: 48.661 evrov; 12 škatlic: 26.532 evrov .100^9 i') NOVAHTIS glivec* ioo mg nimdlittndt tatjIcHvr Imatinib 60 (llmdragetado taMeJter N OVARTI S m v ÄFINITOR everoiimE latnels COTiprimes d'evöoJImus Skupaj: 32 receptov, 90 škatlic (afinitor, tarceva, glivec): 219.558 evrov ■t/ r ' ' V 7 7 CT^ S -' Vir: Okrožno sodišče Ptuj za kaznivo dejanje pomoči pri goljufiji priznal, za kar je pravnomočno obsojen na dve leti in 11 mesecev (vikend) zapora ter denarno kazen nekaj manj kot 15.000 evrov, ki jo mora odplačati v obdobju 18 mesecev. V obsodilni sodbi zoper Kolarja je med drugim navedeno, da je dal Ognjenoviku na razpolago sredstva, s katerimi je bilo očitano kaznivo dejanje izvedeno. »Kolar je od 12 različnih oseb priskrbel kartice zdravstvenega zavarovanja, Ognjenovik je nato izpolnil recepte na različne načine, bodisi sam v celoti ali pa zgolj deloma ali pa so po njegovem naročilu to deloma naredili drugi. In sicer tako, da so na recepte zapisali vrsto in količino zdravil ter podpise in odtisnili žige zdravnika, ki naj bi domnevno izdal te recepte.« Kolar je nato s pomočjo kartic zdravstvenega zavarovanja re- cepte izpolnil še z osebnimi podatki oseb, na imena katerih so bili recepti za draga onkološka zdravila izdani. S ponarejenimi recepti ter z uporabo kartic zdravstvenega zavarovanja je poskrbel za prevzem zdravil v lekarnah na različnih območjih (bodisi sam ali bodisi druge osebe po njegovem naročilu). Kot je še razvidno iz sodbe, je bilo na imena zavarovancev, katerih kartice je priskrbel Ko-lar, izdanih za dobrih 219.000 evrov zdravil. Mojca Zemljarič iJ->oi.[uiajt£. nai. na iUE.tovm.rn ifAiu! RADIOPTUJ tta. afitetec Telefon zaklenjen, preiskati ga ni mogoče ... Od aretacije julija lani do danes preiskovalcem ni uspelo vpogledati v Ognjenovikov mobilni telefon. Soglasje za preiskavo mobilnika je sicer obdolženi lani podal, vendar preiskovalcem telefona ni uspelo odkleniti, saj niso imeli ne PIN- in ne PUK-kode. Obdolženi pa se PUK- in PIN-kode naj ne bi spomnil. Operater mobilne telefonije Simobil je zdaj preko Ognjenovikovega odvetnika posredoval PUK-kodo, PIN-kode pa tožilstvo še vedno nima. Na sodišču je bilo rečeno, da operater s PIN-kodo, ki jo lahko uporabnik prosto spreminja, ne razpolaga. Prav tako se je Ognjenovik odločil, da tudi PUK-kode, ki jo je posredoval Simobil, sodišču ne bo izročil. etijsko-gozdarskim zavodom najbolj občutijo kmetje bnost pri subvencijski kampanji je poudaril tudi kmetijski minister Dejan Židan. In medtem ko se na eni strani poudarja njihova vidna vloga v razvoju kmetij-da smo vstopili že v šesti mesec tega leta, vlada še vedno ni sprejela programa dela in s tem tudi ne finančnega načrta za kmetijsko-gozdarske zavode. Foto: Črtomir Goznik Pristojno kmetijsko ministrstvo vedno govori, kako smo pomembni, ko pa gre za financiranje, je zgodba drugačna. Vsak minister ta problem odloži v neki predalček, pravi direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek. gozdarski zavodi, financira na podlagi začasnega financiranja,« so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nezadovoljstvo se povečuje na strani kmetov in zaposlenih Kot je razvidno iz podatkov kmetijskega ministrstva, se sredstva za kmetijsko-gozdar-ske zavoda znižujejo. Na to je opozoril tudi Andrej Rebernišek: »Državno varčevanje nas sili, da moramo vedno več storitev zaračunavati svojim uporabnikom, torej kmetom. Potem je nezadovoljstvo na njihovi in na naši strani. Še leta 2002 nas je država financirala 100-odstotno, sedaj le 60 %. Tako je tudi svetovalna služba le v 60 % financirana iz državnega proračuna. Preostanek si zagotovimo z zaračunavanjem vnosa subvencijskih vlog, izdelavo gnojilnih načrtov, prijavljamo se na projekte, pripravlja- mo dokumentacijo za kmete, ki se prijavljajo na razpise itd.« Kljub zategovanju pasu in pri-manjkovanju sredstev pa se na ptujskem zavodu zavedajo, da brez razvoja in vlaganj v strokovne inštitucije ni razvoja ter da tudi ni mogoče opravljati kakovostnih uslug. »Zato smo v letu 2014 veliko sredstev vložili v laboratorij, pristopili k akre-ditaciji laboratorija. Letos, pa nameravamo dograditi osemenjevalno središče za bike, ki je eden od pomembnih stebrov zavoda,« je povedal direktor zavoda Andrej Rebernišek. Sicer pa poleg svetovalne službe Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj sestavljajo še oddelek za živinorejo (selekcijo in kontrolo), ki ga v 95 % sofinancira država, laboratorij za analizo mleka, krme in analizo tal, ki je 100-odstotna tržna dejavnost, enako oddelek za knjigovodstvo in osemenjevalno središče za bike in merjasce ki je 100-odstotna javna dejavnost, financirana iz trga. Mojca Vtič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 5. junija 2015 Slovenija, Podravje • Lani je s pomočjo občin, dobrodelnih organizacij, ZZZS, staršev Občinski drobiž za sofinanciran Sonce in poletje je za mnoge čas, ko pripravijo potovalke in se odpravijo na obalo ali v druge počitniške kraje. Med počitniškimi migranti je V osnovi ločimo dve vrsti letovanj otrok. Prvo je zdravstveno letovanje, ki ga v večini financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), preostanek financirajo starši ali občine ali dobrodelne organizacije. V okviru zdravstvenega letovanja letuje največ otrok. Druga oblika je letovanje za otroke iz socialno ogroženih družin (v manjšem deležu), tega financirajo dobrodelne organizacije, starši ali občine. Kot omenjeno, je najbolj množično letovanje -zdravstveno. ZZZS letos za letovanje otrok namenil 1,7 milijona evrov ZZZS je letos za letovanje otrok in šolarjev namenil 1,661 milijona evrov. Z denarjem bodo sofinancirali desetdnevne zdravstvene počitnice 6647 otrokom in šolarjem od petega do devetnajstega leta (lani 5.457 otrokom). Ob tem so na ZZZS letos povišali sofinanciranje cene, tako da ta na dan znaša 25 evrov (lani 16,42 €/dan). Za desetdnevno bivanje enega otroka znašajo sredstva ZZZS za sofinanciranje 250 evrov. »S povišanim prispevkom ZZZS Občine, ki sodelujejo z ZPM šibkih in ogroženih družin v otrok iz posamezne občine, r V Poostreni kriteriji zaradi zlorab Kot opozarjajo na ZZZS, so v preteklih letih zaznali zlorabe v smislu, kdo je upravičen do letovanja na račun ZZZS in kdo ne. »V zvezi s kršitvami v preteklih letih poudarjamo, da smo pri enem organizatorju letovanj zaznali tudi sum goljufije, ki smo jo prijavili policiji. ZZZS je lani pridobil tudi stališče pediatrov v zvezi z letovanjem otrok. V stališču je navedeno, da med kronične bolezni, pri katerih je letovanje še posebej priporočljivo, sodijo kronične bolezni dihal, kože ter gibal. Pediatri so tudi sklenili, da med pogosteje bolne sodijo majhni otroci, ki so vsaj šestkrat na leto zboleli zaradi okužb zgornjih dihal (večji otroci, ki so zboleli najmanj štirikrat). Kar pa zadeva okužbe spodnjih dihal (npr. pri astmi), pa pediatri menijo, da so do zdravstvenega letovanja upravičeni vsi otroci, ki najmanj dvakrat letno prebolevajo takšne okužbe ali kake druge težje okužbe in tisti otroci s kroničnimi obolenji, ki so, četudi dobro obvladujejo svojo kronično bolezen, morali biti zaradi nje obravnavani v ambulanti vsaj dvakrat v preteklem letu. Ocenjujemo, da bi bila ob upoštevanju stališča pediatrov realizacija v letu 2015 še bistveno nižja kot v letu 2014.« Nasprotnega mnenja kot ZZZS glede (ne)upravičenosti zdravstvenih letovanj so na ZPM Maribor. Prepričani so, da so lanska nova pravila in zaostritev pogojev ZZZS prikrajšala od 150 do 200 otrok. »Velika večina teh otrok je imela prejšnja leta napotnico za zdravstveno letovanje in je zdravnik pri njih potrdil indikacijo za napotitev. Ker pa za napotitev v letu 2014 otrok ni izpolnjeval spremenjenih napotnih kriterijev, so mnogi zdravniki zelo togo odklonili možnost napotitve. Krivde ne vidimo toliko pri zdravnikih, temveč v sistemu. Mnogi starši namreč ne pošljejo otroka k zdravniku, ko je bolan, tudi pogosteje bolan. Otrok ostane nekaj dni doma, opravičilo napišejo starši, bolezen ni evidentirana. Takih primerov je vsaj 50 % več, kot je evidentiranih - tako ocenjuje stroka,« je prepričana Marina Škrubej, vodja referata za letovanja ZPM Maribor. se bo letos prispevek staršev občutno znižal oz. ga sploh ne bo več. Pričakujemo, da se bo s pomočjo višjega prispevka lahko udeležilo zdravstvenega letovanja v letu 2015 več otrok kot v letu 2014,« je povedal Damjan Kos z ZZZS. Sicer pa ZZZS sklene pogodbe o sofinanciranju z organizatorji zdravstvenih letovanj, ki izberejo udeležence na podlagi predlogov osebnih zdravnikov otrok. Na območnih enotah Ptuj, Maribor, Slovenska Bistrica, Lenart Ormož sta organiza- Maribor in subvencionirajo letovanja za otroke iz socialno Poreč in na Pohorje. Podatki prikazujejo skupno število ne glede na obliko in plačnika letovanja. Občina Število otrok Poreč 2014 Poreč 2013 Pohorje 2014 Pohorje 2013 Duplek 46 53 0 0 Gorišnica 1 0 0 0 Hajdina 5 0 0 0 Hoče - Slivnica 82 85 2 5 Kidričevo 12 9 0 0 Kungota 72 48 0 0 Lovrenc na Pohorju 6 8 0 0 Markovci 3 7 2 2 Mestna občina Maribor 650 644 37 42 Mestna občina Ptuj 39 33 0 3 Miklavž na Drav. polju 29 36 4 5 Oplotnica 4 2 0 0 Pesnica 44 51 0 0 Poljčane 6 2 0 0 Rače - Fram 66 68 1 0 Ruše 36 33 4 2 Selnica ob Dravi 22 29 0 1 Slovenska Bistrica 36 47 5 4 Starše 34 25 2 1 Šentilj 65 71 2 3 Ostale občine* 121 153 13 9 SKUPAJ 1.379 1.404 72 77 * Občine, ki ne subvencionirajo letovanj ZPM MB, vendar otroci letujejo s pomočjo akcije "Pomežik soncu" in drugih donatorskih akcij ali so upravičeni do zdravstvenega letovanja oziroma so starši samoplačniki. Zdravstveno letovanje Letovanje za otroke iz socialno ogroženih družin Samoplačniško letovanje Skupaj OZ RK Maribor 936 282 158 1376 ZPM 508 770 173 1451 Vir: ZPM in OZ RK MB torja (obeh vrst) letovanj Rdeči križ Slovenije - Območno združenje (RK OO) Maribor in Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor. Cena desetdnevnega letovanja je približno 350 evrov skupaj s prevozom. OZ RK Maribor v 60 letih omogočil letovanje več kot 110.000 otrokom RK Slovenije OZ Maribor ima svoj Mladinsko-počitniški dom Frankopan Punat na otoku Krku, v katerem bodo letos praznovali že 60-letnico letovanja otrok - do letos je letovalo že 110.990 otrok na morju. Lani je letovalo 1.376 otrok. ZZZS je za letovanje otrok preko OZ RK Maribor lani namenil nekaj manj kot 150.000 evrov. »11 lokalnih skupnosti iz delovanja našega združenja je prispevalo za zdravstveno in socialno letovanje skupaj 22.071 evrov, MO Maribor pa 53.496 evrov, prispevek RK Maribor pa je bil 42.362 evrov,« je številke predstavil Alojz Kovačič, predsednik OO RK Maribor. Denarja, da bi omogočili letovanje vsem otrokom, je premalo Zveza prijateljev Mladine (ZPM), ki je drugi organizator letovanj, je lani omogočila otrokom počitnikovanje v Vzgojno-izobraževalnem in rekreacijskem centru v Poreču in na Domu Miloša Zidanška na Pohorju ter v nemškem mestu Marburg. Večinski delež le- tovanj predstavljajo počitnice v Poreču, kjer je ZPM Maribor lani poleti gostila 1.587 udeležencev (67 manj kot v letu 2013). Letovanja na Pohorju se je udeležilo 72 otrok, počitnic z učenjem nemščine v Marburgu, ki so v celoti samoplačniške, pa se je udeležilo 28 otrok. ZPM nima lastnih virov za sofinanciranje letovanj, kljub temu pa socialno ogroženim družinam sofinancira letovanje iz sredstev, ki jih namenijo donatorji v raznih akcijah, npr. Pomežik soncu. Pogodbena vrednost z ZZZS pa je lani znašala nekaj manj kot 120.000 evrov za 720 otrok, vendar pa se je zdravstvenega letovanja zaradi zaostrenih pogojev udeležilo le 520 otrok, zanje je ZZZS prispeval približno 86.000 evrov. Sicer pa na ZPM Maribor opažajo, da bi se letovanja želelo udeležiti še precej več otrok. »S področja MOM bi želelo na letovanja vsaj še med 40 do 60 otrok, pa je zmanjkalo sredstev. MO Maribor je prispevala 117.120 evrov za vse tipe letovanj,« je pojasnil Božidar Raušl iz ZPM Maribor. Vir: ZPM petek • 5. junija 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 letovalo 2800 otrok iz Podravja je letovanja otrok tudi vsako leto več tisoč otrok, ki jim je omogočeno desetdnevno letovanje v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. f) * * l^AM* . .-V.; *......SSnSfi Občine, ki ne sofinancirajo letovanja otrok: Dornava: prejeli niso niti ene prošnje za sofinanciranje. Destrnik: nimajo predvidenih sredstev. Žetale: pokrivajo stroške organizacije letovanje otrok OE RK Ptuj. Juršinci: nimajo predvidenih sredstev. Sveta Ana: ne sofinancirajo letovanja otrok. Trnovska vas: ne sofinancira letovanja otrok Videm: ne sofinancirajo letovanja otrok (razen stroškov avtobusnega prevoza). V J Foto: Črtomir Goznik In koliko letovanje otrok sofinancirajo naše občine? Ptuj MO Ptuj sofinancira letovanje otrok, ki letujejo z ZPM in OO RK Ptuj. V letu 2014 so za sofinanciranje letovanja otrok, ki ga organizira ZPM v VIRC Poreč in na Pohorju, namenili 5.759 evrov. V Uradnem vestni-ku Mestne občine Ptuj vsako leto objavijo sklep o kriterijih za subvencionirano počitniško letovanje otrok. Delež sofinan- Foto: Črtomir Goznik ciranja letovanja na otroka je odvisen od dohodka družine. Otroci, ki so v rejniških družinah, in tisti otroci, za katere poda mnenje CSD, so oproščeni plačila letovanja in ga v celoti krije MO Ptuj. V proračunu je v letu 2015 za letovanje socialno ogroženih otrok z ZPM namenjenih 4.000 evrov. Sredstva za letovanje otrok v Punatu, ki ga organizira OORK Ptuj, so zagotovljena tudi letos v pogodbi o sofinanciranju socialno-huma-nitarnega programa. Vsako leto se za sofinanciranje letovanja porabi celotna kvota, namenjena letovanju, v primeru velikega povpraševanja na postavko celo prerazporedijo sredstva. Kidričevo V občini Kidričevo so za sofinanciranje letovanja otrok lani namenili 3.000 evrov. Tudi letos bodo v sodelovanju s Talumom in Boxmarkom organizirali in sofinancirali letovanje otrok v Pacuhu. V letu 2015 so kriteriji za dodelitev sredstev: da otrok ni bil še nikoli na morju, da otrok letos drugače ne bo šel na morje, da otrok v preteklosti še ni imel subvencioniranega letovanja, da obiskuje višji razred osnovne šole in da ne presega povprečnega dohodka na družinskega člana. Tudi letos bodo za letovanje otrok namenili 3.000 evrov, kar zagotavlja brezplačno letovanje za 15 otrok. Skupaj z obema gospodarskima družbama pa bodo na letovanje odpeljali 190 otrok. V preteklih letih sredstva niso bila v celoti porabljena. Podlehnik V občini Podlehnik so za sofinanciranje letovanja otrok lani namenili 1.000 evrov. Sredstva dodelujejo na podlagi pravilnika, ki je objavljen v uradnem glasilu slovenskih občin in je vezan na bruto plače člana družine. Tako financirajo od 13 do 100 %cene letovanja za otroka. Tudi v letošnjem proračunu so v ta namen rezervirali 1.000 evrov, sicer pa del sredstev za te namene ostaja neizkoriščen. Benedikt Občina Benedikt je v lanskem letu za sofinanciranje letovanja otrok namenila 80 evrov. Kriterije, po katerih se podeljujejo sredstva, določa ZPM. Sicer pa odstotek skupne cene letovanja za otroke, ki ga zagotavlja občina, znaša od 25 % do 30 %. V letošnjem proračunu pa so za sofinanciranje vseh humanitarno-socialnih programov po razpisu namenili 3.200 evrov. Koliko sredstev bo od tega namenjenih za letovanje otrok, je odvisno od števila prijavljenih vlog na razpis. Sicer pa kvoto sredstev za te namene porabijo v celoti. Cerkvenjak Občina Cerkvenjak je lansko leto glede na vlogo ZPM za letovanje otrok namenila 150 evrov. Ker so bila sredstva dodeljena na vlogo društva, ni bilo posebnih kriterijev. Sveta Trojica Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je minulo leto za sofinanciranje RK Slovenije namenila 2.750 evrov. Za letošnje leto pa načrtujejo okrog 2.700 evrov: „RK je v letu 2014 v sklopu njihovega obsega delovanja izvedel akcije »Peljimo jih na morje« za 29 otrok in štiri starejše občane (Debeli rtič). Iz zdravstvenih razlogov je v letu 2014 letovalo 44 otrok v zdravilišču v Punatu." Trojiška občina pa je v lanskem letu sofinancirala tudi projekt letovanja otrok v VIRC Poreč v vrednosti 200 evrov. Tudi v letu 2015 bo občina namenila sredstva za tovrstne programe, vendar višina še ni znana. Makole Občina je v letu 2014 po pogodbi o sofinanciranju nalog CSD Slovenska Bistrica lani prispevala 200 evrov, vendar ta sredstva niso bila izkoriščena (in 3.000 evrov za šolo v naravi po pogodbi z OŠ). Enako višino denarja imajo na obeh postavkah rezerviranega letos. Kot so pojasnili na občini, kriterije dodeljevanja določita CSD ter OŠ. Slovenska Bistrica V Slovenski Bistrici sofinancirajo letovanje otrok, in sicer je bilo lani za sofinanciranje namenjenih in porabljenih 4.170 evrov, kar vključuje vsa planirana sredstva. »Sredstva razdelimo na osnovi števila vseh učencev na posamezni osnovni šoli. Delavci v socialni službi pa določijo delež sofinanciranja posameznega otroka glede na njegov socialni položaj. V letošnjem proračunu imamo za ta namen rezerviranih 4.400 evrov,« je pojasnila Tamara Osterman. Majšperk Občina Majšperk v povprečju za letovanje otrok nameni 1.365 evrov. Višina je odvisna od števila predlaganih otrok iz OŠ Maj-šperk in razreda, ki ga vlagatelj doseže glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana. Tako sofinancirajo od 10 do 90 % cene letovanja za otroka, odvisno od dohodka družinskega člana. Letos ima občina v proračunu predvidenih 1.000 evrov. Ob tem so dodali, da občina za ta namen porabi celotno kvoto. Poljčane Občina Poljčane je lani za sofinanciranje letovanj otrok namenila 100 evrov, enako so za letovanje namenili letos. Višina sofinanciranja je odvisna od dohodka družine, kar je predstavljalo slabih 30 % skupne cene letovanja za otroka. Lani občina ni porabila niti predvidenih 100 evrov, saj je na podlagi lestvice za subvencioniranje letovanja porabila 66,66 evra. Lenart Občina Lenart je v lanskem letu za sofinanciranje letovanja otrok namenila 910 evrov. Ker so sredstva zagotovili na podlagi prošnje RK, ni bilo posebnih kriterijev za delitev sredstev. Hajdina V letu 2014 so za letovanje otrok iz Hajdine v proračunu zagotovili 438 evrov. Višina sofinanciranja za posameznega otroka je odvisna od višine dohodka družine. Ne glede na lestvico pa starši, ki so prejemniki denarne pomoči pri CSD, plačajo letovanje za otroka 10 % od cene letovanja. V primeru večjega števila prijav, kot je na razpolago denarja, imajo prednost pri sofinanciranju starši otrok, ki jim v preteklih letih sofinanciranje ni bilo odobreno. Letos imajo rezerviran enak znesek kot v lanskem letu, porabijo pa zmeraj celotno kvoto sredstev. Markovci V občini Markovci so v letu 2014 porabili za sofinanciranje letovanja otrok (v okviru RK in ZPM) 794,50 evra. Sredstva delijo po občinskem pravilniku; višina sofinanciranja za posameznega otroka je odvisna od višine povprečnega mesečnega bruto dohodka na družino. Delež, ki ga zagotovijo iz proračuna, je med 0 in 100 %. Za leto 2015 so v ta namen rezervirali v proračunu 1.000 evrov. Ali jih bodo porabili v celoti ali ne, je odvisno od statusa posamezne družine in od števila vlog. V letu 2014 so tako imeli 205 evrov ostanka. Ormož Občina Ormož je v lanskem letu namenila za sofinanciranje letovanja otrok 3.370 evrov. Postopek delitve sredstev vodi ormoško območno združenje RK Slovenije. Kriteriji so naslednji: socialne razmere družine, vsak prosilec se mora izkazati z dohodki, na podlagi vseh prispelih vlog se sredstva razporedijo po lestvici, ki jo določi socialna komisija. Tako so lani skupno 30 otrokom sofinancirali letovanje od 61,5 do 100-odstotno. V letu 2014 so porabili vsa sredstva, ki so bila v proračunu namenjena za letovanje otrok. Tudi letos namenjajo za letovanje otrok iz proračuna 3.370 evrov. Središče ob Dravi V občini Središče ob Dravi so v lanskem proračunu imeli predvidenih 300 evrov za sofinanciranje letovanja otrok, vendar so ostala sredstva neizkoriščena. Naknadno so jih porabili za sofinanciranje zimske šole v naravi. V letošnjem proračunu imajo za sofinanciranje letovanja otrok iz svoje občine namenjenih 260 evrov. Sveti Tomaž V letu 2014 so iz sredstev humanitarnega programa občine Sveti Tomaž sofinancirali letovanje za enega otroka v višini 184,06 evra. Po potrebi bodo sredstva iz proračuna zagotovili tudi letos. Zavrč V lanskem letu so sofinancirali letovanje enemu otroku in tudi v letošnjem proračunu so v ta namen zagotovljena sredstva. Sveti Andraž Občina je lani za sofinanciranje letovanja otrok namenila 605 evrov oziroma 200 evrov na otroka. Sredstva so razdelili na podlagi predloga, ki ga je pripravil CSD. Direktor občinske uprave Miran Čeh je še dodal, da je v pripravi pravilnik, na podlagi katerega se bodo dodeljevala sredstva. Za letovanje otrok so v letošnjem proračunu rezervirali 630 evrov. Vedno porabijo celotno kvoto sredstev za te namene. Mojca Vtič, Monika Levanič, Dženana Kmetec, Mojca Zemljarič, Miha Šoštarič, Jože Šmigoc in Martin Ozmec 6 Štajerski Podravje petek • 5. junija 2015 Ptuj • Osrednja slovesnost ob 60-letnici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ko te knjižnica udomači... V torek, 2. junija, zvečer so nas ptujski knjižničarji povabili na osrednjo slovesnost ob 60-letnici mladinskega oddelka. Slavnostno prireditev z naslovom Ko knjige oživijo, potovanje skozi čarobni svet otroške knjige, so pripravile režiserka Romana Ercegovic, lutkarica in igralka Iuna Ornik, pravljičarka in vodja ptujskega mladinskega oddelka Liljana Klemenčič ter scenografinja in kostumografi-nja Stanka Vauda Benčevič, nastopil pa je tudi otroški pevski zbor OŠ Olge Meglič pod vodstvom Marije Feguš Friedl. Obiskovalce je najprej pozdravila simbolična streha nad osrednjim dvoriščem Malega gradu s stotinami pisanih strešnikov iz tekstila, ki so še posebej barvito zasijali, ko se je dan prevesil v noč in so ob svetlobi luči plapolali v vetru. Potem smo se v družbi Romane, Lilja-ne in Iune ter ob pripovedovanju in igranju klasičnih pravljic in pesmic sprehodili z osrednjega dvorišča na manjše stransko dvorišče (na katerem nekateri že vidijo igrala za najmlajše obiskovalce knjižnice) in tam spoznali možička s strehe, pa nadaljevali pot naprej okoli gradu na zahodno dvorišče (parkirišče), kjer nas je pričakala Romana Ercegovic (na desni) in Liljana zorišča na drugo. Foto: Črtomir Goznik Dvorišče knjižnice, prizorišče osrednje slovesnosti ob jubileju mladinskega oddelka, so prekrivali pisani strešniki... Bogdanka iz pravljice o šivilji in škarjicah s svojim prijateljem ptičkom, se skozi stranski vhod vrnili na osrednje prizorišče ter po koncu kulturnega dela večera, ki ga je končal še odlomek iz Malega princa, prisluhnili še uradnemu, protokolarnemu delu jubilejne slovesnosti. (Mimogrede: naslov sestavka je namig na Malega princa in njegovo udomačeno lisico; če ste že malo pozabili nanj, bo treba spet kdaj na obisk v knjižnico ... In odlomek iz Malega princa je res zelo ustrezno zaokrožil Ptuj • Pred današnjo izredno sejo mestnega sveta Zapleti pri postopku imenovanja direktorja Javnih služb Popoldan se bodo ptujski mestni svetniki sestali na izredni seji. Točki dnevnega reda sta dve. Ena izmed njiju je potrjevanje Akta o ustanovitvi podjetja Javne službe (JS) Ptuj. Dokumenta, ki pravno-formalno definirata ustanovitev in poslovanje Javnih služb Ptuj, sta dva: odlok in akt. Odlok o ustanovitvi JS Ptuj je junija 2008 sprejel mestni svet MO Ptuj. Odlok je bil nato v treh letih štirikrat spremenjen. Leta 2013 bi bilo treba vanj ponovno vnesti uskladitve in dopolnitve. Zaradi vseh sprememb je dokument postal nepregleden, zato ga je mestni svet na aprilski seji 2013 potrdil popolnoma na novo, že dobro leto za tem pa ponovno spreminjal. Od potrditve v letu 2008 do lani je po odloku skupščino podjetja (torej lastnika - MO Ptuj) v družbi Javne službe predstavljal župan - torej ena oseba. O smotrnosti enooseb-ne skupščine so se na mestnem svetu ob sprejemanju novega odloka v letu 2013 porajali pomisleki. Ti so šli zlasti v smeri (ne)združljivosti funkcij župana in skupščine podjetja (27. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije). Na vprašanje (ne)združljivosti funkcij so opozorili tudi notranji revizorji Skupne občinske uprave SOU Sp. Podravje. Na podlagi navedenih pomislekov je MO Ptuj lani odlok o ustanovitvi JS ponovno spremenila, in sicer je funkcijo skupščine podjetja prevzel mestni svet. Z lansko spremembo odloka so se nekoliko spremenile tudi pristojnosti nadzornega sveta JS: med drugim mu je bila dodeljena pristojnost za imenovanje in Zakaj je pomembno, da se ustanovitveni odlok in akt uskladita? Kot smo poročali, se jeseni direktorju JS Alenu Hodniku izteče mandat. Nadzorni svet JS je aprila objavil javni razpis za to delovno mesto. Vendar po dokumentih, ki so trenutno vpisani v sodni register (Akt o ustanovitvi), nadzorni svet nima pristojnosti, da imenuje / razreši direktorja družbe. Zato bi lahko bilo v tem trenutku imenovanje direktorja JS, ki bi ga opravil nadzorni svet, neveljavno - ker bi bilo v nasprotju z Aktom o ustanovitvi družbe. / razrešitev direktorja družbe ob predhodnem soglasju mestnega sveta. Vse navedene spremembe je mestni svet sprejel julija lani, v veljavo so stopile po objavi v Uradnem vestniku MO Ptuj 9. septembra. V skladu s spremembami odloka bi nato bilo treba uskladiti še Akt o ustanovitvi, kar pa do danes ni bilo narejeno. Po novem odloku mora Akt (kot skupščina) potrjevati mestni svet. V preteklosti je bilo tako, da ga je kot predstavnik skupščine lahko potrjeval (spreminjal) župan sam. Odlok o ustanovitvi in Akt o ustanovitvi sta od septembra lani neusklajena. Zato bo mestni svet (kot skupščina JS) na današnji izredni seji potrjeval spremembe ustanovitvenega akta. S potrditvijo na mestnem svetu bo županu kot predstavniku občine dana zelena luč, da Akt v imenu ustanovitelja (lastnika) tudi podpiše. Za vpis sprememb Akta v sodni register je nato zadolžen direktor podjetja. Kot je navedeno v gradivu za današnjo izredno sejo, naj bi se v prihodnje oba ustanovitvena dokumenta, odlok in akt, združila v enega. Mojca Zemljarič domiselno oblikovan splet pravljic in pesmic.) Direktor knjižnice Matjaž Neudauer je v svojem nagovoru spomnil na razvoj mladinskega oddelka ter na letošnjo proslavitev obletnice s 60 dogodki za 60 let. Eden osrednjih je bil tokratni večer, septembra pa bo še en velik praznik, ko bodo pravljično sobo poimenovali po pisateljici Branki Jurca. Če bi njegov govor povezali z rde- čo nitjo prireditve, pravljicami, bi ga lahko povzeli z besedami, kot jih najdemo v pravljicah: Nekoč je bila v skromni hiši v Krempljevi ulici na Ptuju majhna otroška knjižnica; samo 18 kvadratnih metrov je imela na voljo prva knjižničarka na tem oddelku Mestne knjižnice in čitalnice Nežka Vaupotič davnega leta 1955. (Skoraj ne boste verjeli: gospa Nežka se je udeležila tokratne slovesnosti, vsa Foto: Langerholc Slovesnosti se je udeležila tudi prva knjižničarka otroškega oddelka Nežka Vaupotič. čila in nasmejana!) Ampak kot se spodobi za vsako pravljico, v kateri se usoda skromne deklice konča v gradu, tako tudi ptujski mladinski oddelek od leta 1994 živi v gradu - v Malem gradu v Prešernovi ulici. Sveti Tomaž • Odprli krajevno knjižnico Prebrali bodo lahko več kot 6000 knjig Na odprtju krajevne knjižnice, ki je v prostorih starega vrtca ob osnovni šoli Sveti Tomaž, se jim je pridružila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. »Odprtje le-te smo si vsi dolgo želeli. In ko si nekaj dolgo in močno želiš, se to prej ali slej tudi uresniči. To se zgodi v vseh dobrih zgodbah. In ormoška knjižnica zapisuje v zadnjih dveh letih tri zares dobre zgodbe. Prva zgodba se je zgodila konec leta 2013 z odprtjem krajevne knjižnice v Središču ob Dravi, druga je ureditev osrednje knjižnice v Ormožu in letošnja februarska preselitev le-te, tretja pa se je zapisala tokrat, z odprtjem tomaževske knjižnice, ki smo jo načrtovali vse od ustanovitve nove občine Sveti Tomaž v letu 2006,« je povedala na odprtju knjižnice pri Svetem Tomažu direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Milica Šavora. Dolgoletno iskanje prostorov za krajevno knjižnico je v svojem nagovoru poudaril tudi domači župan Mirko Cvetko: »Ko smo videli, da nam bo uspelo zgra- Foto: Miha Soštarič Ob prisotnosti direktorice ormoške knjižnice Milice Šavora, županov Svetega Tomaža Mirka Cvetka in Ormoža Alojza Soka si je knjižnično gradivo v novi krajevni knjižnici ogledala tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. diti nov vrtec ob zgradbi osnovne šole Sveti Tomaž, se nam je enostavno odprla priložnost, da to knjižnico umestimo v ta prostor, kjer so se pred leti veselili naši najmlajši.« Na odprtju se jim je pridružila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar: »V Unescovem manifestu o javnih knjižnicah je zapisano, da splošne knjižnice predstavljajo vrata, skozi katera lokalne skupnosti dostopajo do znanja in zagotavljajo osnovo za učenje od mladosti do starosti. Knjižnica v domačem kraju pomeni zagotovo pomemben dvig kakovosti življenja in kraja, saj združuje njegove posebnosti, jih ohranja in predstavlja.« Obseg zbirke, ki je namenjena uporabnikom krajevne knjižnice pri Svetem Tomažu, šteje okoli 6500 enot. Velika večina je knjig, 200 enot pa je neknji-žnega gradiva. Zbirka filmov in glasbenih zgoščenk se bo menjavala vsake tri mesece. V prostorih knjižnice je omogočen tudi brezplačen dostop do svetovnega spleta. Miha Šoštarič petek • 5. junija 2015 Podravje Štajerski 7 Foto: Črtomir Goznik Klemenčič sta nas vodili z enega pri- Direktor je predstavil tudi jubilejno publikacijo 60 let z mladimi bralci, ki so jo pripravile Melita Zmazek, Liljana Klemenčič, Milena Doberšek, Jožica Sajko in Jasmina Toš. Ob jubileju je delavcem KIP čestital ptujski župan Miran Senčar in jim izročil priložnostno protokolarno darilo - statuo, potem pa smo bili povabljeni na ogled razstave ilustracij Urške Stropnik Šonc. Še prej pa majhno presenečenje: za glasbeni utrinek so poskrbeli tudi ilustratorkin mož Sašo Šonc in njuni trije otroci Bruno, Lenart in Izidor. Za konec pa - kot se konča marsikatera pravljica: skupaj smo se veselili, jedli smo in pili, da imam še danes mokra usta ... jš Cirkulane • Z županom ob osmem občinskem prazniku Največ za kanalizacijo in ceste V občini Cirkulane se od sredine maja vrstijo prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. V praznično dogajanje se vključujejo domala vsa domača društva. Vinogradniki so priredili vinogradnikov dan, kulturno društvo je pripravilo prireditev z naslovom Pozdravljena pomlad, planinci so se odpravili na pohod po Bračičevi planinski poti. Čebelarji so v sredo organizirali dan odprtih vrat, danes so na občinskih zemljiščih sadili medovi-ta drevesa. Občina je v sredo v Dolanah namenu slovesno predala novozgrajeno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, včeraj so se člani občinskega sveta srečali na slavnostni seji, danes popoldan bo potekala osrednja slovesnost s kulturnim programom in podelitvijo občinskih odlikovanj. Župan Janez Jurgec je z delom občine in doseženimi rezultati zadovoljen. »Vrednost letošnjega proračuna je nekaj manj kot 2,8 milijona evrov. Približno polovico denarja namenjamo za naložbe. Osrednja investicija je kanalizacija Dolane, vredna skoraj 900.000 evrov. Ostale investicije so: cesta Hemetek Cirkulane 200 metrov (30.000 evrov lastnih sredstev), cesta Gradišča Tlačine Vidovič 800 Foto: Črtomir Goznik Občino Cirkulane vse od njene ustanovitve vodi župan Janez Jurgec. metrov (70.000 evrov lastnih sredstev), cesta Milošič Gradišča - preplastitev 600 metrov (41.000 evrov lastnih sredstev), cesta Paradiž Olstrak 74 metrov (25.000 evrov) in sofinanciranje gradnje OŠ dr. Lju-devita Pivka v višini 26.200 evrov v letu 2015, prav tako lastna sredstva,« je pojasnil župan Jurgec in dodal, da se znižanje financiranja glavari- Videm • Druga izredna seja s tretjim rebalansom Plaz odnesel 300.000 evrov Stoli v videmski sejni sobi se še niso prav ohladili od zadnje seje (tudi tista je bila izredna), že so se svetniki 2. junija sestali na drugi izredni seji, da sprejmejo še eno spremembo proračuna. Tokratni rebalans je bil potreben zato, ker je občina dobila od države sklep, da ji je ta odobrila denar za sanacijo plazu, ki ogroža več stanovanjskih hiš na Dravinjskem Vrhu, tamkajšnjo Janževo cerkvico in celo cesto, ki vodi od Vidma prek Dravinje v osrčje tega dela Haloz - v Leskovec. Gre za največjega med desetimi plazovi, ki so trenutno najnevarnejši v videmski občini in vsi po vrsti zahtevajo ukrepanje. O njegovem obsegu govori tudi to, da je država občini namenila 220.000 evrov, polovico te vrednosti (113.792 evrov pravi projektantska ocena) pa mora k temu primakniti še občina. Sredstva so vzeli na postavki za plačilo odškodnine, ki jo mora Občina Videm kot pravna naslednica ptujske občine Foto: jš Plaz na Dravinjskem Vrhu ogroža Janževo cerkvico, hiše v njeni bližini in tudi cesto Videm-Leskovec. plačati v zvezi s tožbo podjetja Meltal, in na postavki za sofinanciranje zidave šole dr. Lju-devita Pivka. Za oboje je prvi letošnji del svoje obveze občina že poravnala, za potrebno vsoto 113.792 evrov pa si je pri odškodnini »sposodila« 76.000 evrov, pri šoli pa 37.792 evrov. Oboje bodo seveda morali vrniti - če ne ob četrtem rebalansu, pa prednostno v proračunu 2016. Če bodo izvajalci ponudili ugodnejšo ceno od projektantske, bo mogoče občina plačala celo manj iz svojega deleža - v najboljšem primeru samo DDV, je svetnikom vlival vsaj nekaj optimizma župan Friderik Bračič. Za predlagano spremembo v proračunu so svetniki glasovali soglasno, potem pa so se ukvarjali s temo, ki jih bo stala veliko manj denarja, pa čeprav povzroča slabo voljo pri veliko večjem številu občanov: zakaj občina še ne kosi ob svojih cestah. (Ampak ko boste brali ta zapis, to ne bo več čisto res, ker je polovica občine sedaj pa že pokošena!) jš ne od države v njihovi občini pozna predvsem pri naložbah. »V primerjavi z letom 2014 pomeni to za nas letos 76.000 evrov manj prihodkov. Večina obveznosti občine pa je takih, da jih občina ne glede ne prejeto povpreč-nino mora izpolnjevati zaradi zakonskih obveznosti.« Med načrti za v prihodnje župan Jurgec izpostavi: »Čaka nas še veliko dela na infrastrukturnem področju, posodobitve cest in popravilo dotrajanih odsekov. Glavna skrb bodo tudi čistilne naprave, ki bi zajemale nekaj gospodinjstev ali individualne hiše. Do leta 2017/18 bo treba zagotavljati čiščenje odpadnih komunalnih vod, kar za občane in občino predstavlja velik zalogaj. Občina bo poskušala svoj del sredstev zagotavljati z zbrano komunalno takso, ki se zbira v občinskem proračunu, del sredstev bodo morali zagotavljati občani sami. V prihodnje nas čaka priprava projektov za vzpostavitev kolesarskih poti za razvoj turizma v naši občini, komunalna ureditev obrtne cone, spodbujanje razvoja Haloz, podjetništva, kmetijstva.« Praznovanje v Cirkulanah se bo nadaljevalo tudi v dneh po današnji osrednji slovesnosti. Jutri bo potekalo srečanje radioamaterjev Slovenije in regijsko srečanje gasilk, v nedeljo so na vrsti vaške igre ter vrsta drugih športnih prireditev v organizaciji domačega športnega društva. Na ogled bo tudi razstava, ki jo pripravljajo članice društva gospodinj. »Občankam in občanom želim iskreno čestitati ob občinskem prazniku. Želim, da sami začutijo utrip napredka v občini in da se tudi sami zavzemajo za to, da lokalna skupnost napreduje. Moja želja je, da skupaj praznujemo in pri tem sodelujemo na vseh področjih, kjer najde vsak kaj zase, za svojo dušo in se druži s prijatelji in tistimi, ki pripravljajo dogodke ob praznovanju našega občinskega praznika,« je pogovor s povabilom na dogodke sklenil cir-kulanski župan Janez Jurgec. Mojca Zemljarič MESARIJA IN SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA MARIJA KOKOL s.p. DOLANE 9, 2282 CIRKULANE TEL.: 02/761-21-01 GSM.: 041 819 685 Delovni čas: PON: ZAPRTO TOR-ČET: 7.00-18.00 PET: 7.00-19.00 SOB: 7.00-14.00 NED: 7.00-12.00 Ob občinskem prazniku Cirkulane želimo vsem občanom veselo praznovanje, poslovnim partnerjem in cenjenim strankam pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Občinski prazni^ občine Cirkulane je prazni^ občanov in občani, torej vsef) nas, ^i na tem območja živimo in ustvarjamo, zato Vam v svojem imenu, imenu občinskega sveta in občinske uprave iskreno čestitam in vas igrati vabim, da se udeležite prireditev, Jsi potekajo v okviru praznovanja občinskega praznika. Vaš lupaoj 8 Štajerski Zdravstvo petek • 5. junija 2015 Slovenija, Podravje • Za paliativno in zdravstveno oskrbo vse manj denarja Paliativna oskrba se izvaja tudi v bolnišnicah in domovih za starejše Maja je javnost razburkala novica, da Hiša hospica v Sloveniji zaradi hudih finančnih težav zapira svoja vrata. Preverili smo, koliko sredstev je od ustanovitve hospica namenjala država in koliko sredstev za paliativno oskrbo letno namenja bolnišnicam. Da se je Hiša hospica znašla v tako hudi finančni stiski, da ji grozi zaprtje, so množično poročali številni mediji. Kot je še bilo slišati, se v edini Hiši hospica, kjer so umirajoči v zaključni fazi deležni 24-urne celostne oskrbe, s finančnimi težavami borijo že od odprtja leta 2010. Ministrstvo za zdravje (MZ) naj bi sicer pred ustanovitvijo potrdilo, da potrebe po Hiši hospica v Sloveniji so, ter še zagotovilo, da bo ustanovi uredilo tak status, da bo lahko črpala sredstva, predvidena za paliativno oskrbo umirajočih in njihovih svojcev. Ministrstvo: Društvo Hospic se ni strinjalo z načinom sofinanciranja Za svoje delovanje letno sicer potrebujejo 450.000 evrov. A se to ni zgodilo. Na MZ so pojasnili, da so Hišo hospica sprva skušali priključiti k negovalni bolnišnici Sežana, vendar do dogovora ni prišlo, domnevno zaradi prenizko odmerjene vsote za oskrbo (54 evrov na dan) in raz- ličnih konceptov oskrbe. Kljub temu so sredstva v višini okrog pol milijona evrov nakazovali vse do leta 2014. »Letno se je skladno z dogovorom namenilo 530.895 evrov, vendar preko bolnišnice Sežana, ker drugače ni bilo možno zaradi pravnega statusa Hiše hospica, vendar sredstva niso bila porabljena, saj se društvo Hospic nato ni strinjalo s takim načinom financiranja. Zaradi tega se od leta 2014 teh sredstev v splošnem dogovoru več ni namenjalo za program hospica,« so pojasnili s pristojnega ministrstva. V treh mesecih razpis za podelitev koncesije Napovedano zaprtje Hiše hospic v Sloveniji pa so komentirali še takole: »Poudarjamo, da ministrstvi (MZ in MDDSZ) podpirata izvajanje dejavnosti hospic oskrbe in vse aktivnosti bodo usmerjene za podporo regionalno dostopnega izvajanja dejavnosti na območju celotne države in ne samo konkretnega programa društva Hospic. Sis- temska podlaga za umestitev paliativne oskrbe Hiše hospica je že v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020. To je tudi podlaga za pripravo Javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva za odrasle osebe z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja.« Javni razpis naj bi bil izpeljan v roku treh mesecev. Naj dodamo še, da naj bi bil namreč razpis za koncesijo, ki ga je pred dvema letoma razpisalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, neustrezen. Po poročanju medijev naj bi namreč s koncesijo Hiši hospica zagotovili le četrtino sredstev za zdravstveno oskrbo, poleg v EUR Maziv izvajalca/dejavnosti 2014 2013 2012 2011 2010 SPL BOL.DR.FRANC DERGANC NOVA G 261.767 336.372 417.120 409.307 536 056 SPLOSNA BOLNIŠNICA BREŽICE 750.785 739.399 880.170 929.133 595.287 SPLOSNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO 760.434 749.114 813.530 883.126 910.313 SPLOSNA BOLNIŠNICA CELJE 181.895 209.339 284.983 701.467 1.188.144 BOLNIŠNICA POSTOJNA - - - 13.604 34.713 BOLNIŠNICA SEŽANA - - - 39.284 35.298 ORTOPEDSKA BOLNICA VALDOLTRA 177.369 229.657 280.937 346.310 592.206 SPLOSNA BOLNIŠNICA IZOLA 571.543 425.452 444.817 476.546 536.597 BOLNIŠNICA ZA GIN.IN POROD.KR - • - - 548 SPLOSNA BOLNICA JESENICE 367.806 348.236 366.568 401.939 407.777 PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE 151.297 145.719 118.676 161.948 144.118 UKC LJUBLJANA 1.764.474 1 868 926 2.944.860 2.973 994 3.428 955 PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ 120.859 98.473 115.535 157.306 153.727 SPL.BOLNtSNICA DR.J. POTRČA PTUJ 196.722 246.077 201.328 241.176 274.558 UKC MARIBOR 812950 732.114 2.133.919 1.452.505 1.860.916 SPL BOLNIŠNICA M SOBOTA 557.834 529.499 584.344 631 346 626 080 BOLNIŠNICA TOPOLSICA 662.495 598.672 427.625 425.428 343.909 SPLOSNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE 413.321 402.460 372.304 313.210 321.617 ONKOLOŠKI INSTITUT V LJUBUANI 27.745 25.068 28.931 132.828 317.190 PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA 245.136 130.909 152.274 144.967 254.383 PSIHIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA 670.913 542.910 262.919 403.940 823.210 KLINIKA GOLNIK 493.464 482.791 590.200 540.735 518.704 SPLO. BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC 162068 126.104 187.437 330.631 492.739 PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK 194.609 157.596 183.857 191.049 202.923 SPCZB MC MED1COR D.D. 63.978 68.707 64.162 78.742 79.354 SKUPAJ VSI PODATKI 9.609.464 9.243.594 11.856.496 12.380.521 14.679.322 Podatki o višini sredstev za zdravstveno (in vključeno paliativno) nego po posameznih bolnišnicah za obdobje 2010-2014. tega pa je bil razpis pisan po meri in normativih, ki veljajo za domove za starejše in ne upoštevajo posebnosti paliativne dejavnosti. Lani bolnišnicam dobrih 9,6 milijona evrov Sicer pa paliativno oskrbo izvajajo v 25 bolnišnicah po Sloveniji, med drugim tudi v Psihiatrični bolnišnici Ormož in Splošni bolnišnici dr. J. Potrča Ptuj. Preverili smo, koliko sredstev je država za to dejavnost letno namenila bolnišnicam. Z Ministrstva za zdravje so nam odgovorili, da nimajo ločenih podatkov posebej za paliativno nego po posameznih letih, pač pa razpolagajo s podatki za pa-liativno in zdravstveno nego skupaj. Kljub temu podatki kažejo, da se je višina sredstev, namenjenih za paliativno in zdravstveno dejavnost, v zadnjih Vir: MZ Lenart, Ormož • Nezadovoljstvo ne pojenja Tudi ZD Lenart ostal brez zdravnika na terenu Še vedno veliko prahu dviguje osnutek pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (NMP), ki predvideva spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Na nogah so tudi v ZD Lenart, kjer bi po novi uredbi - tako kot na Ormoškem -imeli samo ekipo nujnega reševalnega vozila, v katero pa ne bo vključen zdravnik. Slovenskogoriško območje naj bi po osnutku pravilnika v prihodnje imelo le ekipo nujnega reševalnega vozila (NRV), kar pomeni, da bosta v tej ekipi dipl. zdravstvenik ali dipl. medicinska sestra in voznik nujnega reševalnega vozila. Direktor ZD Lenart Jožef Kramberger je to pokome-niral z besedami: »Pred leti je Churchill izjavil, da kadar ne želiš ničesar rešiti, moraš ustanoviti komisijo. Podobno je pri NRV.« Osnutek pravilnika obeta, da naj bi bil v prihodnje zdravnik v ZD Lenart ob koncih tedna in praznikih prisoten le 8, ne pa 24 ur kot doslej. Svoje nestrinjanje s predvideno organizacijo dela je ZD Lenart izrazil s priključitvijo k skupnemu protestu predstavnikov zdravstvenih domov in bolnišnic. Ormož: nujna pomoč se oddaljuje od pacientov Z ormoškega območja so pripombe na novo ureditev že posredovali na Ministrstvo za zdravje. Vodstvo Zdravstvenega doma (ZD) Ormož kot tudi prebivalci občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so proti vsebini novega pravilnika, kar so dokazali tudi s skoraj 10.000 zbranimi podpisi.Zanimivi so nekateri dejavniki, ki so jih Ministrstvu za zdravje posredovali v zadnjem dopisu. »Strokovna skupina ni upoštevala, da izvajalci NMP v ZD Ormož izvajajo dejavnost za cca. 17.000 občanov, ki živijo v 84 naseljih na območju, ki je veliko 220 kvadratnih kilometrov, hribovito, s slabimi prometnimi povezavami. Sedanja lokacija NMP v ZD Ormož omogoča nudenje NMP nujno ogroženim v povprečnem času 10 minut oz. dejansko dostopnem času do nekaterih zaselkov tudi do 25 minut.« To so predvsem naselja Cvetkovci, Trgovišče in Mihovci. Nekatera ostala naselja - Godeninci, Kog, Hermanci - so oddaljena večinoma med 40 in 50 minut od UC Ptuj in UC Murska Sobota, od UKC Maribor pa kar 65 minut. Miha Šoštarič, Monika Levanič Ptuj • Dan odprtih vrat v porodnišnici „Kdor reče, da porod ne boli, se zlaže" Dan odprtih vrat, ki so ga prejšnji teden organizirali v ptujski porodnišnici, je bil izjemno dobro obiskan. Beseda je tekla o porodu, lajšanju porodne bolečine, metodah, ki jih pri tem uporabljajo, pa tudi o tem, ali je na Ptuju možno dobiti epiduralno analgezijo. „O lajšanju porodne bolečine se bodoče mamice praktično celo nosečnost pogovarjajo s svojim ginekologom. Porodnišnica Ptuj ima dolgo prakso v vodenju porodov, kot predstojnik pa sem srečen, da vsak dan videvamo novorojenčke, ki se rojevajo veseli, in mamice, ki upam, da rojevajo brez velikih bolečin," je v uvodu dejal Djukanovic. O tem, na kakšen način dejansko porodnicam lajšajo bolečine, pa je spregovorila najprej vodja babic v porodnišnici Ptuj Dragica Trstenjak. Predstavila je različne metode, ki jih uporabljajo, in pojasnila, da je uporaba sleherne odvisna od posamezne porodnice in tega, kako ta prenaša popadke. „Ne-katere potrebujejo nekaj proti bolečinam že ob prvih popadkih, druge do konca poroda ne želijo nič. Ene pridejo z načrti, druge rečejo, da ne želijo nič proti bolečinam, pa se izkaže, da vendarle nekaj moramo dati. Vse je odvisno od primera do primera," je pojasnila babica. Dan odprtih vrat so tretje leto zapored organizirali na ginekološko-porodnem oddelku Bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Začel se je z uvodnimi besedami in kratkimi predstavitvami dela zdravnikov ginekološko-porodnega oddelka, babice in treh anesteziologinj ptujske bolnišnice. Sodelovali so predstojnik oddelka Saša Djukanovic, zdravnica Damijana Bosilj, vodja babic v ptujski porodnišnici Dragica Trstenjak ter anesteziologinje Karmen Pišek Šuta, Vlasta Ekart Fakin in Majda Šarman. Ob dnevu odprtih vrat so pripravili tudi ogled porodnih sob. petek • 5. junija 2015 Zdravstvo Štajerski 9 Foto: Črtomir Goznik petih letih močno znižala. Medtem ko so leta 2010 za obe dejavnosti namenili dobrih 14,6 milijona evrov, so lani namenili le še dobrih 9,6 milijona evrov. Paliativni pristop v domovih za starejše se ne financira Sicer pa paliativni pristop izvajajo tudi v nekaterih domovih za starejše. »Ministrstvo za zdravje financira storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri vseh bolnikih ne glede na to, ali v paliativni oskrbi so ali ne. V domovih za starejše se izvaja in financira zdravstvena nega glede na opredeljeno kategorijo. Paliativni pristop ne pomeni dodatnega dela, pač pa drugačen pristop in se ne financira.« Monika Levanič Slovenija • Največ kršitev v gradbeništvu, gostinstvu, trgovini in izobraževanju V slabih dveh letih 300-odstotkov več primerov trpinčenja na delovnih mestih Mobing ali trpinčenje na delovnem mestu pri nas ni neobičajen. To dokazujejo tudi podatki Inšpektorata RS za delo, saj število kršitev v zadnjih letih strmo narašča. Zakon o delovnih razmerjih definira trpinčenje na delovnem mestu kot vsako ponavljajoče se ali sistematično graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. „Konkretneje je posamezne oblike trpinčenja težko navajati, opozarjamo pa, kot izhaja tudi iz sodne prakse, da vsakega opozarjanja na napake pri delu ali na neustrezen odnos do dela kar na splošno ni mogoče razumeti kot trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče se, sistematično ter očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu," je pojasnila Branka Knafelc z Inšpektorata RS za delo. Inšpektorat RS za delo (IRSD) razpolaga s podatki o številu ugotovljenih kršitev glede trpinčenja na delovnem mestu oziroma glede zagotavljanja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem. V prvem odstavku 47. člena zakon o delovnih razmerjih Tudi Damijana Bosilj, ki ima na področju ginekologije in porodništva dolgoletno prakso, je poudarila, da je vsak primer individualen in da ga tako tudi obravnavajo. „Če kdorkoli reče, da porod ne boli ali da popadki ne bolijo, se zlaže. Ni pa to bolečina, ki bi trajala zelo dolgo, saj pride v intervalih, in če ste pripravljene nanjo, jo lažje prenašate." Z lajšanjem bolečin nasploh pa se dolga leta ukvarjajo tudi anesteziologinje v Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Karmen Pišek Šuta, Vlasta Ekart Fakin in Majda Šar-man. Poudarek je bil tokrat na predstavitvi lajšanja porodnih bolečin z zdravilom Ulti-va. S to metodo so začeli prav v ptujski bolnišnici, danes pa se uporablja tudi v drugih slovenskih bolnišnicah. Prednost te metode je v tem, da to zdravilo zelo hitro učinkuje in se hitro izloča iz telesa. Po besedah Šarmanove ultiva ob pravilnem doziranju nima nobenih kontraindikacij ne na porodnico ne na otroka. Obenem je to tudi metoda, ki jo zagotavljajo 24 ur na dan. „Vsi to dobro obvladamo. Le izjemoma popoldan in ponoči, ko je le en anesteziolog, če imamo recimo prometno nesrečo, hudo krvavitev ali kaj podobnega, se lahko zgodi, da nismo na razpolago. To je morda enkrat na leto," je pojasnila Šarmanova. Zakaj se ne izvaja epiduralna analgezija Odgovorila pa je tudi na vprašanje, zakaj se v ptujski porodnišnici ne izvaja vedno bolj priljubljena epiduralna analgezija in ali lahko v prihodnosti pričakujemo, da bo na razpolago tudi ta metoda. „V primerjavi z ultivo je to poseg v telo, gremo v prostor blizu hrbtenjače, in če dobro prime, so tudi noge malo mrtve, ampak ja, je dobra metoda. Kot predstojnik ne dovolim, da bi vsakdo lahko to porodnici delal. S kolegicama sicer imamo zelo dobro frekvenco uvedenih katetrov, drugih, ki bi to lahko delali, pa ni. Možno je izvesti to metodo, ne moremo pa reči, da vam lahko to zagotavljamo 24 ur. Moramo biti pošteni in to priznati. Ravno zato, ker ulti-vo lahko nenehno zagotavljamo, smo šli na to metodo.« „Ponudimo lahko tudi epiduralno, če skupaj z ane-steziologom ocenimo, da bi lahko to pripomoglo k temu, da bomo lažje porod speljali do konca. Vsako lajšanje porodne bolečine pa ima tako prednosti kot slabosti," je še dodala Bosiljeva. Dženana Kmetec Fotografija je simbolična določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. A število tovrstnih kršitev strmo narašča, v zadnjih dveh letih tudi za več kot 300 % : „IRSD je glede navedene določbe ugo- tovil v letu 2012 60 kršitev, v letu 2013 95 in v letu 2014 195 kršitev." Prav tako pa mora delodajalec o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Tudi tukaj opažajo strmo naraščanje kršitev. Medtem ko so namreč v letu 2013 (od aprila) ugotovili 27 kršitev te določbe, so v letu 2014 ugotovili kar 157 kršitev. Največ kršitev v dejavnostih z velikim številom zaposlenih Knafelčeva je še opozorila, da je vprašanje varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu tudi vprašanje varnosti in zdravja pri delu: „Skladno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. V letu 2012 smo zabeležili 355 kršitev te določbe, v letu 2013 497 , v letu 2014 pa 308 primerov." In katere so dejavnosti, v katerih ugotovijo največ tovrstnih kršitev? „To so gradbeništvo, gostinstvo, trgovina (v vseh teh treh dejavnostih na splošno ugotovimo največ kršitev, poleg tega gre za dejavnosti z velikim številom zaposlenih), pogoste pa so tovrstne kršitve tudi v dejavnosti izobraževanja," še zaključi Knafelc z Inšpektorata RS za delo. Monika Levanič Si.mobil podpira lokalno podjetništvo Si.mobil je odprl svoj prvi center za poslovne uporabnike na Štajerskem. Prodajno mesto v Mariboru deluje tudi kot kompetenčni center komunikacijskih rešitev, saj se v njem poleg prodajnih in svetovalskih aktivnosti odvijajo še izobraževanja. Obenem bodo podjetniki tu lahko brezplačno najeli veliko sejno sobo za sestanke, predavanja in druga srečanja. Ker Si.mobil verjame v uspeh lokalnega podjetništva, je na Štajerskem odprl nov center, kjer bodo Si.mobilovi svetovalci podjetnikom pomagali do lažjega poslovanja in hitrejšega uspeha ter jim svetovali pri izboru poslovnih rešitev ter optimizaciji poslovanja. Si.mobil podpira podjetništvo tudi z inovativnimi poslovnimi rešitvami in izjemno ponudbo, prilagojeno potrebam uporabnikom. Si.mobil tako od začetka junija ponuja nove pakete, ki bodo tako zasebnim kot tudi poslovnim uporabnikom zagotovili brezskrbno komunikacijo ter nadzor nad stroški tako doma kot v EU. Paketi Ultimativni (S,M,L,XL) vsi vključujejo neskončne količine za klice in sporočila v Sloveniji, vsak paket pa vključuje tudi prenos podatkov za dostop do interneta, od tega prve 3 mesece popolnoma neomejeno in z najvišjo 4G/LTE hitrostjo. Hkrati je v pakete Ultimativni vključena tudi revolucionarna uporaba storitev v tujini. To pomeni, da boste imeli pod nadzorom tudi stroške v tujini oz. v državah EU, kjer za klice, sporočila in prenos podatkov plačujete po porabi, a ne več kot 10 € na mesec. Da bi poslovanje teklo še bolj gladko in učinkovito smo v nove pakete vključili tudi storitev Microsoft Office 365 Essential, ki je trenutno najbolj pogosto uporabljena poslovna rešitev v oblaku na svetu. Z uporabo Microsoft Office 365 bodo vaši podatki varno shranjeni v računalniškem oblaku, do njih pa boste lahko dostopali kjer koli in kadarkoli in hkrati vedno sinhronizirani z vašo pisarno. Foto: arhiv Za več informacij obiščite spletno stran www.simobil.si/poslovni ali kontaktirajte svetovalca v novem poslovnem centru Maribor na telefonski številki 030 33 11 33 ali se oglasite na UL kneza Koclja 22 (hotel City). 10 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 5. junija 2015 Foto: Črtomir Goznik Utrinek s koncerta učiteljev jazz oddelka v ptujskem CID-u: (zadaj - od leve): Stane Hebar, kitara, Robert Ožinger, klaviature, Luka Herman Gaiser, kontrabas, in Bojan Krhlanko, tolkala; spredaj Gregor Zver, saksofon, in Boris Majcen, trobenta; na fotografiji manjka pevec Samo Ivačič. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Oddelek za jazz se je predstavil Navdušili najprej profesorji, nato še učenci V ponedeljek, 25. maja, so učitelji jazz oddelka ptujske glasbene šole Karola Pahorja v prostorih CID-a pripravili koncert in nanj povabili vse ljubitelje tovrstne glasbe, ki jo v Ptuju poučujejo že pet let. »Deset let bo tega, kar se je v Ptuju oblikovala skupina mladih glasbenikov, ki jih je zanimal jazz. Svoje izobraževanje so v tej smeri nadaljevali v tujini, v glavnem v Avstriji, okrog leta 2010 pa se je porodila potreba, da bi svoje znanje prenašali na mlade rodove. 1. septembra se je začel pouk v našem jazz oddelku. Jazz je v osnovnih glasbenih šolah nadstandard, bili smo prva šola z učnim načrtom za jazz; danes so našemu zgledu sledile že tri ali štiri šole v državi. V Ptuju je na jazz oddelku trenutno 20 učencev,« je v uvodu h koncertu jazz oddelek predstavil ravnatelj Štefan Petek. In nas prepustil uri in pol jazzovskega užitka s profesorji Stanetom Hebarjem, kitaristom, Robertom Ožingerjem, pianistom, Luko Hermanom Gaiserjem, kontrabasistom, Gregorjem Zverom, saksofonistom, Borisom Majcnom, trobentar-jem, Bojanom Krhlankom, bobnarjem, in Samom Ivačičem, pevcem. Učijo za študij v tujini »V ptujski glasbeni šoli na jazz oddelku izobražujemo v sedmih smereh: klavir, saksofon, trobenta, kitara, bobni, kontrabas/bas kitara in jazzovsko petje,« nam je oddelek predstavil profesor Robert Ožinger. »Za prihodnje šolsko leto imamo na vsaki smeri razpisanih po pet prostih mest. Izobraževati smo začeli, ko se nas je nabralo dovolj profesorjev, za svoje delo pa smo dobili veliko podporo ravnatelja Štefana Petka. Leta 2010 smo začeli, potem pa vsako leto kaj dodamo. Gre za nadstandardni program, kar na žalost pomeni, da nam ministrstvo ne pokriva stroškov dela in je zato šolnina nekoliko dražja kot pri standardnem izobraževanju v glasbeni šoli.« Kdo so vaši učenci? »Ker učenje na našem oddelku zahteva že neko poprejšnje glasbeno znanje, se k nam vpisujejo v glavnem dijaki oziroma učenci s kakimi štirimi leti glasbene izobrazbe, ampak v bistvu nimamo nobenih starostnih in drugih omejitev, odprti smo za vsakršna presenečenja, fleksibilni; pač priporočeno je znanje štirih let glasbene šole. Vpis na naš oddelek temelji na sprejemnem izpitu; letos jih bomo imeli 13. junija med 12. in 13. uro. Naj ne bo pri tem ovira to, da se nekomu zdi, da ima premalo znanja. Takšno gledanje je popolnoma napačno. Velikokrat so prišli ljudje, ki so bili čisti začetniki, pa so potem postali odlični glasbeniki. Pridite, če imate željo ukvarjati se z jazz glasbo, pa bomo videli.« Kdo pa ste profesorji na jazz oddelku? »Pravzaprav smo vsi iz Ptuja in bližnje ali manj bližnje okolice: Lenarta, Slovenske Bistrice, Laškega in Beltincev.« Na koncertu smo vas, profesorje, slišali kot skupino. Velikokrat nastopate skupaj? »Da, velikokrat. Ne zmeraj v taki zasedbi kot tokrat, ampak v Ta torek so se predstavili tudi učenci ptujskega jazz oddelka ... drugačnih skupinah. Ampak vsi veliko nastopamo.« Kako pravzaprav poteka tipična izobraževalna pot nekega jazzista? Kakšna je bila vaša? »Tipične poti ni. Jaz sem prišel v glasbo kot samouk: kot mladeniči smo občudovali glasbeno skupino, ki jo je imel brat nekega sošolca, zdelo se nam je zanimivo in smo še mi poskusili. Takrat bi bili seveda vsi igrali kitaro. Potem sem se začel učiti klavir pri upokojeni profesorici - in tako sem prišel v formalno glasbeno izobraževanje. Učencu našega oddelka zelo pomaga pri učenju, da pozna neke osnove iz klasične glasbe predvsem zaradi tehnike, zaradi obvladovanja inštrumenta - vsega, kar se tiče 'obrti', da se lahko pogovarjamo bolj o jazzu namesto o osnovah. Čeprav - včasih je poprejšnja 'klasična' glasbena izobrazba lahko celo ovira, saj jazz zahteva drugačno znanje in spretnosti, dotedanje izobraževanje pa ti lahko vcepi drugačne glasbene vzorce in te to ovira pri jazzu. Pravzaprav je najpomembnejša ljubezen do tovrstne glasbe. Tudi zato so naši učenci dijaki, ki imajo že oblikovan odnos do različnih glasbenih zvrsti.« Ko nekdo konča izobraževanje pri vas, na ptujski glasbeni šoli, kam naj bi ga vodila nadaljnja izobraževalna pot? Na jazzovsko srednjo šolo v Maribor? »Tam je ni, edina je v Ljubljani s podobnim statusom, kot je naš v Ptuju. Niti nimamo jazzovske smeri na ljubljanski glasbeni akademiji, tako da mi v bistvu pripravljamo mlade za sprejemne izpite za študij v tujini. In moram reči, da smo pri tem uspešni: naši učenci so bili sprejeti že na različnih svetovnih glasbenih izobraževalnih ustanovah.« Potem ko so svoj koncert prejšnji ponedeljek pripravili profesorji, so jim teden dni pozneje sledili še njihovi učenci: prisluhnili smo jim lahko v torek, 2. junija, v šolski dvorani. jš Foto: Črtomir Goznik Robert Ožinger, predstojnik jazz oddelka GS Karola Pahorja Videm • Srečanje ljudskih pevcev in godcev Nedeljsko popoldne z Mejaši 10. maja so ljudski pevci Mejaši iz Repišč ponovno izvedli srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Nedeljsko popoldne z Mejaši. Na prireditvi, ki je potekala v gasilskem domu v Leskovcu, je sodelovalo 18 skupin ljudskih pevcev in godcev. Ljudski pevci Mejaši so prijatelji in sosedje, ki jih druži veselje do petja in ohranjanje ljudske tradicije. Skupino, ki je nastala pred šestimi leti, vodi Elizabeta Stopajnik. Veseli so, da so se zopet lahko družili s svojimi prijatelji na prireditvi, ki je dodobra napolnila dvorano gasilskega doma. Veselijo se naslednjih nastopov in uspehov ter si želijo, da jim organizacija takšne prireditve še kdaj uspe. Damjana Cebe Tednikova knjigarnica Fant, ki se je smejal življenju Naslov današnje knjigarnice je v resnici podnaslov novitete založba eBesede.si, je tako aktualen za današnje mlade bralce, da si zasluži prvo mesto v naši in vaši rubriki o knjigah, cenjeni bralci. Namreč: dandanes se smejati življenju, kljub vsem tegobam, ki pestijo mlado generacijo, smejati se - to ni enostavno. Seveda je knjiga, ki ji je glavni naslov prijetno vabljiv in se glasi Rdeča raketa, več kot le dobro napisana zgodba. Ze njen začetek, s citiranjem pesmi Srečka Kosovela Rdeča raketa, obeta zanimivo, skrivnostno, tudi poetično, ali bolje: z umetnostjo stkano branje. Tako začenja prvo, neoštevilčeno poglavje z naslovom Potovanje duše (str. 7): Vse se je zgodilo v trenutku. Bežal sem pred policisti, pridrvel v ovinek, rahlo zavrl, da bi zmanjšal hitrost, in potem še enkrat, tokrat močneje pohodil stopalko, toda namesto da bi se avto ustavil, ga je začelo zanašati. Zavrtel sem volan, pomislil sem, da ga bom morda obdržal na cesti, a ko je poletel v zrak, sem vedel, da ovinka ne bom zvozil... Avtor Matjaž Pikalo (1963, pesnik, pevec, prevajalec, romanopisec, avtor slikanic, dobitnik številnih nagrad za literaturo) je Jana, Ano in Petra, svojstvene in hkrati vsakdanje najstnike, postavil v pripoved, ki jo je navdihnila resnična zgodba Karla Laginje (1993 do 2009), ki je bil konstruktor in vsestranski umetnik in preizkuševalec svobode do njenih skrajnih meja, kot je zapisal avtor pred naslovnim listom 205 strani obsegajo-čega romana, ki ga priporočamo tudi odraslim, saj bodo tako laže razumeli vzgibe in odnose med najstniki. Prvi, fantovski prvoosebni zgodbi, sledi druga - ženska, njen naslov je Pogled ljubezni (str. 56) in navajam začetek, da boste začutili večplastnost zgodbe, različne literarne prostore in menjajoči se literarni slog, ki daje svežino mladim pripovedovalcem in opisovalcem dogajanja. V Londonu kot po navadi dežuje, aleluja. Stojim pri oknu in zrem v siv dan. Dežne kaplje polzijo po šipah in puščajo za sabo mokro sled ...Na srečo mi v takšnem dnevu ni treba na predavanja. Morala bi se sicer odpraviti na kolidž, produkcija se neustavljivo bliža, a vadim lahko tudi doma. Upam, da se sosedje zaradi mojega petja ne bodo preveč pritoževali.. .in zaključuje na strani 102: Umaknila sem se z okna, dež v Londonu še vedno ni ponehal, aleluja. Odložila sem čajno skodelico in se začela upevati. Kmalu sem pela na ves glas, po licih pa so mi polzele solze. Sledi tretji del z naslovom Dosje: Rdeča raketa (str. 103): Spominjam se, da sem prišel v službo s strašanskim mačkom. Bolela me je glava, pluča so me pekla. Pregloboko sem pogledal v kozarec, pokadil cigareto preveč. V omarici sem poiskal tablete proti glavobolu, si jih natrosil v usta in jih poplaknil s požirkom viskija. Dneve, kakršen je bil, sem sovražil . Nabildani carji (str. 159) je sledeče poglavje, ki je napisano v odličnem žargonu. Mojstrstvo Matjaža Pikala v inovativnem literarnem pristopu z zapisi robne govorice, če se lahko tako izrazim, je magično vabljivo in deluje avtentično, ko zapisuje domala »piši, kot govoriš«. Najkrajše je zadnje poglavje, če sploh lahko govorimo o poglavjih, marveč bi bilo bolje govoriti o delih mozaika, ki tvori celotno sliko, nosi enakovredno pomenljiv naslov, kot je začetek romana: Obred poslavljanja (str.183) in začenja: Zbrali smo se na otvoritvi razstave Igorjevih slik. Na vabilu je pisalo, da se ji reče fant, ki se je smejal življenju. Lep naslov, sem pomislil. Takoj sem pogruntal, da gre za Jana, on se je kar naprej smejal. Prišli smo skoraj vsi, ki smo ga poznali. Otvoritev je bila glih na prvo obletnico njegove smrti . Zraven odlične zgodbe velja pohvaliti samo knjižno izdajo, ki je smiselno in inovativno ilustrirana s fotografijami avtorice Aleksandre Prelesnik. Črno-bele ilustracije so z likovno intervencijo in z izbranimi citati tiste, ki tvorijo z besedilom celostno podobo odličnega, izvirnega romana. Liljana Klemenčič Nogomet Odločitev bo v nedeljo padla v Kidričevem Stran 12 Tenis Tamara ugnala zmagovalko Orange Bowla Stran 12 Strelstvo Raušlova in Venta izboljšala svoja rekorda Stran 13 Karate Hajdinskim karateistom štiri medalje Stran 14 Mali nogomet VVitomarcih rekordno število ekip Stran 14 Šport invalidov V Kidričevem slavila reprezentanca BiH Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Maribor dva koraka pred vsemi Sezono 2014/15 so zagotovo zaznamovali nogometaši Maribora, ki so slovenskim ljubiteljem nogometa »podarili« Ligo prvakov. S tem je nekaj pridobil celoten slovenski klubski nogomet, še posebej pa realno primerjavo med najboljšim slovenskim klubom - Mariborom - in evropsko smetano. Posredno imajo tako vsi klubi 1. lige možnost spremljati določeni vzor organizacije in ustroja, kot so ga v zadnjih letih uvedli pri Mariboru. Ta je trenutno dva koraka pred slovensko konkurenco, zaradi napornega in predvsem psihološke iz-črpavajočega tekmovanja na treh frontah (Liga prvakov, prvenstvo, pokal) pa je svoje prednosti uveljavil šele v spomladanskem delu prvenstva. Zanimivo je, da Maribor Jesenski del kljub zajetni končni prednosti 9 točk ni prvi v vseh statističnih kolonah. Prepričljivo najboljši je v spomladanskem delu prvenstva (le en poraz na 17 tekmah, z Rudarjem v 28. krogu) in po številu osvojenih točk na domačem igrišču (42, Domžale 36), v gosteh pa so bili uspešnejši Celjani (38, Maribor 37). Varovanci trenerja Anteja Šimundža so tudi najučinkovitejše moštvo lige (74, Celje 58), na drugi strani pa so prejeli 32 zadetkov, kar je šele delitev 3. do 4. mesta (Domžale 22, Celje 31, Maribor in Olimpija 32). Najprijetnejše presenečenje sezone predstavljajo Celjani, ki so pod vodstvom Simona Romžana zasedli 2. mesto. Ob tem so v svoji sredini vzgojili Benjamina Verbiča, ki Spomladanski del je že podpisal dokaj donosno pogodbo z danskim Kopen-hagnom. Domžale so bile hit jeseni, spomladi pa niso našle pravega ritma in so zdrsnile za dve mesti. Olimpija je že pred koncem sezone začela z nekaterimi spremembami (odšla sta športni direktor Mile Ačimovič in trener Darko Karapetrovič), trenutno pa poteka najbolj korenita: predsedniški položaj iz rok Izeta Rastoderja prevzema Milan Mandarič (nekdaj je že deloval v Kopru). Nogometaši Zavrča so praktično v vseh lestvicah uvrščeni v »zlato sredino«. Prav zaradi tega je njihovo končno 5. mesto zelo lep dosežek, še posebej zaradi dejstva, da so ob zimskem premoru naredili korenite spremembe v igralskem kadru. Lestvica doma: Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so zasluženo šestič zapored postali državni prvaki, Zavrčani so lahko zadovoljni s končno uvrstitvijo. Najdaljši nizi: Zaporedne zmage: Domžale - 8 (od 1. do 8. kroga) Maribor - 8 (od 17. do 24. kroga) Zaporedni remiji: Celje - 4 (od 7. do 10. kroga) Lestvica v gosteh: Zaporedni porazi: Radomlje - 8 (od 1. do 8. kroga) Brez poraza: Celje - 20 (od 3. do 22. kroga) Brez zmage: Radomlje - 10 (od 22. do 31. kroga) Končna lestvica 1. DOMŽALE 20 14 2 4 27:10 44 1. MARIBOR 17 11 5 1 38:13 38 1. MARIBOR 18 13 3 2 44:18 42 1. CELJE 18 11 5 2 29:14 38 1. MARIBOR 36 24 7 5 74:32 79 2. MARIBOR 19 13 2 4 36:19 41 2. CELJE 16 9 3 4 22:12 30 2. DOMŽALE 18 11 3 4 33:11 36 2. MARIBOR 18 11 4 3 30:14 37 2. CELJE 36 20 10 6 58:31 70 3. CELJE 20 11 7 2 33:9 40 3. OLIMPIJA 17 7 5 5 20:15 26 3. CELJE 18 9 5 4 29:17 32 3. DOMŽALE 18 10 2 6 19:11 32 3. DOMŽALE 36 21 5 10 52:22 68 4. OLIMPIJA 19 10 5 4 35:16 35 4. KRKA 16 7 4 5 21:19 25 4. OLIMPIJA 18 9 4 5 29:15 31 4. OLIMPIJA 18 8 6 4 26:17 30 4. OLIMPIJA 36 17 10 9 55:32 61 5.ZAVRČ 20 9 2 9 20:28 29 5. DOMŽALE 16 7 3 6 25:12 24 5. RUDAR 18 7 5 6 26:19 26 5.ZAVRČ 18 8 0 10 25:37 24 5. ZAVRČ 36 15 4 17 38:52 49 6. RUDAR 20 7 5 8 27:23 26 6. ZAVRČ 16 6 2 8 18:24 20 6. ZAVRČ 18 7 4 7 13:15 25 6. RUDAR 18 5 5 8 18:24 20 6. RUDAR 36 12 10 14 44:43 46 7. KOPER 20 8 1 11 21:32 25 7. RUDAR 16 5 5 6 17:20 20 7. KRKA 18 6 5 7 23:26 23 7. KOPER 18 5 4 9 18:32 19 7. KRKA 36 11 7 18 38:54 40 8. GORICA 20 5 3 12 17:24 18 8. GORICA 16 5 4 7 23:22 19 8. GORICA 18 6 4 8 25:20 22 8. KRKA 18 5 2 11 15:28 17 8. KOPER 36 12 4 20 35:58 40 9. KRKA 20 4 3 13 17:35 15 0. KOPER 16 4 3 9 14:26 15 9. KOPER 18 7 0 11 17:26 21 9. GORICA 18 4 3 11 15:26 15 9. GORICA 36 10 7 19 40:46 37 10. RADOMLJE 20 2 2 16 12:49 8 10. RADOMLJE 16 2 2 12 9:36 8 10. RADOMLJE 18 3 1 14 9:40 10 10. RADOMLJE 18 1 3 14 12:45 6 10. RADOMLJE 36 4 4 28 21:85 16 Brez neodločenega izida: Zavrč - 16 (od 11. do 26. kroga) Nekateri statistični podatki: Število tekem 180 Domače zmage 78 (43,33%) Gostujoče zmage 68 (37,78%) Neodločeno 34 (18,89%) Število golov 455 (248:207) Povprečje golov/tekmo 2,53 Število rdečih kartonov 66 Število igralcev 356 Število gledalcev 194.590 Povprečno gledalcev/tekmo 1.081 Jože Mohorič Nogomet • NK Zavrč V Zavrču ostaja dvanajsterica Igralci Zavrča so takoj po tekmi z Gorico odšli na krajši dopust, več dela pa sedaj opravlja klubska uprava. Tako je že znano, da se priprave na novo sezono začnejo v ponedeljek, 15. junija, ko 12 igralcev, ki ostajajo v Zavrču: Hrvoje Čubic, Ivan Novoselec, Luka Bogdan, Bojan Dukic, Toni Datkovic, Sebastijan Antic, Lovro Cvek, Dejan Polic, Sanin Muminovic, Doris Kelenc, Jure Matjašič in Rok Zorko. Rokomet • Jeruzalem Ormož Še več takšnih sezon bo več znanega že tudi glede novih okrepitev. V tem trenutku je jasno, da vsaj za zdaj v Zavrču ostaja 12 igralcev iz pravkar končane sezone, to je jedro moštva. Pogodbe so se pred kratkim iztekle preostalim igralcem, z nekaterimi pa se je klub sporazumno razšel. Tako si lahko novega delodajalca poiščejo Blaž Dobaj, Miha Korošec, Marko Pridigar, Mateo Monjac, Antonio Brzoja, Filip Petnajek in Karlo Težak, medtem ko je bil Tomislav Kiš v Zavrču le posojen s strani Hajduka. Vse to govori, da bo poleti v Zavr-ču spet zelo pestro, o čemer bomo seveda pisali v naših naslednjih številkah. tp Za rokometaši Jeruzalema je sezona 2014/15, ki so jo v ormoškem taboru ocenili z visoko oceno: »Še več takšnih sezon si želimo,« je bil kratek komentar predsednika kluba Martina Hebarja na sobotnem zaključku članov, mladincev in kadetov Jeruzalema. Člani so osvojili 7. mesto, mladinci so se preselili iz 2. v 1. ligo, kadeti so postali državni podprvaki, mlajši dečki A so končali na 4. mestu v državi, šolo mini rokometa obiskuje okrog 50 nadebu-dnežev iz osnovnih šol Ormož, Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci. Tudi trener Saša Prapotnik je zadovoljen s sezono: »Najbolj me veseli, da smo našli kemijo med starejšimi izkušenejšimi igralci in mladimi talentiranimi igralci. Starejši so marljivo vse svoje znanje prenašali na mlade in napredek pri nekaterih fantih je izjemen. V novo sezono bomo vstopili z optimizmom in z osnovnim ciljem - obstankom v ligi. Jedro ekipe bo ostalo isto. Bomo za leto dni starejši ter izkušenejši in to bo naša največja dodana vrednost v novi sezoni.« Igralski kader bo doživel le redke spremembe. K ekipi bodo pristopili najobetavnej-ši kadeti, kar nekaj takšnih, ki nosijo tudi reprezentančni dres. Za kar nekaj reprezen-tantov mlajših selekcij sezone še ni konec. Na seznamu kadetov in mlajših kadetov je kar nekaj Ormožanov, ki bodo zaigrali na svetovnem prvenstvu v Rusiji ali pa na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Gruziji: »6. julija je začetek priprav za mlajše kadete. Prvenstvo v Tbilisiju pa poteka od 26. julija do 2. avgusta. Cilj je uvrstitev v pol- Foto: Črtomir Goznik Miha Kolmančič (Jeruzalem Ormož) finale, želje pa precej višje,« je še povedal Prapotnik, ki opravlja dolžnost reprezentančnega trenerja pri mlaj- ših kadetih. Slovenci bodo v Gruziji v skupini z domačini, Švico in Francijo. uk 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 5. junija 2015 Nogomet • Dodatne kvalifikacije za popolnitev 1. SNL Odločitev bo v nedeljo padla v Kidričevem Prva tekma dodatnih kvalifikacij za napredovanje/ obstanek v 1. ligi je v Novi Gorici potekala v vročem vremenu, ogledalo pa si jo je kakšnih 800 gledalcev, ki v 90 minutah niso videli golov. S tem rezultatom so lahko zadovoljnejši Kidričani, ki so se na ta način dobro pobrali po sobotnem šokantnem zaključku tekme v Krškem, kjer se jim je pred nosom v 93. minuti izmuznila neposredna uvrstitev v 1. ligo. Na drugi strani so Goričani prvič v zgodovini slovenske elitne lige v situaciji, ko morajo prvoligaški status reševati v dodatnih kvalifikacijah. Go- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so si v Novi Gorici pred odločilno tekmo dodatnih kvalifikacij priigrali solidno izhodišče. Na fotografiji je kapetan Aluminija Denis Topolovec. rica je namreč ob Mariboru in Celju edino moštvo, ki od osamosvojitve nepretrgoma nastopa v 1. ligi. Trener Damijan Romih ni mogel računati na pomoč Leona Leušteka (poškodba), težave ima še vedno Dejan Školnik. Tudi zaradi vsega tega je v ekipo znova postavil štiri napadalno usmerjene nogometaše (Nuniča, Ku-reža, Prašnikarja in Škofle- ka), podobno kot na tekmi s Šmartnim. Na klopi je tokrat ostal Luka Vindiš. »Goričani imajo zelo aktivne igralce na sredini, zato sem nekoliko prilagodil začetno enajsteri-co. Štiri napadalce sem v igro postavil preprosto zato, ker sem si želel zadetek,« je pojasnil Romih. Novogoričani so imeli v prvem polčasu terensko premoč, ki pa je niso znali unov- Dodatne kvalifikacije za popolnitev 1. lige: 2. tekma: Aluminij -Gorica, nedelja, 7. 6., ob 17.00 v Kidričevem minuti je moral z igrišča zaradi neugodnega padca Robert Kurež, kar je znova nekoliko spremenilo taktične zamisli gostov. Tudi v uvodu drugega polčasa so imeli gostitelji prevlado na igrišču, toda brez učinka. Zato pa je v 71. minuti lepo priložnost zapravil Aluminij, natančneje Lovro Bizjak, čigar prodor je ustavil domači vratar Grega Sorčan. V nadaljevanju so gosti izpeljali nekaj protinapadov, ki pa niso resno ogrozili domačih vrat, David Lonzarič in Denis Topolovec sta ob koncu sprožila strela v okvir vrat, a tudi ta sta bila preslaba za spremembo izida, tako kot nov Bizjakov poskus že v sodniškem dodatku. Že v četrti minuti dodatka pa so bili No-vogoričani najbližje zmagi, Damijan Romih, trener Aluminija: »Zavedali smo se, da imajo Goričani kakovostno ekipo, o čemer najbolje pričajo zadnje tri zaporedne zmage v 1. ligi. Za nas je bilo najpomembnejše, da smo se psihično dvignili in da smo odigrali dovolj čvrsto. Videlo se je, da nimamo potrebne samozavesti, sicer bi lahko na koncu iztržili še ugodnejši rezultat - nekaj polpriložnosti je bilo zares obetavnih.« Miran Srebrnič, trener Gorice: »Želeli smo si ugodnejši izid in prednost pred povratnim srečanjem, a nam do nje ni uspelo priti. V polju smo bili aktivnejši, a brez ustreznega zaključka. Kljub temu je še vse odprto, še naprej ostajamo favoriti.« saj je Alen Jogan z lob udarcem zadel prečko po podaji iz kota in odbiti žogi. JM, sta čiti. Šele v končnici polčasa so sprožili nekaj konkretnejših strelov, predvsem prek Dejana Žigona in Matije Široka, a je ostalo pri 0:0. Že v 38. »Nič se ni spremenilo« Odločitev o ekipi, ki bo popolnila 1. ligo v sezoni 2015/16, bo tako padla v nedeljo v Kidričevem. »Glede na prvo tekmo se ni dejansko nič spremenilo: Gorica je še naprej favorit, izid 0:0 na prvi tekmi je za njih celo ugodnejši kot za nas. Tudi v drugo srečanje bomo šli neobremenjeno, želim si le kanček več samozavesti pri svojih igralcih. Upam, da smo si je s tekmo v Novi Gorici nekaj povrnili, ostanek pa naj dodajo še navijači,« je razmišljal Damijan Romih. V domači ekipi najbrž še ne bo Leušteka, čeprav se zdravniška služba trudi, da bi ga usposobili za igro. Tenis • Roland Garros Kolesarstvo • KK PP Tamara ugnala zmagovalko Orange Bowla Na st°pn;čkek Zniddar kin j Kolesarii mlaiših selekcii - držala skupaj Aliaz Liubec Najboljša slovenska mladinka, 17-letna Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj), je v tem tednu v konkurenci mladink nastopala na grand slam turnirju v Parizu. Čeprav je trenutno na 17. mestu mladinske ITF-lestvice, je ostala brez mesta nosilke (16 nosilk), kar kaže na izjemno konkurenco. Brez glavnega turnirja je ostala druga Slovenka, Manca Pislak (obstala v 2. krogu kvalifikacij). Tamari žreb zares ni bil naklonjen, saj se je že v 1. krogu merila z 11. nosilko Sofio Kenin - letošnjo zmagovalko Orange Bowla (eden največjih turnirjev v mladinski konkurenci, op. a.). Leto mlajša tekmica je bila sicer rojena v Moskvi, a sedaj nastopa za ZDA. Tekma je bila zelo izenačena, na koncu 3. niza pa tudi dramatična. Tamara je odlično začela in povedla 5:1 v 1. nizu, kar je zadoščalo za vodstvo 1:0 v nizih. Tekmica je silovito odgovorila v 2. nizu, ko je hitro povedla 0:4 in kasneje izenačila na 1:1. Odločal je 3. niz, kjer je Tamara pove-dla 2:0, a je Keninova vrnila z rebreakom (2:2). Rezultat je bil izenačen do 4:4, ko je na Tamarin servis Američanka povedla 0:40! Varovanka trenerja Zorana Krajnca se je z vsemi silami upirala in ubranila vse tri vezane break žoge! To je pomenilo dokončno prevlado Slovenke, ki je zadnjo igro na servis tekmice dobila brez izgubljene točke. Končno razmerje točk je bilo po dveh urah igre 94:91 za Tamaro. Tamara Zidanšek: »Zavedala sem se, da bo tekma zelo težka in da bo zmagala tista, ki bo v tistem trenutku pokazala več, ki si bo upala več. Če nisem ves čas igrala agresivno, mi je tekmica vsilila svojo igro. Vsako popuščanje se mi je takoj maščevalo. V tretjem setu sem bila v odločilnih trenutkih dovolj zbrana, da sem odigrala svojo igro ter si s tem priigrala eno izmed največjih zmag na svoji dosedanji teniški poti.« Drugi krog je naši igralki prinesel dvoboj z vrstnico iz Nemčije Katharino Hobgarski. Z njo se je pred kratkim merila na turnirju na Bolu, tam je Nemka dvoboj predala v 1. nizu. Tokrat je bila zgodba povsem drugačna, saj je Hobgarska povsem prevladovala. Tamara Zidanšek: »Kar mi je uspelo v prvem krogu, mi nikakor ni v drugem. V drugem kolu nisem pokazala Roland Garros, mladinke: 1. krog: Zidanšek - Sofia Kenin (ZDA, 11.) 6:2, 2:6, 6:4; 2. krog: Zidanšek - Katharina Hobgarski (Nemčija) 1:6, 2:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Levasho-va / Galfi/Stollar (Madžarska, 3.) 5:7, 3:6. Tamara Zidanšek in njen trener Zoran Krajnc sta lahko zadovoljna z doseženim v Parizu. tistega, kar znam, nasprotnica je ves čas diktirala tempo in to ji je prineslo gladko zmago.« Sodelovanje na enem največjih svetovnih športnih dogodkov pa je vendarle nekaj posebnega in je za mladega športnika vsekakor neprecenljiva izkušnja. Srečevanje z Dokovičem, Nadalom, Fe-dererjem, Šarapovo, William-sovo, Halepovo in drugimi zvezdniki je pač neprecenljivo in izjemna motivacija za nadaljnje trdo delo. »Iz Pariza se vračam z novimi spoznanji: sebi sem dokazala, da lahko premagam Kolesarji mlajših selekcij KK Perutnina Ptuj so se minuli konec tedna merili na več dirkah, kjer so ponovno posegali po najvišjih mestih. V soboto je bila v Trsteniku pri Kranju tradicionalna dirka za Pokal Slovenije, kjer so mladi Ptujčani pri dečkih C dosegli optimalne rezultate za to kategorijo. Žan Žnidar je ponovno stopil na tretjo stopničko, medtem ko sta njegov uspeh z uvrstitvama med deseterico nadgradila Andrei Mainik s šestim in Žan Aljaž Poropat s sedmim mestom. Luka Marko- vič je zasedel 15. mesto. Pri dečkih A je Enej Klasinc z dobro vožnjo v pobegu zasedel 4. mesto, Miha Muršec je bil osmi. Dečki A so vozili 36 km, glavnina pa se je vseskozi - razen dveh ubežnikov • držala skupaj. Aljaž Ljubec je v ciljnem sprintu osvojil 9. mesto. V nedeljo so fantje nastopali na dveh frontah: dečki C na Hrvaškem na VN Čakovca, dečki A in B pa v Avstriji v Ve-likovcu na pokalu Alpe Adria. V Čakovcu je potekala krožna dirka, kjer so morali kolesarji prevoziti 10 krogov v skupni dolžini 20 km. Ponovno so fantje KK Perutnina Ptuj nastopili odlično, saj se je Andrej Majnik povzpel na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru, Vid Jeromel je bil četrti, Luka Markovič šesti. V Avstriji je odlično nastopil Enej Kla-sinc, ki je na zelo zahtevni dirki in v močni konkurenci ponovno dosegel odlično 4. mesto. Ur eno izmed najmočnejših mladink na svetu, torej zmorem. A čaka me še ogromno dela, prišla sem šele na začetek. V vrhunskem tenisu ni popuščanj, cilj mora biti jasen. Varnost, ki jo igralke velikokrat iščemo v obrambni igri, se pravzaprav skriva v agresivni igri. Le takšna (kontrolirano) agresivna igra (kjer si upaš in ti vodiš igro) te lahko pripelje do zmage. Pasivnost te že na začetku, še preden začneš tekmo, obsodi na poraz,« so bile strnjene končne misli mlade Konjičanke. JM Foto: Marjan Kelner Andrej Majnik, Žan Žnidar in Žan Aljaž Poropat (od leve) petek • 5. junija 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Karate • EP organizacije IKU Hajdinskim karateistom štiri medalje ■i Aljoša Plajnšek, Žiga Javoršek in Mitja Koderman V portugalskem mestu San-tarem je minuli konec tedna potekalo evropsko prvenstvo organizacije IKU v karateju za člane, veterane in igre za otroke. V vseh kategorijah je skupno nastopilo 587 tekmovalcev iz 18 držav. Slovenija je imela na tem tekmovanju 11 predstavnikov, ki so se izkazali s svojimi nastopi, saj so skupno osvojili deset medalj. Ob ekipni bronasti medalji kadetov A je Slovenija dobila še dve zlati, štiri srebrne in tri bronaste medalje, kar je več kot odličen dosežek slovenskih borcev. Zlati medalji sta osvojila Aljoša Plajnšek na evropskih igrah za otroke in Fiona Zečiri na evropskem pokalu za kade-tinje. Med člani je bil drugi Se-bastijan Koltaji in tretji Jernej Hojnik, medtem ko je bil med veterani tretji David Krajnc. Na evropskih igrah za otroke sta bila druga Jaka Javoršek in Aleksander Bajrič. Na evropskem pokalu za kadete sta bila druga Mitja Koderman in Žiga Javoršek. Med dobitniki medalj so kar štirje člani Karate kluba WKSA Hajdina: Aljoša Plajnšek, Jaka Javoršek, Mitja Koderman in Žiga Javoršek. To dokazuje, da v hajdinskem klubu zelo dobro delajo z mladimi in od njih lahko pričakujemo kakšen dober rezultat tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v karateju po verziji IKU (gre za drugo največjo karate organizacijo na svetu, op. a.), ki bo v novembru potekala v Mariboru v športni dvorani Tabor. Slovenska delegacija je na kongresu IKU v Santaru skozi video projekcijo predstavila to tekmovanje. Na tem promocijskem filmu so predstavili Maribor, Ptuj, Moravske Toplice in svečano odprtje z nagovori predsednika vlade RS Mira Cerarja (predsednik častnega odbora prvenstva), predsednika OKS Bogdana Gabrovca in župana MO Maribor Andreja Fištravca. V organizacijo tega dogodka je Karate zveza WKSA Slovenije že doslej vložila veliko truda, zato lahko v Mariboru na SP pričakujemo odlične borbe vsaj tisoč tekmovalcev iz 30 držav. David Breznik O nastopih naših reprezentantov na Portugalskem je vodja reprezentance Ljubo Javoršek povedal: »Slovenski borci se uspevajo uvrščati v sam vrh, predvsem kažejo veliko srčnost. Po drugi strani nam manjka tekmovalni ritem. Poleg tega ni osnovnega posluha in razumevanja osnovnih institucij, da gre za športnike, ki so drugačni in ki veliko vlagajo za dosego rezultatov svetovnega formata, posebej iz tako majhnih krajev, oz. male Slovenije.« Bovling • Podjetniška liga SAR že prvak Krog pred koncem je že znano, da bo ekipa SAR Avtomatizacija letošnji prvak spomladanske lige. Najboljši so bili praktično od začetka do konca, z zadnjo zmago proti dekletom Boxmark teama so to le še potrdili. V ozadju še poteka boj za naslednja mesta, a sta VGP Drava in Saška bar korak pred vsemi. Talum MO Ptuj in Gostišče Iršič so kandidati za 4. mesto. REZULTATI 14. KROGA: Talum - Saubermacher Slovenija 6:2, SAR Avtomatizacija -Boxmark Team 8:0, SKEI Ptuj - Radio-Ted ni k Ptuj 3:5, VGP Drava - Bowling center Ptuj 6:2. Srečanja Tames - Casino Poetovio, Restavracija PAN -Mestna občina Ptuj in Gostišče Iršič - Saška bar so bila odigrana v četrtek, po sklepu redakcije. Prosta je bila ekipa Elektro Maribor. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 2. VGP DRAVA 3. SAŠKA BAR 4. TALUM 5. MESTNA OBČINA PTUJ 6. GOSTIŠČE IRŠIČ 7. BOWLING CENTER PTUJ 8. TAMES 9. SKEI PTUJ 10. ELEKTRO MARIBOR 11 RADIO-TEDNIK PTUJ 12. CASINO POETOVIO 13. RESTAVRACIJA PAN 14. BOXMARK TEAM 15. SAUBERMACHER Pari zadnjega, 15. kroga (ponedeljek, 8. 6.): ob 17.30: Gostišče Iršič - Radio-Tednik Ptuj, Saubermacher Slovenija - Restavracija PAN, Bowling center Ptuj - Boxmark Team; ob 20.15: Saška bar - Mestna občina Ptuj, VGP Drava - SKEI Ptuj, Tames - Elektro Maribor, Talum - Casino Poetovio. Prosta je ekipa SAR Avtomatizacija. JM 14 93 13 81 12 69 13 61 12 60 12 59 13 53 12 52 13 47 13 43 13 38 12 35 12 28 13 23 13 18 Strelstvo • ISSF WC München 2015 Raušlova in Venta izboljšala svoja rekorda Svetovna strelska prestolnica München je bila v minulem tednu znova prizorišče letos največjega ISSf svetovnega pokala v streljanju s puško in pištolo na 10, 25 in 50 m, na katerem je nastopalo 900 strelcev iz 87 držav. Vsakokratna rekordna udeležba na olimpijskem strelišču v Münchnu nam vedno obljublja strelske poslastice z visokimi rezultati, v konkurenci z najboljšimi strelci na svetu pa se je za 24 olimpijskih vstopnic za Rio 2016 potegovalo tudi 14 slovenskih reprezen-tantov. Med njimi so bili štirje strelci iz Spodnjega Podravja, Ormožana Urška Kuharic in Kevin Venta ter Ptujčana Boštjan Simonič in Majda Raušl. Raušlova najbolje doslej Najboljšo uvrstitev med spodnjepodravskimi strelci je z zračno pištolo dosegla ptujska strelka Majda Raušl, ki je z novim osebnim rekordom na svetovnih pokalih s 379 krogi (95, 96, 94, 94) med 152 nastopajočimi strelkami osvojila dobro 32. mesto. Od dosedanjih dvanajstih nastopov (od Zagreba 2003) je izenačila svojo najvišjo uvrstitev, ki jo je dosegla v lanskem letu na domačem svetovnem pokalu v Gaju pri Pragerskem. Kljub dobremu rezultatu je Raušlova za najboljšimi finalistkami zaostala za šest krogov, preostali Slovenki Petra Dobravec (4. na SP 2014) in aktualna državna prvakinja Katja Vodeb pa sta s 373 in 371 krogi osvojili 78. in 89. mesto. V kvalifikacijah je bila najbolj prepričljiva Ukrajinka Olena Kostevych s 390 krogi, končno zmago pa je slavila Bolgarka Antoa-neta Boneva. Prvenec Kuharičeve na svetovnih pokalih Mlada Ormožanka Urška Kuharič se je v svojem prvencu na svetovnih pokalih z zračno puško odrezala zelo hrabro in s 413,0 kroga osvojila 59. mesto v rekordni konkurenci 181 strelk. To je prav gotovo obetavna popotnica za njeno nadaljnjo kariero. Kuharičevi je odlično uspela predvsem tretja serija, kjer je zadela visokih 105,4 kroga, Foto: Strelska zveza Slovenije Pištolska reprezentanca Slovenije je na svetovnem pokalu v Munchnu dosegla najvišji uvrstitvi s Ptujčanko Majdo Raušl (v sredini) na 32. mestu in Ormožanom Kevinom Vento (z leve) na 41. mestu. v prvi in zadnji seriji s 101,8 in 102,1 kroga pa je izgubila stik z zajboljšimi in za finalistkami zaostala za štiri kroge in pol. Najboljša Slovenka je bila po vrnitvi iz ZDA znova londonska olimpijka Živa Dvoršak, ki se je s 415,1 kroga uvrstila na 28. mesto in dosegla najboljši rezultat v slovenski reprezentanci. Izjemno presenečenje pa je pripravila 19-letna Hrvatica Valentina Gustin in s 417,5 kroga na svoji prvi tekmi prišla v finale, osvojila srebrno odličje in bila nagrajena še z olimpijsko kvoto za Rio 2016. Nov svetovni rekord je v kvalifikacijah postavila Kitajka Chen Dongqi s 422,9 kroga. Slabše se je Kuharičeva odrezala z malokalibrsko puško v trojnem položaju, kjer ji s 558 krogi ni uspelo zagotoviti napredovanja iz eliminacij, kjer je osvojila 51. mesto. Po odličnem rezultatu s 582 krogi na predhodnem svetovnem pokalu v Fort Benningu je enaka usoda kot Kuhari-čevo doletela tudi Dvorša-kovo, ki ji s 569 krogi in 40. mestom prav tako ni uspelo zagotoviti nastopa na glavni tekmi. Rekordno tudi Venta Ormoški strelec Kevin Venta je na svoji tretji tekmi za svetovni pokal z nastopi najprej začel z malokalibrsko pištolo, kjer se je odlično odrezal v izločilnem eliminacij-skem tekmovanju in si s 554 krogi zagotovil 14. mesto ter napredovanje na kvalifikacij- Tarok • Ekipno DP Ptujska ekipa Trio Adio državni prvak V soboto, 30. 5., je v zdravilišču hotela Laško potekalo ekipno državno prvenstvo v taroku za leto 2015. Za naslov državnih prvakov se je borilo 29 ekip iz celotne Slovenije. Tarok društvo Ptuj sta zastopali dve ekipi, in sicer ekipa Trio Adio v sestavi Lidija Tušek, Fredi Hasemali, Peter Mrden, ter ekipa Pe- sko tekmo. V isti skupini jo je slabše odnesel miklavški strelec Boštjan Simonič, ki je s 534 krogi pristal na 47. mestu in ostal brez uvrstitve. Iz elimnacij se je uspelo prebiti tretjemu Slovencu, Sev-ničanu Blažu Kunšku, ki je s 542 krogi osvojil 31. mesto. Drugi dan tekmovanja se je od 144 tekmovalcev v kvalifikacijah pomerilo 70 najboljših, dobro streljanje je znova pokazal Ormožan Venta in si s 550 krogi in 41. mestom zagotovil najvišjo uvrstitev in rezultat na svetovnih pokalih do zdaj. »Seveda me je bilo strah, da se ne bi uvrstil v kvalifikacije, saj se s pištolo na 50 m že ob manjši napaki zgodijo večji 'kiksi'. Če se takrat ne znajdeš, rezultat hitro splava po vodi. Pričakoval sem, da bom bolj sproščen v kvalifikacijah, pa je bilo samo še bolj napeto. Med tekmo sem imel vzpone in padce, a sem se kar dobro izvlekel. Napake so me na koncu stale nekaj krogov, če bi še zraven dodal nekaj več desetic, pa je kar hitro tu rezultat za med 10 najboljših,« nam je po nastopu zadovoljen s prikazanim zaupal talentirani ormoški strelec. Slabše se je Venta odrezal z zračno pištolo, kjer je s 569 krogi zaostal za najboljšimi dosežki v sezoni in se uvrstil na 71. mesto, 91. Kun-šek 565. V obeh pištolskih disciplinah na 50 in 10 m je zmago slavil izkušeni 50-le-tni portugalski strelec Joao Costa. Najvišji uvrstitvi sta v slovenski reprezentanci z 28. mestom dosegla Dvoršako-va in Rajmond Debevec v trojnem položaju z vzpodbudnimi 1169 krogi, neuradni svetovni rekord (v MQS konkurenci) v tej disciplini pa je dosegel Rus Sergij Ka-mensky z neverjetnimi 1188 krogi, kar je prvič izboljšan dosežek od legendarnega dosežka Debevca s 1186 krogi iz Munchna 1992. leta. Tik pred julijskim EP v Sloveniji Po nastopu v Munchnu se bodo najboljši evropski strelci usmerili proti Strelskemu centru Gaj Pragersko s pripravami na vrhunec letošnje sezone, ko bo med 18. julijem in 1. avgustom v organizaciji Strelske zveze Slovenije Evropsko prvenstvo s puško, pištolo in puško šibrenico, ki predstavlja pomembno kvalifikacijsko tekmovanje za Olimpijske igre Rio 2016. Rezultati: Zračna pištola 32. Majda Raušl 379 71. Kevin Venta 569 Pištola 50m 41. Kevin Venta 550 62. Blaž Kunšek 542 E - Boštjan Simonič 534 Zračna puška 1. Chen Dongqi 422,1 28. Živa Dvoršak 415,1 59. Urška Kuharič 413,0 MK-puška trojni položaj E - Živa Dvoršak 569 E - Urška Kuharič 558 Simeon Gonc tovio v sestavi Peter Štarkl, Alen Horvat in Rajko Prav-dič. Ekipa Trio Adio je dosegla odmeven rezultat, saj je osvojila končno 1. mesto ter s tem osvojila prestižen naziv državnih prvakov v taroku za letošnje leto. Drugo in tretje mesto sta osvojili ekipi Epic 1 ter Valat. Ur Ekipa Trio Adio (Fredi Hasemali, Lidija Tušek, Peter Mrden) je osvojila naslov ekipnih državnih prvakov. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 5. junija 2015 Mali nogomet m 15. Sandijev memorial v Vitomarcih Športni napovednik Rekordno število ekip na nogometu, naj boksar Pokala Pivovarne Kozel je Miha Vindiš V Vitomarcih se nadaljuje uspešna zgodba organizacije enega najboljših turnirjev v malem nogometu v Sloveniji, ki ga je letos še posebej popestrila boksarska revija za Pokal Pivovarne Kozel. V vseh treh tekmovalnih dneh je v vseh kategorijah nastopilo kar 52 ekip, ob igrišču pa se je zbralo zelo veliko ljubiteljev športa in zabave (preko 2000). Videli so dober nogomet in spektakular-ne boksarske predstave. Mali nogomet: Prvaki Pizerija Špajza Gledalci so na 15. Sandije-vem memorialu spremljali zanimive tekme, največ znanja pa sta pokazali ekipi Picerija Špajza in Voličina. Slednja je poskrbela za največje presenečenje turnirja, saj je prvi tekmovalni dan v težkih pogojih (dež) izločila šestkratne zaporedne zmagovalce in državne prvake - ekipo KMN Dobovec Pivovarna Kozel. Vse tekme so sodili priznani malonogometni sodniki Uroš Hozjan, Robert Markež in Janko Pignar. Zmagovalna ekipa Picerija Špajza je postala bogatejša za 1.060 €, drugouvršče-ni nogometaši so prejeli 560 €, tretje mesto je pripadlo ekipi ŠD Lotus iz Cerkvenjaka. Četrti so bili igralci ekipe Pomurski športni festival. Bogato so bile nagrajene vse ekipe do 8. mesta. Zimzeleni Peter Stres deklasiral konkurenco V najboljšo peterko turnirja so bili izbrani naj strelec turnirja Rezultati: mali nogomet, 15. Sandijev memorial: dečki do 8 let (4 ekipe: Vi- tomarci, KMN Vitomarci, Trnovska vas in Destrnik): 1. Vitomarci; dečki do 10 let (4 ekipe: Vitomarci, KMN Slovenske gorice, Trnovska vas in Destrnik): 1. KMN Slovenske gorice Voličina; dečki do 15 let (3 ekipe: KMN Benedikt, KMN Slovenske gorice in Kenguru): 1. KMN Benedikt; zaselki občine Sv. Andraž (8 ekip: Novinci, Hvaletinci, Drbe-tinci, Drbetinci pekel, Dobrava, Monte Negro, Slavšina, Vito-marci graba): 1. Drbetinci; mladinci U-19 (6 ekip: Vitomarci, Pukaži, Olimp Celje, ŠD Selce mladi, Benedikt, Voličina): finale: KMN Vitomarci -Pukaži 3:1; revialna tekma (2 ekipi: ŽNK Cerkvenjak, FC Budučnost); veterani (7 ekip: ŠD Vitomar-ci, Dobovec, Prijatelji Gostilna 29, Pizerija pri Mici, Športna zveza Cerkvenjak, Tornado): finale: Prijatelji Gostilna 29 -Tornado 2:0; postavi finalistov: TORNADO: Dušan Gavez, Sandi Podgoršek, Sandi Horvat, Andrej Zorko, Andrej Arih Slaček, Karli Golob, Bojan Kotar, Primož Omulec, Mitja Kovačec, Matjaž Košnik; Leon Mlinarič; PRIJATELJI GOSTILNA 29: Zmagovalna ekipa članskega 15. Sandijevega memoriala - Picerija Spajza Peter Stres (picerija Špajza), ki je s svojim mojstrstvom deklasiral tekmece tako v polfinalu kot finalu, Simon Krajnc (Pi-cerija Špajza) je postal najboljši vratar, naj igralec Kristian Škerget (Voličina) ter še Marko Čupič (ŠD Lotus) in Gregor Vin-čec (Pomurski športni festival). Vsi našteti so prejeli lepe pokale in bogate praktične nagrade. Prijatelji Gostilna29 najboljša med veterani Med veterani so bili najpre-pričljivejši igralci ekipe Prijatelji »Gostilna 29«- Lenart pred ekipo Tornado Cerkvenjak. KMN Vitomarci pobrali večino naslovov V mladinski konkurenci do 19 let so bili najprepričljivejši igralci KMN Vitomarci, ki so v finalu ugnali ekipo Pukaži iz Juršin-cev. Lovorika v kategoriji U-8 je prav tako pripadla domačim, v Pavič Branko, Boris Šprah, Dejan Kraut, Danilo Pukšič, Aleš Lašič, Vrbanec Robi; naj igralec: Aleksander Horvat (Tornado); naj vratar: Pavič Branko (Prijatelji gostilna 29); člani (18 ekip: Picerija Špaj-za, KMN Tomaž, ŠD Pernica, Lotus, Avto Anželj, Mitmau, FC Ptuj, Pukaži, Gradbeništvo Ro-kavec, Vitomarci Petlja, Komunalno podjetje Ptuj, Vitomarci mladi, NBD Krapina, Voličina, Kozel pivo, Pomurski športni festival, ŠD Mladost, KMN Ce-leia); polfinale: Voličina - Pomurski športni festival 3:1, Picerija Špajza - ŠD Lotus Cerkvenjak 4:1; tekma za 3. mesto: ŠD Lotus Cerkvenjak - Pomurski športni festival 3:0; finale: Picerija Špajza - Voli-čina 3:0. PICERIJA ŠPAJZA: Simon Krajnc, Borut Šket, Peter Stres, David Škrabl, Florjan Fras, Uroš Krivec, David Poljanec, Tilen Škrinjar. VOLIČINA: Mihael Taužič, Miha Šilec, Kristian Škerget, Tadej Fras, Tadej Gajser, Žan Ro-škarič, Matija Damiš, Tomi Tuš. Najboljša peterka: Kristian Škerget (Voličina, naj igralec), Simon Krajnc (Picerija Špajza, naj vratar), Peter Stres (Picerija Špajza, naj strelec), Marko Čupič (Lotus), Gregor Vinčec (Pomurski športni festival). U-10 je slavil KMN Slovenske gorice Voličina, v U-15 pa podmladek prvoligaša Benedikta. Domači primat potrdili Drbetinci V kategoriji zaselkov občine Sveti Andraž so največ nogometnega znanja pokazali člani ekipe Drbetinci in četrtič zapored - tokrat po kazenskih strelih - osvojili turnir v tej kategoriji. Drugo mesto je pripadlo Slavšini, tretje pa Novincem. Boksarski spektakel popoln, svetovni prvak Dejan Zavec v vlogi trenerja Odlična popestritev celotnega turnirja je bila boksarska revija, ki so se je gledalci udeležili v Pokal Pivovarne Kozel za najatraktivnejšega boksarja turnirja je prejel Luka Vindiš (BK Ring Ptuj). velikem številu. Videli so nekaj zelo kakovoatnih borb, posebej pa je v dvorani završalo, ko je v ring pod vodstvom svetovnega prvaka Dejana Zavca stopil domači borec Tomi Lorenčič. Po izboru strokovne komisije je Pokal Pivovarne Kozel prejel Miha Vindiš iz BK Ring Ptuj. Ob spremljanju dobrih nogometnih tekem, boksarske revije, obilo zabave (za katero je posebej poskrbel Vili Resnik) in dobre volje je športni praznik v Vitomarcih minil v odličnem vzdušju. Organizatorji so se potrudili za vse, tudi najmanjše detajle, in si zaslužijo vse pohvale za izvrstno organizirano športno prireditev. DR Nogomet • Dodatne kvalifikacije za 1. SNL NEDELJA, 7. 6., ob 17.00: Aluminij - Gorica (na stadionu v Kidričevem). 3. SNL SEVER PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Drava Ptuj - Šmarje pri Jelšah, Podvinci Betonarna Kuhar - AHA Emmi Bistrica, Fosilum Šentjur - Šampion, AjDAS Lenart - Koroška Dravograd, Mons Claudius - Korotan Prevalje, Fužinar Noži Ravne - Maribor B, Radlje - Malečnik. SUPER LIGA LIGA ZA PRVAKA - 23. KROG - SOBOTA ob 17.00: Središče - Carrera Optyl Ormož, Videm - Gerečja vas. LIGA ZA OBSTANEK - 23. KROG - SOBOTA ob 17.00: Boč -Bukovci, Cirkulane - Apače. Footgolf • Na Ptuju promocijski turnir Na Golf igrišču Ptuj bo v soboto, 6. 6., od 16. ure dalje potekal promocijski turnir v footgolfu. Gre za mlado športno panogo, pri kateri igralci z nogo poskušajo s kar najmanj udarci spraviti nogometno žogo v prirejene luknje. V Sloveniji sta doslej registrirana dva kluba, eden v Piranu in drugi na Ptuju. Organizatorji pričakujejo kar nekaj bivših in še aktivnih nogometašev, drugih športnikov, med njimi tudi Dejana Zavca. Boks • Revija pred BK Ring Boks klub Ring iz Ptuja pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici v soboto, 6. 6., od 15. ure naprej organizira javne boksarske sparing dvoboje. Na sporedu bo predvidoma 12 dvobojev. David Breznik Nogomet m Superliga 1. 2. CIRKULANE 3. HAJDINA 4. APAČE 5. BOČ POLJČANE 21 5 10 21 5 11 22 5 12 21 5 12 21 4 14 Rezultati boksarske revije za Pokal Pivovarne Kozel: - kadeti do 60 kg: Tilen Tudija (BK Portorož) - Albrin Krasniqi (BK Tezno Maribor); zmaga Tudija; - člani do 60 kg: Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Igor Pertot (BK Portorož); zmaga Pertota; - člani do 69 kg: Robert Šimončik (BK Ring Ptuj) - Fran Firer (BK Legionar Šmarje); zmaga Šimoničik; - kadeti do 54 kg: Tomi Lorenčič (BK Dejan Zavec Gym) - Alex Guzej (BK Portorož); zmaga Lorenčič; - člani do 69 kg: Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Blaž Škrablin (BK Legionar Šmarje); zmaga Kujavec; - člani do 81 kg: Denis Lazar (BK Ring Ptuj) - Gregor Škrjanec (BK Chagi Ljubljana); zmaga Lazar; - člani do 91 kg: Miha Vindiš (BK Ring Ptuj) - Gregor Starašinič (BK Ljubljana); zmaga Vindiš. Pokal Pivovarne Kozel za najatraktivnejšega boksarja je osvojil Miha Vindiš iz Boks kluba Ring Ptuj. Šport invalidov • Košarka LIGA ZA OBSTANEK ZAOSTALI TEKMI 21. KROGA: ŠD Hajdina - NK Boč Polj-čane 2:1, ŠD Apače - ŠD Bukovci 1:1. Tarok Fredi Hasemali med najboljšimi tremi v državi 6 32:44 21 5 25:35 20 5 26:47 20 4 30:63 19 3 29:63 15 JM Ptujski tarokisti še naprej uspešno tekmujejo v državnem tekmovanju. V četrtem krogu, ki so ga odigrali na Ptuju, je najboljši rezultat dosegel Peter Starkl, ki je bil enajsti. Majski peti krog je bil odigran v Rogaški Slatini. Tekmovalo je 119 igralcev, Ptujčan Fredi Hasemali pa je osvojil prvo mesto. V sku- pnem seštevku se je povzpel na 3. mesto med 470 tekmovalci. Tekme državnega tekmovanja bodo slovenski tarokisti nadaljevali v septembru, vmes bodo potekala regijska tekmovanja - v štajerski ligi tako sodelujejo ekipe Ptuja, Ormoža in Rogaške Slatine. MG V Kidričevem zmagala reprezentanca BiH Minulo soboto je v športni dvorani Kidričevo potekal že tretji mednarodni turnir košarkarjev na vozičkih. Na njem so nastopile reprezentance Slovenije, Rusije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Tokratni je bil posvečen 70. obletnici zmage v 2. svetovni vojni, pobudo zanj pa so dali reprezentantje Rusije, ki so ponovno prišli v Slovenijo na priprave. V predtekmovanju je ekipa Hrvaške premagala Slovenijo z rezultatom 48:43, Bosna in Hercegovina pa Rusijo 48:40. V tekmi za 3. mesto je bila Rusija boljša od Slovenije 59:50, tekma za prvo mesto pa se je končala s prepričljivo zmago Bosne in Hercegovine proti Hrvaški z rezultatom 75:64. Omeniti velja, da so v ekipi Slovenije nastopili tudi člani Društva paraplegikov SV Štajerske Maribor in člani Dru- Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Slovenija - Hrvaška štva za šport invalidov Most Ptuj Urban Iršič, Danilo Kamenik in Robert Radič, medtem ko je Boris Klep pomagal trenerski ekipi v vlogi svetovalca, saj zaradi poškodbe sam ni mogel tekmovati. Ob tej priložnosti so predstavniki občine Kidričevo z gosti položili venec k spomeniku na vojaškem pokopališču Kidričevo, v dvorcu Sternthal pa je bilo odprtje priložnostne razstave Zgodovinskega društva Kidričevo na temo »Zgodovina športa v Strnišču (Kidričevem) in nogometnega kluba Aluminij Kidričevo«. Končni vrstni red turnirja: 1. BiH, 2. Hrvaška, 3. Rusija, 4. Slovenija Silva Razlag petek • 5. junija 2015 Naše akcije, poslovna in druga sporočila Štajerski 15 Podravje • Zaključek akcije z rekordnim številom glasovnic Najvzgojiteljica je Nevenka Maltaric Po dveh mesecih zbiranja glasovnic smo v Štajerskem tedniku končno dobili tisto, ki si je po vašem mnenju zaslužila naslov najboljše vzgojiteljice. Z neverjetnimi 721 glasovi ste izbrali Nevenko Maltarič, vzgojiteljico iz Gorišnice. Odziv na tokratno akcijo je bil izjemen, saj je v uredništvo priromalo rekordnih in neverjetnih 3235 glasovnic! Foto: Črtomir Goznik Med štetjem rekordnih 3235 glasovnic v uredništvu Štajerskega tednika Polna dva meseca smo v naše uredništvo prejemali glasovnice, ki smo jih vztrajno šteli in kupčkali. Stanje se je dobesedno iz dneva v dan spreminjalo, a na koncu je vodstvo prepričljivo prevzela vzgojiteljica iz Vrtca Gorišnica Nevenka Maltarič. Prejela je kar 721 glasov, kar je več kot odličen dokaz, da smo izbrali tisto, ki si je ta naziv dejansko zaslužila. Tudi mi ji seveda iskreno čestitamo in ji želimo še veliko uspehov pri delu z malčki, ki jo povsem očitno imajo zelo radi! Za to jo bomo nagradili tudi v našem uredništvu. Prejela bo: sončna očala po lastni izbiri iz optike Sentina, večerjo za dve osebi v gostilni Ribič in vstopnico za Terme Ptuj. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje in vas ponovno vabimo k sodelovanju ob kakšni drugi akciji! Dženana Kmetec í/JH/M Gostilna Ribič © Izmed 63 vzgojiteljic in vzgojiteljev (da, tudi moški so bili med njimi), so zavidljivo število glasovnic prejele tudi naslednje vzgojiteljice in vzgojitelj: • Darinka Amon (300), Vrtec Hajdina • Maja Bezjak (265), Najdihojca, Vrtec Hajdina • Erika Janžekovič (229), Vrtec Markovci . • Vesna Majcen (188), Slončki, Maribor • Zdenka Čeh (140), Sonček, Vrtec Videm • Saška Pukšič (129), Vrtec Trnovska vas • Iztok Milošič (123), Vrtec Ptuj • Maja Knaus (85), Vrtec Kidričevo • Vanja Žuran (83), bolnišnični oddelek Vrtca Ptuj Nagrade bosta prejeli tudi drugo- in tretjeuvrščena naj-vzgojiteljica po vašem izboru, in sicer bo Darinka Amon prejela bon za brezplačno kosilo za dve osebi v restavraciji Pončo ter dve vstopnici za Terme Ptuj, tretjeuvrščena Maja Bezjak pa paket mesarije Fingušt in dve vstopnici za Terme Ptuj. Kot smo obljubili, pa smo izžrebali tudi nekaj tistih, ki ste pridno pošiljali glasovnice. Odgovorna urednica Štajerskega tednika Simona Meznarič in direktor družbe Radio-te-dnik Ptuj Drago Slameršak sta iz škatle, v kateri je bilo 3235 glasovnic, izžrebala naslednje nagrajence, ki jih čakajo lepe nagrade presenečenja: • Klaudija Cebek Budja, Slovenja vas 3, Hajdina; • Marta Nedeljko, Savci 3, Polenšak; • Katja Bezjak, Gajevci 4 a, Gorišnica; • Anica Klemenčič, Zg. Hajdina 1, Hajdina; • Tomaž Kukovec, Vičava 87, Ptuj; • Majda Podvršek, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; • Nataša Kavčič, Vintarovci 45 (LD), Destrnik; • Slavica Valenko, Štrafelova 16, Ptuj. Vsi izžrebani glasovalci bodo nagrade prejeli po pošti. Term f, Ptuj i/M^jmm I 4 THERMANALašfeo 13. Poli maraton Ste že v formi? Sobota, 13. junij, se vztrajno približuje, prijav je z vsakim dnem vedno več, kolesa so pripravljena, trase Poli maratona pa čakajo na vas. Ste vedeli, da je pravzaprav dvokole-sno prevozno sredstvo, ki ga je gnala človeška moč, leta 1970 iznašel Francoz Comte de Sivrac. Takratni kolesarji so izum poganjali z eno nogo z odrivanjem od tal, medtem ko je druga noga počivala na hrbtišču, ki je povezovalo obe kolesi. Sivrac je svojo iznajdbo poimenoval celerifere, kar v slovenščini pomeni hitroidoči. Skoti so razvoj nadaljevali z nenavadno idejo - pedali. Mladi škotski kovač Kirkpatrick Macmillan je leta 1839 »bi-ciklu« dodal pedale. Sodobniki so njegovo idejo označili za noro. Kljub temu da je bil napredek očiten, je njegov prispevek neupravičeno odšel na smetišče zgodovine. Razvoj je postopoma narekoval vedno večja kolesa s ciljem, da en vrtljaj naredi čim daljšo pot. Premer spodnjega kolesa je meril tudi do metra in pol, medtem ko je premer zadnjega kolesa meril le 30 centimetrov. Janez Puh s pomembnim vplivom na slovensko kolesarstvo Trase Poli maratona sicer ne potujejo mimo Sakušaka pri Juršincih, kjer je bil leta 1882 rojen Janez Puh, slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil, je pa moč v najstarejšem slovenskem mestu, od koder je start Poli maratona, na enem izmed krožišč opaziti njegov izum. Janez Puh je imel pomemben vpliv na slovensko kolesarstvo. Začel je kot mehanik, popravljal neudobna in nevarna kolesa ter razmišljal o konstrukcijskih izboljšavah. Znižal je okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles, ki sta ju gnala oba pedala, povezana z verigo. Tako je bila rojena styria, prvo kolo slovenskega proizvajalca. Puh je leta 1889 v avstrijskem Gradcu osnoval delavnico koles, ki se je postopoma razvila v tovarno. Njegova kolesa so dobro poznali po vsej Evropi, tovarna pa je kasneje postala ena največjih za izdelavo cestnih vozil na celotnem območju takratne Avstro-Ogrske. Puhov učenec Franc Batjel je učiteljevo delo nadaljeval in leta 1905 v Gorici ustanovil prvo slovensko tovarno GTribuna, ki so jo leta 1919 preselili v Ljubljano. Njena naslednica je tako tovarna Rog. Tudi organizatorji Poli maratona pišejo zgodovino in njena oblika je predvsem rekreativne narave. Po prvih korakih Poli maratona na letališču Moškanjci pri Ptuju se že tretje leto zapored start in cilj Poli maratona zaokrožujeta v središču najstarejšega slovenskega mesta na Ptuju. Do sobote, 13. junija, pripravite svoja kolesa in si naberite dovolj kondicije! Organizatorji vas pričakujejo! | Začetki Poli maratona so bili na letališču Moškanjci pri Ptuju. Večtisoč-i glava množica kolesarkin kolesarjev nas spremlja že vse od takrat! 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 5. junija 2015 Slovenska Bistrica • Matična knjižnica praznuje 50 let ustanovitve Knjižnico obiskala Saša Pavček Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je zadnji teden maja praznovala 50 letnico delovanja. Prazničen teden je začela z dnevom knjižnice, 25. majem, ko je priredila tudi osrednji dogodek - literarno srečanje s Sašo Pavček. Sicer pa je bil teden namenjen promoviranju dejavnosti knjižnice in kot kaže, so bile knjižničarke uspešne, saj so privabile 50 novih članov. Saša Pavček, slovenska gledališka in filmska igralka, pesnica, pisateljica in predavateljica na AGRFT, je o študiju danes in pred 20 leti povedala:»Zjutraj ob petih sem čakala pri reki Seni na štampiljko kot mnogi drugi priseljenci. Bilo je zelo ponižujoče. Danes imajo študentje več možnosti za potovanje, meje so bolj odprte.« Sicer pa je Pavčkova priznala, da je biti igralec velik napor, saj se je v vlogo mogoče vživeti le, če se poistovetiš s čustvi lika. S kančkom humorja je dodala, da gledališčniki vedo, da na odru živijo v fantazijskem svetu, in ko lažejo, to delajo iskreno, ne kot politiki, ki fantazirajo v realnosti, lažejo in ne priznajo. Pavčkova je zbrane navdušila še z odigranim delčkom iz mono-komedije Al' en al' dva, nato je v roke vzela tudi svoj pesniški prvenec Obleci me v poljub in še neobjavljen monolog. Izziv knjižnice -rešiti prostorsko stisko »Ob naši osnovni dejavnosti izposoji knjižničnega gradiva II1H m in posredovanju informacij želimo biti še naprej dnevna soba lokalne skupnosti. To pomeni, da želimo ohranjati povezovalno funkcijo med vsemi generacijami, ostati prostor kulturnih in izobraževalnih dogodkov in razstavni prostor lokalnih ustvarjalcev,« je povedala direk- torica knjižnice Patricija Bre-znikar. Želja direktorice je tudi, da bi jim v bližnji prihodnosti uspelo pridobiti prostore za krajevno knjižnico na Zgornji Polskavi, ki bi jo glede na število prebivalcev že zdavnaj morali imeti. »Želimo si, da bi lahko zagotovili boljše in večje Foto: Mojca Vtič prostorske pogoje za knjižnice Pragersko, Poljčane in Oplotni-co. Seveda pa si želimo tudi več prostora v osrednji knjižnici. Zelo pogrešamo prireditveno-razstavni prostor in dodatni skladiščni prostor,« je še dejala Breznikarjeva. Mojca Vtič Ptuj • Energetska sanacija OŠ Olge Meglič Izjemna pridobitev Letošnje šolsko leto je bilo za Osnovno šolo Olge Meglič čakali dolga leta, je uspešno končana. Investicija je bila Dela na OŠ Olge Meglič so se začela avgusta lani, končala pa aprila letos. Celotna investicija je vredna 621.901 evro, iz kohezijskega sklada so si uspeli zagotoviti 242.039 evrov, ostalo je bilo krito iz proračuna MO Ptuj. Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških in inštalaterskih del je bilo podjetje Javne službe Ptuj. „Namen energetske sanacije šolske stavbe je optimalna energetska učinkovitost, racionalizacija porabe energije v objektu ter zagotavljanje dobrih delovnih pogojev za učence in zaposlene. Izvedena je bila izolacija podstrešja na starem delu šole in izolacija na fasadi," je na svečani prireditvi ob zaključku obnove dejala ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk. Pojasnila je, da so v okviru energetske sanacije izvedli še obnovo in zamenjavo stavbnega pohištva v skladu s kultur-no-varstvenimi pogoji. Ker je šola v Registru kulturne dediščine Slovenije evidentirana kot nepremična kulturna dediščina, so se dela izvajala in potekala v skladu s kulturno varstveni pogoji. „Kadar govorimo o stavbi kot kulturni dediščini, zagotovo moramo ome- Ravnateljica OS Olge Meglič Helena čar sta na slavnostnem odprtju sim pripravili letni koncert, na katerem Ptuj • Podvoz na Čarmanovi odslej varnejši Svetlobni sistem opozarja na nevarnost iz nasprotne smeri Podvoz pod železniško progo v Čarmanovi ulici, ki je zaradi vijugaste ceste slabo pregleden, je MO Ptuj, v sodelovanju s podjetjem Aktivna signalizacija Korun in Zavarovalnico Triglav, opremila s sistemom Cops&Road, ki s svetlobnim signalom opozarja voznike, da se iz nasprotne smeri približuje drugo vozilo. Ob podvozu v Čarmanovi ulici sta na obeh straneh postavljena svetlobna prikazovalnika z detektorjem in detektorsko enoto. Svetlobni prikazovalnik z rumenima utripajočima lučema opozarja udeležence v prometu na približevanje nevarnemu podvozu; kadar pa senzor na nasprotni strani zazna približevanje vozila iz nasprotne smeri, prikazovalnik na tej strani voznika opozori z utripajočim trikotnikom s klicajem. Sicer ne gre za semafor, ampak za opozorilni sistem, ki voznike v realnem času opozarja na povečano previdnost. Kot je ob četrtkovem odprtju sistema poudaril podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič, gre za pomemben prispevek k izboljšanju prometne varnosti na obeh straneh podvoza, ki je za voznike zelo nepregleden: »Projekte, ki prispevajo k izboljšanju življenja naših občanov in obiskovalcev našega mesta, z veseljem podpiramo in v čast nam je, da je prav Ptuj med Foto: M. Ozmec Svetlobni opozorilni sistem COPS@road (levo) je predstavil Peter Korun (za mikrofonom), desno Uroš Skuhala iz Zavarovalnice Triglav in podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič. prvimi mesti, ki so opremljena s tem opozorilnim sistemom.« Direktor mariborske območne enote zavarovalnice Triglav Uroš Skuhala je poudaril, da so v sklopu projekta Skupaj za večjo prometno varnost do sedaj finančno podprli postavitve 12 sistemov COPS@road na nevarnih in nepreglednih cestnih odsekih v različnih slovenskih regijah. Mladi podjetnik Peter Korun, direktor podjetja Aktivna signalizacija Korun, ki je razvilo sistem COPS@road, pa je ob tem dodal, da dosedanji rezultati postavitev sistema COPS@road kažejo na bistveno zmanjšanje prometnih nesreč na nevarnih točkah: »Sistem COPS@road je vsekakor učinkovita in cenovno ugodna rešitev za izboljšanje prometne varnosti na nepreglednih in nevarnih cestnih odsekih. Gre za inovativni opozorilni sistem, ki v nepreglednih križiščih voznika dodatno opozarja na možnost trka zaradi nepreglednosti.« Na nepreglednem križišču v Brunšviku v občini Starše so s postavitvijo tega sistema število prometnih nesreč že zmanjšali za 87,5 odstotka! M. Ozmec Stoperce • 100 let dozidave stoperške osnovne šole Širec: »Učitelji si prizadevamo, da bi bila šola učencem drugi dom« Učenci, učitelji in krajani Stoperc so 29. maja obeležili 100. obletnico dozidave stoperške šole. To pa ne pomeni, da se je pouk v Stopercah začel šele pred stoletjem, temveč da je bilo treba šolo zaradi števila učencev dozidati. In medtem ko je nekdaj šolo v Stopercah obiskovalo približno 200 otrok, jih danes šolske klopi guli zgolj še 18. Podružnično osnovno šolo Stoperce zdaj sestavljata dva kombinirana oddelka prvega in drugega razreda ter tretjega in četrtega razreda, v vsakem oddelku je devet otrok, ki so na prireditvi združili moči in zbranim zaupali, da šolo radi obiskujejo, ker se veliko naučijo, ker se v šoli zabavajo, plešejo, igrajo in ker so stkali niti prijateljstva. To in še več so povedali s pesmimi, plesom in recitacijami. Da bi bila šola učencem čim bolj prijazna ustanova, se trudi tričlanski učiteljski kolektiv, tako je vodja podružnične šole Milena Širec dejala: »Učitelji si prizadevamo, da bi bila šola učencem drugi dom. Moto nas učiteljic pa je, da mora učitelj pritegniti otroška srca s svojim prijateljskim odnosom, naklonjenostjo. Ne učimo se za šolo, marveč za življenje.« Učence in njihove starše ter druge obiskovalce sta nagovorili tudi ravnateljica matične OŠ Majšperk Danica Lorber ter županja Maj-šperka Darinka Fakin. Ravnateljica je povedala, da je visok jubilej dokaz, »da so v krajih, za katere mnogi pravijo, da so od boga pozabljeni, zgodaj začutili potrebo po izobraževanju. Želimo si, da bi v teh prostorih in po stopnišču še zelo dolgo odmeval otroški smeh in se predajala znanost in učenost našim otrokom.« Županja je dodala, da je vesela, da so skupnimi močmi polepšali šolo in poudarila, da je šola duša kraja. Sicer pa bodo že čez štiri leta v Stopercah ponovno praznovali, saj prvi zapisi o pouku v Stopercah segajo v leto 1819. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič petek • 5. junija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 končana za šolo izjemno pomembno. Energetska sanacija, na katero so vredna več kot 620 tisočakov. niti vhodna vrata, ki so bila v okviru energetske sanacije deležna restavratorskih del. Restavratorska dela na vhodnih vratih izvedli študentje Visoke strokovne šole - Lesarske šole Maribor pod vodstvom mentorice prof. Alenke Tonij," je še pojasnila Ocvirkova. Poimenovali so jih Olgičina vrata učenosti in po besedah ravnateljice predstavljajo mnoge mlade generacije, ki so vse od leta 1900 do danes vstopale in izstopale skozi ta vrata v hram učenosti. Slavnostni trak sta na odprtju simbolično prerezala Ocvir-kova in župan MO Ptuj Miran Senčar, ki je poudaril, da je izjemno vesel tako velike pridobitve, ne le za šolo, temveč tudi za mesto. Na svoj način so se za obnovo šole vsem, ki so za to zaslužni, zahvalili tudi učenci, s koncertom pevskih zborov, ki so ga pripravili skupaj z zbo-rovodkinjo Marijo Feguš Fridl. Trije pevski zbori so nastopili ob glasbeni spremljavi Metke Žižek. Zraven osnovnošolcev iz Olgice pa so nastopili še učenci Glasbene šole Karola Pahorja ter Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Dženana Kmetec Foto: DK Ocvirk in župan MO Ptuj Miran Sen-bolično prerezala trak. Otroci pa so so nastopili trije šolski zbori. Stoperce • Letos že 23. kmečki praznik Ocenjevanje vin in suhomesnih izdelkov, tekmovanje v kleščenju vej in košnji Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce je zadnji konec tedna v maju priredilo že 23. kmečki praznik v Stopercah. »V prvi vrsti je namen tega praznika druženje in predstavitev našega združenja, želimo pa si še več obiskovalcev,« je dejal predsednik združenja Alojz Galun. Tradicionalna prireditev, posvečena kmetom in kmečkim opravilom, je povezala vse generacije krajanov. Program so namreč oblikovali člani Folklorne skupine Stoperce, osnovnošolci podružnične šole, ljudske pevke in drugi člani KPD Stoperce. Ob tem je bila v Stopercah predstavljena kmetijska mehanizacija znanih slovenskih znamk, krajani in obiskovalci so se pomerili v košnji trave, kjer si je prvo mesto prikosil Vinko Jerič iz Zgornje Sveče. Obiskovalci so se pomerili tudi v kleščenju vej in največ spretnosti in znanja je prikazal Stoperčan Srečko Taciga. V okviru kmečkih iger se je tokrat predstavilo Kulturno prosvetno društvo Stoperce z vsemi osmimi sekcijami. Sicer pa je letos potekala razstava slamnatih izdelkov in pripomočkov za delo s slamo. Ida Žunkovič, predsednica etnografske sekcije, je ugotovila: »Tema letošnjega projekta je bila nezahtevna, saj imajo skoraj pri vsaki hiši »slamječo«, nam pa je zelo žal, da v Stopercah nimamo več stavbe, ki bi bila krita s slamo. Očitno smo pri ohranjanju tovrstne dediščine vseeno prepozni.« Tradicionalno se je v okviru kmečkega praznika dan prej, torej v petek, ocenjevalo tudi vino ter suhomesni izdelki. Slednjih je bilo ocenjenih 16. Komisija je kot najboljšo ocenila svinjsko bunko Janka Jernejška. Na ocenjevanju vin je komisija z Andrejem Reber- niškom na čelu pokusila in ocenila 22 vinskih vzorcev. Vinogradniki so za svojo vinsko kapljico prejeli tri zlata priznanja, devet srebrnih in šest bronastih. Zlata Foto: Peter Kitak priznanja so prejeli Vinko Jerič za laški rizling - pozna trgatev, Boris Bedenik za rumeni muškat ter Mirko Sušec za sovinjon. Mojca Vtič Videm • Podjetja predstavljajo podjetniške izzive Sveta Trojica • 21. regijsko preverjanje ekip prve pomoči Slavila ekipa RK Oplotnica Minuli konec tedna je pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah v organizaciji mariborske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje in Območnega združenja Lenart, Rdeči križ Slovenije, potekalo 21. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči. Zmagala je ekipa prve pomoči RK Oplotnica in se tako uvrstila na državno prvenstvo. Na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa se je pomerilo osem ekip, ki so morale oskrbeti 16 ponesrečencev. Tekmovalne ekipe so svoje znanje pokazale pri reševanju in oskrbi različnih realistično prikazanih poškodb ponesrečencev ob različnih nesrečah, in sicer v nesreči ob neurju, prometni nesreči, reševanju iz vode in nesreči pri stiskanju grozdja. Na prireditvi pa so sodelovale tudi številne službe in enote, ki delujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč. Sicer pa je na 21. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči slavil RK Oplotnica. „Vse ekipe so pokazale zelo dobro znanje pri reševanju in oskrbi ponesrečencev, najboljšo pripravljenost pa je izkazala ekipa prve pomoči RK Oplotnica. Sledila je ekipa prve pomoči PGD Poljčane, tretje mesto je zasedla ekipa prve pomoči Stacionarija RKS OZ Maribor," so sporočili z mariborske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje ter še dodali, da se bo zmagovalna ekipa v oktobru udeležila državnega preverjanja ekip prve pomoči, ki bo potekalo v Murski Soboti. Monika Levanič Na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa se je pomerilo osem ekip. Zmagala je ekipa prve pomoči RK Oplotnica. Izzivi mladim Spirit Slovenija, javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, pripravlja v sodelovanju z lokalnimi partnerji srečanja, na katera vabi podjetja za sodelovanje v programu Izzivi mladim. Tovrstno srečanje bo tudi v prostorih občine Videm v sredo, 10. junija. Na uvodnem srečanju bodo predstavili način dela z mladimi, v nadaljevanju pa bodo predstavniki podjetij pod strokovnim vodstvom definirali svoje razlikovalne prednosti in iz njih konkretne izzive. Cilj tovrstnih srečanj je, da podjetja na trgu predstavijo preverjeno idejno rešitev svojega konkretnega podjetniškega izziva, spoznajo celovito izkušnjo inoviranja po- Prejeli smo Odgovor na pisanje Igorja Majnika: SENČAR NIMA PRAV Spoštovani gospod Igor Majnik nima prav MO Ptuj v različnih pravdah in primerih zastopajo različni odvetniki. Večji del zastopanj po obsegu izvajajo ptujski odvetniki, občasno pa na MO Ptuj angažiramo tudi odvetnike iz drugih krajev Slovenije. Vprašanja, ki jih v članku navaja g. Majnik so skrajno zavajujoča in pomenijo poskus diskredi-tacije mene kot župana, moje družine in tudi odvetniških pisarn, ki opravljajo delo za MO Ptuj. Odvetniška pisarna Kac je res zastopala podjetje Ten-zor, toda nazadnje je račun izdala leta 2010. Junija leta 2012 je podjetje Tenzor d.o.o. pisno zahtevalo predajo vseh spisov in končalo sodelovanje z omenjeno družbo. Odvetnik iz slovnih modelov in modelov za zaposlene, ki bodo spremljali mlade, ter da znajo prepoznati nove perspektivne kadre. Od podjetij pričakujejo, da bodo zagotovila vsaj enega predstavnika vodstva podjetja, ki bo sooblikoval ambiciozne cilje v okviru uvodnega srečanja, za sodelovanje z mladimi pa mora podjetje zagotoviti vsaj enega sodelavca, ki se bo lahko vključeval v delo z mladimi v okviru enotedenskega programa. Po izvedeni delavnici bodo najambicioznejše izzive podjetij objavili na spletu in mlade povabili k reševanju konkretnih izzivov v okviru enotedenskega programa ob strokovni mentorski podpori. Udeležba podjetij in mladih v programu je brezplačna. jš odvetniške družbe Kac je leta 2010 zastopal mojo soprogo v primeru, ki je bil leta 2012 zaključen. V omenjenem času še niti razmišljal nisem, da bi kandidiral za župana, kaj šele, da bi zaradi takratnega zastopanja moral komur koli vračati kakršnekoli usluge. Tak očitek pa je res najmanj smešen. Gospod Majnik je pač eden izmed tistih, ki se še vedno ne morejo privaditi, da njegov prijatelj g. Čelan ni več župan. V predvolilnem času sem obljubil, da bom naznanil vse nepravilnosti, na katere bom opozorjen in to tudi delam. Napovedal sem tudi revizije poslovanja, ki jih opravljamo. Ko sem bil seznanjen s poročilom Nadzornega odbora MO Ptuj in s podatkom , da je imel Vrtec Ptuj v času od 2003 do 2015 171.513,88 EUR prometa s podjetjem Furman s.p., ki zastopa in prodaja avtomobile Toyota, pri tem pa Vrtec v svoji avtomobilski floti nima niti enega avtomobila znamke Toyota, sem tudi zaradi ostalih zaznanih nepravilnosti zoper odgovorno osebo podal kazensko ovadbo. Po nasvetu Nadzornega odbora pa bomo opravili še notranjo revizijo poslovanja za 5 let nazaj. Vse ugotovitve pa bomo v tem in ostalih primerih tudi transparentno objavili. Odvetniku g. Majniku so smešne pomaranče, ki jih je Vrtec Ptuj nabavljal kot ŠPANSKE pomaranče. Meni pa kot skrbniku zakonitega trošenja denarja naših občanov to ni smešno, saj so bile te pomaranče več kot DVAKRAT dražje kot pomaranče ostalih ponudnikov. Podobno so kupovali hruške SM, BELE breskve, MUŠKATNO grozdje, ŠPANSKE mandarine ... Vse te pridevnike je Nadzorni odbor MO Ptuj ocenil kot izogibanje konkurenčnim ponudbam. Če so te in ostale zaznane nepravilnosti v Vrtcu Ptuj res smešne, pa naj presodijo bralci sami. In še to: moje ime je Miran Senčar in ne Milan Senčar. Župan Miran Senčar Foto: URSZR 18 Štajerski Za zdravje petek • 5. junija 2015 Zdravstveni nasveti Nasveti iz bolnišnice Sindrom zapestnega prehoda Sindrom zapestnega prehoda spada med utesnitvene nevropatije in je najpogostejši med njimi. Prizadene približno 6 % žensk in 0,5 % moških. Pri ženskah se pojavlja bolj zgodaj, in sicer v obdobju med 50. in 54. letom starosti, pri moških šele po 70. letu starosti. Pogosteje se pojavlja pri osebah, ki opravljajo ročna dela s ponavljajočimi se gibi v zapestju in prstih. > < Zapestni prehod povezuje podlaket z dlanjo in je s treh strani obdan z zapestnimi koščica-mi. Na dlančni strani ga prekriva prečna palmama vez. Širina prehoda je približno debeline človeškega palca. V prehodu so mediani živec in devet kit upogibalk prstov. Osnovni vzrok za nastanek sindroma zapestnega prehoda je povišan tlak, ki najpogosteje nastane zaradi ponavljajočih se gibov dlani in zapestja. To povzroči zadebeli-tevkit upogibalk prstov, sklepne ovojnice in zapestnih koščic, kar povzroči zožitev svetline zapestnega prehoda in pritisk na mediani živec, ki sta v zapestnem prehodu. Sindrom zapestnega prehoda lahko nastane tudi kot posledica nosečnosti, vnetnih bolezni veziva, zloma spodnjega dela koželjnice, sladkorne bolezni, zmanjšanega delovanja ščitnice, povečanega izločanja rastnega hormona in uživanja kortikosteroidov ter estrogenov. Sindrom zapestnega kanala se kaže z občutki mravljinčenja, pekočimi bolečinami in zmanjšano občutljivostjo na površini kože prvih treh in polovice četrtega prsta roke na dlančni strani. Težave so hujše ponoči in zjutraj. Mravljinčenje je pogosto ob dolgotrajnem stiskanju pesti, na primer med vožnjo avtomobila in vožnjo s kolesom, tudi med nošenjem težkih vrečk. Stresanje roke simptome navadno ublaži. Lahko pride do sprememb v zaznavanju temperature, barvi kože in potenju. Prisotna je tudi mišična oslabelost prizadete roke. Foto: Arhiv Zdravljenje sindroma zape-stnega prehoda zajema konzervativne in kirurške metode. V začetni fazi bolezni se uporablja konzervativno zdravljenje za ublažitev simptomov. Priporoča se zmanjšanje obremenitve prizadete roke, prilagoditev delovnih aktivnosti in aktivnosti v prostem času. Učinkovita je uporaba opornice za zapestje in prste ponoči. Najučinkovitejša lega roke v opornici je nevtralni položaj. Opornica drži prste ves čas iztegnjene in s tem preprečuje, da bi se ti krčili ter višali tlak v zapestnem kanalu. Simptomatika se izboljša pri kar 80 % bolnikov, ki redno nosijo opornico. Koristna je tudi uporaba kortikosteroidov, ki se vbrizgajo v zapestni kanal, ali peroralna uporaba le-teh. Po letu dni se uspešnost konzervativnega zdravljenja zmanjša. Pri bolnikih, ki imajo sindrom zapestnega kanala v sklopu ene izmed vzročnih bolezni, učinkovito izboljša zdravljenje osnovne bolezni. V primeru napredujočega in zelo hudega sindroma zapestnega prehoda je potrebno operativno zdravljenje. Med operativno zdravljenje spada tradicionalni kirurški postopek, ki zajema prekinitev prečne palmarne vezi in endoskopski poseg. Obe metodi sta enako uspešni. Prednost endoskopskega posega je hitrejše okrevanje, prednost tradicionalnega kirurškega postopka pa manjša nevarnost poškodbe medianega živca. Tamara Mohorko, študentka medicine 1 Tačke in repki . Problemi pri hišnem kuncu Precej ljudi ima za hišne ljubljenčke okrasne zajčke, kakor jih tudi imenujemo, oziroma hišne kunce, kakor se pravilno imenujejo. Zdravstvena problematika je obširna in tudi precej najrazličnejših vprašanj se je nabralo. Lastniki pogosto navajajo težave z zobovjem. Precej je vprašanj o prehrani, katero zelenjavo lahko dajemo kuncem, po kateri hrani lahko pride do napenjanja, ali se priporoča dodajanje vitaminov v hrano in podobno. Kuncu rastejo zobki neprestano. Če imajo zobki, spodnja in zgornja čeljust pravilen anatomski položaj, si kunec med žvečenjem hrane, predvsem sena, zobke enakomerno brusi. Koristne za zobke so tudi razne vejice dreves, npr. leske, jablane. Če podrobno opazujemo malega dolgouščka, lahko vidimo, kako bliskovito grizejo zgornji in spodnji zobki vejice in seno in se ob tem premikanju naprej in nazaj tudi enakomerno brusijo. Težave lahko nastanejo, če hranimo živalco samo z že pripravljenimi briketi, ki so sicer čudovita in odlična hrana, ki jo imajo zelo radi, vendar jih hitro nasiti in potem več nimajo volje jesti sena. Če ti sprednji zobki, ki jih imenujemo sekalci, preveč zrastejo, kunec ne more več jemati hrane in pogosto tudi ne zapreti ust. Že v 14 dnevih lahko sekalci tako zrastejo, da kuncu onemogočijo jemanje hrane. Takrat ga je treba peljati k veterinarju na brušenje sekalcev. Napisal sem brušenje, ker jih lahko s posebnimi kleščami tudi poščipamo, čeprav pri ščipanju vedno preti nevarnost, da zobek vzdolžno poči do korenine. Z brušenjem s posebnim brusilcem z diamantnim rezilom pa lahko zobke brez nevarnosti pobrusimo na želeno velikost. Pogosto so vzrok težavam v jemanju hrane tudi anatomske prirojene nepravilnosti na zgornji ali spodnji čeljusti ali težave s kočniki. Takrat je potrebno Foto: Osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. RTG-slikanje zobovja in kasneje verjetna operativna korektura čeljusti oziroma puljenje problematičnih zob, če je seveda to izvedljivo. Jedilnik kunca lahko popestrimo z različno zelenjavo, korenje, zelena, bučke, brokoli, listi solate in ostalo. Bolj moramo biti previdni, če dodajamo zelje ali ohrovt, ki lahko povzročita napenjanje živali. To se lahko zgodi, če naenkrat ponudimo živali zelje ali ohrovt, bolje je, da na to vrsto hrane kunca navadimo že v zgodnji mladosti. Pogosto pozabljamo, da mora imeti kunec stalno na voljo svežo pitno vodo. Ljudje zmotno mislijo, da kunec ne pije vode, ker je dobi dovolj v zelenjavi. Zrnje pšenice, koruze, ovsa, rži ni najprimernejša hrana, saj je nasitna in redilna, zato lahko pride do težav z zobmi, ker kunec neha jesti seno in še zredi se. Kar se tiče dodajanja vitaminov v prehrano, načeloma pri pestri zelenjavni prehrani ni potrebno. So pa na tržišču kakovostni vitaminski pripravki, ki Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. pa jih uporabimo po veterinarje-vem nasvetu. Kar se tiče sladkarij, niso primerne za hranjenje kuncev, čeprav imajo ti radi nekaj sladkega. Najprimerneje je, da je osnovna hrana trava, seno in zelenjava. To je hrana, ki je še najbolj podobna hrani zajcev, kunčevih divjih sorodnikov. Briketirana hrana nam sicer zelo olajša prehranjevanje kunca, vendar jo moramo do-zirati previdno, da bo kunec še vedno jedel seno zaradi zgoraj omenjenih vzrokov. V Veterinarski bolnici Ptuj se z zdravljenjem in kirurgijo kuncev ukvarja Rok Nartnik, dr. vet. med., ki vam bo z veseljem odgovoril na vprašanja. Pokličete ga lahko na tel. 027493650. Emil Senčar, dr. vet. med. Otroška koža in sonce V zadnjem prispevku je magistra farmacije opozorila na pomembna dejstva glede izpostavljenosti soncu in kako kožo najbolje zaščitimo. V tem prispevku želim dodatno opozoriti na pomen zaščite občutljive otroške kože. Po precej deževni in hladni pomladi si vsi želimo v naravo, otroci še bolj kot odrasli. Tudi mamice z dojenčki komaj čakajo, da zapustijo stanovanja. Skupaj poglejmo, kako zaščitimo otroke pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov in poskrbimo, da bo gibanje v naravi res zdravo in koristno. Otroška koža je veliko bolj tanka in občutljiva kot koža odraslih. Posledice pretirane izpostavljenosti soncu so večplastne: sončne opekline, boleča koža in poškodbe globljih plasti kože, ki povečajo tveganje za maligni melanom v odrasli dobi. Zato gibanje otrok na prostem načrtujte in pri tem upoštevajte moč sonca. V pomoč je v medijih in na spletni strani Agencije za okolje objavljen podatek o UV-indeksu. Ta ima razpon od 1 do 10, pomeni pa moč UV sončnega sevanja. Ta ni odvisna samo od letnega in dnevnega časa ter vremenskih razmer, ampak tudi od debeline zaščitne ozonske plasti. Otroke (in odrasle z zelo občutljivo kožo) moramo zaščititi že pri UV-indeksu 3-4. Sicer pa pomeni UV indeks 3-4 nizko izpostavljenost, 5-6 zmerno in nad temi vrednostmi visoko izpostavljenost. Dojenčkov do 6 mesecev starosti ne mažemo s kremami z zaščitnim faktorjem, predvsem zato, ker tako majhnih otrok sploh ne izpostavljamo soncu. Na dojenčkov voziček je smiselno namestiti pokrivala, narejena iz tkanin z visoko UV-zaščito. Sicer pa otroke zaščitimo z zelo visokimi zaščitnimi faktorji. Uporabimo kreme, ki vsebujejo pretežno anorganske filtre. Ne glede na vso zaščito pa se izogibamo soncu med 10. in 16. uro, ko je sevanje najmočnejše. Prvo in najpomembnejšo zaščito predstavljajo oblačila, pokrivalo in sončna očala. Oblačila naj bodo lahka in zračna, narejena iz naravnih materialov. Na trg prihajajo oblačila, ki odbijajo UV-žarke in imajo označen UV zaščitni faktor. Uporabljajte otroška zaščitna sončna očala, ki nudijo 99- in 100-odstotno zaščito pred UV-žarki. Izpostavljene dele otroške kože zaščitimo z ustreznim izdelkom, primernim za nežno in občutljivo otroško kožo. Ob tem, da mora izdelek ščititi tako pred UVA (na embalaži označeno kot pfa - Protection Factor uva) kot pred UVB-žarki (na embalaži označeno kot spf - Sun Protection Factor), svetujemo, da preverite tudi druge pomembne karakteristike. Izberite izdelke, za katere je s kliničnimi študijami dokazano, da ne povzročajo alergij. Izdelki za otroke naj ne vsebujejo dišav in naj vsebujejo čim manj sestavin. Za zaščito otrok uporabljamo zaščitna sredstva z visokim zaščitnim faktorjem, najmanj 20. Faktor 20 bo ustrezen samo ob upoštevanju vseh drugih navodil, kot je popolno izogibanje soncu med 10. in 16. uro ter dovolj debela plast nanosa sredstva z zaščitnim faktorjem. Ker se tega navodila praviloma ne držimo in ker se otroci tudi potijo, so v vodi ipd., raje nanesimo otroku najvišji zaščitni faktor, to je 50. Izdelek naj vsebuje pretežno fizikalne filtre in čim manj kemičnih filtrov. Slednjim se pri zelo visoki zaščiti ne moremo popolnoma izogniti. Vendar so vsi ti izdelki klinično testirani in niso škodljivi za zdravje otrok. Naslednja pomembna stvar je pravilen nanos sredstva za zaščito pred soncem. Zadostno količino sredstva (2 mg na kvadratni cm kože) pri otrocih najprej nanesite pol ure pred izpostavljanjem UV-žarkom, nato pa vsaki dve uri in vedno po delu, plavanju, igranju ali rekreaciji. Tudi vodoodporna mazila se odstranijo s kože z znojenjem, dolgotrajnim plavanjem ali brisanjem z brisačo. Nikar ne pozabite namazati ušes, zatilja, hrbtnega dela rok, nartov in ustnic. Umik v senco ne pomeni, da sebe in otrok ne zaščitimo oz. ne namažemo. Sončni žarki se odbijajo od peska, vode, snega in podobno. Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo z zaščitno kremo ali oblečemo majice. Ker del ultravijoličnih žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju. Uporabimo vodoodporno zaščitno kremo ali ustrezno oblačilo. Pred soncem se zaščitimo vedno - na domačem dvorišču, v parku, ob morju, v gorah (zlasti v gorah je potrebna najvišja zaščita). Starši smo odgovorni za zdravje svojih otrok. K zdravemu načinu življenja jih vzgajamo vse od rojstva naprej. K temu sodi tudi zaščita pred soncem. Že dolgo več ne poznamo zdrave zagorelosti, saj vemo, da se koža s tvorbo pigmenta ščiti pred škodljivimi učinki UV-sevanja. Sončne opekline v otroštvu povečujejo nastajanje pigmentnih znamenj in tveganje za rakava obolenja. Dokazano je, da z ustrezno zaščito otrok za kar 75 % zmanjšamo to tveganje. Če pride do sončnih opeklin, je potrebno hitro ukrepanje. Kožo hladimo in večkrat dnevno namažemo s kremo ali losjonom prosti opeklinam. Ti izdelki vsebujejo veliko vode ter učinkovine, ki hladijo in pospešijo celjenje. Dokler je koža pordela, otrok ne sme na sonce. V primeru večjih opeklin in če se otrok tudi slabo počuti, je treba do zdravnika. Želim vam lepo in sončno poletje. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. i Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek • 5. junija 2015 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC PREIZKUS ZNANJA SIVE BARVE ŠVICARSKA ZNAMKA UR SNEŽNA LAVINA KENNETH SEVERNOAMERIŠKI INDIJANEC ETNOLOG (ANGELOS) PESNIK (JANEZ) ZELENJE, ZELENINA NAŠ ARHITEKT (EDI) HRVAŠKA IGRALKA (IVONA) ČETRT NOVEGA ZAGREBA 100 m2 NAŠ ARHEOLOG PEVSKI TRIO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TOVORNA LADJA LESENA KLETKA Štajerski TEDNIK UPRAVNO SREDIŠČE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOBALT VISOK FIŽOL MAKEDONSKO KOLO LASTNINA, IMETJE PRIPRAVA NA PUŠKI PREKLIC NAROČILA GLAS OB STRELU SEVERNI JELEN MOŠKA MOLITVENA POSTAVA MERJASEC DEL MEDENICE FRČANJE RUSJANOVO LETALO MOZOLJ SKLADBA ZA ENEGA IZVAJALCA KRESILNA GOBA TINA TURNER GERMANSKO KOPJE AKVARIJSKA RIBICA OTOČJE V ALEUTIH AMERIŠKI ETNOLOG (FRANZ) PODZEMSKI ŽUŽKOJED ZDRAVILO PRITOK GANGESA ČRNKA ŽITNO SOCVETJE GONIČ OSLOV UROŠ LIPUŠČEK ALENKA KEJŽAR NAŠA SOPRA-NISTKA BRATUŽ KRAJ PRI IVANJKOVCIH ANGLEŠKA JUMORI-STIČNA TV NANIZANKA VSTOPNICA IZ BESED KATAR PRISILNO DELO V FEVDALIZMU NEMŠKI POLITIK ADENAUER UGANKARSKI SLOVARČEK: BERK = slovenski arhitekt (Edi), BOAS = ameriški etnolog (Franz), IMORTELA = suha roža, suhocvetka, KERNC = slovenski elektrotehnik (Janko), ORANT = moška molitvena postava, PETRI = hrvaška gledališka igralka (Ivona), RUNEČ = naselje pri Ivanjkovcih, TROD = kresilna goba. ■QvaNovi 'wivn 'viav» 'otv otv '03Nna 'vnveh 'aviso svivi v>iaoa93N ihm svoa winobn il iei »10» H3d invho onhots viaaaiAi isasod aadiAivai sva nohviiiaio oo VNiain zvid ais AEiiNEid onhbvi hvlto 3A33h iidzi :ouabjopoa BXNVzmx ai Aaiisaa Nagradno turistično vprašanje Ocvetlicenje, festivali, Moja dežela - lepa in gostoljubna Do konca junija bodo Prešernova ulica, Slovenski trg in Murkova zacvetele. V litoželezna korita namesto kamnitih, ki so jih najprej odstranili v Prešernovi ulici in deloma Slovenskem trgu, bo mesto ponovno zasadilo cvetlice ter mu tako povrnilo nekdanji sloves enega najbolj ocvetličenih mest. Foto: Črtomir Goznik V okviru preureditve Mestnega parka bodo ponovno postavili okrogli paviljon, ki so ga s tega območja odstranili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Te dni so organizatorji tradici- in okolici, ki bo najmanj tako onalnega poletnega festivalske- bogato kot prejšnja leta. Svoje ga dogajanja javnost že seznanili pa bodo prispevali tudi nekate- s poletnim dogajanjem v mestu ri drugi akterji, ki si želijo, da bi Nagradno turistično vprašanje Katero po vrsti bo letošnje tekmovanje Moja dežela - lepa in gostoljubna? Ime in priimek: _ Naslov: Davčna številka: mesto družabno zaživelo v najširšem pomenu besede. Ptuj, ki je lani slavil v kategoriji srednjih mest v projektu Moja dežela, bo tudi letos med tekmovalci v tej kategoriji. Povabilo za udeležbo v letošnjem tekmovanju je prejelo vseh 19 občin v Sp.Podravju. Najbolje ocenjeni kraji dobijo pravico, da predstavljajo Slovenijo na mednarodnem tekmovanju Entente Florale. Poleg krajev tekmujejo v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna tudi kampi, mladinska prenočišča in tematske poti. V projektu se ocenjujejo turistič- na ponudba in urejenost kraja, kakovost življenja v kraju za goste in prebivalce, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in gostoljubnost. Na državni ravni pa se v teh dneh razvnema razprava okrog hotelov, ki jih je prevzela slaba banka, ki je tako postala največji hotelir v državi. Prevzela je tudi hotel Primus na Ptuju. Slovenski turizem, ki trenutno od turističnega prometa ustvari dve milijardi evrov, naj bi kmalu ustvaril še milijardo več. Za to pa potrebuje širšo promocijo in večjo prodajo na tuje trge. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Amalija Gostan, Zgornja Hajdina 174, Hajdina. Pravilno je zapisala, da v ptujskem Europarku visi skupaj 30 zastav. Danes sprašujemo, katero po vrsti bo že letošnje tekmovanje v urejenosti slovenskih krajev Moja dežela - lepa in gostoljubna. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ul. 3, Ptuj, do 12. junija. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 5. junija 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (8.) SN- OVEN J (2l. S. - 20.4.) Zibelka religije Zoroastrijski tempelj ognja v Yazdu ki sicer v splošnem ni tako znan, gre pa za verjetno prvo religijo na svetu, ki je močno vplivala tako na krščanstvo kot tudi na islam. Vera se formalno pojavi v 6. stoletju pred Kristusom, ko je verski filozof Zoroaster ali po naše Zaratustra ustvaril verski, politični in etični sistem, ki je ukazoval vero v enega samega boga Aliura Mazdo (gospoda, ki ve). Iz teh naukov so kasneje duhovniki oblikovali perzijsko sveto knjigo, imenovano Avesta, danes pa bi po tej religiji naj živelo približno do 2 milijona lju- Foto: Dani Zorko V slamo skrit flaškon, ki tudi pri njih ni dolgo zdržal Filmski kotiček V ki nocentri h C i n e p l exx Dežela jutrišnjega dne di. To omenjam zato, ker je bil Zaratustra rojen blizu Teherana in bi potemtakem lahko rekli, da je Iran zibelka svetovnih religij. Yazd predstavlja pomembno dediščino tega verstva, saj na obrobju mesta najdemo Stolpe tišine, kamor so položili umrle in prepustili ujedam. Z Otom pa sva si šla pogledat tudi 'ateshka-deh' ali tempelj ognja, ki je moderna zgradba, narejena posebej za sveti ogenj, ki enako kot pri nas simbolizira večno luč. Kot zunanja obiskovalca nisva imela vstopa vanj, se pa skozi okno v nekakšnem širokem pokalu lepo vidi ogenj, ki neprekinjeno gori že nekje od leta 400 našega štetja. Človek se počuti prav čudno, ko obišče takšne kraje ... Ko sva se takole vračala, pa sva na več vratih opazila različne tolkače. To nama je pripovedoval že en možak na avtobusu, da so imeli včasih dva različna tol-kača na vratih, da so lahko prepoznali, če je pred vrati moški ali ženska in tej osebi je vedno morala odpreti oseba istega spola. Danes v nekaterih družinah to menda ni več tako formalno, tolkače pa so vseeno obdržali. Človek bi v takšni vročini z veseljem šel na pivo, vendar v Tudi naslednji dan je bilo kar prekomerno toplo, vendar je bilo opaziti, da ta njihov pradavni sistem zračenja in hlajenja zares deluje. Vreme sva kar zadela in ne morem si predstavljati, kakšno bi bilo potovanje, če bi naju vsak dan peklo sonce z več kot štiridesetimi stopinjami. Konstruktorji iz pradavnine so res znali svoj posel in še dandanes so mojstri takšne arhitekture v Iranu ter po drugih suhih območjih Bližnjega vzhoda zelo iskani in jih je treba rezervirati za kar nekaj let vnaprej. Najprej sva se po mreži hodnikov odpravila pogledat mošejo Jameh, ki je v večini mest ena glavnih znamenitosti, prav v Yaz-du pa jo krasijo najvišji minareti v državi. Pred vstopom v vsako mošejo se je treba sezuti in umiti noge v posebnih kanalih, tu pa so imeli zunaj pripravljen kar bazen. Pri nas bi gotovo v tej vročini vsi čofotali in se špricali, tam pa si tudi otroci zelo spoštljivo umijejo noge in gredo naprej. Nama nihče ni delal težav pri vstopu in na prvi vtis bi lahko dejal, da so pravi muslimani precej bolj strpni do katoličanov, kot pa obratno. Pred vhodom sem na levi strani našel majhno knjigarnico. Človek bi si zelo rad kupil kakšno knjigo, da bi dobil vpogled v njihovo zgodovino tudi z druge strani, vendar je bilo vse napisano v farsiju. Ko sem tako brskal med bukvami, sem najprej presenečen našel preveden Hitlerjev manifest 'Moj boj', ko pa sem našel še slikanico priljubljene češke risanke 'A je to ...', pa sem komaj zadržal glasen smeh. Čehi so tudi drugače zelo znani v Iranu, saj jih oskrbujejo z različnimi težkimi industrijskimi stroji. V mošeji sem tudi prvič na potovanju videl mačka, ki pa niti približno ni bil podoben bitju, ki ga pri nas poznamo kot 'perzijska mačka'. V Yazdu živi skoraj 40.000 predstavnikov zoroastrianizma, A Foto: Dani Zorko Iranu ni nobene gostilne, kot jih poznamo pri nas. Čaj sva si privoščila na dvorišču v nekakšnem hotelu Fahadan, ki je bil hkrati čajnica in tudi muzej starin. Ogovoril naju je strežaj Reza, ki nama je tudi razkazal starinske pipe, sistem kanalov, lahko sva šla na streho, poleg ostalih drobnih izumov pa se mi je najbolj v spomin vtisnil način hranjenja vina, ki so ga v starih časih lahko legalno pridelovali. Že zdavnaj so namreč pravilno ugotovili, da vino potrebuje temen in vlažen prostor, zato so steklene 'flaško-ne' zakopali kar v slamo, ki so jo namakali z vodo. No, na Štajerskem in po drugih vinorodnih okoliših pa smo to zagato rešili bolj elegantno in smo 'izumili' klet, kjer se poleg vina lahko hrani še kak kos mesa ali pa se izpelje kakšen družabni večer. Rezi so se kar svetile oči, ko sva pripovedovala o teh naših vinskih običajih . Na koncu nama je v sprejemni sobi pokazal še nemški motor DKW, za katerega tujcem sicer prodajajo zgodbo, da ga je vozil Hitler, vendar nama je Reza zaupljivo prišepnil, da je to le 'debela laž'. Kaj porečejo na to obiskovalci iz Nemčije, pa nama ni hotel povedati. S svojo ognjeno energijo boste podarili drugim ljudem upanje. Zvezde bodo na vaši strani v ljubezni in na tem področju dogodkov ne boste smeli prehitevati. Finančni uspehi se bodo korak za korakom strmo vzpenjali. Prosti čas bo priložnost za sprostitev in za športne aktivnosti. mr^ BIK B4P (21.4. - 20.5.) Junij prinaša paleto ' svežih idej in zamisli. Iskali boste morebitne bližnjice, a jih ne bo. V veliki meri vas bodo osrečili pogovori. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Na delovnem mestu boste v ospredju in pridobili boste zaupanje vodilne osebe. Lepa beseda lepo mesto najde. m DVOJČKA fe (21.5. - 20.6.) KAJ h. Iskali boste svojo resnico. Obdobja osamitve bodo naravna oblika meditacije. Na delovnem mestu bo nekoliko nemirno. Popaziti boste morali na svoje besede. Diplomacija vam bo koristila in bodite bolj prožni. V ljubezni bo čas prijeten in poln romantike. V ospredju bo čustvena varnost. RAK CO" TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Za resnico in pravico ste se pripravljeni tudi boriti. Na delovnem mestu bo zagorela bakla uspeha. Potrudili se boste in doživeli določen razcvet v ljubezni. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim ljudem. Koristne učinke bo imela tudi fizična aktivnost. Veselite se palete novih priložnosti! ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Obeta M (21.6 -22 V 1 ' Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad. Teden, v katerem bo zapihal svež ve-trič. Spremembe se bodo nadaljevale in prihaja obilje ugodnih priložnosti. V poslovnem smislu se boste postavili na prvo mesto. Finančno stanje bo podobno gugalnici. Prisluhniti boste morali glasu srca! LEV f (23.7. - 22.8.) Notranji nemir se bo stopnjeval. Previdno boste morali stopati naprej po svoji poti. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Nihanje v ljubezni se bo nadaljevalo, dokler boste trmasti. Narava bo vaša zaveznica in učiteljica. Pomembno bo, da boste našli tudi izzive in priložnosti v poslovnosti. DEVICA feV M (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) Raziskovali boste po- Na. platno življenja. Raziskovali boste po-dročjefilozofije. Sledili boste sebi in tako odkrili zanimive premike naprej. Obdobje bo ugodno tako za učenje kot za pridobivanje znanja. Podpora srčnega izvoljenca bo nevidna roka, ki vodi iz teme. Pogovoriti se boste morali tudi o tistem, kar vas moti. Prihodnosti, kakršno je človeštvo pričakovalo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ni več, zato ji danes pravimo retro-prihodnost. To je bil čas, ko je kraljevala znanost in zdelo se je, da bo premagala vse ovire, ki tarejo človeštvo, zato je bila tudi vizija prihodnosti optimistična, za razliko od današnjih precej črnogledih napovedi. V tistih časih so v Disneyworldu tako postavili atrakcijo Tomorrowland (Svet jutrišnjega dne), ki je začuda preživela vse do danes. Še več, ker je še vedno uspešna, so se pri Disneyju v svojem večnem iskanju nove milijardne filmske franšize odločili, da iz nje naredijo prav to. Čeprav izvor filma temelji na tipičnem poslovnem modelu, pa vseeno nismo dobili še ene generike za mlada odrasla dekleta, v kateri mlada junakinja rešuje svet in pri tem odkriva samo sebe. No, vse to je resda prisotno, a najbrž le kot vsiljena studijska plat zgodbe. Brad Bird, ki je nekoč režiral izvrstne risanke za Pixar, nato pa preklopil na izvrstne igrane risanke (Misija nemogoče 4), je tudi tokrat postregel s filmom, ki kar poka po šivih od zanosa, elana, energije in tiste prave otroške zvedavosti. Ne le to, film poleg tega z levo roko opravi filmsko transverzalo po vseh ključnih filmih znanstve- ne fantastike, od Metropolisa do Vojne zvezd, se obregne ob druge klasike (Indiana Jones itd.), vse skupaj pa zapakira v eno najlepših sporočil filma v zadnjih letih. Namreč to, da nikoli ne smemo prenehati biti radovedni in odkrivati sveta okoli sebe, ga spoznavati z znanstvenim pristopom in se ga truditi izboljšati z izumi. Krasno sporočilo, ki je v luči današnje bebavosti, ki se širi po družabnih omrežjih (chemtraili, proticepilci itd.) pravo olajšanje, saj nakazuje, da zdrav razum še ni storil bridke smrti. Prijetna osvežitev je tudi struktura filma, v kateri klasične in obvezne pripovedne točke prepoznamo le v grobih obrisih, zato film brez težav preleti svojih razmeroma dolgih 130 minut, na sredini morda za kakšnih 10 minut malce zatava. Režiser si ga je namreč zamislil Tomorrowland Igrajo: George Clooney, Britt Robertson, Hugh Laurie, Raffey Cassidy, Tim McGraw, Judy Greer, Kathryn Hahn, Keegan Michael-Key, Thomas Robinson Režija: Brad Bird Scenarij: Damon Lindelof, Brad Bird in Jeff Jensen Žanr: domišljijski akcijski Dolžina: 130 minut Leto: 2015 Država: ZDA Foto: Cineplexx kot serijo dih jemajočih in zabavnih risankastih prizorov, ki jih čudovita starinska glasba nadgradi v tisti že davno pozabljeni Disneyjev čar in občutek, da je življenje prav ena lepa in zabavna stvar. Kljub pogledu v preteklost z lepo prihodnostjo lahko rečemo, da smo priča razmeroma izvirnemu filmu, zato je prav škoda, da ga Disney ni znal pravilno umestiti v svoje oglaševalsko kolesje, saj reklama zanj ni povedala prav ničesar in ni nagovorila prav nikogar, kar je za film, ki (še) ni prepoznavna znamka, umor. Rezultat je tako skromen izkupiček, da nadaljevanj najbrž ne bo (škoda), postranska škoda pa je ukinitev produkcije Trona 3 zaradi strahu pred še enim tovrstnim finančnim neuspehom. S stotinami milijonov tveganega kapitala se pač ni igrati. Matej Frece H se obdobje povečane čustvenosti in harmonije. Če boste prisluhnili glasu svojega srca, se obeta obilje skladnosti in romantike. Ljubezen bo prinesla prijetnosti in neizbežno prilaganje. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Res je, da iz majhnega raste veliko. O STRELEC (23.11. - 21.12.) Kocka odločitve bo padla. Radi boste pomagali tistim, ki so v stiski. Veliko časa in energije boste namenili tudi raziskovanju drugačnosti. Ljubezenska sreča bo namenjena tako vezanim kot samskim. Kovali boste načrte za prihodnost. Delo in delavne obveznosti vas bodo nekoliko obremenjevale. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Sveža energija vam bo podarila krila. Načrte boste kovali in razvijali še naprej. Tako ne bodo izostali uspehi. Sprejeli boste tudi prijateljev nasvet. Morebitne bližnjice bodo zavajajoče. Ljubezen prinaša obilje sprostitve. V prostem času boste zelo pridni in delavni. VODNAR (21.1. -18.2.) ' V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Radi boste pomagali tistim, za katere boste čutili, da so potrebni vaše pomoči. Obdobje bo tudi nemirno in svoje občutke boste hitro menjali. Odkrili boste, da vam bo izgubljeno energijo povrnila narava. Zdravilni bodo sprehodi v dvoje. m* ribi R O S K O P Na platno življenja boste vnašali svetle barve. Pogovori prinašajo neki razcvet. Radi boste pomagali ljudem, ki bodo v stiski. Duhovnost vam bo naravni eliksir. Pomembno bo, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Srčni izvoljenec vam bo v oporo in pomoč. petek • 5. junija 2015 Naše akcije, poslovna in druga sporočila Štajerski 21 v Spoštovane bralke, spoštovani bralci Štajerskega tednika, spet vas bomo razvajali. Četrtek, 18. ¡unij, ob 21.00 vas vabimo v grajsko dvorano gradu Turnišče na ogled romantične komedije Mira Gavrana, režija Samo M. Strelec iLutka, ki bo uprizorjena prvič v Sloveniji - na Ptuju. Igrata Tina Gorenjak in Gorazd Žilavec. Brezplačni vstopnici si lahko prislužite, če boste izrezali (originalen) kupon in ga prinesli na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj najkasneje do 15. junija do 9.00. Med vsemi prispelimi kuponi bomo izžrebali srečne nagrajence, ki si boste predstavo ogledali predpremierno. O tem, ali ste postali srečnež, ki si bo ogledal predpremiero iLutke, boste obveščeni v Štajerskem tednikuvtorek, 16. junija. te *« Vaše ime in priimek: Vaš naslov: Telefonska številka: Originalni kupon pošljite ali ga prinesite na naslov: RADIO-EDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj ajkasneje do 15. junija do 9.00. S.RADIOPTUI Marko (40 let) se je po večletnem razmerju razšel s Tjašo. Namesto prave punce - s katerimi so očitno sami problem - si zdaj omisli najmodernejšo, visokotehnološko lutko. Ta kuha, pere, lika, pospravlja in izvaja širok nabor seksualnih praks. A kaj, ko nenehno tudi nekaj sprašuje in zato začne iti Marku kmalu na živce! Ja, tudi tehnika zna nagajati ... ¡Lutka je romantična komedija, ki nasmeji, a nam da tudi misliti. Miro Gavran zabavno zgodbico o moško-ženskih stereoti-pih konča na presenetljiv način. Tipičen ON govori na tipičen način o tipični NJEJ, vendar netipična ONA, iLutka, preseneti in učinkovito razbije NJEGOVE klišeje ... Gospe, dekleta, punce: iLutka je komedija, s katero boste v gledališče spravile tudi "vašega"! Fajn se bosta imela. Oba. Skupaj. petek, 19. junij, ob 21. uri -PREMIERA sobota, 20. junij, ponovitev petek, 26. junij, ponovitev petek, 3. julij, ponovitev sobota, 4. julij, ponovitev Piknik Radia-Tednika Ptuj (14. 6. 2015, ob 13.00, ptujska tržnica) Pridružite se nam na pikniku družbe Radio-Tednik Ptuj, ki ga organiziramo za zveste bralce Štajerskega tednika in poslušalce Radia Ptuj. Z izrezanim originalnim kupončkom vam nudimo ugodno nedeljsko piknik kosilo ob zabavnem programu. Zabavali vas bodo: Pajdaši, Poskočni muzikanti, Dejan Vunjak Ob predložitvi tega kupona (original, ne fotokopiran) ste na prireditvi upravičeni do posebne cene enega izbranega obroka. Izbirate lahko med: Piščančji ražnjiči s priinno in kajzerico Cena porcije: 2,80 EUR (cena vsebuje DDV) Hrustljave perutničke •; j s prilogo in kajzerico .;: Cena porcije: 2,80 EUR (cena vsebuje DDV) : ; ........................... ...... PROST VSTOP! ¿^TEDNIK Piščančji zrezek z žara t: s prilogo in kajzenco_J : Cenaporcije: 2,80EUR (cenavsebujeDDV) : ......................... ■ rt? Pleskavica s prilogo in kajzerico Cena porcije: 2,80 EUR (cena vsebuje DDV) ........................ m Gostilna PP Perutnina Ptuj Radio TednikPtujna Ptujski noči Blestite v petju, igranju glasbila, plesu, stand upu, čaranju, akrobacijah ali morda žongliranju? Vabimo vas, da na odru Radia Tednika Ptuj na Ptujski noči v petek, 31. julija, predstavite svoj talent! Prijavo s podatki in opisom vašega nastopa pošljite do 30. junija na radioptuj@radio-tednik.si! Izmed vseh jih bomo nekaj izbrali za nastop na Ptujski noči, najboljše pa tudi nagradili! Sledil bo koncert zasedbe Mi2! TEDNIK www.radio-tednik.si > I V * ' i , t I® Družba Radio Tednik Ptuj, v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije vabi na dobrodelno prireditev VSI SKUPAJ SMO ZA - enakost-prijateljstvo-sopomoč... 17. 6. 2015 v Termah Ptuj. Vstop prost. Pridite vsi 17. 6. ob 19.00 v Terme Ptuj, da skupaj pokažemo, da smo pripravljeni pomagati. Nastopili bodo Čuki, Tanja Žagar in ansambel Donačka. Veselimo se ponovnega druženja z vami. www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 5. junija 2015 05:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip i2 Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric SIP TV 20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdrav I je 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 08:00 Območno srečanje FS 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:15 SKL 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Koncert MPZ DU Breg 21:00 Ujemi sanje, Polka in Majolka 09:00 5. rojstni dan vrtca Hajdina program v živo tudi 11:00 Zapojmo, zaplešimo v lahkotni svet preko spleta: 13:00 Koncert pevskih zborov Oš Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 2, izredna seja Destmik 18:30 Oddaja ¡2 Slovenskih goric 20:00 18. praznik Občine Starše 21:00 Glasbena oddaja 08:00 Regijsko srečanje FS 09:25 ŠKL 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Zapojmo, zaplešimo v lahkotni svet 20:00 Koncert MPZ DU Breg 21:00 Območno srečanje FS 23:00 Video strani www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja J 23:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 A SVEČA c/veče tea V6&/wilotCmtiti Sveča d.o.o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju TEL: 00 386 2 764 05 11, FAX: 00 386 2 764 02 10 Podjetje Sveča praznuje 25 let delovanja zato vas vabijo, da jih obiščete v petek 5. JUNIJA, in soboto 6. JUNIJA, ko bodo zvestim strankam ponudili 5 % popust na vse izdelke. Cenjene stranke obveščajo, da jih ob nakupu čaka majhno presenečenje. V Sveči boste po ugodnih cenah lahko nabavili sveče za vse priložnosti: • nagrobne • poročne • dekorativne • dišeče • krstne Delovni čas: od ponedeljka do petka 7.00 -19.00, sobote 8.00 -13.00 V soboto, 6. JUNIJA bodo odprti do 15.00. www.sveca.si PETKOV VEČER 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO A Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 B:M=IWId5ll! m»VJ I HtlJ \ M ffïl O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA. OPR. BARVA AUDI M AVANT 2.0 TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6AVANT 1.9TDI 130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN 2011 13.490 1 .LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.LAST, VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1 .LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 3ER 2.0D TOURING NOV MODEL 2013 19.590 1.IAST, TOP OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN 04 PICASS01.6 HDIMILENIUM 2010 8.990 1.LAST., NAVIG. KOV MODRA FORD C MAX 1.6TDCI 2008 6.490 1.LAST.,K0TN0V VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.1AST, TOP OPREMA KOV. ČRNA MERODES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LAST.,AVT0M. KOV. ZLATA OPEL VIVAR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST., KOV SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY 2008 4.490 2.LAST., KOV ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0TDI RS 170KM 2009 8.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1.LASF., KOTNOV BELA VWTRANSPORTER1.9TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1 .LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ AVTOHlSA PETOVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@abpa.si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA BMW520D 07/2010 18.499 BELA 1.IAST. NAR. SERVIS, SERV.lt IIGA FORD C-MAX 1,6 TDCI 05/2011 9.900 T. MODRA 1.LAST. NAR. SERVIS, SERVA IIGA, FORD KUGA 2,0 TDCI TITANIUM 05/2009 11.499 ČRNA 1.LAST. NAR. SERVIS, SERVA IIGA BMW 116 D 07/2012 15.499 T. MODRA IM NÄVI, NAR. SERVIS, SERV. KNJ. CnrtOEN C31.4HDI 06/2011 6.500 BELA I.LAST. NAR. SERVIS,SERV.KN IIGA F0RDSMAX1.6TDCI 06/2012 11.999 BELA IM NI SERVIS, SERV.KN IIGA MERCEDES E220 05/2010 16.999 T. MODRA IM NAR. SERVIS, SERV.KN IIGA PEUGEOT 5006 PREMIUM 1,6 HDI 09/2011 9.999 ČRNA IM NI SERVIS, SERV.KN IIGA TOYOTA VERSO UTOI 03/2011 9.399 SV. MODRA IM NAR. SERVIS, SERV.KN IIGA PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI 09/2011 9.999 ČRNA IM NI SERVIS, SERV.KN IIGA VW PASSAT SW 1,6 HDI CONFORTUNE 08/2011 11.999 SREBRNA IM NAR. SERVIS, SERV. KN IIGA VWPASSATSW2.0TUI 03/2011 12.499 SREBRNA IM NI SERVIS, SERV.KN IIGA RENAULT TWING0 SCE 70 EXPRESSION 10/2014 8.400 MODRA im VOZILO, 4ZIMSKEGUM E SMART FORTWO COUPE 45 PURE 05/2008 4.500 ČRNA IM NAR. SERVIS, SERV. KN IIGA WOLKSWAGEN TOURAN 1,6 TTDI 01/2011 10.999 ČRNA IM NI SERVIS, SERV.KN IIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 r 4l!0 WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tei / Fax; 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@wllliams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORlSC Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO) KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA, UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL 1 Znamka Letnik CenÜ, Oprema Barva VOLKSWAGEN GOLF 1.416V TRENDLINE VARIANT 2000 1.450,00« AVT. KLIMA BELA FORD FOCUS 1.61 1999 940,006 KLIMA BELA FORD FIESTA 1.416V TITANIUM 2010 6.600,00 € PRVI LAST. KOV. ZELENA VOLVO ao 2.4 DS AVT SUMMUM 2007 12.500,00C SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA RENAULT CLI01.216VAVT. ELAN 2009 5.390,00« 58.000 PREV. K0V.B0RD0 CITROEN C5 III 2.0 HDI TEDENCE 2011 9.990,00£ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN LIMUZINA PASSAT 2.0TDI C0MF. 2007 7.450,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.416V XS BREAK 2004 2.490,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V EXCEPTION 2007 3.990,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE 2007 5.400,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA PEUGEOT 807 2.016V SR 2003 2.140,00« AVT. DEU. KLIMA BELA BMW318D10URING 2005 4.990,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF 1.6TDI VI TRENDLINE 2009 7.990,00« PRVI LAST. BELA OPEL ASTRA 1.7 CDTI CLASSIC 2006 2.990,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN XSARA PICASS01.61 SX 2002 1.890,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULT VEL SATIS 2.0DCI EXPRESSION 2007 4.850,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULT SCENIC1.5 DCI DYNAMIQUE 2010 7.750,00« AVT. DEU. KLIMA KOV. SIVA RENAULT MEGANE1.616V DYNAIQUE LUX 2006 3.850,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VW PASSAT 1.6TDI VARIANT BLUEM0TI0N COMF. 2009 8.400,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA MERCEDES-BENZ CLK 200 SPORT 1998 3.500,00« PLINSKA NAPRAVA KOV. MODRA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8*98¿*I04¡3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem, www. rad io- pt uj. si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-l04;3 Cena povratnega SMS sporočila Je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8"98,2"I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ www.radio-tednik.si NARÚCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj ».<,.<, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Poraba energije za ogrevanje 101,00 kWh/m2 na leto Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 5. junija 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO hrastovo, orehovo in jelševo hlodovino ter hlodovino iglavcev. Vlado Medved, s. p., 041 610 210 ali 02 769 15 91. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in za upokojence, enostaven postopek, odobrimo in izplačamo v eni uri, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (nasproti glavne avtobusne postaje). Tel: 02 25 27 363, GSM: 051 70 10 20. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. NAJEM kombija 8+1 in strešni nosilci cruz za vse avtomobile (jeklo, alu.). lidevaa, 030 922 282. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. Prireditvenik ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAMO dva prašiča, težka okrog 130 kg, cena 1.60 €/kg. Tel. 758 37 51. PRODAM nove hrastove sode, kuhan les, 300 in 800 l. Tel. 719 24 48. PRODAM luščeno koruzo. Tel. 766 62 91, zvečer. RACE in goske, stare en mesec, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM njive. Tel. 685 01 11. PRAŠIČA mesnate pasme, težkega od 30 do 80 kilogramov in od 160 do 180 kilogramov, ugodno prodamo. Cena za 160-180 kg prašiče je 1,55 €/kg. Po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309. PRODAM luščeno koruzo. Telefon 041 570 377. PIZZERIA Slonček iz Prešernove ulice 19 zaposli osebo za razvoz pizz, lahko je tudi upokojenec. Pogoj je poznavanje mesta Ptuj. Telefon 031 301 116. Sonja Lorber, s. p., Zrkovska cesta 138 b, 2000 Maribor. NEPREMIČNINE GARAŽO v Gregorčičevem drevoredu na Ptuju prodam. Tel. 031 801 855. PRODAMO ZAZIDLJIVE PARCELE -NOVA VAS PRI PTUJU - od 549 m2 do 1098 m2. Urejen vpis v ZK, prosto bremen. Tel. 051 354 826. PRODAM vrstno hišo, 2 kilometra od Term Ptuj, na voljo samo še ena od šestih. Telefon 041 646 662. DOM-STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do 11 mesecev. Tel. 041 519 251. BELA TEHNIKA PRODAM pralni stroj v dobrem stanju. Tel. 02 764 22 61. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM rezani les, ostrešje, po naročilu, ter bukovo hlodovino za drva, možna dostava. Tel. 031 649 201. KUPIM hlodovino iglavcev in celulozni les, lahko tudi na panju. Tel. 031 649 201. PRODAMO vinograd s 400 trsi in vikendom v Gruškovcu 98 (elektrika, voda, asfalt do hiše). Tel. 041 715 213 ali 041 355 469. PRODAM suh smrekov opaž, deb. 12, 16 in 20 mm, deske colarice, late 5x4, 5x8. Ugodno, možna dostava. Tel. 041 637 202. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Pokličite na tel. 068 185 000. ŽELEZNIŠKE PRAGOVE - švelerje, lepo ohranjene, prodam. Tel. 051 318 350. PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Petek, 5. junij 8:00 Poljčane, prostori ZŠAM: dan odprtih vrat Združenja šoferjev in avtomehanikov Poljčane 10:00 Cirkulane: posaditev medovitih dreves, Čebelarsko društvo Cirkulane 11:00 Ptuj, Rimska ploščad 24: razstava društva Optimisti, letni pregled dela v delavnicah Dnevnega centra, na ogled do 12. 6. med 9. in 17. uro 17:00 Majšperk, KPC: Dan vrtca 17:00 Poljčane, Modraže, učni center Hrastje: popoldanski sprehod po skritih kotičkih narave 18:00 Cirkulane, večnamenska turistično-prireditvena dvorana: osrednja slovesnost ob 8. prazniku občine Cirkulane 19:00 Cerkvenjak, Dom kulture: Čez travnike zelene, koncert MPZ KD Cerkvenjak, z gosti 20:00 Slovenska Bistrica, grad: večer slovenske popevke, skupina Bambola Sobota, 6. junij !:00 9:00 9:00 9:00 9:00 9:00 9:30 Vrhole, Dom krajanov: tečaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja Cerkvenjak, sladolednica Jagoda: sladoledni dan v občini Cerkve-njak Grajena, nogometno igrišče: 17. pokalno gasilsko tekmovanje pionirjev, mladincev in članov za pokal PGD Grajena Ptuj, enota Vrtca Zvonček na Mlinski c.: Šport in špas, 8. druženje in gibanje vseh generacij Sv. Trojica, pri igrišču OŠ: tradicionalni pohod po trojiški pohodni poti, PD Hakl Velika Nedelja: mladinsko občinsko gasilsko tekmovanje GZ Ormož, ob 14.00 člansko občinsko gasilsko tekmovanje GZ Ormož Cerkvenjak, na igrišču za OŠ: varnost na motorju, preventivna akcija, Moto klub Slovenske gorice in SPVCP občine Cerkvenjak 10:00 Cerkvenjak: 10. tradicionalni turnir Zorman v malem nogometu na travi, ŠTD Smolinci Župetinci 10:00 Jeruzalem, dvorec: salon Jeruzalem 2015 10:00 Križeča vas: diši po domačem, Križeča vas se predstavi, do 16.00 10:00 Ptuj, Mercatorjev center na Spindlerjevi: razstava gob Gobarskega društva Ptuj 13:00 Cerkvenjak, pri Johanezovi trti: start pohod po Stanetincih in Andren- cih, Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak 14:00 Cirkulane, prireditveni šotor: regijsko srečanje gasilk, članic podra- vske regije in OGZ Ptuj 15:00 Cirkulane, Pohorje 25 a: Ham Fest, srečanje radioamaterjev Slovenije, Radio klub Cirkulane 15:00 Spodnja Polskava, gostišče Vintar: srečanje starejših krajanov in krajank, KO RK 16:00 Ptuj, igrišče za golf: promocijski footgolf turnir 17:00 Poljčane, pred telovadnico OŠ: sejem starodobnikov, do 21.00 17:00 Ptuj, Mestna tržnica: tradicionalna pomladna vetrnica Gremo na travnik, lutkovno gledališče Velenje, Plesni klub Mainstream, Center aerobike Ptuj, ustvarjalne delavnice, poslikava obraza, palačinke, DPM Ptuj 19:00 Poljčane, telovadnica OŠ: osrednja prireditev ob 7. občinskem prazniku 19:00 Slovenska Bistrica, grad: zaključni koncert MePZ Feri 19:00 Žetale, OŠ: odprtje razstave 15. mednarodnega ex tempora kraji-narjev Žetale 20:00 Dornava, kulturna dvorana: koncert Pod židano marelo, Pihalne godbe občine Dornava Nedelja, 7. junij 7:00 Cirkulane, športni park: ribolov, ob 8.00 na športnem stadionu šah, ob 14.00 turnir v nogometu in odbojki 8:00 Destrnik: turnir v tenisu, občinsko prvenstvo ženske, pari 8:00 Ptuj, Mercatorjev center na Špindlerjevi: razstava gob Gobarskega društva Ptuj 8:00 Veliko Tinje, dom krajanov in gasilcev: meritve holesterola, sladkorja v krvi in krvnega tlaka 9:00 Slovenska Bistrica: kolesarjenje po močvirski poti 10:00 Cerkvenjak, Čagona: dan odprtih vrat Čebelarskega doma, točenje medu, Čebelarsko društvo Ivan Jurančič Cerkvenjak 10:00 Cerkvenjak: 10. tradicionalni turnir Zorman v malem nogometu na travi, ŠTD Smolinci, Župetinci 10:00 Slovenska Bistrica, Ančnikovo gradišče: interaktivna doživljajska, brezplačna delavnica, nastanek in propad mesta, izkustvo vsakdanjega življenja, napad na obzidje ob 13.00, do 14.00 10:00 Zg. Polskava, gostišče Golob: 17. odprti šahovski festival veterank in veteranov Slovenije nad 50 let 14:00 Cirkulane, prireditveni šotor: 4. razstava potic in oprešaka, razstava ročnih del in spretnosti ter degustacija, Društvo gospodinj, ob 15.00 na stadionu vaške igre - igre belanov, ŠD 15:00 Cerkvenjak, pri gasilskem domu: pohod do Pachamama centra v Kunovi, društvo kmečkih deklet in žena Cerkvenjak 15:00 Krčevina pri Vurbergu: koncert glasbene dejavnosti Decima, v pravljičnem gozdu Rdeča kapica, Mohorkova graba Ponedeljek, 8. junij 8:00 Cerkvenjak, avla OŠ: 9. otroška likovna kolonija Maksa Kaučiča 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: komedija Vorkšop na Moljera, slovensko ljudsko gledališče Celje, za abonma Tespis in Orfej ter za izven Mestni kino Ptuj Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. junij: 17:00 Vroči pregon; 19:00 Takšna pač je; 21:00 Cena slave. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Naj viža stoletja 1. del; nastopajo:Štirje kovači, Fantje treh dolin, Ansambel bratov Poljanšek, ansambel Nagelj, Vitezi polk in valčkov, Ansambel Franca Miheliča, ansambel Slapovi, Ansambel Gašperji. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN Mineva devet let, odkar nas je zapustil Jože Rižner IZ VIDMA PRI PTUJU Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Vsa toplina vajinega srca in vsa vajina ljubezen ostajata za vedno z nami. SPOMIN 1. junija je minilo leto dni, odkar nas je zapustila Angela Brmež IZ GABRNIKA 4 A 11. aprila je minilo 7 let, odkar nas je zapustila Melita Brmež IZ GABRNIKA 4 A Hvala vsem, ki postojite ob njunem preranem grobu. Sin in brat Boštjan z družino Ni te več zunaj, ne v hiši, nikjer se tvoj glas več ne sliši. Srce je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, atija, dedka, tasta, brata Rudolfa Kristoviča IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 16 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in stali ob strani, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane sveče, cvetje, za sv. maše in izrečena ustna sožalja. Zahvala internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, g. župniku, cerkvenim pevcem, nosilcem zastave, prapora in križa, govornicama ge. Brigiti in ge. Hedviki za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala tudi PP Ormož, podjetju Boxmark Leather, d. o. o., Kidričevo in sodelavkam Carrere Optyl Ormož. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URI ZA PETKOVO IZDAJO DO Čl fRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Murska Sobota • Sojenje Milanu Volgemutu Govorili o orožju in delcih Na tokratni obravnavi - sojenje za umor ptujskega gostilničarja Branka Klinca - sta spregovorila izvedenca za balistiko Gorazd Pezdir in Tomaž Korbar. Minulo sredo se je v Murski Soboti nadaljevalo sojenje Milanu Volgemutu, ki ga obtožnica bremeni, da je decembra 2013 s streli iz pištole umoril 59-letnega gostilničarja Branka Klinca. Kot smo že poročali, je bil Volgemut za očitano kaznivo dejanje že obsojen na 20 let zapora, vendar se je na pritožbo odzvalo višje sodišče in ugotovilo procesne napake. Tako se je sojenje začelo znova, zaradi izločitve nekaterih sodnikov ptujskega okrožnega sodišča pa je zadevo prevzelo murskosoboško sodišče, kjer veliki senat v tej zadevi vodi sodnica Natalija Pavlič Goldinskij. Na tokratno obravnavo je vabila le Gora-zda Pezdirja in Tomaža Kor- barja, ki sta sodna izvedenca za forenzično-kriminalistične tehnične preiskave. Njuna področja so balistika, rekonstrukcija streljanja ter preiskave orožja in sledov streljanja. Tako tožilstvo kot tudi obramba sta želela od obeh slišati nekatere razlike med strelnim orožjem ter količino delcev, ki se pri sprožitvi orožja razpršijo po okolici. Na Volgemutovih rokavicah so namreč našli številne delce, ki nastajajo ob sprožitvi strelnega orožja. Pezdir je dejal, da pri različnem orožju (pištola, plašilka, pištola za ubijanje prašičev) ob sprožitvi nastajajo delci, vendar je teh delcev predvsem pri plašilki in pištoli za ubijanje prašičev bistve- Foto: Miha Soštarič Milan Volgemut navaja, da so delci, ki nastanejo ob sprožitvi strelnega orožja in so jih našli na njegovih rokavicah, lahko iz časa, ko je umeščal daljnoglede na lovske puške. no manj kot pri pištoli, ki pri sprožitvi izstreli kroglo oziroma naboj. Dodal je, da gre pri plašilki in pištoli za ubijanje prašičev za zaprt sistem, ponovno pa je potrdil, da je teh izstreljenih delcev največ prav na rokah oz. rokavicah strelca. Ob zaslišanju Pezdirja je k prostoru za priče pristopil Volgemut in dejal, da je vrsto let opravljal nastrelitev oz. pristrelitev lovskih pušk (gre za umeščanje daljnogledov). Povedal je, da je to delo opravljal kar iz avtomobila na nekdanji deponiji sladkorne pese in bi lahko te delce dobil prav pri tem opravilu. Pezdir- jeve ugotovitve je potrdil tudi Korbar. Kot je dejala sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, so bile v tem tednu na terenu opravljene dodatne meritve telekomunikacij, kdaj pa bo sodišče prejelo dopolnjeno izvedeniško mnenje Tadeja Stergarja, pa ni znano. Naslednjo sredo, 10. junija, bo med drugim zaslišan vodja preiskave umora Darko Nerat iz mariborske policijske uprave, eno obravnavo pa je sodišče razpisalo še za 8. julij, ko se predvideva predstavitev izvedenskega mnenja, ki ga pripravlja Stergar. Miha Šoštarič Sveta Trojica • Gasilci nad kačo Kaca v vodovodnem jašku Gasilci PGD Sveta Trojica so minuli torek posredovali na nenavadni intervenciji, iz vodovodnega jaška so odstranili 120 cm dolgo belouško. Po besedah poveljnika PGD Sveta Trojica Jožeta Frasa sta domačinki na kačo v vodovodnem jašku tik ob hiši naleteli ob popisu števčnega stanja: „Domačinki in gospod, ki je želel popisati števčno stanje, so se FOTO: PGD Sveta Trojica Tako so gasilci PGD Sveta Trojica odstranili 120 cm dolgo belouško in jo vrnili v naravo. ob pogledu na kačo ustrašili in zbežali ter poklicali na pomoč." Na nenavadno intervencijo so prispeli štirje gasilci iz PGD Sveta Trojica, ki so v približno desetih minutah 120 cm dolgo belouško odstranili iz jaška in jo odnesli v gozd. Sicer pa so se s tovrstno, nekoliko nenavadno intervencijo trojiški gasilci po besedah Frasa srečali prvič: „Smo že reševali mačke, krave, sršene in podobno, kač pa še ne. Ni bilo nič posebnega. Je pa res, da to ni za tiste, ki se kač bojijo. Njim bi svetoval, naj pokličejo na 112 oziroma na kačofon na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Societas herpetologica slove-nica - društva za preučevanje dvoživk in plazilcev poskušali svetovati. V nujnih primerih pa vas bodo obiskali na domu." Monika Levanič osvežitev v pomaranči Maribor, Podravje • V policijski akciji izdana 301 globa 335 kršiteljev, večinoma kar kolesarji Policisti Policijske uprave Maribor so minuli mesec pri izvajanju poostrenih aktivnosti za izboljšanje varnosti kolesarjev ugotovili 335 kršitev cestnoprometnih predpisov, in sicer kar 271 kršitev kolesarjev in 64 kršitev voznikov motornih vozil, ki so ogrožali kolesarje. Zaradi ugotovljenih kršitev so 301 kršitelja oglobili. Ves maj so policisti na območju policijske uprave Maribor izvajali poostrene aktivnosti za izboljšanje varnosti kolesarjev v cestnem prometu. „Ob izvajanju navedenih aktivnosti smo pri nadzoru cestnega prometa posebno pozornost namenili ugotavljanju kršitev, povezanih s problematiko kolesarjev v cestnem prometu, tako kršitev voznikov motornih vozil, ki ogrožajo kolesarje, kot tudi kršitev kolesarjev," je pojasnil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl ter še dodal, da so pri izvajanju poostrenih aktivnosti ugotovili 335 kršitev cestno- prometnih predpisov, in sicer 64 kršitev voznikov motornih vozil, ki so ogrožali kolesarje, in 271 kršitev kolesarjev. Zaradi ugotovljenih kršitev je bila 301 kršitelju izrečena globa, 29 kršiteljev jih je odneslo zgolj z opozorilom, zoper pet kršiteljev pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče. „Med kršitvami kolesarjev smo pri 16 kolesarjih ugotovili, da so vozili pod vplivom alkohola (v osmih primerih je koncentracija znašala nad 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), en kolesar pa je preizkus alkoholiziranosti odklonil," je še povedal Šadl. Monika Levanič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitorB.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELk ZELO UGO Foto: Črtomir Goznik Napoved vremena za Slovenijo Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napoveduje, 15/27 Danes bo povsod sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 27 do 30, na Primorskem ob šibki burji do okoli 32 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo sončno in poletno vroče. Vremenska slika Nad zahodno in južno Evropo ter nad Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka. Zelo oslabljena hladna fronta se zadržuje na območju Alp. V višinah doteka s šibkim severovzhodnim vetrom nad naše kraje topel in prehodno nekoliko bolj vlažen zrak.