Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, srede. 1 septembra 1937
PSRSFrasa* aSBBHi
Stsv. 199. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri i Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra, v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Belgijska trenda
Bruselj, 1. septembra.
V tukajšnjili krogih pričakujejo demi-sijo vlade in sicer rad; odstopa finančnega ministra de Mana, ki pripada socialistični stranki. Kriza se poraja radi vprašanja plače predsednika vlade Van Zee-Ianda od strani Narodne banko, kjer je bil svojčas guverner. Na skupščini belgijske banke je namreč reksistični vodja Degrelle napadal vlado in predsednika vlade Van Zeelanda. Istočasno so se razvile poulične demonstracije. Reksistični senator Van Dieren je bil aretiran v ban-cni posvetovalnici, ker se je s silo uprl navodilom policije. Povod za te napade je ^nil ekspoze finančnega ministra De Mana, ki je zahteval reorganizacijo Belgijske banke. V zvezi s tem se je čutil Predsednik vlade Van Zeeland primoranega izjaviti, da ni sprejemal od banke, Kier je preje deloval, rcikakšne plače, odkar je prevzel mesto ministrskega predsednika. Ob nekem posvetovanju socialističnih ministrov in na seji biroja glavnega sveta liberalne stranke se je proučil ekspoze finančnega ministra in je izšel komunike, v katerem se med drugim po-vdarja:
V izključni skrbi za moralo v javnih Ustanovah ter pri odgovornih osebah ugotavlja biro, da je ekspoze finančnega ministra povzročil med narodom globok po-kret. Ekspoze se bo javno obravnaval. Člani biroja- liberalne stranke so napravili sklepe, ki jih situacija nujno zahteva. Smatrajo za potrebno, da se čim preje skliče klub strankinih članov.
V zvezi s temi dogodki in /spričo -silne Protiagitaciie opozicije radi navedene afere je Van Zeeland v svojem organu »In-depedance belge« izjavil, da predstavlja denar, ki ga je kot predsednik vlade prejel od Narodne banke, ostanek plače, ki mu ga je banka dolgovala iz dobe, ko je bil guverner Belgijske banke. Ta denar mu je banka izplačala iz nejavnega računa.
Radi teh dogodkov se sestane belgijski Parlament dne 7. t. m., kjer bo Van Zeeland stavil vprašanje zaupnice. Van Zeeland je v teku včerajšnjega dne sprejel več socialističnih in liberalnih ministrov ter ne izključujejo v političnih krogih možnosti vladne krize, ki je tem verjetnejša, ker se snočnje seje belgijske vlade fin. minister ni hotel udeležiti.
Belgijska trenja kažejo, da niso celo tako zrelemu narodu, kakor je belgijski, Prihranjena trenja, v katerih se sedaj iz-čiščajo ozadja te najnovejše mučne in neprijetne zadeve.
v
Sfuuagi dvdeiua	ftee
, piešimi
PARIZ, 1. septembra. Za slučaj, da se posreči sklicanje mednarodne konference v španskem vprašanju, obstoja r.amen, da se med obema strankama doseže dvoletno premirje. V tem slučaju naj bi mednarodni kapital podprl obe stranki za ponovno izgraditev zasedenih področij, nakar naj bi se izvršil plebiscit.
ST. JEAN DE LUZ, 1. septembra. Semkaj so prispele vesti iz Vaiencije, po katerih se je razkrila nevarna zarota, potom katere naj bi se zrušila valen-cijska vlada. V zaroto so zapleteni številni gardisti in policijski napadalni oddelki, ki naj bi v samem mestu dvignili upor ter izvedli sličen puč, kakor so ga gardisti izvedli v Santajidru. Razen tega naj bi se zajela vsa Negrinova vlada, nakar bi frankovci v naglih pohodih prodrli do Vaiencije in likvidirali vaiencijsko vlado. Situacija v mestu je zelo napeta in popolnoma negotova. Navedena vest še ni potrjena.
Od 1. do 12.
septembra
50	svoja
timi®?'
50% popusta na železnici, parobrodih
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2'—.
RAZSTAVA 3 LOV. NOVINARSTVA
Razstava indija. Materi za otroka. Umetnost. Vrtnarstvo. Eksotične ribice.
Zoo. Male domače živali. Industrija, obrt. tekmovanje harmonikarjev 12. septembra. KRASNO ZABAVIŠČE.
Velikomestni variete popoldanske predstave zastonj.	VABIMO	VAS!
v defenzivi, da ne bi svojih sil preveč angažirali v krvavih borbah s Kitajci. Kitajci so izkoristili ta odmor za to, da so od Lottena preko Tatuana pa vse do severnega kolodvora izgradili silno obrambno linijo, ki so jo označili kot kitajsko Hindenburgovo linijo. Ta linija je izgrajena s cementom. Kitajci zatrjujejo, da sj bodo Japonci ob tej liniji polomili zobe.
TOKIO, 1. septembra. V tukajšnjih krogih je vznemirjenje radi nekaterih londonskih vesti, po katerih je vlada Velike Britanije dovolila kitajskim ladjam, da razobešajo britansko zastavo, da se tako odmaknejo blokadi.
PODRŽAVLJENJE FRANCOSKIH ŽELEZNIC.
PARIZ, 1. septembra. Doznava se, da bo vlada sklepala o ukrepih za podržav-Ijenje železnic. Predsednik vlade Chau-temps je izjavil novinarjem, da se ti ukrepi smatrajo kot absolutno nujni.
TURŠKE MORNARICE NE BO!
ANKARA, 1. septembra. Za bližnji čas napovedani turški mornariški obisk v Jugoslaviji ter Italiji je bil nenadno odpovedan. To je nedvomno v zvezi z nedavnimi napadi neznanih podmornic in borbenih letal na ladje v Sredozemskem 'n Egejskem morju.
NOV REKORD RUSKEGA LETALCA.
MOSKVA. 1, septembra. Ruski letalec Kokinata je postavil nov hitrostni rekord na dfogi 5000 km s tem. da je na Drogj Moskva—Sevastopol Moskva dosegel s svojim dvomotornim letalom povprečno hitrost 325 km.
LONDON, 1. septembra. DNB poroča:
Po poročilih in Nankinga je maršal Čang-kajšek izjavil Reuterjevim zastopnikom, da je mednarodna intervencija v kitajsko japonskem konfliktu nujno potrebna. Vse vlade imajo dolžnost, da ukrenejo vse potrebno, da preprečijo propad Kitajske in omogočijo pravičen sporazum.
ŠANGHAJ, 1. septembra. Iz japonskih virov se doznava, da so Japonci zavzeli mesto Wusung. Japonski napad se nadaljuje v severozapadni smeri. Zdi se, da so utrdbe severno tega mesta še v kitajskih rokah. Nankinška vlada je proglasila mobilizacijo _ vseh moških od 18. do 45. leta. V zadnjih dneh se držijo Japonci
ŠUta,ska	vašiSa	m$uiu
PARIZ, 1. septembra. Listi poročajo, 1 ditvi nove Abesinije. Bivši abesinski ce-da je italijanska vlada ponovno poslala sar Haile Selasije, ki še vedno upa na an-negušu povabilo, naj se vrne v Abesinijo, gleško pomoč, je italijanski predlog odda tam kot njen vazal sodeluje pri ure-'klonil.
tuje umski	kmŠmUuovoMjeui
IIP V W V t"	w
PARIZ, 1. septembra. »Agence Radio« poroča iz Berlina: Trije nemški kardinali, in sicer kardinal Faulhaber iz Monakova, kardinal Schultze iz Kolina in kardinal Bertram so bili povabljeni, da se udele-
žijo narodno socialističnega kongresa v Nflmbergu. To senzacionalno povabilo je v zvezi z željo NSDAP, da se vpostavijo boljši odnošaji s cerkvijo. Ni še znano, če bodo kardinali povabilo sprejeli.
RIM, 1. septembra. Po vesteh iz rajha je pozval Hitler v Berchtesgaden zunanjega ministra Neuratha in ministra Hes-sa. V zvezi s temi razgovori je izvajanje posledic spričo objave rusko kitajskega pakta o nenapadanju, ki je ustvaril za
Nemčijo popolnoma novo situacijo. Prvotno je Nemčija hotela vzdrževati z Japonsko prijateljske, s Kitajsko pa trgovske zveze. Nova situacija pa je povzročila, da Nemčija čim bolj izgradi os To-kio-Berlin.
Skokovnjoki faipototajo ukinitev keukote
PARIZ, 1. septembra. Pariški listi poročajo, da se v Londonu rosno obravnava vprašanje, da ukineta Anglija in Francija kontrolo nad španskimi pomorskimi obalami. Odbor za nevmešavanje se je te dni pečal s poročilom komiteja strokovnjakov, v katerem se priporoča ukinitev angleško francoske pomorske kontrole, ker niso rezultati kontrole v nikakšnem razmerju s sJtroški. Domnevati je, da bo to
stališče komiteja strokovnjakov zelo vplivalo na sklepe v odboru za nevmešavanje. Pri tej priliki povdarjajo, da se nadaljuje oskrba frankovcev z orožjem in municijo preko Portugalske v zelo stopnjevani meri, saj ni na tej strani niti kopna, niti pomorska kontrola kaj učinkovita. Po mnenju odločilnih angleških krogov je potemtakem nujno potrebna popolna reorganizacija kontrolne službe.
Sinajski sklepi
Ob zaključku zasedanja stalnega sveta , držav Male antante v Sinaji je bil izdan sledeči komunike, ki izpričuje utrjeno skupnost držav Male antante ter vzajem-|no zvestobo. Komunike obsega sledeče točke:
1	1. Podrobna izmenjava misli med tre-
mi ministri, tako glede sedanjega mednarodnega položaja, kakor glede posameznih pioblemov, ki se tičejo neposredno treh držav, je dala priložnost za ugotovitev popolne enotnosti naziranja o vprašanjih, kh so" jih proučevali, in popolna soglasja glede	tega, da nadaljujejo in
okrepe akcijo Male antanto, v skladu s cilji in s koristmi držav, ki jo tvorijo. Izvajajoč že 17 let popolnoma dosledno po-litiko, je Mala	antanta odločena, da ji
ostane zvesta.	Trije ministri so zado-
voljni, ker so mogli priti do sklepa, da vzlic raznim vznemirljivim dejstvom, simptomi zboljšanja splošnega evropskega položaja, ki so ga poudarili že na svojem zadnjem sestanku v Beogradu, kakor vse kaže, dopuščajo upanje, da se bo dosegla pomiritev, ki bi ji mogla slediti doba pomirjenosti, v kateri bi bil zagotovljen mir v Evropi. Kakorkoli se bo razvijal položaj, stalni svet Male antante je trdno odločen zastaviti vse svoje sile in podpreti vsako akcijo, ki ji bo namen utrditev miru z zboljšanjem mednarodnega sodelovanja.
, 2. Stalni svet je odločen nadaljevati prav tako živo kakor v preteklosti svoje aktivno sodelovanje z Društvom narodov, tako na političnem področju, kakor na gospodarskem, socialnem in človekoljubnem. Politika držav Male antante se bo tudi nadalje ravnala po načelih pakta, ki tvori osnovo vsakega upanja za stalnost in mir. Glede možne spremembe pakta poudarja stalni svet ponovno svoje stališče, da za to spremembo ni povoda, temveč da bi bilo v bodoče celo treba proučevati način, kako bi se 'izvedla osnovna določila pakta in da bi se ta določila utrdila v skladu z izkustvi, pri-. dobljenimi v preteklosti.
; 3. Glede pogajanj za sklenitev novega ilocarnskega pakta, vztraja stalni svet na . svojem stališča, da ne bi noben nov pakt I pripomogel k učinkovitemu zasidraniu miru v Evropi, če ne bo v skladji s takšnim sistemom varnosti, ki bi hkratu varoval mir tudi drugod.
4. Stalni svet ponovno poudarja odločnost treh držav, da vztraja strogo na stališču nevmešavanja, ki so ga zavzele že prvi trenutek nasproti dogodkom na Španskem, in da bodo tudj v bodoče dale svojo podporo vsaki organizaciji nadzorstva. ki bi odstranila nevarnost mednarodnih zapiefjajev. Države Male antante ostanejo zveste načelu spoštovanja neodvisnosti narodov, ki morajo ostati svo-
Stran 2.
Mariborski »Večernik« Jutra
V	Mariboru, dne 1. IX. 1937.
mn« MBMMBBSaBBBBBaagSGMMgBCr" ' 'W3*i
Ob prvi razstavi siovenskega novinarstva
Danes dopoldne ob 10. uri je bila slavnostno otvorjena prva razstava slov. novinarstva v okviru ljubljanskega velesejma.
Najstarejši ljubljanski časopis. Kranjska dežela je dovolila leta 1678. solno-graškemu tiskarnarju Janezu Baptistu Mayrju ustanovitev lastne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Že istega leta je Mayr natisnil »Hvalo Mariji« v latinskem jeziku in v tem letu je bila urejena že tudi knjigarna. Janez Mayr se je imenoval po pogodbi z deželo »Slavne dežele Kranj ske tiskarn*- in trgovec«. Leta 1708. je začel izhajati v njegovi tiskarni najstarejši ljubljanski časopis pod naslovom »V/oohentliche Extra-Ordinari«. Zvezek tega najstarejšega ljubljanskega časopisa, ki.se hrani v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, obsega 33 listov četverke. Obiskovalci novinarske razstave na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. sept. se bodo seznanili še z mnogimi drugimi zanimivostmi iz zgodovine novinstva v Sloveniji.
Naši novinarji in naš tisk. Ko pogledamo, kakšne in kolike dolžnosti so naložene novinarjem v tisku in javnem življenju, vidimo pomen novinarskega dela in tudi vso upravičenost novinarskih zah tev. Po ujedinjenju je moral naš tisk prevzeti veliko nalogo, da postane nacionalni tisk svobodne države z vsemi njenimi cilji v notranji in zunanji'politiki. Kar je v našem novinarstvu doseženo v tem pogledu, je doseženo z lastnimi sred stvi in močmi samih novinarjev in novin.
bodni. v svojih državah naj si pa izberejo vladavino, ki jim ustreza. Če se to načelo ne bi splošno spoštovalo, se boje, da bi moglo priti do raznih zapletljajev, ker bi se na mednarodnem terenu našla nasprotstva ideologij in doktrin.
5. Stalni svet je bil srečen, da je mogel ugotoviti, da so ameriške Združene države z uradno izjavo državnega tajnika Cordela Bulla z 16. junija t. 1. prispevale dragocen prispevek miru in 'mednarodnemu sodelovanju. Ker se je politika držav Male antante vedno ravnala po načelih, ki jih je vlada USA proglasila na tako precizen in iskren način, pozdravlja stalni svet s tem večjo simpatijo Hullovo izjavo, ki daje možnost sodelovanja USA tako na političnem kakor tudi na gospodarskem področju med evropskimi državami in veliko prekooceansko republiko.
6. Stalni svet je posvetil posebno pozornost političnim in gospodarskim osnovam med državami Male antante in drugimi državami dunavske kotline in ugotovil enodušno željo, da bi se vsi ti odnosi razvijali v duhu medsebojnega zaupanja. Države Male antante ne bodo zamudile nobene priložnosti, da dokažejo svojo dobro voljo v tem pogledu.
7. Stalni svet ugotavlja z zadovoljstvom, da je trgovina med državami Male antante v stalnem naraščanju. Prepričan je, da bo nedavno sklenjena trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Romunijo imela prav tako za posledico še ob-čutnejše povečanje volumna kupčij med obema državama. Po drugi strani pa ceni
Naš tisk je v primerjavi s predvojnim tiskom napravil ogromen korak naprej in s ponosom se lahko trdi, da se naši novinarji lahko mirno postavijo ob bok za-padno-evropskih novinarjev. O tem in še o marsičem se bo lahko naša javnost poučila na razstavi slovenskega novinarstva od 1. do 12. septembra in iz knjige, ki bo izšla ob otvoritvi razstave.
Velik zemljevid načitanosti Slovenije
bo obiskovalcem novinarske razstave na ljubljanskem velesejmu na nazoren način pokazal, koliko čitajo Slovenci v posameznih srezih. Dvignjene ploskve plastičnega zemljevida bodo ponazorile, kolikšen delež celokupnega lanskega prometa časopisov odpade na posamezne sreze. Čim večji je bil ta delež preračunan na število prebivalstva, tem višje leže ploskve srezov in obratno. Na postavljenih stebričkih bo lahko vsak obiskovalec primerjal, koliko so Slovenci v posameznih srezih prečitali izvodov dnev nikov, kmečkih listov, ostalih tednikov in trevij ter mladinskih mesečnikov. Beli valji ponazorujejo, koliko papirja so porabili v srezih. Drug večji zemljevid s plastično dvignjenimi ploskvami Kranjske, Primorske, Štajerske, Koroške, Prek murja in Beneške Slovenije bo spet pre-dočil, koliko so Slovenci v teli razkosanih pokrajinah bivše monarhije prispevali k skupnemu napredku naše kulture. Ogromen globus se vrti sredi paviljona in zabava posetnike s svojimi zanimivostmi.
Kako se urejajo listi in sklada svinčeni stavek v strani, boste videli na razstavi slovenskega novinarstva. V posebnem
paviljonu velesejma bo prikazan ves nastanek lista, od rokopisa preko stavnega stroja, vlivanja naslovnih črk do tiskanja lista »Ljubljanskih novic«. Videli boste urednika in meterja pri delu ter lahko presojali, kako ogromno delo je bilo izvršeno v 140 letih, da je površina urejenih svinčenih strani narasla do števila 2,754.980 strani! Še pred 50 leti so uredniki sestavili povprečno 10.000 strani na leto, 1. 1897 že 30.000. Ko so v novem stoletju prišli v naše tiskarne moderni
tiskarski stroji in je število čitateijev znie rom bolj raslo, je tudi uredniški posel zavzel vedno večji obseg. L. 1907 so uredniki sestavili in uredili že 42.000 strani, 1. 1912 pa 62.000. Med vojno se je ured nikovo polje sicer skrčilo na 42.000 strani, skokoma pa se je dvignilo po vojni -C doseglo 1. 1924 že 120.000 strani. Tik o red zatretjem primorskega tiska je bilo delo slovenskih novinarjev na višku in beležilo 1928. rekordno množino 125.000 urejenih strani.
jeeikestavui Muki
e: Ščavnica
•stalni svet vso aktivnost gospodarskega središča v Pragi in ugotavlja, da so se razni ugodni rezultati že dosegli. Izraža prepričanje, da je ta ustanova poklicana pokazati v bodočnosti čedalje koristnejše rezultate. Glede gospodarskega sodelovanja med podunavskimi državami je stalni svet proučil pripravljalna dela in določil postopek za dosego zadanih ciljev. Stalni svet spremlja z živahno simpatijo poslanstvo, ki ga je prevzel na po-budo Francije in Velike Britanije predsednik belgijske vlade vati Zeeland, da prouči možnost postopne ublažitve restriktivnih trgovinskih režimov. Prepričan, da večja svoboda v mednarodni trgovini mora ne samo povečati obseg trgovine in s tem splošno blaginjo, temveč tudi okrepiti občutek solidarnosti med narodi, izreka stalni svet upanje, da bodo rezultati te ankete rodili mednarodno akcijo, ki bi izposlovala gospodarsko razorožitev. V zvezi s tem želi stalni svet poudariti veliki pomen, ki ga pripisuje dragocenim nasvetom pisma, ki ga je Nj. Vel. kralj Leopold III. poslal 23. jul. van Zeelandu, prepričan, da bodo ti nasveti mogli obroditi zboljšanje mednarodnega sodelovanja na gospodarskem in finančnem področju.
8. Stalni svet je sklenil, da bo v kar najkrajšem času sklenil med tremi državami tudi konvencijo o legalizaciji dokumentov in njihovi dokazilni moči; načrt o tem je predložila češkoslovaška vlada.
9. Prihodnji sestanek sveta Male an-ante bo meseca septembra v Ženevi o priliki zasedanja skupščine DN.
V	»Jutru« z dne 8. avgusta t. 1. sem zapisal nekaj spominov na čase pred 50 leti, ko se je pri Sv. Jurju ob Ščavnici snovalo Bralno društvo. Na to je v »Mariborskem Večerniku Jutra« z dne 11. avg. izšel člančič, kjer »Šavničar« brani pisavo Šavnica (ne: Ščavnica!) ter poživlja občine, ki imajo v svojem imenu »Ščavnico«, naj bi se obrnile na banovinsko upravo in na ministrstvo, da se jim dovoli izprememba »Ščavnice« v »Šav-nico«.
Da se pri tej stvari ne bi zgodila nesreča (ne vem, kako bi se tu drugače izrazil), se usojam kot rojak župe Sv. Jurja ob Ščavnici pojasniti vso stvar.
»Šavničar« utemeljuje svoj predlog pred vsem z etimologijo besede Ščavnica (oziroma Šavnica), češ, to ime prihaja od imena rastline »šavje« oziroma trave »šavnice«, »ki raste po močvirnatih krajih ob tej reki v obilni meri«, ter zato treba pisati »Šavnica«. Na to odgovarja znanost: res je pač, da je ime reke, za katero nam gre, in ime omenjene trave istega porekla, istega korena, ali ta koren se prvotno ni glasil »šav-« nego »ščav-« (oziroma še prej: stav., štjav.?). V Pleter-šnikovem slovenskem slovarju najdeš ščav, ščava, ščavec, ščavje, torej vse-povsodi šč. Beseda pomeni kiselo travo ali kiselo vodo oziroma 'reko, ki teče po slatinastih tleh (Miklošič je sicer ime reke Ščavnice vlekel bolj k drugemu pomenu korena »štav-«). V Mažuraničevim ->Prinosima za hrvatsko-povjesni rječnik« imamo med drugim tudi Stavnico in Ščav' nico (hrvatskosrpski št ozir. šč je slovenski šč); prvotno št kaže tudi nemški Stainz, ki pomeni Ščavnico, ki pa se nahaja tudi na nemškem Štajerskem. Beseda se kot ime »slatin« ali kiselih vod nahaja tudi drugje po slovenskem svetu, tako imamo na Slovaškem Banjško Štiav nico (češki Stavnice), na Poljskem pod Pieninami vzhodno od Tater Ščavnico (čisto kakor slovenski).
Močnejši bi bil drugi razlog, ki ga, če se motim, »Šavničar« tudi navaja, češ, ljudstvo govori Šavnica, a ne Ščavnica. Res je, da treba krajevna imena pisati tako, kakor jih ljudstvo dotičnih krajev govori. Toda tudi tu se treba držati nekih mej, vsaj kar se tiče glasoslovja; če bi hoteli ime naše reke pisati čisto tako, kakor se beseda govori, bi morali v predzadnjem zlogu izpuščati i, zakaj ljudstvo govori »Šavnca«, ne »Šavnica«. Dalje pa treba uvaževati še to, da, kolikor vem, ljudstvo ne izpreminja ob vsem toku re-
ke pr.o.uega šč v š; pri Sv/Jurju. pri Kapeli in v Gornji Radgoni res govorimo: išem (= išdem), ptiša (= pušča), ali v Ljutomeru sta menda že Radomer-ščak, Kamenščak; vsekakor pa ie povsod' le »Murščak«. Kjer so take razlike tani je najbolje vzeti tisto, kar je starejše; kar je prvotnejše in kar ustreza etimologiji.
Zato občine naj na svojih pečatili v miru pustijo svojo »Ščavnico«!
Dr. F t. Ilešič, univ. profesor v Zagrebu.
HwUe a
Prvi absolvent tečaja za telesno vzgojo. Enomesečni tečaj za telesno vzgojo v Beogradu je absolviral in položil izpit za samostojnega nastavnika telesne vzgoje znani sokolski delavec g. Alfonz Zeilho-fer, šol. upravitelj na Cvenu pri Ljutomeru. Je prvi absolvent tega tečaja v našem srezu. Čestitamo!
Smrt radi poškodbe na kolesu. Posestniški sin Ernst Fajfer iz okolice Štrigove se je vozil naglo s kolesom ter se zaletel v oje nekega voznika. Pri tem sunku je dobil tako močne poškodbe na prebavnih delih, da je še isto noč na posledicah umrl.
Vpisovanja. Na meščanski šoj; v Ljutomeru bo vpisovanje v prvi razred 1. septembra , za vse ostale razrede pa 2. septembra, vsakikrat od pol osme ure dalje. Popravni izpiti bodo 4. septembra. Več na šolskih vratih. — Na glasbeni šoli bo vpisovanje v soboto 4. septembra od
8.	do 12. ure in od 13. do 16. v glasbeni šoli. Vpisnina znaša 5 Din. Učni predmeti so: goslanje, klavir, kromatična har monika, čelo, teorija, mladinsko in solistično petje. — Na strokovno nadaljevalni šoli bo vpisovanje učencev v nedeljo 5. septembra ob 10. uri. Vpisati se morajo vsi vajenci in vajenke ki se uče pri mojstrih v Ljutomeru, ljutomerski okolici, na Kamenščaku, Cezanfevcih, Lukavcih in Šalincih.
Mura je odplavila mlin! Narasla Mura je potopila v svojem močnem toku vodni mlin last g. Stanka Gregorinčiča iz Razkrižja. Z veliko težavo se je posrečilo domačinom in gasilski četi rešiti nekaj zrnja, moke in nekaj glavnih delov mlina, dočim je mnogo inventarja odplavalo po Muri. Lastnik trpi 60.000 Din škode, ker ni imel mlina zavarovanega proti taki nezgodi.
Skt...
Videla je vodnjak, pri katerem je polnil posode; videla ga je v jopici, z dolgimi lasmi, katere so mu odstrigli, preden je odšel med ztiave.
Nenadoma je vztrepetala. Mala vratca, ki vodijo na polje, so se odprla. Psi niso lajali, in vendar se plazi prišlec ob zidu med čebelnjaki.
»Deber dan mati!«
Njen Ivan stoji pred njo, ves zanemarjen v svoji uniformi, osramočen, zmešan, tih.
Nesrečnež je prišel z drugimi vred domov in se je plazil že eno uro okoli hiše in čakal, da bi oče odšel.
Rada bi ga zmerjala, a ni imela poguma. Saj ga že tako dolgo ni videla, tako dolgo re objela! Podal ji je toliko dobrih razlogov, da je hrepenel po domovini, po kovačnici, po svojcih. Disciplina je postala še strožja in toviriši so ga imenovali le »Prusa«, ker je iz Elzasa doma. Vse, kar ji je povodal, mu je verovala. Med pogovorom sta stopila v sobo.
Otroci zbujeni jz spanja, so pritekli bo-
si, v srajci, da bi pozdravili velikega brata. Hoteli so mu dati jesti, a on ni bil lačen. Bil je le žejen in je pil v dolgih požirkih mrzlo vodo, dasi je spil prej v gostilni toliko belega vina in piva od jutra sem.
Na dvorišču se je nekdo oglasil. Kovač se je vrnil.
»Ivan, to je oče. Hitro se skrij, da dobim čas, govoriti z njim in mu razložiti... »In potiska ga za veliko peč. Potem se, trepetajočih rok, vsede k šivanju. Po nesreči je ostala sinova čepica na mizi in to je prva reč, katero zapazi kovač pri vstopu. Mati v zadregi prebledi... Njemu je takoj vse jasno.
»Ivan je tu!« zakliče s strašnim glasom, vzame z blazno kretnjo sabljo s stene, skoči k peči, za katero se je skril sin. Ta se je naslonil na zid, da ne bi padel, ves bled od strahu. Mati stopi med oba.
»Lori, Lori, ne ubij ga! Jaz sama sem mu pisala, naj se vrne, ker ga rabiš v' kovačnici...«
Prime ga za roke, ga objame, /diliii''". Otroci zakričijo v temni čumnati, ko zaslišijo jezne, neznane glasove.
Kovač utihne in pogleda ženo:
»Ti si mu torej velela priti!« ji reče.
»Dobro, jutri bom videl, kaj je treba storiti.«
Drugo jutro je Ivan zapazil, ko se je zbudil po težkem spanju, polnem mučnih sanj, da je v sobici, kjer je spal kot otrok. Skozi mala okenca je pošiljalo solnce svoje žarke. Spodaj so udarjala kladiva nakovala. Mati je stala ob njegovem vzglavju, celo noč se ni umaknila od njega, tako zelo se je bala moževe jeze. Tudi stari ni šel spat. Do jutra je hodil po s?k‘: iokajoč, zdihujoč, odpirajoč in zapirajoč omare. In sedaj je stopil resen v sinovo sobo, opravljen za potovanje, s širokim klobukom in gorsko palico. Stopil je k postelji: »Halo... vstani!«
Sin, nekoliko zmešan, seže po uniformi. »Ne...« reče oče resno.
In mati opomni boječe: »Ljubi mož, saj nima druge obleke.«
>'Daj mu mojo... jaz je ne rabim več.«
Ko se sin oblači, spravi Lori skrbno niformo, kratko jopico in široke rdeče 'aie skupaj in napravi zavoj...
'Pojdimo sedaj dol,« pravi nato in vsi trije gredo tiho v kovačnico.
Vse je bilo pri delu. Ko je zopet videl veliko, prostorno kovačnico, na katero je zunaj tolikokrat mislil, se je spomnil sil. na svoje detinstvo in kako se je igral v črnem prahu. Nekaj nežnega je objelo njegovo srce, rad bi si bil izprosil očetovo odpuščanje, a kadarkoli je odprl e*i, vselej ga je zadel neusmiljen pogled.
Končno se je kovač odločil:
»Fant,« je rekel, »tu je nakovalo, tu orodje... vse je tvoje... in vse to zraven!« je^ pristavil in pokazal na mali vrt, ki je ležal zadaj, kopajoč se v solnčnih žarkih, dobro obiskan od čebel... »Panji, vinograd, hiša, vse je tvoje... Ker si žrtvoval čast zaradi teh reči. jih vsaj ohrani ... Ti Si tukaj gospod... jaz grem proč.. .. Ti si dolžan Francoski pet ‘et; jaz jih bom zate plačal.«
»Lori, Lori, kam greš?« je zaklicala uboga žena.
»Oče!« je^ prosil proseče sin. A kovača že ni bilo. Šel je hitrih korakov dalje in ni se okrenil...
Potem je prostovoljno vstopil v tretji polk, star 55 let.	(Konec.)
DaruJte za azilni sklad Pf L J
Okm ju svg
Windsorski vojvoda najprej na pusto H©rtobagy, potem na Semmering
DUNAJ, 31. avgusta. Pribočnik Wind-»orskega vojvode major Forwood je na svojem potovanju v Madžarsko prispel na Dunaj. Podal se je na tem svojem potovanju k madžarskemu baronu Pronayu, da vrši priprave za obisk windsorskega vojvode v septembru. Windsorski vojvodski par se bo podal na pusto Horto-bagy, kejr se bo udeležil lova na vodno divjad. Precej gotovo je, da se vojvodski par ne bo vrnil več na Koroško, pač pa se bo v oktobru preselil v bližino Semmeringa, kjer bo vojvoda najel neki dvorec, ker ima namen, da se bo na Semmeringu pečal z zimskim športom.
Skrivnostno izginotje francoskega letalca
LONDON, 31. avgusta. Tukaj so zelo zaskrbljeni radi neznane usode mladega letalca Ruperta Delvilla, o katerem manjka od srede vsaka vest. Deville je bil zapustil San Sebastjan in je vodil svoje lastno letalo. Kot potnika je vozil nekega Marca Gonzalesa, ravnatelja neke znane velike tvrdke. Peljala sta se v San-tander, da prisostvujeta vkorakanju fran-kovcev. Ko sta prispela na santandrsko letališče, sta padla v roke miličnikov in sta bila aretirana. Naslednjega dne je dobil Delville od republikanskih oblastev nalog, da pripelje nekega člana baskovske vlade v Gion. Delville je la 'nalog sprejel, ker so mu grozili z ujetništvom, vendar pa tli od odhoda iz Santandra za njim nikakšnega sledu.
20 MRTVIH, 30 RANJENIH.
MEXICO CITY, 1. septembra. V bližini glavnega mesta se je pripetila težka avtobusna nesreča, ki je po sedanjih ugotovitvah zahtevala 20 mrtvih in 30 ranjenih. Avtobus je treščil s strme gorske ceste v prepad.
ANARHIJA NA MORJU.
MARSEJ, 1. septembra. V marsejskem Salivu se je pripetil nov napad podmornice na tovorni parnik »Ciudad de Reos«, ki je bil oddaljen 30 pomorskih milj od francoskega pristanišča Cette. Napad je izvršila neka podmornica, katere pripadnost še ni ugotovljena. Žrtve še niso ugotovljene’ Parnik je plul na poti iz Mar-seja v Barcelono.
REKORD BREZNOGEGA PLAVALCA.
NEWYORK, 1. septembra. Breznogi plavalec Charlie Zebelman je preplaval 228 km dolgo progo reke Hudson od Albanska, prestolnice države Newyork, do Newyorka v 6 dneh, 4 urah in 40 min.
BILANCA POLJSKIH NEMIROV:
41 MRTVIH.
VARŠAVA, 1. septembra. Izšel je ko-niunike, ki se nanaša na stavko kmetov. Navaja se število mrtvih zadnjih nemirov, in sicer 41 mrtvih in 3 ranjeni.
FRANCIJA POŠLJE V ŽENEVO PRVO GARNITURO.
LONDON, 1. septembra. »News Chro-nicle« se v uvodniku peča s padajočo vrednostjo mednarodnega prava s posebnim ozirom na Španijo in Kitajsko. V uvodniku se navaja, da je treba dati mednarodnemu pravu novo veljavo. Francoska vlada jemlje svojo nalogo zelo resno in pošlje na jesensko zasedanje Društva narodov svojo prvo garnituro. List zahteva, da se predsednik vlade Chamberlain osebno poda v Ženevo..
Phvske Movke
C	• A« n -
S! rev sapr.d, Neki Šterbal Alojz je 29. avgusta t. 1, spremljal svojo prijateljica do hmeljske sušilnice v Budino. Nje-Sova prMeljica se je nato podala v sušilnico, da ji Rančigaj Ludvik, ki je eko-•icrr. pri Ornign in ki se je ta čas nahajal v sušilnici, izroči ključ od stanovanjskih v'at. Pri tem je Rančigaj opazil Šterba-ko je postajal za voglom sušilnice. ' koj je .stopil ven.' in zgrabil Šterbala, ga Dovede v sušilnico in si ga ogleda, ^er ga radi teme ni mogel spoznati. V
Ob slovesu Ferda Preloga
Sinoči se je poslovil od uradništva davčne uprave za mesto Maribor nje dolgoletni šef g. davč. inšpektor Ferdo Prelog, ki je vpokojeti in ki je bil 31. avg. t. 1. razrešen službe. Ob tej priliki se je zbral ves uradniški zbor v predstojniški sobi in se je poslovil od priljubljenega šefa naslednik g. višji davč. kontrolor Josip Sever, ki je v zanosnem govoru po-vdarjal velike vrline in odlike, ki so odhajajočega dičile kot vzornega šefa in tovariša. V spomin mu je uredništvo poklonilo razen krasnega šopka rdečih nageljnov še lepo sliko s primernim posvetilom in podpisi vseh uslužbencev. Tudi mi želimo g. inšpektorju Prelogu, da v zasluženem pokoju uživa sadove svojega truda in dela ter v zdravju in zadovoljstvu doživi še mnogo srečnih let.
Filmski zvezdniki v Mariboru
Sinoči je pasirala naše mesto 24-član-ska ekspedicija tv. Ufa-Berlin, na potovanju v južno Dalmacijo, kjer bo v Dubrovniku in okolici filmala veliki film II Gasperone. Poleg uglednih Ufinih tehniških mož, ki delajo na kameri, je med člani ekspedicije tudi svetovnoznana ljubka igralka Marika Rock in igralec velikega formata Johannes Hersters ter znana režiserska kapaciteta glavni režiser Jacobi. Imenovani so napravili mali izlet v okolico, nakar so nadaljevali pot v Dalmacijo.
Uredništvo in uprava »Jutra« in »Ve-černika« sta se z današnjim dnem preselila iz dosedanjih prostorov v nove prostore na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje (bivši prostori »Ljudske samopomoči«).
Opozorilo. Uredništvo in uprava »Ve-černika« opozarjata, da ne odgovarjata za tiskarske napake v listu.
Odprta noč in dan so groba vrata. V Prešernovi ulici 20 je izdihnil v čestit-ljivi starosti 69 let višji sodni svetnik Wakovnik Ivan, na Bettiavski cesti 5 731etni višji organist Geč Ivan, v Ribniškem selu 32 pa .7-llstni viničar Schnel-der Ivan. V tuk. splošni bolnišnici sta preminila 56Ietna kuharica Kurbus Marija in 601etni občinski delavec Bračko Jakob. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz sodne službe. Premeščeni so:	Za
kanclista X. položajne skupine k sreske-mu sodišču v Celju Josip Gregorič, doslej zvaničnik II. skupine pri sreskem sodišču v Laškem. Za kanclista X. pol. skup. k sreskemu sodišču v Vel. Laščah Josip Sedonja, doslej zvaničnik pri sreskem sodišču v Murski Soboti. Za kanclista X. pol. skup. k sreskemu sodišču v Ribnici Irena Apatič, doslej zvaničnica III. pol. skup. pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi. Za kanclista X. pol. skup. k sreskemu sodišču v Sevnici Franc Hetzl, doslej zvaničnik III. pol. skup. pri sreskem sodišču v Mariboru. K okrožnemu sodišču v Ormožu Angela Obran, pisarniška uradnica IX. pol. skup. pri sreskem sodišču v Sevnici. K sreskemu sodišču v Novem mestu Mirko Majcen, uradniški pripravnik X. pol. skup. pri sreskem sodišču v Mariboru. K sreskemu sodišču v Mariboru Edvard Hitzthaler, uradniški pripravnik IX. pol. skup. pri sreskem sodišču- v Celju.
sušilnici je dal Rančigaj Štrbalu dve zaušnici in ga nato sunil skozi vrata. Šterbal pa se je naglo okrenil, potegnil nož in zamahnil dvakrat proti Rančigaju, kateremu je pri tem prizadjal dva vbodljaja v levo roko in sicer prvega v zapestje, drugega .nad komolcem. Poškodovanega Rančigaia so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer se zdravi.
Kino. Dne 1. in 2. septembra se v ptujskem kinu predvaja film »Otroci sreče«, obakrat ob 20. uri. V glavnih vlogah Ll-lian Harwey in Willy Fritsch.
Kdo je apački storilec? Domnevajo, da ;o samomorilec v hajdinskem gozdu identičen z zloglasnim Potočnikom, ter se vršijo poizvedbe, da se aigotovi, če je Potočnik zares apački zločinec.
Šport. Mednarodna nogometna tekma med tukajšnjim SK Ptujem in SK Eggen-bergom iz Eggenberga v Avstriji se je končala neodločeno v razmerju 3:3.
mUMte Atouise
Jutri 2. septembra v mestnem parku promenadni koncert od 20.—21.30. Igra
vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana Jiraneka.
Mala Nedelja. V nedeljo 5. septembra točno ob 3. uri ob vsakem vremenu sta-roznana velika sokolska tombola. Glavni dobitek Din 1500, veliko število dobitkov v vrednosti Din 12.000. Godba, ples!
Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev bratsko poziva v s e pripadnike mariborskih sokolskih društev, da se zanesljivo udeležijo proslave rojstnega dne NS. Vel. kralja Petra II., ki bo predpoldan dne 6. t. m. na letnem telovadišču Sokola Maribor matica. Opozarjamo, da je udeležba strogo obvezna in bo kontrolirana. Imejitelji krojev v slavnostnih krojih, ostali pa v civilu z znakom. Pripadniki posameznih društev se zbirajo na letnem telovadišču svojega društva. Člani Sokola Maribor matice v Narodnem domu. Posamezna društva prikorakajo pred Narodni dom najpozneje ob pol 11. uri, odkoder se razvije povorka skozi mesto na letno telovadišče Sokola Maribor matica. V slučaju slabega vremena bo proslava v Narodnem domu. Zdravo! Odbor.
Sokol Limbuš priredi v nedeljo 5. t. m. ob 15. uri svoj letni telovadni nastop. Po nastopu prosta zabava s plesom. Igra vojaška godba. Za dobro kapljico in jedačo preskrbljeno. — Iz Maribora ugodne zveze: ob 12.30. in 14. z avtobusom, ob 14.32. z vlakom. Za povratek: ob 18.10., 19.30. in ob 23. avtobus, ob 20.25. vlak.
V	slučaju slabega vremena se bo vršila prireditev 12. t. m.
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice Maribor bo od 1. do 4. septembra, vsak dan od 10.—12. in 16.-18. ure za vse inštrumentalne oddelke. Reden pouk začne 2. septembra. Učenci lahko začnejo s poukom tudi kasneje ali se vpišejo naknadno.
Tečaj za slovensko in nemško stenografijo ter strojepisje prične na Legatovi šoli v Mariboru dne 10. septembra. Prijave in pojasnila vsak dan od 10. do 12., tudi ob nedeljah, v šolski pisarni, Vrazova ulica 4.
polovična voznina, Jesenski ljubljanski velesejem bo od 1. do 12. septembra. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polovično voznino v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki hočejo uživati 50% popust na železnicah, naj kupijo na odhodni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško legitimacijo za din 2.—. Železniške karte pri prihodu v Ljubljano ne smejo oddati, ker velja ta skupno z železniško legitimacijo, na kateri se potrdi obisk velesejma, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu pri blagajnah.
Sprejem otrok v otroški vrtec šol. sester. Mestna občina mariborska bo sprejela na svoje stroške 40 otrok revnih staršev iz IV. mestnega okraja (koroško predmestje) v otroški vrtec č. šolskih sester v Samostanski ulici. Sprejemali se bodo le otroci od 4. do 6. leta. Revni starši, ki prosijo za sprejem otrok, naj se zglasijo ob uradnih urah v socialno-poli-tičnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9, do 6. septembra t. L
Nočno lekarniško službo imata ta teden JAaverjeva in Vaupotova lekarna.
Jasno in toplo vreme napoveduje dunajska vremenska napoved za danes.
Poštne pristojbine za Rdeči križ. Ravnateljstvo pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razglaša: Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je na podlagi zakona o Društvu Rdečega križa odredilo, da se mora v času od 19. do 25. septembra t. 1. plačati za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pakete ter za telegrame v tuzemskem prometu obvezna posebna pristojbina za Rdeči križ v znesku 50 par. Za ostale poštne pošiljke, kakor tudi za one pošiljke, ki so po zakonu poštnine proste, se ta pristojbina ne plača. Za pošiljke v inozemstvo plačilo pristojbine ni obvezno. Pristojbina za Rdeči križ se plača s posebnimi znamkami Rdečega križa.
tdefi&MM vesti
KITAJSKA OBŽALUJE INCIDENT S »PRESIDENTOM HOOVERJEM«. WASHINGTON, 1. septembra. Tukajšnji kitajski poslanik je izrekel državnemu tajniku Cordelu Hullu obžalovanje radi kitajskega bombardiranja ameriškega parnika »President Hoover«. Po razgovoru s Hullom je izjavil poslanik novinarjem, da prevzema Kitajska polno odgovornost za dogodek in da je pripravljena ustreči zahtevi po zadoščenju in odškodnini.
700.000 KITAJCEV BEŽI IZ NANKINGA.
NANKING, 1. septembra. Doslej je pobegnilo iz Nankinga in okolice okoli
700.000 oseb, predvsem Kitajci, ki so odpotovali v južnokitajske province.
500 DRUŽIN BREZ STREHE.
LIMA, 1. septembra. Radi ogromnega požara je bilo vpepeljeno mesto Jaen v bližini Catamarca. 500 družhi je brez strehe. Vlada je uvedla obsežno pomožno akcijo.
ŠPANSKE BORBE.
BILBAO, 1. septembra. Frankovci so odbili srdite napade valencijstov na ara-gonskj fronti pri Elcit'. Na santandrski fronti prodirajo frankovci v smeri San Vincente de la Varcera.
Enodnevna borza... Pasantje, ki so danes dopoldne šli mirno poslopja tukajšnje realne gimnazije, so lahko opazili več sto dijakov in dijakinj, ki so se živahno udejstvovali kot prodajalci ali pa kot kupci najrazličnejših knjig, ki jih rabijo za šolanje. Bila je to pravcata borza, ki je potekla zelo živahno in hrupno. Trajala je skoro ves dopoldan. Slične borze so se vršile tudi pred poslopji ostalih mariborskih srednjih šol, vendar pa >2 bila nžjživahnejša pred realno gimnazijo.
Kam...? Z doma je neznanokam pobegnil 14letni Slavko Pipenbacher, sin uslužbenca delavnic državnih železnic, stanujočega v Maistrovi ulici 222 na Teznem. — Policija išče tudi 151etnega Kurta Uhlerja, ki je pred dnevi pobegnil iz stanovanja svoje tete v Magdalenski ulici 17.
Vlomilska sodrga. V Vesnaverjevo parno žago na Meljski cesti 84 so danes ponoči vlomili doslej še neznani in neiz-sledeni storilci, ki so iz parnega stroja demontirali 40 rešetk ter s plenom izginili brez sledu. Škoda znaša okoli 600 dinarjev. Storilce išče sedaj policija.
Znova je izbruhnil ogenj danes ponoči na pogorišču starega mestnega stolpa na Pristanu. Poklicani mariborski gasilci so ogenj v teku pol ure zopet pogasili. Policija je izdala nalog, da se morajo predmeti iz stolpa odstraniti, ker vata še vedno tli in pa drugi odpadki, ki razširijo neznosen smrad.
Invalidom. Mestno poglavarstvo Maribor, vojaški urad, poziva vse vojne invalide, priznane in nepriznane, ki bivajo v Mariboru, da se javijo v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11, soba št. 3 radi vpisa v evidenco. S seboj je prinest; vse invalidske listine.
Letošnje leto je bič za našega obmej--nega kmeta: deževje, bolezni, gosenice
—	vse gre na njegove sadeže in mu jih skrajno uničuje. Skoro povsod ista slika: otava v nižinah v vodi, kapusnice oglodane, fižol rjast. Golazen gre sedaj na repo. Ljudje so zaskrbljeni in se boje zime, osobito ko jim krompirjeva gniloba (na gomolju) uničuje njih drugi kruh. — Vprašanje je, kaj bo s sadjem, ki tudi podlega gnilobi. V takih vlažnih dneh ni pričakovati, da bi bilo v vinogradu kaj prida, vreme je kot nalašč za grozdno ple sen (oidium). ■— Stari možje tožijo, da ne pametujejo tako bolezenskega leta. Siro-mašnejši kraji z malimi zemljaki bodo nedvomno stradali. Dolžnost poklicanih je, da o tem razmišljajo in ukrenejo vse potrebno, da se prizadetim kakorkoli pomaga.
Na torkov živinjski sejem v Mariboru
dne 31. avgusta je bilo prignanih: 9 konjev, 15 bikov, 130 volov, 485 krav in 13 telet, skupno 652 komadov. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli od 4.50 do 5.75 din za kilogram žive teže, polde-beli 3.75—4.85, plemenski voli 3.-40—4.75, biki za klanje 3.30—4.50, klavne krave debele 3.75—4.80,, plemenske krave 3.'1'5
Pohorski Vintgar
Številni planinci in izletniki, k: niso hoteli k Sv. Trem kraljem po poti čez linje, ali čez Šmartno, so iz Slovenske Bistrice najraje šli po grajščinski plov-nici ali riži ob potoku Bistrica. Plovmca je privatna last grajščine ter služi tekom 30 let za plovbo bukovih drvi ter plohov :z planinskih grajščinskih gozdov izza Velikega vrha. Prej so drva plovili kar v potoku — in ob njem so stali te>r spremljali na obeh straneh številni drvarji, da se ni kje preveč zataknilo. Pred 30 leti (letos je obletnica) so pa zgradili z velikanskim trudom in stroški plovnico s številnimi zapornicami — in steze ob potoku so se zarastle ter skrile v grmovju in travi. Plovnica pa je služila, kadar ni vode v njej, za pot številnim drvarjem, pohorskim kmetom ter številnim planincem, odkar je zgrajen »Planinski dom« pri Sv. Treh kraljih. Za časa plovbe in v dežju je plovnica ali »riža« nedostopna, vrtoglavim tudi sicer nevarna, posebno na krajih, kjer jo preko potoka in skal nosijo do 10 metrov v višini močni stebri.
Da pa se osigura stalen in siguren dostop. je letos podružnica SPD v Slovenski Bistrici zgradila z velikimi stroški novo pot, ki je deloma obnovljena steza drvarjev, kakor tudi del rimske ceste, ki je vodila od znanega rimskega kamnoloma marmorja. Iz tega kamnoloma so številni rimski spomeniki v Celju, Ptuju ter vsi spomeniki na Pohorju in okolici. Med temi je zelo znan »Orfej med levi« v cerkvenem zidu na Šmartnem.
Te dni dogotavljajo tesarji brvi in most k rimskemu kamnolomu ter mostič za dostop k prelepemu slapu potoka Bistrice nazvanem od domačinov »Šum«, velikem 15 m. Še dva sta za njim. samo manjša. Nad »Šumom« pa kipijo navpične stene Ančnikovega gradišča. Oboje še čaka: prazgodovinsko gradišče raziskovalca zgodovinarja, da najde rov do potoka Bistrice, kjer so dobili prtno vodo. stene pa, obrastle z bršljanom in mahom, čakajo drznih plezalcev. — Do sten vodi nekaj kamnitih stopnjic — na-
zvanih »turške štenge«, do baje zazidanega vhoda v podzemeljski rov, ki vodi v gradišče, kjer kar bobni korak, najbrž le v veliko klet...
Nad slapom zapušča nova pot divjo sotesko Bistrice, nazvano »Pohorski Vintgar« — in te vodi po malo strmem bregu Malega vrha ali Podvrha, mimo kapelice Sv. Urha. ter pod njo izvirajočega mrzlega studenca, ki je v prejšnjih stoletjih bil baje zdravilen in so dolinci v trumah hodili zajemat zdravilno studenčnico ter so ozdraveli od kužne bolezni. Kmalu dospemo do cerkvice Sv. Urha — Tinjske podružnice. Kolovoz pelje dalje po gozdu po ravnem, kakor da stopaš po promenadi v drevoredu in sicer do Grahovega križa v Planini. Tam se nova pot združi s staro potjo Slov. Bistrica—Tinje—Veliki vrh.
Ta nova pot te pelje mimo potoka s kaskadami in streljajočimi postrvmi, mimo dveh kamnolomov, banovinskega in rimskega, mimo treh slapov »Šum«, Anč-nikOvega gradišča, kapelice, pohorske cerkvice — skozi gozdove, polja z žitom in travnike z dišečo pokošeno travo, polno planinskih rož. zopet po belo peščeni cestici do idile — ovčke v solncu in senci okoli Grehovega križa, kjer je pred desetletji stari kmet Greh v snegu za vedno zaspal. In še dalje — malo strmo
—	mimo vasice Planina ter zadnjih planinskih kmetov in drvarjev — do stare •/elikanske cerkve s tremi ladjami Sv. Trije kralji, ki so jo baje zgradili celjski grofje — romarska pot prejšnjega stoletja z znamenito oljnato sliko na deski, z okovi turškega ujetnika iz Planine, ki se je s priprošnjo k Sv. Trem kraljem rešil turškega suženjstva ter se vrnil v domači kraj. — Tik ob cerkvi je velik, moderen »Planinski dom«, last SPD Sl. Bistrica. Odtod te vodi pot še na Veliki vrh 1347 m k razglednemu stolpu, od tam pa še k Črnemu jezeru, ki je kakor zasanjan potopljen svet iz bajke, tako je čudovito lepo, tiho v plazočem se boru... Da, prelep je »Šum«, gozd, travnik, jeze-ro. Veliki vrh. planinska cerkev trikraljevska...
Pot bo otvorjena v nedeljo, dne 5. sep-
tembra 1937 z veliko slavnostjo pri »Planinskem domu« pri Sv. Treh kraljih na Pohorju. Iz prijaznosti sodeluje 50 pevcev, članov Celjskega pevskega društva pod vodstvom pevovodje g Josipa Šegule. Z otvoritvijo proslavlja delavna podružnica obenem 151etnico svojega obstoja. — Josip Tomažič.
ILa&ia
14: Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nae. ura. — 19.50: Šali. — 20: Harmonika in citre (plošče). — 20.10: Mladinska ura: Eno in drugo še o glasbilih (g. dr. Anton Dolinar). — 20.30: III. koncert oddelka zbora Glasbene Matice: Narodne in Ko-košarjeve zbirke v E. Adamičev priredbi, Vodi ravnatelj g. Albin Lajovic. — 21.15: Podoknice (plošče). — 21 30: Radijski orkester. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski orkester.
Radio Ljubljana. Spored za sredo dne iiOTalin «|niinn«lin hiir
1. septembra: ob 10: Prenos otvoritve i » liani) MUMIJ*' !;!5 ljubljanskega velesejma. — 12: Plošče.
— 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila, — 13.15: Plošče, —
’ '■ ^ ^
Razno
UČENKA
k nemški družini v Mariboru S2 sprejme na hrano in stanovanje. Mog-o-č je priključek k družini. Istočasno se lahko tudi daje pouk v nemščini. Naslov v upravi lista. 4815
j »OBNOVA« FR. NOVAK
j kompletne stanovanjske opreme v Jurčičevi ul. 6, sprejema ! vsa naročila, k;r je opustila ! Vetrinjsko 7 in Koroško 8. 4813
Če hočete res dober V1NČEK
pit; .potem morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejmemo tudi abonente. 4801
Posest
HIŠA
enodružinska, s velikim vrtom, zidana, na prodaj za 28.000 Din informacije:	Pobrežje,
Gosposvetska ul. 56.	4821
Kurim
KUPIM KNJIGE
za II. razred realne gimnazi-j';. Vilharjeva 6-1.	4818
Prodam
Med jHojm MOtstucHt
Mkke MutM uta!
m/, 'tm/j/m/tm
y/NIVEA' 1 CREME
i^oža je odporna, če jo krepi NIVEA. Samo NIVEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na soncu. — Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite NIVEA, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite: Samo originalna NIVEA vsebuje Eucerit, ki krepi kožo
Novi, moderni
VOZIČEK '
na prodaj. Vprašati Livada 5. 4820
VIOLINA IN BRAC
poceni naprodaj. Vprašati Vetrinjska 1.3.	4819
Stanovanie
ŠTIRI DIJAKE
sprejmem na stanovanjc in hrano. Zmerna cena. Ob bregu 16-1.	4830
STANOVANJE
sftba in kuhinja, se odda s 1. oktobrom mali družini. Smetanova ul. 50.	4826
SPREJMEM GOSPODIČNO
na hrano in stanovanje. Cankarjeva l-II.	4825
SPREJMEM DIJAKA
ali dijakinjo trgovskega tečaja v vso oskrbo k domačemu dijaku. Pomoč pri učenju. Isto-tam oddam kabinet. Palača Pokojninskega zavoda, Ver-stovškova ul. 4-1, dssno. 4824
ODDAM SOBO IN KUHINJO
v dr. Verstovškovi ul. na Pobrežju. Vprašati Koroška cesta 18, Maribor.	4814
Stanovaraie aSte
Zakonski par brez otrok išče STANOVANJE
lepo, zračno in suho sobo z dobrim štedilnikom v okolici magdalenskega okraja. Naslov pustiti v upravi.	4823
Službo dobi
Morske rioe
SOBO
s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova 28, pritličje, desno.	4828
Službo išie
MESTO GOSPODINJE
išče starejša oseba samo za hrano in stanovanje. Izve se Sokolska 13, Studenci. 4817
v največji izb.ri, pripravljene na razne načine. Polenovka po tržaškem načinu Vino prvovrstno viško. — Gostilna
„OTOK V!5“
Sodna 16
M. A. Loz č
“širite »Vecernik«!
i leseni
otroške patent nogavice
bombažne in flor od velikosti 1
dinarjev
9'- 6*-
8*- 6*
10--
zadeklice in deške dokolenke
v štirih kvalitetah	13*-	10‘-	7*
damske nogavice za gospo
dinjstvo gladke in rebraste	10-
damske flor nogavice
v vseh modn h barvah	16*-	13-
damske svilene nogavice
najboljša kvaliteta
otroška konfekcija
klotasti plašči, predpasniki, deške obleke in pblekce za deklice v največji izbiri pri
C. Bildef eldf
29 - 20- Iz-
vabilo na 30. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah r. z. z o. z
ki se bo vršil dne 6. septembra ob pol 9. uri predpoldne v hiši g. tajnika Ivana Ekarta.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev računskega zaključka z dne 25. 9. 1936 in 31. 12. 1936.
5. Slučajnosti.
*• • ■“ M R#BJ m drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših V I E W I«E stanovanjih uničuje
&esinsekcljski odd. MP Orožnova uB. 2/1,
Maribor
Jamčimo za diskretnost in uspeh.	1128
Skrivnosti
12
Ni pokazal, kako je nezadovoljen. Je dovoljeval, da se shajata, dasi bi vse to z eno samo besedo lahko bil preprečil... Zakaj to?
»Jaz ne vem.«
»Toda jaz mislim, da razumem.«
■Zakaj tedaj?«
>V tej družini, sin moj, je neka skrivnost. Jaz nc vem še ničesar, pa bom izvedel. Ta človek je mogočen, ker je bogat. Srečal sem ga nekaj kratov. Njegov pogled je zloben; nekaj časa sem se pogosto shajal z Everardom; morala sta govoriti o n^s. Ponavljam ti: previdni moramo biti!«
Besede mojega očeta so bile tnalo nejasne in se niso naslanjale na nobeno go-
tovo dejstvo. Dasi sem bi! navajen, vedno ga brezpogojno ubogati, se to pot nisem veliko zmenil za njegov opomin in nisem več mislil nanj.
In vendar, gospod Karlo! Nekaj dni pozneje je pogorela hiša nekega Everar-dovega prijatelja — in moj oče je bil obtožen, da je zažgal!«
»Kako vendar?« je vprašal kurat.
»Nesreča!«
»Pa morali so dokazati!«
»Dobili so se tudi dokazi. Ta dan je šel moj oče v mesto in se je vrnil zelo pozno.
To je že bilo sumljivo.«
»Ali ni nikogar srečal?«
»Srečal je samo Everarda.«
»Torej!«
»Edini Everard bi bil mogel rešiti mojega očeta, toda on ga je sovražil in ni hotel pričati. Šel sem k njemu, pokleknil
pred njim in ga prosil, pa me je sirovo zavrnil.«
»Kako?«
»Ničesar ne bom izpovedal, mali — mi je rekel — kajti gospod Lanson mi je rekel, naj ne povem ničesar.«
»Gospod Lanson?« je vprašal kurat in je vztrepetal.
»To je A rman din oče!«
»čudno, čudno.«
»Ali ga poznate?«
Gospod Karlo je za trenutek utihnil in stopil parkrat po sobi, očividno razburjen, in se je potem vrnil k mladeniču.
Zdelo se je, da ga je ime, ki ga je mladenič ravnokar izgovoril, pripravilo na druge misli.
»In kako se pišete Vi, prijatelj?« Ka je vprašal bolj ljubeznivo.
»Leon Ootije, gospod kurat,« .ie odgovoril mladenič.
»In ste stari petindvajset let?«
»Da gospod kurat.«
Zopet sta za trenutek utihnila, potem pa je kurat mirno nadaljeval:
»To, kar ste mi pripovedovali, je zares zelo čudno. Zlasti se čudim, da Vašega očeta ni rešila njegova častivredna preteklost, njegovih dvajset let poštenja in spoštovanja, ki ga je užival.«
»Res je, gospod kurat,« je odgovoril Leon, »toda tudi v tem so skrivnosti, ki se doslej še niso pojasnile.«
»Kakšne skrivnosti?«
»Moj oče je radi stroškov, ki jih ie imel z mojo vzgojo, moral precej obtežiti svoje premoženje. Vsi so vedeli, da ne živi v bogve kako sijajnih okoliščinah. Zato so se tudi zelo začudili, da so naslednjega dne, ko so ga zaprli, našli v naši hiši veliko vsoto denarja, o katerem oče ni mogel povedati, odkod je prišel.«
»Toda kako si je on razlagal to?«
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v LJubljanL Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Martboru.